Štev. 135. V LluMjnnl, o soboto, dne 13. jnnljn 1908. Vel]a po poŠti: st celo leto naprej K 26-— pol leta „ u 13'— M?etrtleU „ „ 6 50 ja ca me sec „ „ 2-20 V upravniStvu: *a celo leto naprej K 22'40 ».a pol leta „ „ 1120 :,a četrt leta * „ 5 60 en mesec „ „ 190 /a poJIlj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 K. Leto XXXVI. Inserati: Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane e dostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništoo * Kopitarjevih uticah St 2 (v!K. Vsakdo, ki se hoče o teh stvareh temeljito poučiti, zasledovati njih postanek in razvoj, naj seže po tej knjigi. Razprava je strogo znanstvena, sestavljena po arhi-valnih virih. V posameznosti se tu ne moremo spuščati. Pripomnil bi le,, da patriarhi akvilejski niso redovnike raje postavljali za iarhidiakone, kot svetne duhovnike (str. 29). Opatje ali prijorji so bili redno arhidiakoni za tiste župnije, ki so bile samostanom vtelešene. Tudi bi ne trdil, da je bilo ljudstvo apatično ob odpravi samostanov (str. 322). Kako zelo je občutilo ta udarec, priča narodna pesem »od gor vzdignjenega stiškega samostana«. Temeljito delo toplo priporočamo. — (Stuttgart. Verlag von Ferdinand Eneke. Cena 13 mark 60 fenigov.) — Dobiva se tudi v »Katoliški Bukvami«. G. * Lasser - Marešlčeva knjiga »Lurški čudeži«, ki se je natisnila svoj čas v zelo velikem številu, bo kmalu pošla; kakor smo že poročali, se dobi ta okoli 500 strani obsegajoča knjiga letos po zelo znižani ceni: velja namreč samo 1 K; po pošti 1 K 30 h. Ker pa niso pri tako obsežni knjigi s tem zneskom pokriti niti najnujnejši tiskarski stroški, more založništvo oddajati knjigo le še do Binkošti po znižani ceni. Kdor si hoče torej omisliti knjigo po znižani ceni 1 K, naj si jo takoj naroči, oziroma odpošlje naročilo še pred Binkoštmi, ker se bo pozneje računal vsak izvod mesto po 1 K z 2 K. Poleg te knjige se dobi o Lurdu še drugi in tretji zvezek Bertri-nove razprave o lurških dogodkih, pa tudi samo še v malo izvodih. Knjige se dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Take uspehe je doseglo dosedaj malo slovenskih knjig. Noulce Iz Amerike. Slovenka Marija Cerar, ki je služila pri Antonu Keršmancu v Hobokenu, N. J., se je zastrupila s podganjim strupom. Doma je bila iz Domžal in stara 30 let. — 17. maja t. I. sta se v Brooklynu poročila dva slovenska para, namreč g. Ivan Kež-man z Nežiko Tanko in g. Josip Ivanšek z Marico Spreitzer. Ženina sta iz Spod. Štajerske, nevesti pa z Dolenjske. — V cirkusu Barnum Baily, mudečem se v Trentonu, so dečki, ko ni bilo predstave, ogledovali si zverinjak. Pri tem je nek deček preblizo prišel tigrovi kletki. Žival je porabila priliko ter s svojimi kreplji oplazila dečka v obraz. — Naslednik umrlega katoliškega škofa v Clevelandu ima postati msgr. Jolm Farley, ravnatelj ameriškega seminarja v Rimu. Isti je doma iz Nashville, Tenn. Druga vest poroča, da v vatikanskih krogih mislijo na razdelitev elevelandske škofije in postane Toledo stolica nove škofije. V Toledu bo najbrže imenovan za škofa Rt. Rev. I. M. Koudel-ka iz Clevelanda. — Vse tovarne klobukov v Orage, N. J., so zaprli ter je vsled tega 3000 delavcev brez dela. — Plačo jc znižala svojim .5000 delavcem tovarna M. C. Bordena v Fall River, Mass., in sicer za 18 odstotkov. — V Jolietu je umrl odličen Slovenec Karol Sitar, trgovec itd. — Zlato sv. mašo je 2. t. m. daroval starosta slovenskih ameriških duhovnikov in mno-gozaslužni misijonar, preč. g. msgr. J. F. Buli. Slovesnost se je vršila v slovenski cerkvi sv. Jožefa v Jolietu, 111., ob navzočnosti obeh slovenskih škofov mil. g. Jak. Trobca in mil. g. 1. N. Starihe. — V Chi-cagi so imeli tamošnji Slovenci od 31. maja do 7. junija t. 1. sv. misijon. Poročila sta se George L. Brožič, glavni tajnik J. S. K. J. in Ana Horvat, hči slovenskega trgovca v Jolietu. — Umrl je v Jolietu Valentin Šenk, doma iz Nakla pri Kranju. Padel je na uličnem asfaltnem tlaku in si prebil črepinjo. — Z veliko slovesnostjo so blagoslovili v Jolietu novo zastavo društva sv. Treh Kraljev K. S. K. J. — V Clevelandu je umrla Marijana Križman, doma iz Struške fare pri Dobrepoljah. Istotam je umrl Jesip Pernaver iz Treb-tiega na Dolenjskem. — V Ely, Minn., je umrl vrl slovenski delavec Franc Koste-lic iz Dol. Slivnice. Prevzdignil se je v rudniku in kmalu nato umrl. — V Milwau-kee, Wis.. je umrl Janez Kermec iz Tre-belna na Dolenjskem. — V Pueblo, Colo., je umrl slovenski gostilničar Matija Plut iz Hinjske fare naDolenjskem. — Slovensko godbo so ustanovil v Waukeganu, III. Ameriški gozdovi. Sredi minolega meseca se je vršilo v VVashingtonu zborovanje guvernerjev. Med drugimi je bilo na dnevnem redu razmotrivanje o izkoriščanju naravnih bogastev Združenih držav. Isto da se sedaj vrši naravnost roparski, ne da bi se mislilo Da prlhodnjost. Zlasti velja to z ozirom na izsekavanje gozdov. Tisočletni gozdovi vedno hitreje izginjajo s površine. Po najbolj ugodni cenitvi je še 2,000.000.000.000 čevljev gozdov, od teh pa se vsako leto poseka 40,000.000.000 čevljev. Vsako leto se poseka Štirikrat več lesa, nego ga zraste. Ce bo šlo tako naprej, zmanjkalo bo več vrst dreves že tekom 12 let, sploh bo pa gozdov nestalo še to stoletje. — Veliko se je v Ameriki grešilo tudi z brezvestnim izkoriščanjem zemlje, ter je v južnih krajih na tisoče akrov že dosedaj postalo nerodvitnih. Razsodni možje s strahom gledajo v bodočnost Amerike. Domotožje po Ameriki. Ameriška vlada je poslala naselniškega nadzornika Marka Brauna, da v Evropi prouči razmere onih ljudi, ki so vsled krize povrnili v staro domovino. Zlasti je Braun svojo pažnjo posvečal državam, ki dajejo največji kontingent izseljencev, namreč Avstro-Ogrsko in Italijo. Prepričal se je, da tamošnji »Amerikanci« ničesar drugega ne mislijo in ne želč, nego vrniti se čim preje zopet v Ameriko, kjer se tudi delavec lahko nasiti vsak dan z mesom, ko se v stari domovini niti s krompirjem ne more. Dnevne novice. + Sijajni uspeh kranjske skupine pri cesarskem jubilejnem sprevodu na Dunaju je danes, akoravno šc manjkajo podrobna poročila, popolnoma gotova stvar. V tem oziru tekmuje Kranjska le še s Poljaki in Dalmatinci, ker po vseli dunajskih časopisih se bere. da so te tri skupine nadkriljcvale vse druge po svoji izvirnosti. V dunajskih listih sc bere, da je dunajsko občinstvo to slavo tudi rade volje priznalo ter jih burno in prisrčno pozdravljalo iz tribun in iz brezštevilnih gruč ostalih gledavcev. Kranjci so že pri generalni izkušnji vzbudili izvanredno pozornost. Tako piše >Neues VViener Tag-blatt«: Kmečki sprevod — koliko izvirnosti tiči v tej skupini! Na čelu stari možje in mladi fantje, ki piskajo na pastirske piščalke, za njimi belo oblečene kmetice, ki nesejo na deski svatovno opravo, za njimi koraka mož, obdaja ga plašč iz bi-čevja, potem mlad fant, ki je od nog do glave skrit v zelenem listovju, iz katerega izvirajo girlande, in na teh štirih girian-dali ga vodijo štirje dečki. Potem prihaja ženin popolnoma sam, nato nevesta z nevestino krono ua glavi tudi sama — toda zadnjikrat. Na koncu prikoraka gruča 50 — 60 — 100 — ne, 150 in še več fantov in deklet, vse v snežnobelih oblekali in čim več vidiš od te beline, tem manj enostavna se ti zdi, tem bolj te okrepčuje ta ljubeznjivi prizor.« — In dalje se divi isti list kranjskim belim Hrvatom, katere še nadkriljujejo jezdeci v svojih vijoličastih, pomarančastih in rdečih haljah, ob-šite s kožuhovino (to so naši Kranjci in Uskoki). »Wiener Allgcmcine Zeitung« pravi, da je bila skupina Kranjcev čarobno lepa. Celo »Slovenski Narod« priobčuje brzojavko: »Ce se objektivno sodi, se mora priznati, da jc skupina s Kranjskega, ki je med sprevodom prepevala »Hej Slovani!«, vzbudila dokaj pozornosti.