MartoonRl
Po^tiVn*	v	<",,"s?cv!nT
t n t
r-^nn
ri9t>'
JUTRA
€€
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 17. uri
Vdtjft mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Maribor, pondeliek, 2. maja 1927 Leto I. (Vili.), štev. 1
Uredništvo in uprava:
Maribor, Aleksandrova cesta 13; telefon 455 Oglasi po tarif«
Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra v Ljubljani, Prešernova ulica 4
Vladne skrbi z davidovičevci
Poostritev konflikta v demokratskem* klubu. — Vukičevič v dolgi avdijenci.
Beograd, 2. maja. V politični situaciji ni beležiti včeraj in danes nikakih novih momentov. Ministrski predsednik Vukičevič je bil včeraj v celourni avdijenci na dvoru; po avdijenci je novinarjem izjavil, da je referiral kralju le o tekočih vladnih poslih. Na vprašanje kaj bo z rekonstrukcijo vlade, je odgovoril: »Rekel sem Vam že, da to vprašanje ni aktualno.«
O Vukičevičevi avdijenci se danes živahno razpravlja. Splošno se do-
mneva, da je ministrski predsednik referiral kralju o sporih v davidovi-čevskem klubu, ki zavzemajo vedno ostrejšo obliko. Prečanski poslanci, zlasti Hrvati, še vedno odločno zahtevajo zastopstvo v vladi in očitajo Marinkovičevi skupini, da je separatistična in srbsko hegemonistična. Vodja nezadovoljnežev je dr. Krstelj. ki je v znak protesta odložil podpredsedniško mesto v glavnem odboru davidovičevske stranke-
Prvomajske proslave v Mariboru in
drugod
Javni obho
> bili povsod prepovedani.
Maribor, 2. maja.
Prvomajske proslave, ki so bile tudi v Mariboru zasnovane v velikem stilu, ni pokvaril le notranji minister g. Vukičevič, ki je prepovedal vse javne obhode in manifestacije, marveč tudi Jupiter PluvTus, ki je neusmiljeno prekrižal vse načrte organizatorjev. Dočim se je zgodni zjutraj pokazalo na ažurnem nebu Pravo pomladansko, prvomajsko soln-cc. se je nebo proti poldnevu pooblačilo ni baš, ko so se na vseh krajih mesta začeli razhajati udeleženci Posameznih shodov, se je vlila Ploha, vmes pa je začela padati prav debela toča. Nalivi so s® tekom popoldneva še parkrat ponovili, proti večeru pa se je nebo zopet zjasnilo in ob zatonu je žarelo solnce, fcbt da je ves dan obsevalo naizado-voljneiše manifestante.
Mariborsko delavstvo je proslavilo praznik dela v štirih taborih. 2e v zgodnjih jutranjih urah n zadoneli Po mestu in z bližnje okolice zvoki poskočnih koračnic. In res je budnica marsikakega zaspanca dvignila i7j postelje. Samo ob sebi razumljivo je, da }e bila tudi policija, ki ie prejela od nadrejenih oblasti striktne zapovedi, že na vse zgodaj pokoncu.
Okrog devete dopoldne so Re pristaši posameznih organizacij začeli zbirati na določenih zbirališčih. Tudi iz bli?.. nje okolice so Prihajale števne organizacije, da skupno z mariborskim delavstvom praznujejo mm j praznik in manifestirajo za svoje težnje.
Narodno-Strokovna zveza
je priredila manifestaeijsko zborovanje v Narodnem domu, ki je bilo zelo dobro obiskano in je Pokazalo, da se poživljena organizacija lePo razvija in ved i bolj pridobiva tudi med mariborsk m delavstvom, ki je še do nedavno st Id Ropotaloma pod vplivom nemško ori■ n tirane socijaldemokradje. Na shodu govorila Ivan Kejžar in V. Brandner, ki sfta v svojih tvorih na gl a šal a pomen 1. majmFka kot delavskega Praznika ter ob tej priliki razpravljala tudi o perečih
flatevskih vprašanjih.
SocHalnl demokrnfie
so Imeli svoje zbirališče Pred Delavskim domom, kjer so se okrog 9 zbrala razna gfefavska društva. Ker _ic bil skupni po-mPv po meetu zabranjen, so poodrna društva v manjših presledkih z godbami na čelu odkorakala v Gambrinovo dvorano, kjer so je nato na vrtu vršilo manifestaeijsko zborovati'0. Govorili so EK. Eriea. Kmjcer in Pelikan.
— Incidentov ni bilo nikjer. Narodni železničarji
so pod okriljem glasbenega društva Drava priredili dopoldne koncert v mestnem parku, Popoldne pa se je vršila izredno dobro obiskana zabava v Vetrinjskem dvoru.
V LJUBLJANI
Prvomajska proslava je potekla v Ljubljani popolnoma mirno in brez incidentov'. Policija je sicer Podvzela obsežne varnostne ukrePe, ki pa so se izkazali za nepotrebne. Na več krajih mesta so se vršili različni zbori. V Mestnem domu je zborovala Narodna strokovna zveza. Govorila sta gg. Dirko Puc in Ivan Tavčar. Vreme je bilo ves dan lepo. Popoldne so se vršili v okolico izleti. Zlasti živahno je bilo ves dan na Rožniku, kjer je kar mrgolelo izletnikov. Tekom dne je posetilo Rožnik gotovo nad 20.000 meščanov. Železnica ie odperinla včeraj iz Ljubljane okrog 40 000 potnikov.
V CELJU
Prvi majnilk v Celju je Potekel leno m mirno. Sociiaiiri* so zborovali in imeli veselico pri »Zelenem travniku«. Zjutraj je nriredi'a budnico železmičar-rica godba. Narodna strokovna zveza je imela popoldne zbor v Narodnem domu. Popoldne so imeb' tudi v Celju dež z bliskom in grmenjem.
Povsod miren potek.