« Splošna je pa sodba, da so narodne skupine v svojih izvirnih in pisanih podobah nadkriljcvale zgodovinsko skupino, in to že mnogo pomeni, ako se uvažuje, da je bila ta skupina opremljena z naravnost čarobnim bogastvom. Omenjamo, da jc prišla ta sprevod popisovat cela vrsta inostran-skih žurnalistov; samo z Angleškega jih jc prišlo 40. Priznanje za ta veliki uspeh naše domovine gre deželnemu glavarju kranjskemu, Šukljeju, ki je z mladeniško navdušenostjo in neumorno energijo izvršil to jako težavno nalogo kljub vsem zaprekam in kljub vsemu obrekovanju, ki sc je žalibog pojavilo v naši lastni domovini proti tako važnemu podjetju. Največ na svežost in izvirnost cele skupine je vplivalo brez dvoma veliko število in pa to, da je bila sestavljena iz samega pristnega kmečkega ljudstva in samih pristnih narodnih noš. Priprosti in enostavni nastop ljudstva povzročuje oni čar, katet-remu se ne more odtegniti nihče. — O sprevodu smo dobili še sledečo brzojavko z Dunaja: »Kranjske skupine so dosegle na včerajšnjem poklonitvcnem sprevodu sijajen uspeli. Kranjska sc ni blamirala, kakor so nekateri pričakovali; po Dunaju se splošno govori, da so bile kranjske skupine za Poljaki vsled svoje živahnosti in ljubkosti najlepše. Občinstvo je kranjskim skupinam, korakajočim pod slovenskimi trobojnicami, prirejajo po celi poti naj-prisrčnejše ovacije* ter jili ometavalo s cvetjem. Navdušenje občinstva jc bilo nepopisno. Tudi cesar sc je o kranjskih skupinah zelo pohvalno izrazil ter se za gro-movite Zivio-klice prisrčno zahvaljeval.« -f Kaj je resnica? Povedalo se mi je, da kroži po Ljubljani popolnoma napačna govorica o poravnavi, ki sem jo sklenil kot zagovornik gosp. Mihaela Moškerca v porotni pravdi z gospodom Maksom Co-tičem, glavnim urednikom »Edinosti« v Trstu. Ker mi je na tem, da se nihče po nepotrebnem ne blati, sem zlasti dolžan svojemu klijentu, da stvar pred javnostjo pojasnim: V štev. 207 lanskega »Slovenca«, se je objavil uvodnik »Tržaška politika«. Tam se je reagiralo na razne napade »Edinosti« zoper »Slovenca«, zlasti sc opozarjalo na to, kako »Edinost« zadnjem času hvali poslanca Mandiča, ki ga imenuje »moža poštenjaka, kristalno čist značaj, ki se mu v spoštovanju klanja vsakdo, ki ga pozna.« »Slovenec« je odgovoril na to hvalo med drugim tudi s sledečima dvema odstavkoma: »Saj vemo, kako grdo in nehvaležno so gotovi ijudje delali s poslancem Mandičem. Tisti, ki sedaj piše, da se mu v spoštovanju klanja, ga je nekoč še od svojega voza pregnal v pričo narodnega občinstva iz same grde zavisti in sovraštva.« Gospod Makso Cotič sc je čutil s tem »Slovenčevim« odgovorom prizadetega in je tožil zaradi ža-Ijenja časti g. Moškerca kot urednika. Uvodna preiskava je dognala to-le: Pri neki narodni veselici, ki se je vršila v Podgradu dne 8. septembra 1905, je iskal poslanec Mandič voz, da se vrne v Trst. Naprosil je g. Frana Petriča, naj mu poišče kje prostora. Gosp. Petrič je šel do gosp. Cotiča iu ga vprašal, če ima še kaj prostora na svojem vozu, ni pa povedal, za koga išče prostora. Ker je bil Cotičev voz že poln, je odgovoril, da ne more nihče več k njemu prisesti. Gosp. Petrič je pa prišel k poslancu Mandiču nazaj in mu rekel, da nimajo prostora zanj. To je poslanca Mandiča užalostilo, ker je mislil, da se mu je namenoma odrekel prostor na vozu. Bil je Mandič prepričan, da ga je Cotič od svojega voza pognal, zato je tudi to pripovedoval proti raznim osebam v Trstu, zlasti pa v »Slovanskem pevskem društvu«. Ko je tržaški »Novi List« o tem dogodku v Podgradu pisal, sta šla dva tržaška gospoda do poslanca Mandiča in mu rekla, da naj celo stvar v »Novem Listu« pojasni oziroma prekliče, ta pa je odgovoril, da ne more preklicati, ker je stvar resnična. Uredništvu »Slovenčevemu« so bile vse te stvari že prej znane, zato se je spisal gori omenjeni uvodnik »Tržaška politika«. Kakor sc tedaj iz vsega vidi, je posl. Mandič sani pripovedoval to, kar je »Slovenec« pisal. Seveda je bil poslanec Mandič v dobri veri, ravnotako pa tudi uredništvo »Slovenčevo«, ki je iz popolnoma zanesljivega vira vedelo, da je poslanec Mandič v resnici to govoril, zaradi česar je bil gosp. Moškerc sedaj tožen. O kaki častikraji v tem slučaju tedaj ne more biti govora, kajti če se ne more zanesti na besede odličnega poslanca, potem je seveda vsako časniško poročanje nemogoče. Predno sem se z gosp. Coti-čem poravnal, sem iz previdnosti govoril še s poslancem Mandičem. ki mi je zatrjeval. da je imel vtis. kakor, da ga je hotel g. Cotič od svojega voza pregnati. Pripomnil je pa g. poslanec Mandič, da jc bilo nesporazumljenje krivo tega neugodnega vtisa, ker g. Petrič ni povedal g. Cotiču, da išče prostora zanj (Mandiča) in ker na drugi strani tudi njemu (Mandiču) gosp. Petrič ni povedal, na kak način je prosil za voz, da namreč ni njega imenoval, in kako je gospod Cotič prostor na vozu odrekel, ne da bi vedel, da ga odreka Mandiču. Šele na podlagi te izjave in pojasnila g. poslanca Mandiča sem se poravnal z g. Cotičem na ta način, da prinese »Slovenec« o stvari primerno pojasnilo in da se plača na nasprotniških stroških znesek 150 K. To povdarjam zaradi tega, ker se govori, da mora g. Moškerc plačati vse stroške g. dr. Gregorina, kot Cotičevega zastopnika. Po mojem prepričanju je vseh stroškov pri g. dr. Gregorinu okroglo 60(1 kron. in povdarjam, da se je g. dr. Grego-rin z menoj lojalno poravnal, ker je videl, da je bilo uredništvo »Slovenca« takrat, ko se je inkriminovani članek prinesel, v dobri veri. To je resnica na celi stvari in nič drugega. Zamolčati pa pri tej priliki ne morem zelo značilnega razgovora, ki sem ga imel z nekim narodno-naprednini tržaškim gospodom o tej aferi. Opozarjal sem ga, da jc pravzaprav poslanec Mandič — čeravno bona fide — vzrok cele tožbe in da bi bila razprava zanj zelo mučna. Dotični tržaški gospod — ni bil to Cotič — mi je na to odgovoril: »No, pravzaprav pa Mandič to zasluži.« Ne vem. čc je to izraz tako globokega spoštovanja! S spoštovanjem dr. Vladimir Pegan. + Izza kulis soc. demokratskega tabora sc čujejo skrivnostne reči. V jugoslovanski soc. dcmokraciij tiho vre. Zdi se, da vlada / vodstvom velika nezadovolj- nost. Vodstvo je baje izgubilo vso prožnost in potrebno agilnost ter le še na redkih shodih pičle udeležbe navidezno ropota. Zato pa soc. demokracija med Jugoslovani očividno pojema ter se je skoraj ne čuti več. Tudi z listi gre slabo. K tržaškemu slov. listu pojde baje Ivan Cankar. V tiskovni odsek pa so volili načelnikom idrijskega A. Kristana. Sodrug Petrič je prevzel vodstvo na Kranjskem, E. Kristan pa se umika vedno bolj ma literarno nestrankarsko polje. f Za župnijskega upravitelja v Skednju pri Trstu je imenovan Gabriel Piščanc, dozdaj kaplan istotam. + Kolesarsko slavnost slovenskih društev, ki bi se imela vršiti jutri v Gorici, je viada prepovedala. Vič-Glince. K slavnosti posvečenja nove cerkve sv. Antona. Slavnost posvečenja se začne jutri, v nedeljo, ob 8. uri zjutraj. Gospod deželni predsednik baron Schuarz se pripelje okolu II. ure na Vič. Popoldne bo ob 3. uri slavnostni govor presvitl. g. knezoškofa. Skozi celo osmino bo vsaki dan ob pol 6. uri zjutraj sv. maša z blagoslovom, zvečer ob 7. uri pridiga in litanije. — Iz Dravelj. Ker se naši liberalci niso hoteli sami odkriti, jim je priskočil na pomoč včerajšnji iu predvčerajšnji -Narod«, v katerem jasno vidimo, kam jadrajo pristaši šentviškega nadučitelja Zi-rovnika. V dveh noticali se »Narod« norčuje iz blagoslovljenja na jako ostuden, samo njemu lasten način. Zakaj potem naši liberalci prosijo za blagoslov, ako v »Narodu« pravijo, da bo kmalu prišel čas, ko se noben pes ne bo zmenil za cerkveno blagoslovljenje. Na včerajšnje popravke gasilnega društva in gostilničarja »Pri slepem Janezu« mi Draveljčani prav nič ne damo, ker kar tam popravljajo, je stokrat potrjeno v »Narodu«. Dosegli so s svojimi popravki samo to, da se Draveljčani norca delajo iz tako pravilno pisanih popravkov in