Beograd, 2. maja. Po dosedanjih poročilih so mn ruške proslave v celi državi Potekle brez incidentov. Mir ni bil nikjer kaljen.
Dunaj, 2. maja. Proslava 1. majpika le Potekla na Dunaju in v ostali Avstriii ogromni udeležbi v lepem redu. iz d rti rib kra iev1 Evrope ne po-o o kakih izgredih.
Zgsp*«« tl^atapec saharina
Dober plen carinskih organov v Prevaljah.
Prevalje, 2. maja. Pri sinočnjem pre-gledovaniu osebnega vlaka iz Celovca so zasačili naši carinski organi, v vagonu drugega razreda m'adoga Varaždin-ca, ki je skrival 16 zavojev saharina, vtihotapljenega iz Avstrije. Ko so carinski organi vedli tihotapca k zaslišanju, se je naivno pritoževal, češ, slab majnik sem dočakal. Dvomimo, da bi bila prevabska carinska straža že kdaj zgrabila tako velikopoteznega tihotapca.
Kaj hočemo?
Namen in pomen ,.Mariborskega Večernika 3utra“
Maribor ne more ostati brez lastnega slovenskega dnevnika. To smo imeli pred očmi, ko smo se odločili, da začnemo izdajati »Mariborski Ve-černik Jutra«.
Maribor je drugo središče gospodarskega, kulturnega in socijalnega življenja v Sloveniji in potrebuje tem več ljubezni in negovanja, ker leži na severni meji in se je tukaj šele po vojni razmahnilo naše mlado narodno življenje. Pred vojno že so Avstrijci našteli v Mariboru uradno jedva nekaj nad 2000 Slovencev in tudi njegova bližnja okolica je kazala nemško ali vsaj nemško pobarvano lice. Danes šteje sam Maribor 25.000 slovenskih duš in tudi okolica se je pridružila naši narodni harmoniji.
Naša mlada država je posvetila Mariboru posebno pažnjo še s tem, da ga je napravila za glavno mesto lepe, nekdaj štajerske pokrajine ter ga tako v upravnem oziru povzdignila v važen centrum. Maribor in njegova oblast sta danes med najlepšimi in najnaprednejšimi v naši državi.
Velikanski napredek, ki ga je doživelo mariborsko mesto po vojni na narodnem, gospodarskem in kulturnem polju, je ustvarjen malone s čisto novo generacijo, ki je prevzela težavno nalogo, da konsolidira in uredi zapuščino pokojnega Maribora- Prihiteli so vojaki iz vseh delov Slovenije, zlasti pa bratje in sestre, pregnani iz neosvobojenih krajev.
Priklopitev Prekmurja in nova železniška zveza z Mursko Soboto je še pojačila gospodarsko in kulturno vrednost Maribora kot središča razsežne mariborske oblasti.	'
Potreba je torej, da ima tudi Maribor svoj slovenski dnevnik. Ne« kvarno našemu največjemu slovenskemu dnevniku »Jutra«, ki je pokfc cano, da kot glavni glasnik naprednih Slovencev v stalnem spopolnjeva« niu vodi račun o vseh problemih, ki stopajo v novi državi pred nas, tef da s svojo obsežno Informacijsko službo nudi popoln pogled važnih dogodkov doma in na tujem, smo se odločili, da posvetimo posebno pažnjo dogodkom In Interesom Maribora In mariborske oblasti z izdajo posebnega Mariborskega Večernika Jutra.
Naš »Večernik« bo po svojem značaju povsem samostojen Ust, posvečen informiranju svojih čitateljev o najnovejših dogodkih. Kot večerni list bo pa vendar tudi dopolnilo »Jutra« in bo prinašal pred vsem vesti, ki jih »Jutro« še ni Imelo in poročila, ki se v prvi vrsti tičejo Maribora in mariborske okolice.
V dobi radija, aeroplanov in kina, ki živimo vsi z mrzlično naglostjo, zahtevajo čitatelji tudi od časopisov mnogo več. kakor so nekdaj. Za večja mesta samo jutranji listi že davno ne zadoščajo več. Tudi mi se hočemo potruditi, da nudimo svojim čitateljem čim največ najnovejšSi poročil, ki jih v jutranjikih še ne bo.
Umevno je. da bomo veliko pažnjo posvečili Mariboru in mariborski oblasti in tako izpolnili vrzel, ki nastaja radi tega. ker se ljubljanski dnevniki z našimi lokalnimi razmerami radi pomanjkanja prostora ne morejo dovoli izčrpno baviti. Tudi s tem bomo gotovo ustregli želji svojih čitateljev.
Neprikrito ne sme ostati, da sl le »Jutro« z mariborsko Izdajo »Večernika« naložilo velike materllelne žrtve, ki jih bo mogoče stalno prenesti le. ako se bodo Slovenci na severni meji zavedali tudi svoje dolžnosti s tem, da bodo svoj novi list številno naročali in širili.
* * *>
Današnjo številko »Večernika« smo poslali vsem bivšim naročnikom »Tabora« in »Narodnega lista«. V naglici,^ katero je morala nova uprava delati: ni izključeno, da bo kdo prejel tudi dva izvoda, kakor je tudi mogoče da komu lista nismo poslali, ki bi ga rad sprejel.
Svoie priiatelie prosimo potrplienia; v najkrajšem času bo, upamo, vse gladko teklo. Za vse nasvete in želje bodemo hvaležni. V kratkem bomo listu priložili položnice-
Športna medel!«
MARIBOR: Rapid : Atletiki (Celje) 6 : 2 (2 : 2). Hazena Maribor : Mura 9 : 6 (7 : 2).
CELJE: Napredek (Maribor) * Sloga 6:1 (3;0). Lepa kombinacijska igra Napredka.
LJUBI JANA: Hermes : Ilirija 4:2 (2:1). — Slovan : Primorje 4:4 (1:3).
Primorje je prepustilo eno točko Slovanu, da s tem prepreči njegov Padec v drugi razred. Na enak način je rešila tudi »Ilirija« Hermežane, s čimer je bil Jadran potisnjen v drugi razred.
ZAGREB, Ha?k:Grad.i«nski 2:1 0:l(.
BEOGRAD: BSK : Jugoslavija 2.1 (1:0).
GRAZ: AustrIa:GAK 1:0.
PRAGA: SParta:Slavija 1:0.
Popolnoma novo! Popolnoma «m>l „KINO APOLO" telefon it. 131
Žena
tata n
Demon
Greta Garbo. Režija Fred Nlblo.
Naj lepil film te sezije! Neprekotljiva režiji!
Fit-o! Pustolovno! Elegantno! Napeto! 2cna 1' Ni t« samo Bog ustvaril, kakorina sl, iamvet tudi moSkl I
Ne zamudite! Takega filma Se niste videli! Vsled Izrednih stroškov zvišane cene. 15
Jeseni rte bomo več imeli opere
Redukcija opere, redukcija os obla, redukcija plač
Finančna kriza ie dosegla svoj višek. — Letošnjo sezono skoro vse predstave pasivne. — Kaj nam bo nudilo gledališče še v tej sezoni.
Z ozirom na znižanje državne in občinske subvencije, so se pojavile vesti o redukciji osobja mariborskega Narodnega gledališča ter o delni ali popolni opustitvi opere in operet«. Naš urednik se je obrnil na g. intendanta dr. Brenčiča, ki ga je ljubeznivo sprejel ter mu dal o tej zadevi sledeče informa-cije:
Kakšen ie sedanfi Položaj mariborskega gledališča?
Gospod urednik, prišli ste ravno ob času enega največjih pretresi jajev našega gledališča- Baš včeraj je potekel termin, ko sem moral našim gledališkim igralcem kot intendant izjaviti, kaj nameravajmo v Prihodnji sezoni jn kaj jih č»ka.
Žal sem moral svojim zvestim so-trudnikom dati pri tej priliki povsem neugoden in nezanesljiv odgovor. Osmim članom, Sem bil prisiljen odkrito izjaviti, da jih spričo vladajočih razmer ne morem več angažirati, drugim pa, da bodo morda lahko ostali še nadalje v Mariboru, ako bodo podane prilike za nadaUno delovanje, a ostalim, v kolikor sem danes siguren, da iih bom lahko obdržal, sem mogel to izjaviti le s pripombo, da jim moram istočasno in to precej znatno znižati plače, kakor se je to pri drugih gledališčih izvršilo s 1. aprilom. Resnica je in to se mi je očitalo že dalje časa, prvič javno lansko leto v »Jutru« (članek:	Resna beseda!), da
bo treba naš m to zlasti dramski an-sambl temeljito spremeniti. Naglašalo se je, da je treflba -z amen iti sedanje število igralcev z manjšim številom boljših.« Da kar najbolj ustreže m javnemu mnenja ter upoštevajoč iznesene kritike, som se o vsem tem temeljito posvetoval z mnogimi tukajšnjimi kritiki in kulturnimi delavci- Upoštevajoč pri tej priliki stavljene nasvete sem podal uvodoma omenjeni odgovor gledališkim igralcem.
Afi res "i mogoče najti nobenega izhoda?
Finančne Prilike Narodnega gledališča v Mariboru »o se tekom letošnjega leta se bolj zaostrile in je finančna kriza dosegla vrhunec. Država je svojo že itak pičlo odmerjeno subvencijo znižala za celo petino, t. j. za 180.000 Din, a tiidi mestna občina je znižala svojo dosedanjo podporo za polovico, t. j. za 100 000 Din.
Tako j© gledališče v letošnjem letu samo na subvencijah izgubilo skoraj 300.000 Din, kar je naravnost katastrofalno vplivalo na finančni Položaj gledališča.
Če se dalje še upošteva, da je dosegla splošna gospodarska kriza v. Mariboru tako stopnjo, da beleži tudi gledališka blagajna od novega leta sem nazadovanje dohodkov za celih 40%, to Pač dovolj jasno priča, da je v danih razmerah nemogoče vzdrževati še nadalje dosedanji nivo. Od novega leta dalje delamo samo z deficitom. Ker Pa je treba temu nevzdržnemu stanju napraviti energičen konec, je stopilo od gotove strani že prej forsirano vprašanje opustitve OPere v ospredje.
Potemtakem Je torej usoda mariborske opere že zapečatena?
To se skoraj ne da zanikati. Mogel bi jo rešiti samo še veliik priglas novih abonentov in to v najkrajšem času, dokler se naši solisti niso še obvezali drugod. čez pet let je obstojala v Maribora opera ter je zlasti Pod vodstvom g. Mitroviča vprizarjala predstave, med katerimi so bile zlasti nekatere tako zaokrožene in umetniško na taki .višini, da bi bile delale čast tudi marsikateremu večjemu odiru. Po lanskem zastoju smo letos storili vse. da opero zopet dvignemo na Prejšnji visoki nivo, a JrfjuSb temu je ostalo zanimanje s strani občinstva *afao minimalno, da je oPera
danes najbolj Pasivni del našega gledališča. Radi znižanja subvencij je postal vsled tega položaj gledališča naravnost ogrožen, iz česar sledi nujna potreba opustitve opere. Uprava gledališča je s svoje strani gotovo ukrenila vse da to prepreči, žal pa je ostal odziv na razpis opernega abonmana za prihodnjo sezono tako minimalen, da je morala končno tudi uprava o-pustit} vsako misel na nadaljno vzdrževanje opere. Dosedanje prijave ne znašajo niti ene tretine Potrebnega števila abonentov.
Kaj nam obetate, gospod intendant, za zaključek letošnje sezone in zlasti za slovo od opere?