pravijo, naj bi nadučitelj Zirovnik svoje pristaše raje pravopisa učil. Je pa tudi res za počt, kako ti ljudje pišejo. Pa ste bili, gospod urednik, tudi malo nagajivi. da ste priobčili popravke, ne da bi jih bili poprej slovnično popravili. Pa saj to ni Vaša dolžnost! Eno dobro je rodila ta reč z našim gasilnim domom. To namreč, da smo sedaj na jasnem, kdo je naš, kdo žirovnikov iu po njem pristaš »Naroda«. Poslednjih je sicer malo, toda poznamo jih vsaj, kar je dobro, da se jih bomo vedeli ogibati in bomo skrbeli, da ne bodo dolgo več gospodarili v doniu, ki smo ga postavili sebi in bližnjemu v pomoč. Ostudno je, da se upajo ti ljudje v »Narodu« groziti, da ne bodo prišli gasit, ako bo gorelo kakemu našemu posestniku. No, bomo videli! Tudi to je prav po »Narodovo«. Le tako naprej, bomo kmalu še bolj na jasnem in tudi pošteno obračunali z Vami iu Vašim hujskačem, vi zaslepljenci, ki se nam smilite. Iz Novega mesta. V sredo dopolu-dne ie prišel v obleko usmiljenega brata preoblečen potepuh k tukajšnjemu urarju Alojziju Rajcu. Pravil je, da mu je novi prijor bolnice v Kandiji dovolil kupiti boljšo uro in zlato verižico. Izbral si je uro v vrednosti 35 K in zlato verižico. Poleg tega je še izbral dve drugi verižici za so-brata. Plačal bode imenovani prijor. Urar mu je izročil izbrane stvari, vendar niti ni popolnoma zaupal. Poslal je za njim svojega sina, ki naj ga opazuje. Imel je prav. Potepuh je krenil po stranskih ulicah proti kolodvoru; tam se je v grmovju hitro preoblekel in hotel iti naprej. Tu ga ustavi zasledovavec. zahtevajoč prigolju-fanc stvari nazaj. Potepuh potegne nož, a neustrašeni sin mu žuga s policijo, ki da ic žc obveščena. Goljuf se prestraši, polneče uro in verižice od sebe ter, žal, uide. Rešil živlienje. Dne 8. junija je rešil trgovec Karol Barborič dva kopajoča se dijaka iz Krke, katerih eden je bil že popolnoma brez zavesti. Velikološka požarna hramba je na binkoštno nedeljo priredila na Čatežu veselico za lastno korist. Dasi so močno bobnali, se jc veselica vendarle ponesrečila. Iz hude denarne stiske si hočejo opomoči z veselicami. Doseči hočejo dvojni namen: dobiti nekaj kronic, pa liberalizem širiti. Igrali so: »Nemški ne znajo«, pa niso strpeli, da ne bi v igri napadli svojega župnika Oblaka. Pri tomboli ni šlo vse prav, kakor se govori; čc ni zadel kak brambovec, je številko na dobitku v trenotku izpral dež. pa se ni več poznala. Udeležba je bila zelo pičla, in kar je Ve-likoločane najbolj bolelo: Catežanoni ni bilo skoro nič na veselici. Zato je zvečer kričal šentlorenski učitelj Potok aj: Ca-teška fara nas je ignorirala. Vclikološki Šlajpah se je pa pridušai: Ce tudi cela čateška fara pogori, ne bomo prišli gasit. ln kdo se ne bi jezil! Toliko pripravljanja, tak krasen program, pa niti lastnih pristašev ni na veselico. Niti snežnobela plesna toaleta šentlorenskei učiteljice Majde ni vlekla. Eden je hotel zvečer hrambi uslugo skazati in je šel na veselico, pa slišati jih je moral za vse Catežane. Šele ko je pošteno vzrojil, so mu dali mir. No, ker je bilo drugih premalo, so pa sami toliko dalje potegnili. Vkljub temu pa je moral imeti gostilničar Urbančič precejšnjo gmotno škodo. To so mu prizadeli tisti, ki so tako ncprikladen dan izbrali za veselico. Dve nedelji v letu ljudje jjosebno praznujejo: velikonočno in binkoštno. Nočemo presojati, ali se je za veselico izbrala binkoštna zato, da se verski čut v ljudstvu žali, ali so hoteli ta čut ignorirati; dejstvo je. da zato ljudi ni bilo zraven. Sicer pa tudi vclikološki liberalizem ne vleče več. Da bo požarna hramba skrajno strankarsko društvo, to smo vedeli že pri njeni ustanovitvi, hvaležni smo pa vendar Šlajpahu, da nam ic to v nedeljo na vse usta potrdil. Iz Sv. Križa pri Litiji. Redek dogodek: Franc Resnik, mož stare krščanske korenine, je uže 37 let župan občine Moravče pri Litiji. Danes je zopet izvoljen za dobo treh let, tako da bo kmalu zamo-gel obhajati 40-letnico županovanja. Bog mu jo daj dočakati! — Čebelarski shod priredi logaška podružnica v četrtek, dne 18. t. in., t. j. na praznik sv. Rešnjcga Telesa, v Lazah pri Planini, ob 4. uri popoldne pred ulj-nakom svojega blagajnika. Na shod pride tudi zastopnik osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane, g. nadučitelj Anton Likozar. Pri tej priliki sc bo pokazala nova stiskalnica in izmctalnica. Miliarija v Mirni peči. Bolezen se pase sedaj po Golobinjeku. Umrla je 12. t. ni. po kratkem bolehanju zopet gospodinja 47-letna Marija Sukovič. Na novo ste zboleli te dni tudi dve ženski-gospodinji, obe na Golobinjeku. — V Orehovljah se je ustanovilo na binkoštni praznik »Katoliško slovensko izobraževalno društvo«. Vpisalo sc je takoj okoli 60 članov. Govoril je kurat gospod Abram iz Bilj o namenu in podlagi društva, dr. Capuder pa jc imel poučen, zelo zanimiv govor o razvoju organizacijske misli od rimskih časov do današnjih dni. Posebno lepo nam je predočil vzorno urejeno krščansko zadružništvo v srednjem veku. Zamoril ga je liberalizem, oživlja ga v novo krščanski duh. Iz bližnjega Mirna je prihitelo na shod več priznanih navdušenih mož iu fantov in tudi župnik Roječ. Izmed njih sta navduševala Orehovce k vztrajnemu delu župnik in pa predsednik delavskega društva Spacapan. Nazadnje so nastopili oreliov-ski in nekateri mirenski telovadci, ki so pokazali številnim zborovalcem, kaj so se že naučili. Lepo jih je bilo gledati! Zlasti nam je ugajala spretnost učitelja telovadcev, Pelikana iz Mirna. Hvala mu za trud m vnemo! Novemu društvu pa želimo, da bi se procvitalo in obilno koristilo duševnemu in telesnemu razvoju udov in zlasti nadobudne mladine! — Nevarno je obolel deželni šolski nadzornik Perschinka. Njegova bolezen je baje tako huda, da ne bo več mogel ostati na svojem mestu. Čujemo, da je že na dopustu. — »Ribar-renatus«. P. n. gg.. ki sem jim poslal Riharjeve pesmi, prosim, naj mi izvolijo čiinpreje poslati nakazane zneske. Fr. Kimovec, alojzijeviški prefekt. — »Promet in gostilna«. Izdaja druge številke tega lista se je zakasnila, ker sta bila tajnika deželne zveze za tujski promet poklicana v kranjski eksekutivni odbor za cesarski jubilejski izprevod in radi tega list ni mogel iziti, čeprav je ves rokopis pripravljen. Druga številka izide šele prihodnji teden in še ta mesec tudi tretja številka. — Od državne železnice. Premeščeni so: Neubauer Franc, inšpektor iz Beljaka k ravnateljstvu v Trst; Mayr Jurij, višji stavbni komisar v Line; Feresini Evgen, stavbni komisar od žcleznično-vzdrževal-nega odseka Trst k ravnateljstvu, in Luz-zato Hektor, stavbni komisar, obratno; Rusko Matevž, asistent, iz Gruža v Trst k ravnateljstvu; Soklič Ivan. pristav, z Dovjega v Ljubljano; Bcrbuč Matevž, aspirant, z Opčine v Gorico; Vidič Ivan, aspirant, iz Lesc v Podbrdo. — Pohvalno priznanje za vzgledno izšolanje pomožnega osobja se je izreklo Viktorju Ječmi-neku. oficijalu in načelniku v Lescah. — Iz Škaručne. Dne 14. t. m., t. j. v nedeljo, jc blagoslovljenje šolske zastave za »Cesar Franc Jožefa I. ljudsko šolo na Škaručni.« Oh enem bo slavlje 60-Ietnicc vladanja presvitlega cesarja Franc Jožefa I. Spored: 1. Ob M>3. uri blagoslovljenje zastave. 2. Ob 3. poklonitev presv. vla- / tlarju. 3. Ob 31-. obdarovanje šolskih otrok. 4. Pogostitev otrok. — Podpisano vodstvo vljudno vabi k udeležbi učiteljstvo kot učence in občinstvo sploh. — Šolsko vodstvo »Cesar Franc Jožefa 1. ljudske šole na Škaručni«, dne 12. junija. — Društvena godba ljubljanska kon-certuje jutri, v nedeljo, dopoldne od 10.