Drama študira »Nevihto«, ruskega pisca Ostrovskega, zatem Pa pride v Še-stovi režiji Shakespea-ov komad ..Kar hočete«, morda še angleški komac »Weeckend« in po vsej priliki tudi še letošnji šlager nemških odrov »Paradiž« (Vrt Eden). Ni pa izključno, da raPravimo koncem junija še dodatek k sezoni, predvsem veselega značaja. — TJdrjženje gledaliških igralcev Pripravlja kot svo^o predstavo komedijo »Pri belem konjičku«.
Opera študira »R i g o 1 e 11 a«, s če-gar Premijerc. bržkone 14. maja, se proslavi petindvajsetletnica umetniškega delovanja g. Mitroviča. Kot zadnja jn s tem Poslovilna operna predstava pride na vrsto bržkone Postilon iz L o n j u m e a u a«.
Opereta bo nanovo naštudirata uspešno »Cardaško kneginjo«. Za 16. in 17. maj j,? najavljeno gostovanje sarajevskega gledališča, ki bo vprizorilo dva komada iz bosanskega in makedonskega življenja. Ni pa izključno, da Dride tudi do gostovanja ansambla Reinhard-tovih disidentov, ki so baš te dni a velikim uspehom gostovali v Beogradu.
Pogledi na bodočo sezono torej niso nič kaj razveseljivi?
Ža lmi je, da vam ne morem obljubiti nič razveseljivega. Naše gledališče preživlja težko krizo, iz katere v sedanjem položaju ni videti nobenega drugega izhoda, kakor da se obdrži le drama in morda še opereta. Operi pa bo odbilo za vedno, ako merodajni činitelji, tako država, oblastna skupščina, kakor tudi mestna občina ne bodo ob dvanajsti uri priskočili na pomoč in pa ako bo mariborska publika z malimi izjemami še naprej samo kritizirala, ne da bi tudi s svoje strani podprla upravo, da lahko zadosti stavljenim zahtevam.
Prosta stanovanla
1 Ciril-Metodova ulica 14, pritličje, 3 sobe, kuhinja jn pritikline od stranke Dušan Petkovič. 2. Plinarniška ulica 19, pritličje, 2 sobi, kuhinja in Pritikline od stranke Jurij Fras 3. Gosposka ulica 13
I.,	1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Ivan Mandl. 4. Zidovska ulica 5, Podstrešje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Ferdo Šlik. 5. Kersnikova ulica I, pritličje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Franjo Kolar. 6. Pobrežje, Cankarjeva ulica 7 I-, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Franc Lešnik. 7. Krčevina Tomšičev drevored 112 II. 2 sobi, kuhinja in Pritikline od stranke Iv. Slavec. — Prošnje do četrtka, 5 maja opoldne.
Ljudska univerza.
Koncert 2 a 1 u d o v e, ki bi se imel vršiti danes, 2- maja v veliki kazinski dvorani, se Preloži na prihodnjo sezono.
Upokojeno učiteljstvo
ima svo redni občni sestanek 5. maja ob 15. pri ugodnem vremenu v gostilni pri Balonu, pri slabem vremenu pa v Narodnem domu.
m. Novinarski klub. Jutri (v torek) ob 18. uri se vrši v Grajski kleti redna klubova seja, katere.se bo udeležil tudi predsednik naše sekcije gosp. Stanko Virant, — Predsednik.
Majniška nedelja
Velika tragika brezposelnosti.
Včeraj smo jo slavili končno vsi, tudi oni, ki se druga leta niso mogli odtegniti svojim pisarnam in delavnicam, da se poklonijo Prazniku Dela v prerojeni, cvetoči naravi. In uPrav včeraj je nad Mariborom zaPlalo majniško jutro z vsem svojim bohotnim sijajem solnca in rož. Iz zgnetenih brlogov, barak, bivše dragonske kasarne, podzemnih stanovanj, iz predmestij, iz Melja, Lajterš-perga, Tezna in Studencev so se zgrinjale mase, težki koraki so zajemali ulice pod žarom vzhajajoče majniške gor-kote. Še včeraj zakrknjeni, mračni obrazi zaprtih duš so se za hiP zjasnili, v gube ponižanih in razžaljenih je udaril up, zavest močne pesti, ki si kuje sama svojo bodočnost.
V dvoranah in vrtovih, pod senco kostanjev so stali in z otroško zaupljivostjo Potapljajočega, ki se oprijemi ja med valovi tanke biljke, so zrle oči mož in žena in najmlajših, ki si že morajo s petnajstimi, šestnajstimi leti trgati z lastnim sokom košček kruha, da se vzdrže- Vsi ti so drhteli, da slišijo tolažbo in obljube. Koliko sto in sto jih je bilo med njimi, med tisoči, ki morajo preživeti sebe, ženo in otrokez mesečnimi 500 Din, profesijonisti na železnici z 900 Din! Radi bi delali, a samo 4 dneve v tednu smejo delati njihove žuljave roke, peti in šesti dan mora Počivati in obupavati ob deci, ki nima obleke in ne kruha. In koliko jih je med njimi dela-voljnih, ki ne morejo delati niti štiri dneve, ker dela ni za nje. Morajo Prosjačiti za podporo brezposelnih, ko bi tako radi koPali in preobračali zemljo pod tem mehkim, božjim solncem in Potem bodo prišli strogi sodniki, ki bodo sodili mračne misli, zablode, porojene v prisiljenem brezdelju. Pa so bili med njimi tudi mladi, zdravi duševni delavci, ki jih je črez noč vrgla na cesto država, najkrutejša delodajalka. In tako so hodili majniško nedeljo skozi mariborske ulice tesno strnjeni tisoči, ki jih ni družila nobena politika, amPak samo peza življenja, borba za kruh, v očeh in mislih je ležala le ena volja: hočem delati!