— 12. ure v meščanski pivovarni A. Dekleva. Vstopnina prosta. — Društvena godba ljubljanska kon-certuje v ponedeljek, dne 15. zvečer pri kinematografski predstavi »The Elite Biograf« na vrtu hotela pri Maliču. Začetek ob 8. uri zvečer. — Odbor podpornega društva cer-kvenikov in organistov naznanja vsem članom in prijateljem tega društva, da bo letošnji občni zbor meseca julija. Sklenilo se je za enkrat, da se isti vrši v Ljubljani, želeti je pa, da bi udje naznanili svoje mnenje po dopisnicah društvenemu odboru, ako bi jim bilo ljubše kje drugje, morda na Gorenjskem ali Dolenjskem. Odbor se bo oziral na večino in potem v kratkem naznanil čas in kraj tega zborovanja. Vabi se že danes, da nobeden član ne izostane, ker se bo važna, za vse zanimiva stvar izpremenila. Pri ti priliki boste tudi izvedeli za prave prijatelje in podpornike našega društva, ki so se že dobrohotno odzvali naši prošnji za ustanovne, oziroma podporne člane. Na veselo svidenje! — Odbor. — Iz Tržiča na Gorenjskem in okolice. Večina trgovcev in trafik ter gostiln vsiljuje še vedno liberalne vžigalice, in če kdo odločno zahteva »nove vžigalice v prid obmejnim Slovencem«, se mora zadovoljiti z obljubo, da jih prihodnjič dobi, ali z opazko, da jih nimajo. Torej to že ni po volji gotovim trgovskim osebam. Temu se ne čudimo, znano je namreč, da simpatizuje nekaj trgovin s sokoliči, ki rešujejo narod z nič boljšim delom kot s tem, da čakajo na enako misleče slovenske telovadce vsled same zavisti, da naša ideja lepše procvita, s — kolini, meneč morda, da bo tudi >,()rel« branil svoj doni s — pestjo in jajci. A naš namen je le in ostane, koristiti in braniti narod z uma svitlim mečem pred vsakim bodisi verskim ali narodnim nasprotnikom. Zahtevamo torej od slovenskih trgovcev, trafik in gostilničarjev, če so že nestrpni strankarji. ki držijo s takimi branitelji narodne ideje, kot so sokoliči, naj vsaj ne dražijo odjemalcev s takim ravnanjem. — Narodno čuteči fantje in možje tržiški in okoličanski, zahtevajte vedno odločno nove vžigalice v korist obmejnim Slovencem«. — Kmečki fant. Za jubilejski sprevod so poslali prispevke: Ljudska posojilnica v Ljubljani 200 K, Hranilnica mesta Kočevje 100 K. Gustav in Marija Eger v Železnikih, Viljem Treo v Ljubljani, občina Pričina pri Rudolfovem, županstvo občine Tomišelj, po 50 K; kn.-šk. svetnik Jan. Brence v Preski nabral 45 K; županstvo občine Semič. Hranilnica in posojilnica na Češnjici pri Železnikih, županstvo Log pri Brezovici. po 30 K; županstvo občine Šmartno pri Litiji 29 K: občina Zalina na Dolenjskem 24 K: Mihael Arko, dekan v Idriji 21 K; držayni in deželni poslanec Fran Demšar na Češnjici pri Železnikih, občina Dob, županstvo Št. Rupert, Josip Mayer, lekarnar v Ljubljani, Mestna hranilnica v Radovljici, občina Smlednik, županstvo občine Mengeš, Hranilnica in posojilnica v Višnji gori, po 20 K, Rajmund Doležalek, Kostanjevica, nabral 15 K; Josip Zurc, župan v Kandiji, 14 K; A. Schuller v Mirni 1.3 kron 10 vinarjev in županstvo občine Lokvice, Drašiči, Homec. Vremski Britol". Rosalnice, Božakovo, Štnrije pri Ajdovščini. Rajrnund Doležalek v Kostanjevici nabral, dr. I. Elbert, prošt v Rudolfovem, Fran Povše, drž. in dež. poslanec v Ljubljani. Janez Nagode, dekan. Hranilnica in posojilnica v Trebnjem, Peter Šterk, trgovec na Vinici, Ivan Bahovec v Ljubljani, Ljudska posojilnica v Gorenjem Logatcu. Alojzij Pehani, Josip Koželj v Knežaku, Oto Seydl, zobar v Ljubljani. skupaj po 10 K: Županstvo občine Vreme 8 K, E. Ross v Kranju 6 K. Fran Pavše, kanonik v Rudolfovem, dr. Milan Goršak v Ljubljani, Fr. Rajčevič, župnik v Grahovem pri Cirknici,r Golja v Metliki, Jos. Zelnik, župnik na Čemšeniku, Anton Dolinar, župnik v Lucinah, Miha Koželj, župnik v Podbrezju, Anton Miiller v Stolni pri Domžalah, Artur baron Wolkens-perg v Puštalu, Vaclav Filler. župnik v Dolih pri Litiji, Fran Dimnik, župnik v Begunjah pri Cirknici, Alojzij Kurent, kaplan v Trebnjem, po 5 K: Ljudevit Stiasny, c. kr. okr. šolski nadzornik v Krškem, županstvo Pijavagorica, Gabriel Thaler, posestnik v Železnikih, Fr. Orožen, c. kr. profesor v Ljubljani, po 4 K. Alojzij Suš-nik, trgovec. Ivan Sušnik, gostilničar. Anton Foerster. prof. v Ljubljani, Adolf Knol župnik v Kolovratu. Alb. Pravst. kaplan, Vreme. Ignacij Zaplotnik, mestni kaplan v Rudolfovem. po 3 K; Neimenovana v Ljubljani, Fr. Thuma, c. kr. okr. šolski nadzornik v Postojni, Anton Justin, Lu-cine, G. Guttmann, Ljubljana, Anton Ur-šič, Ivan Premru, Ivan Kopatin v Št. Vidu pri Vipavi, Janez Mikš, župnik na Trste-nikit, Jurij Karlin, župnik v Sorici, po 3 K, Ivan A. Kuralt, Ljubljana, I K 50 h, Mima Zima, Franc Janša, Ivanka Janša na Dovjem po 1 K. — Vzor učitelj. O umrlem vpokoje-nem učitelju Francu Praprotniku se poroča: Rajni je bil brat pokojnega vodje ljudske šole, slovenskega pisatelja in pesnika A. Praprotnika. Pogreb se je vršil v Škof. Loki včeraj. Rajni je služboval veliko let v svojem rojstnem kraju v Podbrezjah, na Ježici pri Ljubljani, in nazadnje veliko let v Preski pri Medvodah. Bil je izvrsten učitelj v šoli, prijazen z ljudmi. Kjer je služboval, so ga ljudje ljubili, ker je bil krščanski učitelj in lep zgled mladini. K pogrebu je prišlo mnogo ljudi iz fara, kjer je služboval in kjer ga imajo še stari in mladi v spominu. Dal Bog da bi mel veliko posnemalcev! Bog mu obilo povrni! — Vozne ugodnosti za prostovoljne rešilne oddelke na progah c. kr. avstr. državnih železnic. C. kr. železniško ministrstvo je z odlokom z dne 24. aprila 1908, št. 6.149/16, na korist javne zdravstvene oskrbe, veljavno s I. majem t. I., izdalo sledeče provizorične naredbe, katerih izvršitev bo sledila s prihodnjim dodatkom k lokalnemu osebnemu ceniku del II. Člani društev, kateri se praviloma v izvaji proste dobrodelnosti javni zdravstveni oskrbi posvetijo (prostovoljni rešilni oddelki, sanitetni oddelki rdečega križa, prostovoljne požarne brambe in enaki) se pri pomoči v nezgodah na razdalje do 50 kilometrov na podlagi po predpisanem vzorcu izgotovljenih, z društvenim pečatom opremljenih in od tačasnsga društvenega predsednika ali njegovega namestnika podpisanih izkaznic v II. in III. voznem razredu osebnih vlakov prevažajo za polovično ceno, v brzovlakih izventega proti tarifarični dokladi. Ako se nanaša pomoč na železniško nezgodo, tedaj je prevoz tja in nazaj na razdalje do 50 km brezplačen. Te izkaznice, ki so po § 12., al. 3, lit. c) postave od 19. julija 1902, d. z. I. št. 153, kolkovine proste, prepuščajo c. kr. ravnateljstva državnih železnic društvom brezplačno. — Ameriški trgovci v Rusiji. Iz New Yorka se je odpeljalo 200 ameriških vele-tržcev na Rusko, da proučijo stanje ruske trgovine in sklenejo z Rusijo trgovinske zveze. Trgovci se vrnejo domov skozi Sibirijo, Kitaj in Japan. — K potopu švedske jadrnice »Swan-hild«. Kakor smo poročali, je parnik Au-stro-Americane »Sofie Hohenberg« na svoji zadnji vožnji iz Amerike rešila dva mornarja potopljene barke »Swanhild«. O ostalih trinajstih se je mislilo, da so utonili. Sedaj pa naznanja lastnik ponesrečene ladje, da so vsi ostali mornarji s kapitanom vred. po težkih bojih z valovi, prišli pri Montevideo na kopno. — Srbski cerkveni kongres bo sklican 18. t. m. Kraljev komisar na njem bo grof Teodor Batthyanyi. — Cirkvenica madžarska! Neki bu-dimpeštanski list imenuje Cirkvenico »edino ogrsko morsko kopališče.« To je že višek nesramnosti! Omeniti treba, da sta najemnik in ravnatelj kopališča Madžarja. Toča in vihar. Dne 8. t. m. je toča uničila vse nasade, zlasti vinograde, v Brusju na otoku Hvarti. Ljudstvo je obupano. V Spljetu in okolici pa je istega dne strašen vihar napravil mnogo škode. Hrvatska umetnica v tujini. Dragica Hauptfeld je dokončala študije na dunajskem konservatoriju ter nastopi v kratkem angažman na dunajski ljudski operi. — Hitra pošta. Nekdo jc poslal iz Krškega dopisnico prijatelju v Zagreb. Dobil jo je čez tri cele dni! Fotografije udeležencev mekinjske slavnosti (18X24) je 'izgotovil kamniški fotograf Aparnik. Slike so jako lepo izdelane. Dobe se pri tem fotografu po I K 60 v. Razstavljena je fotografija v oknu našega upravništva. Šolska vest. Dne II. t. m. se je vršil komisionelni šolski ogled v Mekinjah. Sklenilo se je, da sc takoj v jeseni tekočega leta otvori nova enorazredna šola za mekinjski okoliš. Novo poslopje bo dozidano leta 1910. Zahteve državnih slug. 4. t. m. je zborovala ljubljanska podružnica I. avstrijskega društva drž. slug po 2. v društvenih prostorih na Sv. Jakoba trgu št. 7, ter sklenila, da se nemudoma pošlic deputacija k tukajšnjim državnim poslancem s sledečimi zahtevami: »Z zaupanjem priporočamo Vam v zaščito v državnem zboru naslednje naše peticije: I. Uvedba časnega avanzma liki uradnikom, ker je po sedanjih razmerah skoro nemogoče doseči več kot III. službeni razred; 2. regulacija pokojnine za vdove. Povišanje mi- nimalnega zneska od 400 K na 600 kron; 3. uvedba 35-letnega službovanja za vse kategorije slug; uvedba osemurnega dela na dan in odškodovanje čezurnega delovanja, posebno nočne službe jetniških paznikov; 4. določitev provizorija slug vseh kategorij na eno leto in potem definit. na-stavljenje; 5. uvedba službene ipragma-tike, kakor je že po vseh državah Evrope v uporabi, da se odstranijo samovoljna pretiranja posameznih predstojnikov; 6. preosnova disciplinarnega postopanja, ki odstrani dosedanje razmere, pa katerih je izročen sluga popolnoma na milost in nemilost predstojniku, odprava sramotilne zaporne kazni pri jetniških paznikih; 7. odstranitev skrivne kvalifikacije, po kateri je nedopusten uslužbencu vpogled v isto in mu je odvzeto sredstvo, proti isti upravičeno ugovarjati; 8. uvrstitev cestarjev v IV. službeni razred slug in pre-drugačenje naslova v cestne paznike; 9. uvrstitev sodnih dostavljavcev v kategorijo pomožnih slug; 10. štirinajstdnevni letni dopust za sluge pri vseh cesarskih oblastnijah; 11. takojšnja odprava bolniškega zavarovanja provizoričnih uslužbencev in mesto istega cela plača za pollletno bolezensko dobo. Iz Sv. Križa pri Litiji. II. izkaz milili darov za pogorelce v Tihaboju: Prečastiti župni uradi: Mirna 92 K 84 vin., Duplje 20 K. Čatež pod Zaplazom 80 K, Polšnik 40 K. Slavno upravništvo »Slovenca« 30 K. Prečastiti gg.: Lovrenc Kri-štofič, Hrastje, 10 K, Mihael Saje, Štanga, 16 K 40 v, Bartol Baltaz. Spod. Bernik, 20 K. Bog povrni stotero vsem dobrotnikom ! — »Zlata Doba« se je nekoliko zakasnila. Papirnata po krivdi uredništva, prava po brezbrižnosti občinstva. Zana-prej se bosta oba požurila? — Zlata doba. Na Kranjskem je šele srebrna. Vsako sekundo vržemo eno krono za nepotrebne stvari: za alkohol in tobak. To je v enem letu 32,000.000 kron! Dete padlo s tretjega nadstropja. Velika nesreča je doletela včeraj družino Co-lenz, stanujočo v ulici Salice št. 2, III., v Trstu. Družina, obstoječa iz očeta Frana, tehtničarja na javnih skladiščih, matere Beatrice, babice, in njunih otrok. Izmed teh je 12letna Amalija držala včeraj v naročju malo sestrico, ISmesečno Elviro, in stala z njo naslonjena na okno, ki gleda na dvorišče. Kar naenkrat ji je dete zdrknilo izpod rok in telebnilo na dvorišče. Na obupen krik Amalije sta pritekla roditelja, ki sta se takoj z obupom zavedla neizmerne nesreče, ki ju je doletela. Kakor blazna od žalosti sta letela dol po stopnicah na dvorišče, kjer sta našla dete v luži krvi. Takoj so prišli na lice mesta strežniki bolnišnice z nosili in tudi zdravnik rešilne postaje. V bolnišnici so zdravniki konstati-rali, da je detetu zdrobljen zatilnik in da ni več nikake pomoči. In zares, že opolud-ne ie rcvica izdihnila dušo. Njena sestra Amalija, ki je bila nehote kriva na tej nezgodi, je med tem zbežala z doma k teti, ki stanuje v ulici S. Vito; z nepopisnim obupom in krčevitim jokom je poročala o grozni nesreči. Stariši so prišli po njo. — Sveta birma v Pulju. Prošlih bin-koštnih praznikov je bilo v Pulju birma-nih 745 otrok. — Petdesetletnico doktorstva je dne 10. t. m. obhajal slavni češki pravoslovec Anton Randa, ustanovitelj nove raziskovalne metode, znan daleč čez meje Avstrije. Njegove zasluge na polju avstrijskega zasebnega prava in starega češkega prava so nevenljive. Kot vseučiliški profesor deluje od leta 1860. — Ureditev plač deželnih uradnikov v Bos,ni in Hercegovini. Vladar je odobril ureditev plač bosansko-hercegovskim deželnim uradnikom po vzgledu avstrijskih plač. Novi red stopi v veljavo s I. julijem t. I. Deželna vlada se je za to brzojavno zahvalila finančnemu ministru pl. Burianu. — Izginila sta v Pulju 70 let stara Parentin in Jakob Poropat. Poslednji je vdovec in je zapustil dva majhna otroka. Obrtno sodišče v Trstu je začelo poslovati dne 9. t. m. Novo parobrodno društvo v Spljetu se jc nedavno osnovalo pod imenom »Hrvatska plovidba«. Izdanih je 2000 delnic po 200 kron, katerih polovica je že pokrita. Društvo si nabavi dva parnika, ki bosta začasno vozila iz Trsta in z Reke v Metkovič. Tat zasačen. Nedavno je bilo na parniku »Jason« med vožnjo iz Lošinja v Zader ukradenih 3700 kron. Kapitan je moral ta znesek plačati iz svojega. Nekaj časa potem so opazili ljudje na otoku Ugljen, da neki Mate Sforcina, znan kot revež, zida hišo iu živi razkošno. Opozorili so orožništvo, ki jc izvedlo hišno preiskavo ter našlo še 1200 kron. Dokazalo se je, da je ukradel denar na •jiarniku. Sforcino so prepeljali v Trst, kjer bo sojen. — Predavanje v Bnzetu. V nedeljo. 14. t. m., bosta v »Narodnem domu« v Buzetu predavala prof. Novljan iz Pazina in župnik Budin iz Socerge »o našem največjem sovražniku«. Narodna čitalnica v Novem mestu vabi k izrednemu občnemu zboru, ki bo dne 16. junija 1908, ob 8. uri zvečer v prostorih »Narodne čitalnice« v Novem mestu s sledečim sporedom: I. Predlog, zadevajoč razveljavo sklepa izrednega obč. zbora z dne 21. maja 1908. — 2. Sprememba § 10. društvenih pravil. — 3. Sprememba Š 12. društvenih pravil. — Samoumor srbskega stotnika. V Belgradu se jc dne 10. t. m. ustrelil stotnik kraljeve osebne straže, Milojevič, ker je vojni minister odklonil njegovo »Zgodovino srbske armade«. — Ustanovo 12.000 kron je zapustil dne 28. maja t. 1. v Zala Mihalyfa umrli višji štabni zdravnik za mladeniče sorodnike, rojene v Lipi v Istri, oziroma, če bi takih ne bilo, za dijake, rojene v Lipi sploh. — Polkovna slavnost v Trstu. Pod pokroviteljstvom gospoda c. in kr. polkovnika grofa Sturglch-a nahajajoči se odbor izvolil si .ie načelnikom za proslavo 25-letnice obstanka domačega pešpolka št. 97 »Baron Waldstatten«, gospoda Alojzija NVetzlerja. — Prihodnja odborova seja, h kateri se vsak nekdanji ud tega polka vabi, se ima vršiti danes ob 7. uri zvečer na sedežu tega odbora, v ulici Gelsi v Trstu št. 12, I. nadstropje. — Z drvarji zmerja »Učiteljski Tovariš« urednike in dopisnike »Slovenca«. Ali učiteljev res ni sram glasila svojih »izobražencev« ? — Na urednike »Slovenca« je hud »Korošec«, katerega plačujejo ljubljanski liberalci in za katerega bodo plačali silni deficit. Hud je zato, ker so iz Ljubljane prišli na mladeniški shod v Šmihelu. Sam pravi ta brezpomembni listič, da je bilo »lepo preteklo nedeljo in mnogo ljudstva na gori sv. Katarine.« Potem se pa neusmiljeno krega na »klerikalce iz Ljubljane«. Pa je vendar bilo lepo! Vrag razumi tega »Korošca«, ki ga Korošci itak ne bero. Iz Križev pri Tržiču. V prijetno dolžnost si štejemo se vsem zahvaliti, ki so pripomogli, da se jc slavnost ustanovitve telovadnega odseka našega »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva« tako sijajno izvršila. Najprvo se zahvaljujemo br. Podlesniku iz Ljubljane, ker je pri-hitel med nas in imel navdušujoč govor, nadalje g. deželnemu poslancu Zabretu. potem bratom telovadcem iz Tržiča, ki so prihiteli med nas v krasnih svojih uniformah, bratu zastopniku škofjeloškega telovadnega odseka, ki je tako daleč prihi-tel med nas, slovenskemu pevskemu zboru tržiškemu, potem domačemu cerkvenemu pevskemu zboru, ki sta nas zabavala z lepim petjem, bratu kaplanu Pri-jatlju, ki je prihitel med nas, gospodu župniku Porenti, ker nas je počastil s svojo navzočnostjo ter s tem pokazal, da odobrava našo organizacijo, slednjič tudi slavnemu občinstvu, ki se je v obilnem številu odzvalo našemu vabilu. Vsem skupaj kličemo krepki telovadski »Na zdar!