Čez modro azurje so med tem naenkrat planili izza zelenih, pestro cvetočih Slovenskih goric razkosani, temni oblaki, grom in strela in po strehah, _ po nežnih popkih mladih vejic je udarjala toča, drobne in bedele ledene kepe v razneženo majniško nedeljo. Popoldne so se elementi umirili, manifestanti so posedli k mizam, po parku so žgoleli škorci in kosi. Maribor je šetal po stezicah in dihal 7j osveženo zemljico, veter je nihal sklenjene vrbe, trosil^ rumene cvete na trato, majniško cvetje je duhtelo, vonji španskega bezga, eksotičnega grmovja so izvabljali _ mehkejše misli... vsaj nekaj uric se je zazibala notranjost utrujenih in zasanjala, kako bi bilo lahko vse drugače in lepše Po tej sočni 7?'pni Štajerski...	a.	r-
Naši pesniki in pisatelji zopet v Mariboru
Vsem Mariborčanom s6 gotovo še v svežem spominu krasni, manifestačni večeri, ki jih je priredilo v Narodnem gledališču Društvo slovenskih književni, kov iz Ljubljane. Vsdkdar, ob Prešernovi in Cankarjevi slavnosti, so Privabili naši književniki toliko občinstva, da je bilo gledališče nabito polno. Ob zadnji Cankarjevi slovesnosti v našem gledališču so naprosili Mariborčani književnike, naj nas Prihodnjič obiščejo s svojimi lastnimi proizvodi in Društvo slovenskih književnikov se je nedavnemu vabilu uprave Narodnega gledališča za tak literaren večer radevolje odzvalo.
V Petek 6- t. m. prispejo iz Ljubljane naši Pesniki in pisatelji pod vodstvom svojega predsednika Otona Župančiča, da nam zvečer podajo v Narodnem gledališču svoje najnovejše lastne pesnitve. Bo to svojevrsten literarni večer, kakoršnega Maribor še ni doživel in menda tudi Ljubljana ne, ker bo združil vse naše najboljše umetnike slovenske literature. Prireditev naj kot dosedanje zbliža umetnike z občinstvom oživi zprrmnnje za književnost, poezijo in prozo ter poglobi razumevanje prvih
kulturnih delavcev. Imeli bomo torej v svoji sredini zopet kulturno manifestacijo, Pri kateri naj ne manjka noben Jugosloven, zlasti pa naj naše učiteljstvo opozori na prireditev šolsko mladino.
Sestanek mariborskih na em* nikov
V soboto zvečer je Društvo stan o* vanjskih najemnikov sklicalo javno od-borovo sejo v malo dvorano Narodnega-doma. Dvorano so do zadnjega kotička napolnili tisti najbednejši, ki jim skrb in strah za lastno streho — grenita veselje nad pomladjo. Stanovanjski najemniki so se v velikem številu odzvali vabilu in Pozorno sledili izvajanjem posameznih odbornikov.
Po pozdravnih besedah Predsednika g. dr. Perhavca, je Podpredsednik gosp. Mohorko poročal o poteku in pomena stanovanjskega kongresa v Zagrebu. Omenil je, da se je kongres zavzel tudi za našega obrtnika, ki ga visoke najemnine najbolj tišče k tlom. Nadalje je poročal o velikih manifestacijah zagrebških stanovanjskih najemnikov, ki so jih priredili na dan kongresa, in končno povdarrl Potrebo stalnosti uradništva, stalnosti prejemkov in stalnosti zakonov. Dokler to troje ne bo spravljeno v sklad in dokler ne bo definitivno rešena stanovanjska kriza, dotlej najemniki ne bodo mirovali. V nadaljnih izvajanjih je govornik kritično obravnaval posamezne točke stanovanjskega vprašanja, nakar je govoril še g. prof. Per-havc o stališču vlade naPram stanovanjskemu problemu.
Končno je kritiziral ravnatelj kaznilnice g. Vrabl stanovanjske Predloge mariborske oblastne skupščine, ki jih je stavil dr. Ogrizek, nakar je g. predsednik zaključil sejo ob §2- uri.
Vremenska bitka.
Prvi majnik, praznik dela in sveže, prebujene narave — kakšen naj bo drugačen, kakor solnčen in pomladansko lep!
Na vse zgodaj je otvorila godba v najlepšem vremenu majsko slavje: In dopoldne je res poteklo v božajočih solnčnih žarkih, kakor se spodobi prazniku Vesne. Toda kakor vsako zlo, tako tudi ono v naravi ne popusti brez borbe z dobrim. Opoldne so nenadoma zagrnili mesto in okolico temni oblaki in aprilsko vreme se je hotelo temeljito posloviti. Ves zgodnji popoldne je okupiralo neurje in kvarilo majsko razpoloženje. Vendar pa je pozneje zmagal Helijos in proti večeru tem lepše pozdravil Mariborčane, zeleno Pohorje in sveže Slovenske gorice. Bitka dobrega nad zlim je bila vendar dobljena! Upajmo, da nam ostanejo bogovi lepega vremena v maju mili in naklonjeni!
Žal, je toča, ki se je vsula tudi nad okolico, povzročila ponekod precejšnjo škodo, zlasti v vinogradih. Neurje je zajelo večji del mariborske oblasti in zlasti prizadelo pokrajino nad Mariborom in Celjem.
Smrtna kosa.
Davi ob pol 9. uri je preminula ga Verona K e 1 c soproga krojaškega mojstra v Gregorčičevi ulici št. 6. Pogreb Priljubljene Pokojnice se bo vršil dne 3. t. m. ob 15. na pobrežkesm pokopališču- N. v m. p.!
Iz policijske kronike.
Proslava prvega majnika je potekto v takem miru in redu kakor še nikoli. Radi razgrajanja je bila aretirana samo ena oseba, dočim ie bilo Prijavljenih^ 16 oseb radi raznih prestopkov, po večini radi prestopkov cestno opticDskega reda.
Tatvina kolesa
Kljub temu, da je bila minulega tedna prijeta nevarna družba tatov, ki eo> se specializirali za tatvino koles, je dmo v sol>oto s hodnika frančiškanskega samostana zopet ukradeno upokoJenenra polkovniku g. Na»ku novo kolo *namke »Puch« vredno 2000 Din. Pred »rtu*«** svarita«^
"\u-;	’
Miau O.