« — Br. Franc Perko, načelnik. — Br. Jožef Perne, tajnik. Promet v tržaški luki postaja vsako leto bolj živahen. Leta 1985. je iznašal promet 8,133.697 kvintalov. Leta 1900. je narastel na 11,232.746 kvintalov; I. 1906. na 14,043.069 iu leta 1907. na 17.292.848 kvintalov. O dojenčku v cerkvi Sv. Antona novega. Niso še iztaknili matere ali roditeljev dojenčka, ki so ga našli predvčerajšnjim v cerkvi Sv. Antona novega v Trstu. Nihče ni mogel kaj sporočiti o njih. Pobič je čil in zdrav in uživa v bolnišnici vse dobrote. Včeraj so prišle nič manj kot štiri ženske iz ljudstva (zlato srce navadnega ljudstva!) in prosile, da se jim izroči lepi fantiček v stalno oskrbo. A morala se je odkloniti ta ljudomila ponudba, dokler dotične oblastnije ne ukrenejo tozadevno. Truplo človeka na valovih. Včeraj okolu ene popoldne sta dva čolnarja, ki sta veslala v vodovju svetilnika v Trstu, zagledala pri novem pomolu št. 5 truplo človeka, ki je plavalo na valovih. Takoj sta opozorila čuvaja postaje državne železnice. S kolodvora se ic telefoniralo na pomorsko vlado. Prišli so piloti in potegnili truplo na kopno. Mrlič je bil oblečen po delavski z rožnato marogasto srajco in usniatimi-pletnenimi čevlji iu kazal starost 50 let. Zdravnik pomorske vlade. dr. Cosulich, jc konstatiral, da se je truplo nahajalo v vodi že več dni. Pri njem so našli ic žepno ruto in par vinarjev. Njegovi žepi so bili polni kamenja, iz česar bi se dalo sklepati, da gre za samoumor. Po prihodu sodne komisije je bilo truplo neznanca fotografirano iu potem prenešeno v mrtvaško kapelo pri Sv. Justu. — Drug vtopljcnec, najden na morju pri Sv. Andreju! Včeraj zvečer — bilo je okolu 7. ure — ie remorker podjetja Fac-canoni, »Jupiter, iz Trsta plul po miljskem zatoku; ko se je približal novemu nabrežju, so mornarji zapazili v morju blizu kraja, kier je stala stara postaja, neko črno maso, ki je plavala na valovili. Pristali so s parnikom in se prepričali, da ie ona masa bilo truplo moža okolu štiridesetih let. Stopivši na kopno, so šli naznanit stvar na ekspozituro policije na kolodvoru državne železnice in od tod se je tudi obvestilo pilote. Med tem se je policijski oii-cijal Pasqualis podal na lice mesta; na njegov ukaz so truplo potegnili na kopno. — Mrlič je imel na sebi črno obleko; v žepu so našli delavsko knjigo, naslovljeno na ime: Henrik Bizjak, knjigovez, rojen v Trstu leta 187.3. — Nc ve se, ali tu gre za nezgodo ali za samoumor. Po oblastvenem pregledu so truplo prenesli v mrtvašnico pri Sv. Justu. — Tatovi — preplašeni. Hčerka gosp. Amadeja Girometta, stanujočega v ulici Bosco št. .3, v Trstu, se je predsinočnjim vrnila domov ob 11 Vi. Stopivši v stanovanje je zaslišala nenavaden ropot, ki je donel iz neke sobe njihovega stanovanja. Sumeč kaj za tem, je poklicala očeta; v tem trenotku pa sta dva moža smuknila ven iz sobe, dohitela vrata, ki peljejo na stopnjišče, jo popihnila na vrat na nos dol po stopnicah, stopila na rob nekega okna, skočila preko nizkega zida na prosto in jo odkurila urnih krač. Ostal pa je v stanovanju tretji tič, ki je stopil ven iz sobe na hodnik in se opravičeval pri gospodu Girometta, češ, da je bil od onih dveh, koja da ne pozna, povabljen na podjetje in da ni vedel, da se gre za nekaj nedovoljenega. (!) — Girometta pa ie poslal po redarja, ki so vzeli onega v svojo shrambo in ga odvedli v zapor. Uradniku na policiji je povedal, da se imenuje Mihael Petrič, stanujoč v ulici Rigutti št. 8, in ponovil mu isto storijo, kakor Giro-metti. Pri njem niso našli nikake stvari, ki bi bila last g. Giromette; ker pa je ta naznanil, da mu je zmanjkala zlata verižica, nadalje svilena ruta in še nekoliko perila, in ker je koncem koncev bila prisotnost Petričeva v Giromettovem stanovanju — precej čudna, so ga pridržali v zaporu. — Razglas c. kr. trgovinskega ministrstva, tičoč se ustanovljanja in obratovanja iskrobrzojavnih postaj na ladjah (krovne postaje). Brzojavna uprava vidi potrebo, opozarjati na dejstvo, da je usta-novljanje in obratovanje iskrobrzojavnih postaj v Avstriji v smislu odloka Najviš jega kabineta z dne 16. januarja 1847 (de kret dvorne pisarne z dne 25. januarja i847, št. 2581) in S I. naredbe c. kr. trg. ministrstva z dne 28. aprila 1905, drž. zak. št. 72, odvisen od državnega dovoljenja. Za podelitev sličnega dovoljenja naj se zaprosi c. kr. trgovinsko ministrstvo potoni kolkovane in primerno opremljene vloge. Glede iskrobrzojavnih postaj, ki se imajo ustanoviti na pomorsko brodarstvo oprav Ijajočih ladjah (krovne postaje) se poseb no opaža: Omenjenim postajam se nalaga v smislu dogovorov leta 1906. v Berolinu sklenjene in s 1. julijem 1908 veljavo za-dobeče mednarodne pogodbe o iskrobrzo-javu dolžnost, iskrobrzojave z drugimi obrežnimi in krovnimi postajami vzajem no izmenjavati, in to brez ozira na po njih uporabljen sestav. Glasom člena VI. iz-vrševalnih predpisov k omenjeni pogodbi odgovarjati mora vsaka krovna postaja naslednjim pogojem: a) uporabljeni sestav mora biti sintoničen; b) odpravila iu pre-jemna hitrost pod navadnimi razmerami ne sme biti manjša od 12 besed po 5 črk v vsaki minuti; c) na iskrobrzojavni stroj učinkujoča snaga pod normalnimi razmerami ne sme presegati 1 kilovata. Večjo jakost sc sme uporabljati le tedaj, ako je ladja, ki menjava poročila, od bližnje obrežne postaje nad 300 km oddaljena, ali ako je prenos radi zaprek mogoč Ic potom povišanja jakosti. Ostala podrobna določila o obratu in račuuopolaganju krovnih postaj uravnavala sc bodo s posebnimi navodili. Dogovori glede varo-vanja tajnosti naprav in njihovih podrob nosti nasproti oblastvenim organom so nedopustni. Imejitelji krovnih postaj so nolžni. nuditi organom c. in kr. bojne mor narice na zahtevo prilike, da se z obratovanjem postajnih strojev izvežbajo ter da jih v slučaju vojne c. in kr. bojna morna rica more prevzeti in obratovati. Na avstrijskih ladjah se sme nastaviti kot iskro-telegrafiste izključno le avstrijske podanike. kateri morajo s po avstrijski držav, brzojavni upravi izdanimi spričevali dokazati, da so tozadevno posebno izkušnjo povoljno prestali. Natančnejša določila o tej skušnji ic mogoče poizvedeti na c. kr. pomorski oblasti v Trstu, na c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu in na pristaniščnih kapitanatih. — Od c. a, o-•fi rt s » O !timeto7: fiVSas itcroKJ* strvj, obhajila« a«> aliodvar« •iimjsiJ«, rr&t», kalkoal, T«r»ad«, stoljsao !r.rtt*, itadtllalk«, str*l»- ft«l*a»a akaa, islasa* stol* iut. ■. v».i.)16*i as,*t«ri solnfta« plaht* pit n«jno»»!Ai«' roetume a «ustMlYlsa.lBl9r<' SS—I? a pa rimi bras n-fj.tioT. Podpinan* ima v aajrainovrstnejiie trppžno, krsaco Msgo «a bandora, baldahine, ra»nobarvnft plačfte, kanula. ptnvialc, dalmatike, v«- lume, alb«, koroteljft prte itd. ■jploh vse, kar ue rabi v eevkvi pri službi boiji. — Prevnaia tudi »erenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnižji eecJ ČAttdera in vso drugo obleko. Preeastite gospode prosim, d» se blagovoli pri n&roiiilih e»,irnti n» domačo tvrdko ter ne uvažsjejo tajih tvrdk. drt-štev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo cen« zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjSp naročilo. Najodličnojšim spostovanj&m se priporoča 2922 11 Ana Hofbauer, ssneiHaSJica zaloge cerkvene obleke, orodja :n poaoda v Ljnbljaal, Wolfove alloe 4. Odlikovano v Parizu. se dobi v sodih od CO litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v veležganjarni in rektifikarni sadja l^fi. Rcpsier & Co., Ljubljana, Spod. Šiška, poleg Kosler-jeve pivovarne. 