Vssoljnl potop ob Misisipiju
Naj večja poplava zadnjega polstoletja. — 200.000 ljudi brez strehe.
vilne smrtne žrtve. — Kuga In lakota.
Najmogočnejši veletok Sev. Amerike Misisipi je pretekli teden tako strahovito naraste!, da je pričel redno ogrožati tudi ogromno mesto New Orleans. —
Guvernerju države Louisiana ni Preosta lo drugega, kakor dati čim prej razstreliti trdne nasipe nedaleč južno New Orleansa, da se razlijejo ogromne mase vode po rodovitni pokrajini, mesto da bi uničile velemesto.
V petek ob dveh poPoldne so pričele tuliti sirene vseh v bližni Poydrasa se nahajajočih parnikov naznanjajoč prebivalstvu pokrajine, naj zapusti- naselbine, ki jih bo v kratkem preplavil vodni element.
17 minut nato je prvi inženjer komisije za regulacijo reke z električno zvezo razstrelil nasip,
pri čemur se je uporabilo 750 kg dima. mita- Šest zaporednih oglušujočih eksplozij je raztrgalo nasip v dolžini 2000
Šte-
oevljev. Ogromni valovi so se z velikansko silo zagnali preko rodovitnih farm ter preplavili nepregledna polja riža in sladkorne repe.
V bližini nasipa stoječe hiše poljedelcev je odnesla voda kakor orehove lupine na vse strani.
Zanimiva in obenem strahotna akcija regulacijske komisije je razumljivo privabila ogromno občinstva k razstrelitvi nasipa. Stotisoči so se p-riPeljati z avtomobili in vozovi od blizu in daleč. Z največjo težavo jih je zadrževala s strojnimi puškami opremljena milica vršeč službo varnostne straže, da ne bi gledalci sami postali žrtev poPlavljenja. Nad pokrajino so krožili aeroplani in obveščala bolj oddaljene Prebivalce o preteči nevarnosti
Imovitejši meščani New Orleansa so že v soboto zapuščali mesto, ker ne verujejo, da bi bila z opisano razstrelitvi-
jo nasipa že odstranjena nevarnost za mesto-
Sami od sebe pa so popustili nasipi blizu mesta Brunswick in pri selu Rol-lingfork.
Ker ni bilo prebivalstvo na to pripravljeno, je moralo prepustiti vse imetje usodi ter komaj rešiti golo življenje. Število teh nesrečnežev se ceni na
60.000.
Prav toliko prebivalstva je Pregnalo iz domačij novo pretrganje nasipa Pri Fouth-Bendu in na desettisoče tudi pri drugih krajih. Rdeči križ je postavil za begunce, ki jih je skuPno okoli 200.000, za prvo silo 85 naselbin. Toda tudi ti begunci niso še popolnoma na varnem-Tako je n. pr. voda docela odrezala naselbino beguncev pri Yazoo od sveta. Trenutno ni mogoč dovoz niti pitne vode niti ostalih živ1'"«*'-1-* -'b-bščin. Še več! Med bednimi begunci so pričele razsajati nalezljive bolezni, kakor legar, koze tni podobno-
Kako nepopisno strašen je položaj ob Misisipiju, Priča zlasti tudi dejstvo, da za enkrat ni bilo mogoče Poskrbeti
še ničesar za odstranitev utopljencev, ki jih valovi trumoma prinašajo s seboj. Večina onih, ki so našli smrt v valovih, so zamorci. Da se pri tem pra\j hitro širijo kužne bolezni, je razumljivo, to vkljub temu, da je v poplavljenih pokrajinah zaposlenih pri samaritanskem delu nič manj kakor 42-000 bolniških sester in več sto zdravnikov.
Vsa Severna Amerika, zlasti pa so-veda prizadeti, nervozno pričakujejo, bo li mogoče definitivno rešiti New Orleans Pred Poplavo ali ne.
Obisk varaždinskih dijakov.
Predvčerajšnjim so bili na izletu v Mariboru dijaki varaždinske gimnazije ter si pod vodstvom treh svojih profesorjev ogledali zanimivosti naše obmejne metropole. Pri odhodu V Varaždin so izjavljali svojim marife. tovarišem, da so dobili pri nas nap lepše vtise in da nas o prvi priliki ponovno posetijo.
MALI OGLASI
MALI OGLASI, KI SLUŽIJO V POSREDOVALNE IN SOCIJALNE NAMENE OBIČNSTVA: VSAKA BESEDA 30 PAR- NAJMANJŠI ZNESEK DIN 5'—. ŽENITVE, DOPISOVANJA IN OGLASI TRGOVSKEGA ALI REKLAMNEGA ZNAČAJA: VSAKA'BESEDA 50 PAR. NAJMANJŠI ZNESEK DIN 10—,
Trgovski pomočnik
špecerijske stroke išče službe. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod ..Trgovski pomočnik* na podružnico uprave »Jutra* Ma-riber.
Lokal
za trgovino z mešanim blagom dam v najem. Počehova 331 pekarna pri Mariboru.
Šofer
Izkušen, zanesljiv, 24 let »tar. Zmožen vseh popravil, dober ključavničar, z večletnimi spričevali, išče službe pri boljši družini ali podjetju. Dopise se prosi na J. S. Marčec. Maribor, Tattenbahova
»alic« 16.
Motocikel 2. bfP
v najboljšem stanju prodam za Din 4000. Naslov v upravi »Jutra* Maribor.
Trgovska hiša
najprometnejši prostor, polni o-brat vile, hiše proda Dr. Lajnšic, Maribor, Slovenska ulica.
Lepo posestvo
pri Slov. Bistrici oddamo za letos samo proti plačilu davkov v najem. Viljem Abt, Ezport Maribor.
Novo hišo za Din 50*-—
v Mariboru dobite pri loteriji »Dom vbogih* v vseh trafikah in zadružni pisarni Koroška cesta 10. Tudi na obroke.