5 nrEPssoa mw,winaiBa I nudsliar, iidelo^lžlj altarjev M. naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je pr«» vkoI znano 2795 52—10 Mirsto delavnico umrlega g. I^tad. S^ev^elsaisf, Kolodvorske uik« itev. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic In prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. R o v š e l< u pridobil sem »I toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. rj 3 < o -a C n tf 2. — o 5toj ^ 2 3 r .j i/i ^ TT . B Z- H D." g O b O- "S 2 n u EL n Glavno zastopstvo za juine dežele: Portland-cemrake kcrrsace delniška družba Dovje-Trst. r»c J 3 m ® i vn o a w U s"- 5" re »r " ST 2 ja o o • < < o n o. v S" S o tu -a TI H I _.rct 3 » 1604 35 nncir Szantner^' čre^lji edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvrftitvi! Največja m&r Pomladanskih novosti » to&e Prva in največja zaloaa Črevljev na Kranjskem zaloga Dokolenic (kamašen) J" flo: j ' * mm^mu — mm Ameriških čevljev = F- SZANTNER = ■o«ki »«*iii|«d k «■- «»»prej t«a*ki 6««tji, nbki, 04 Ljubljana, Šelenburgove ulice 4, Ljubljana. K 4 80 naprej. Ženski firmlji, visoki, od K (M napraj. ^ ' & *« ' Trgovoi dobijo primoroo po»«o«. - Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naročila proti pivittj«. Nr. I. 32/8 Oklic na Mirni dne 20. junija 1908 ob pol 11. uri dopoldne na licu mesta na Mirni prostovoljna sodna dražba — stare šole na Mirni ===== (posestvo vlož. št. 48 k. o. Mirna). Izključna cena je 4000 K: nižje ponudbe se ne sprejme. Dražbeni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Trebnjem soba št 2. med uradnimi urami ter pri županskem uradu na Mirni C. kr. okrajna sodnija Trebnje odd. I. dne 18. maja 1908. 1405 3-3 (^v^ ^ ^ i^c ^^ ^ t^jjato^c i^c)^^ oV^fe^c Cojjjc vv^:^^ u Prešernovih ulicah štev. 3, vMnIMi, (poprej na Mestnem trsu zrauen rotouža), sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure do~ poldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 °/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico ludi sodišča denar malolelnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice Posojuje se na zemljišča po 43/4o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5o/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/o izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. 12 12—6 Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. j Edina zaloga KARBIDA za Kranjsko. f* C. kr. okrajno sodišče v Trebnjem naznanja, da se vrši na prošnjo županstva Josip Arko Ribnica 1384 3-3 Inštalater za acetilenovo razsvetljavo 100 kg 30 kron franko na kolodvoru prejemalca. ^ »- r' Revma Nevraigije, kožne bolezni in rane, chron. Morbus Brightii Protin! ohromelosti in pri različnih :: :: ženskih boleznih :: :: Ischias Krapina-Toplice 765 20—14 izborni zdravilstveni uspehi termalno zdravilišč« vspešno zdravil, s thermal. pitno vodo Hrvatsko (hrvatska Švica). Priznano od avtoritet, izborno, zdravilno in izredno učinkujoče termalno zdravilno kopali&če 38 do 44° C, z največjim termalna- kopalnim bazenom v Evropi. Vedni pritok in odtok 3800 lit v minuti. Posebne marmor.-kadne kopeli in tuši Sudariji (potilnice) edini te vrste. Otvor-jeno od 1. aprila do konca novembra Znižane cene do 1. junija in od 1. sept. Kopal, zdravnik dr. Ed. Mai. Klin. masaža, zdravilna gimnastika, elektriciteta. Prospekte in pojasnila daje kopali&ko ravnatelj. Krapina-Toplice na Hrvatskem. Zdravilišče s stanovanji, najpopolnejši higieniški kom-fort. Izboren restavrant in kavarna. Cene zmerne; čitalnice in konverzac.dvorane. Dvigalo, pokrito sprehajališče. Krasni parki. Lepa žup. cerkev. Stalna zdraviliška godba. Igrišča, razvedrila itd. Avtomobili. Od postaje .Rogaške' lokalne želez. Grobelno-Rogatec, od-cepek iDunaj-Trst) 2 url. Postaja Zabok-Krapina Toplice (Čakaturn-Zagreb) 1 uro. Na obeh postajah poštni in zasebni vozovi Zasebni avtomobili. Naročila pri kopel, ravnateljstvu na postaje Zabok-Krapina-Toplice, Rogatec in PoijSane. Pozor! Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih Pozor! spomenikov iz črnega, zelenega graniia, labradorja in belega kararskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in atnvbinska dela. Preskrbujem stike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobna okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jafeo nizkih cenah. Z velespoštovanjem v 856 24-10 Ignacij Č a m e r n i k, kamnosek v LJubljani, Komenskega ulice štev. 26. K -v* IU na 1 *v« mm v, o H ž 'i— M« snm lil s Najcenejšo In najhltrelia nožni« * Amerika je s pomiki „ Severonemškega Llovda" " □ Bremenu flea-Vork s cesarskimi brzoparnikl Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm» Kaiser Wilhelm d-Grosse. um—m JS"' Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2-86 24 Edvard Tovčnr-ju, s koiomuii unčah m.35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod Iz Ljubljane Je vsak torek, četrtek in *obolo. Vsa potovanj« se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in aolldna. Potnikom namonjonim v zapadne države kakor: Colorado, Mesiko, California, Arl-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in VVashington. nudi naše društvo posebno ugodno irvanredno ceno čer Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mosečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Belfimort in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilca, Kuba, Buenos Airoa, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. UmtmnorlJ»no /. t«41. Slikarja napisov Stavi ii pohištvena pleskarja. Velika zbirka dr. Schdnfeidovlb terv v tubah za akadem. slikarja. Elekritni obrat Tovarn« In proda)« oljnatih barv, firneia Sn taka Brata Eberl, Ljubljana Prod«l«lna In komptolri Telefon 154. Delavnica: Miklošičeva cesta št. 5 Igriške ulic® št $ Ustanovljeno I. 1842. Zaloga čoplčev za pleskarje, »II-karje in zidarje, Medllnega mazila aa hrastove pode, karbollneja Ud. Priporočava sc tudi sL občinstva sa vsa ▼ najino stroko spadajoče delo ▼ »testa ia na deželi kot priznano reelao in fino po najnižjih cenah. 76* 52-20 >tev. 239 pr. Razpis Pri kranjskem deželnem knjigovodstvu sta izpraznjeni službi: deželnega knjigovodje, deželnega račun, svetovalca, in sicer obe službi s prejemki III. plačilnega razreda. Eventualno bo pri deželnem knjigovodstvu popolniti tudi dve službi računskih revidentov, in po dve službi računskih oficijalov prvega in drugega reda s prejemki IV., oziroma V. in Vi. plačilnega razreda. Imenovanje deželnega knjigovodje pristaja deželnemu zboru, zato pa so tozadevne prošnje nasloviti na deželni zbor. S potrebnimi izpričevali opremljene prošnje za te službe je vložiti do 5. julija 1908 pri podpisanem deželnem odboru. Deželni odbor kranjski, Ljubljana, 4. junija 1908. Štev. 242 pr. Razpis. Podpisani deželni odbor razpisuje službo bčinskega revizorja z letno plačo 2600 K, draginjsko doklado letnih 320 K ter aktivitetno doklado v letnem znesku 500 K. Prosilci za službo revizorja morajo dokazati, da so dovršili juridično - politične študije in da so napravili praktični izpit ali za politično ali pa za sodno poslovanje. Ako takih prosilcev ni, se bo oziralo tudi na prosilce, ki dokažejo, da so v administrativnem poslovanju praktično dobro izvežbani in da poznajo povsem občinsko upravo. Prosilci za to službo naj predlože svoje, z dokazili v starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika ter z izpričevali o usposobljenosti podprte prošnje. do 5. Julija 9908 odpisanemu deželnemu odboru, in sicer oni, ki so že v kaki javni službi, potom predstavljenega oblastva. Deželni odbor vojvodine Kranjske v Ljubljani, 4. junija 1908. .»r^-.-uar. »ur. I4V" pii | Tržič (Honfolcone) no Primorski ■» Stalna topi o ita 38—40" R. — Sezona od I. junija do M njega septembra- — Zlasti priporočljivo proti protinu, trganju, 11 ženskim boleznim itd. — Lastnina kneza Thurn Taxis-a. li 1057 7 Oskrbnistvo Rimskih topi *ad- U išijasu, N, Usojam si naznaniti prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu, da imam veliko zalogo 1211 6 -5 razn©L>r$tni|5 u6z kakor: koleseljev, break, ciapolkriiih in drugih tudi že rabljenih voz, naprodaj po nizki ceni.