Intel gentna gospa
z večletnimi spričevali išče službe za sobarico v večjem holelu. Po loži kavcijo Ponudbe na upravo »Jutra* pod .Sigurnost'* Maribor.
Popoldansko zaposlitev
išče perfekten korespondent, knjigovodja v Mariboru. Ponudbe pod .Korespondent* na podružnico uprave .Jutra*, Maribor.
Trgovec
34 let star, soliden, naobražen, dobrosrčen, bolj mirnega značaja s 150.000 gotovine, želi znanja z gospodično, trgovsko ali gostilničarsko naobražene, imajo prednost posestnice z upeljano obrtjo. Dopise s sliko prosim pod .Cvetoči maj 333* na podružnico »Jutra*. Maribor. Tajnost pod častjo zajamčena.
Lepo sobo
s separiranim vhodom in elek trično razsvetljavo v sredini mesta aii v okolici Aleksandrove ceste ali mestnega parka išče za pet do šest tednov soliden gospod. Ponudbe na upravo ,Ve-černika*, odnosno Jutra*, Aleksandrova cesta 13, pod šifro .Zračna soba*.
Kotel za žganjekuho
100 1 z vso pripravo ter več vrst sodov se proda. Ponudbe pod »Kotel* na upravo lista.
Enodružinska hiša
z vrtom v mestu je na prodaj.
Maribor, Ruška cesta 83.
Zastopnlka-co
z nekaj kapitalom za malo priročno zalogo z velikim dobičkom lahko-prodajnih gospodinjskih predmetov iščem. Ponudbe pod »Dnevna potrebščina* na upravo »Jutra*, Maribor.
Wanderer-auto
trisedežni, električna razsvetljava, z novimi pnevmatiki in 1. Austro-Fiat šestsedežni, oba poceni na prodaj, v Mariboru, autogaraža VOlker, Kersnikova ulica 1.
Vozni red in cenik
za progo Maribor—Ruše in obratno.
Ob delavnikih:
Odhod
8	14”	—
8”	14«	5-—
8**	14”	6 —
8 so	15	9 —
8“	15»8	12*-
Cene v dinarjih
Stajališčc
Maribor gl. kol. Studenci p. Mrb. Limbuš Bistrica Ruše
Ob nedeljah In praznikih:
Cene v dinarjih
Prihod
12 —	164°	9«
9*—	16	930
6*—	15”	91°
5-—	15«	9»«
—	15”	9
Odhod		Cene v dinarjih	Stajallšče	Cene v dinarjih	Prihod	
8”	14*°	—	Maribor gl. kol.	12-—	10”	17‘°
9	15	5 —	Studenci p. Mrb.	9 —	10‘°	175°
9”	15“	6 —	Limbuš	6*—	10	17s#
9«	15”	9 —	Bistrica	5*-	9”	17“
9»	15s°	12 —	Ruše	—	9«	17
12
Vodstvo avtobus - prometa, Maribor.
50
pisalnih strojev
najboljših znamk, tvorniško nove alf rabljene, se radi preureditve prostorov po nizkih cenah odda, in sicer:
Hilda,
Underwood,
Smith A Bros,
Continental,
Remlngton,
Adler,
Mercedes,
Ideal,
Oliver,
Courter,
Razkazovanje brezplačno in brezobvezoo. izven Maribora z avtom.
ANT. RUD. LEGAT & Co.
Maribor, Slovenska ulica 7„ Tol. UM
E. G. Brat:
Ugrabljeni milijon
Roman ameriškega Jugoslovena.
1
»Srečno mister!«
»Pozdravljena, svoboda!« je pomislil Jack. »Ali mi hočeš biti sedaj prijaznejša? Pri kraju je moja energija, razkadil se mi je humor, otrpla mi je pamet . . . Čisto pri koncu sem ... Še zadnjič poizkusim. Če me vara sreča tudi to pot, potem . . .!«
Otipal je v žepu trd, mrzel predmet, se nasmehnil ter pokimal: »Da, potem imaš besedo ti: zadnjo — končno . .. Potem bo mir!«
Zazrl se je v valove, ki so se še v mraku penili kakor milnica. »Da, smrt!« je dejal skoraj na glas. »Vrag vzemi vse skupaj; saj je menda mrtvim še najbolje!«
Zopet se je zabliščalo, in njegove oči so se sarne od sebe hrepeneče ozrle za žarki, ki so od-daleč prodirali preko morja.
Daleč je bil še newyorški pristan, toda njegov svetilnik je že pozdravljal potnike. Ogromna so-lia Svobode, držeča V visoko dvignjeni desnici bakljo, ie ponoči in podnevi naznanjala, da se bližaš zemlji, kjer je doma svoboda za vsakogar, ki je podjeten, nadarjen, vztrajen in marljiv.
Vanjo je upiral zdaj Jack oči in razmišljal: »Kaj naj mi pomeni tvoja luč, Svoboda? — Uspeh,
srečo, srčni mir? — Ali pa pokoj pod zemljo, kjer se konča borba izgrešenega življenja? Kaj me čaka. Novo razočaranje, novo trpbenje brez zmage, novo ponižanje, nova sramota, nov obup in potem konec? — Ali pa se mi končno vendarle odpre pot kvišku? — Svoboda, kaj mi obetaš?«
Parniček »Lady Grace« je plul s hitrostjo osemindvajsetih vozlov. Kakor z britvijo je rezal valove, da so kipeli, kakor kuhani, sikali, se razjarjeni zaganjali ob parnikove boke in se penili po zibajoči se morski gladini. Burno je ječalo okoli anten brezžičnega brzojava, iz dimnika pa se je dvigal hropeč oblak dima. Rdeča stražna svetilj-ka na levem boku parnika se je videla kakor iskra, zibajoča se nalahno gor in dol. Nad kljunom ladjice je zdaj pa zdaj zažarelo: bil je reflektor, ki je v polkrogu razsvetljeval valove pred parnič-kovo smerjo. Ladjica se je nagibala na levo, na desno, a hitro se je vedno zopet naravnala, se vzprožila ter drvela dalje, poganjana od tlaka Strojeve sile v lastnem drobovju.
Sprednja paluba je bila tesno zaprta. Valovi, ki so skakali preko ograje, niso dovoljevali, da bi se mogel človek vzdržati na nji. Vsak trenotek je zarjula sirena: čim bliže je bil parnik newyor-ški luki, tem oprezneje je bilo treba voziti.
Potniki so sedeli v ladjinem salončku. Tla so se zibala pod njimi, strop se je nagibal zdaj sem .zdaj tja. Žarnice pod stropom so svetile medlo, zrak je bil poln pare in duha po usnju, plesnjivosti, velih cvetlicah, jedeh in pijačah, a tudi nasičen premogovega smradu. Žile na čelu so potnikom
počasi nabrekle in nekaterim je v želodcu postajal čim dalje neprijetnejši čut. »Lady Grace« je vozila preveč nemirno.
Še dvajset minut!
Tudi zadnji del palube je bil skoraj prazen, saj je bil tudi moker in sklizek.
Toda ondi je ostal mlad mož. Držal se je z obema rokama za ladjino ograjo ter zrl preko morja tja na bližajoči se Newyork. Veter je vihral z njegovim havelokom in mu mršil lase pod čepico; mrzla sapa mu je sršela v obraz in kapljice, odletavajoče od bokov ladjinih, so ga zbadale v lica kakor iglice.
Mimo so pritapali težki koraki. Bil je kurjač, spoten. od oglja in premoga umazan. Prišel je na krov, da se naužije zraka in da se prepriča, bo li že kmalu doma.
»Takle je bil moj oče, kadar se je vračal s pomorskih potovanj!« je pomislil Jack.
Hitro se je stemnilo, vzduh je postal meglen, gost od dima in pare. Toda skozi temo je na desni, na levi in spredaj prodiralo čimdalje več luči. V dolgih vrstah, ležečih druga nad drugo, so žarele, pomežikovale, ugašale, se znova zaiskrile ter se navidezno vzpenjale od tal prav tja pod oblake. Semtertja se je zableščalo, kakor bi se vnela iskra, ki pa je naraščala, se vrtela in narašla končno v bliskajoče se kolo. Bile so električne luči na nebotičnikih po Do\vntonu ter reklame po strehah Pete avenije in Broodwaya.
(Dalje sledi,)
IC. A V Al
% .i
pred praženjem Higijenično očiščena
prava zrnata kava
!je prosta pri kavi nahajajočih škodljivih delov ter ^vsebuje vse dragocene snovi
popolni HiHInejil kavln aroma,
kakor najpriljubwe|ti okus.
;.nifsdmo
Užiteb MEDO-
4th ni wri . v ,
želodčno,
srčno in živčno bolnim za* priporočati.
M EDO-KAVA se' dobi samo v rujavih prozornih zavitkih,
zahtevajte jo povsod
411 pe prt glavni salogi xa S. H. S.
Kaao Meznarič, Maribor, Glavni trg 21
kf
tr:
M
H m
*11 ■ ,i,iirtiiiUU|i>i|i"Hii ’
MARpUE	D El? OS E
^ pozor! RRDI RENOVIRRNJR pozori
prodajamo po znatno zniianih cenah vso manufakturno blago in dobite pri vsakem nakupu blaga razen znižanih cen še
n
10%
popusta, ki sc Vam Izplaka takoj ali v gotovini ali v blagu, kakor želita Izrabite to ugodno priliko, ki traja samo od
1. mala do 1. junija v
MANUFAKTUR**! TRGOVINI
J. PREAC,
MARIBOR - GLAVNI TRG 13.
Predno otpotujete, kupite kovčke, toiletne kasete, listnice, denarnice, tobačnice, splsne toiblce, nahrbtnike, gamaše i.t.d — Vse to dobite v največjl izberi in po možno nainlžjih cenah pri
IVAN KRAVOS, MARIBOR
ALEKSANDROVA C13
Prevzemajo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila, kakor tudi specl|alna naročila za vse vrste torbic in kovčkov, kateri se Iz vrše v lastni torDarski delavnici na Slomškovem trgu št. 6.
13
Min
kupuje galantenjika trgovina Drago Rosina
Maribor, Vetrinjska ulica 36.
m
SAM OP RO J AJ A najboljiega pisalnega stroja
IVAN LEGAT
mehanik
Maribor, Vetrinjska ulica 30
t«l. 434.
NAJUGODNEJI NAKUPI NAJUG0DNEJ1 NAKUP! Galanterije, drobnarije ,parfumerije,pletar-skifi izdelkov, motvoza, vrvarskifi izdelkov itd.
(Vrvarskt izdelki tvrdke Šinkovec)
Na debelo in na drobno!
Drago Rosina,Maribor,Vetrinjska ul.26
10
	NAZNANILO!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril s 1. r/a-jem t l. na Kalja Petra trgu v poslopju Pokojninskega zavoda	
	KAVARNO
Za obilen t	obisk se priporoča IVAN SLAVEC. • ■
Brez posebnega obvesti.*.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo v svojem in imenu svojih otiok, sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskrenoljubljena nenadomestljiva soproga, gospa
Verona Kelc, roi. Lederer
v nedeljo, dne 1. maja ob pol 9. uri predpoldan nenadoma preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v torek, ane o. maja ob 15. uri izpred hiše žalosti, Gregorčičeva ulica 6, na mestno pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 4. maja 11. ob 7. uri zjutraj v stolni župni cerkvi.
Žalujoči ostali:
Jakob Kelc, krojaški mojsttr, soprog, •	Anica	in	Hermina,	otroka.
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Stanko Virant, v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
^	^	V	A	PM«
,, n *r „ .