--------— -j— ---— ----- — — - — --—--= Sprejmem tudi ^rm .. DpmJar " več učencev ■■ '»«"« t/v.m&dr .. za kovaški obrt. _= Ljubljana, Matljs Terezije cesta št. 6. /. . . /ii košnjo priporočamo najboljše amerikanske kosilne stroje Mc.Cormick kateri niso samo po izreku enega samega, nego na Kranjskem že od več sto posestnikov, ki te stroje že več let vporabljajo, kot najboljši in za naše kraje kot najsposobnejši spoznani. — Vsakdo naj se RJI p n (| n U I p |# torej sam prepriča in kupi lekosilni stroj ■■■ V U Sli ITI I Aj IV« Opozarjamo posebno na naše nove nože z gostimi zobmi, ki posebno globoko režejo, za nizko in redko travo. 1264 6—6 - !Edini zastopniki za K r a ii j s lc o : - Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek, LJubljana, Dunajska cesta št. 16, Marija Sattner, LJubljana, Dunajska tasta it. 19, i. stsp., U. nadstr. (Msdljatova hlia), m priporoča prod. dahoridtai m izdelovanje cerRveniR pava* menfov. SM H-U Izdelajo o«l* ornata tesnit t *»eh litarfitaih barvah, plurljale, obhajilu« bora«, atol* in m ■a ilalbo boljo polrabne stvari, priproiti la aajfineja, kakor ■• glasi aarodilo, * •ril na tem ia ilaUm mi aja. — 11 d • 1 a j • todi bandera ia baldaMno Ui iiTrioj« TiakoTTitaa HrkTta« parilo b priitnega platna. Vporablja lamo htri blaga, hm p« ■•|*8m(II llzka, aagotaTlja trpelno, Testno delo ia hitro postrelbo. Pnnorljenje sta-rtb parameatov tadiiado-roljno prsuaaa. »OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Najkrajša i, najcenejša UOŽIljO»AlllgrlllO z modernimi , velikimi brzoparnikl iz Ljubljane čez Antwerpen v Ne w York je proga rdeče zvezde Jed Star Line". Na naših parnikih: ,Finland*, „Kroonland", „Vaderland", „Zeeland" in „Samland", kater! vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, '.;izborna hrana, vljudna postrežba in spaluice, po •J novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, j za vsakega potnika eminentnega pomena, in t traja vožnia 7 dni. Odhod iz LJubljane vsak torek popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na meso: vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York. Pojasnila daje hladno potrjeni zastopnik FRANC DOLENC w Ljubljani, Kolodvorske nlioo odslej itev. 26. od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju". 320 46- 24 r Poltenemu načelu, I* X IV K E I,, lc o m. <1 r Damski salonski čevlji iz črnega usnja divje koze......... Damski polčevlji, chevreau, lahki in solidno delani......... Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja ...... Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika , , Damski čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine z lakastimi kapicami . Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf, eleg. pom čevlji, Goodyear šivani Damski čevlji na trakove iz najfinešega chevreau Qoodyear šivani ... Damski čevlji na gumbe iz izvrstnega črnega usnja......... Damski čevlji iz la chevreau, Ooodyear šivani, prav elegantni.....,, Zastopnica: JOS. HERRISCH v Ljubljani, Stritarjeve (Spitalske) ulice 9. HUBFMH Kane •aak« vrat« aa moralo (krtino varovati pr »i vaako Dnntio, k.r ii p« loj lakko iihu tudi najmanjša ran* navija v tolo hod«, uiko ozdravljiva ra.o ta <0 lat aa ja la-kazalo mefilno vlufno mazilo, laku Imaaorano praiko domač. maillo kot uaaaljiro aradatva u tbnto. Ta Tzdrtaja rana Mata, aluarttja iata, olajiaja matja ia bolečine, hladi In poapataja laealje.je. —Raipoillla •• vsak daa. —— t pnSIoa 70 Tla., pol pnSica M) vinarjtr. Proti pradplaiila K 8 18 sa poflljoj« i puiloa, ali K T'— 10 pa4tc podtalna proato na Tanko peatajo aratra- ograke monarhija. Val ddl embalal« Ima)a ■ a k o n I to d.ponovano varatvcoo tnamko. Glavna saloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna „prl črnem orlu" Praga, Mali »trasa; egel Nerudova al. 20.) ZalOK« v lekarnah Aratro-OKrak«, v ljub-Uaal ae dobi pri gg. lokarjih : M Pleeoll, U. pl. Trnkčc* j, H HardetachligcT, J B t n. Andrej cementarna aa pešati, pošta Dol pri LJubljani Z električnim obris- _ tomurejena tvornica || G. Skrbič § »« Zagreb43'7 Q llioe fttev. 40 O ^r^g?* priporoča svoje slovite solidne in cene £a• A luzije, lesene, tkane in platnene ga. polete, železne in lesene za- tvornioe za izložbe in proda- ® jalne ter prosi, naj se tej solidni W tvornici izvoli nakloniti največje za- 0 upanje. Ceniki in proračuni zastonj. z ta far siv o in podoGarstvo. p Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvnm vljudno naznanjava, da sva pod tvrdko 318 44—2 Slo i zimi; S JSeBar ustanovila kiparsko (podobarsko) obrt ter izdelovanje oltarjev v Ljubljani, Turjaški trg št. 1 Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte brezplačno na vpogled. — Isvrševala bodeva vsako isročeno delo vestno, umetniško, reelno in po smernih cenah, Priznalna pisma so ua razpolago. V salogi bodo vedno rasna razpela in okvirji sa cerkvene in druge podobe. Z odličnim spoštovanjem Solzi ml. & JOeBar poilataritvo in podobarsivm. Iajb»«at*]i« zalog«* In ■ajrasno->MAS M-ft vrata« j*« Izbiro 'klavirjev in harmonijev ima Alojzij Kraczmer Izdelovalec klavirjev In sodna zapriseženi zvedetaeo LJubljana, Sv. Petra nasip št. 4. ! tBBSISKr^S^^SžKS^ Vedno so v zalogi prelgranl p* brezhibni klavirji. Prsvzamsm »hiranj« ln popravljanji vsah »latama* Olavno zastop-»ivo dvornih firm L. BBiandorfar na Dunaju, GabrllderStlngl na Dunaju, Avgust FOritar V Lfibavu, Th. Mannborg v Llpikam. Za vsak prt mejil kupljen klavir docela Jamčim. — NaJniZJa • Izposojevalnlna. — Delna plaSlla. U XDBEMMBBCDflPB——HCOMjiS Ivan Terdan pleskarstvo Ljubljana, Vegove nlice št 8 se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih dol, kakor tudi slikarskih, napisnih in dakoraoij-skih dal. Posebno se 5e priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohifttveao pleskarstvo. J ..... 244.7 U- 14 Prečast. ccrkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom priporočam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže. kuhinje in hod- m rt tf ■ r* ri <» rtilnčro v raznih barval' nike krasne mozaične pio»ceinokus,uzorcill( Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, pudboje, ferasne poljubne velikosti g|sQ|)nQ spomenike in brušene in polirane kot marine r. — Slavnim cestnim odborom in zasebnikom nudim - (6—40 cm svetlobe) za kanale in vodovode (zlasti čcentimeterske, namesto dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), mil«*« kamne, ko* rita za živino in drugo cementnim blago, 692 13 Ceniki in vzorci na zahtevo. ------——— za na pokopališča okvirje, cementne cewi Singenevi šivalni stroji kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku. 693 26 Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših t,ivaln blago dti >'C(irtis| nazaj za popolni »zasek-Slika '/i cav. velikosti. St 365 srebrna dam-ska remont, gl 3*3ti' St. 322 srebrna moška remont. 3'J St. 337 srebrna s sidro ^ 16 kamnov 5» dvojni plašč G Št. 341, srebrna s sidr d vojn i plašč 15 fcam nov, posebno močna 7- 9»58 Anion Klffniiiniie največja tovarniška zaloga ur. zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Marifejti- L 5., stajere^c. Krasne BLUZE največja izbira v svili in v drugem modernem :: s s s blagu tudi po meri. :: :: :: :: Vsakovrstna KRILA, PERILO in OTROČJE OBLEKCE = v po najnlžih cenah. ^vM. KRiSTOFIČ poroč. BUCftR Ljubljana, Stari trg Stev. 28, p Zaščitna cnamka nSldro" LintCsiisicI DA I Nadomestek sa Sldro-Pain-Expallar j« aftefe« fiiiuu kat 1.vratno k.I Is •4v*dn» mazilo prt pr.hlokJ.xiJ« Itd. | aam M t., K 140 l. K I aa 4abWa t Tleh iakaruai h uhanih <•;> p>taw rhlj«v>na«. tn^l KTCfatTk, nj aa JanQ^> la •riflMl.a atekteslM T ttaltjeh a .Ua »Mm tnaako ..Sidro" jv«»»ti m ia tatova pr«j«t ortflBAlBl i Ml. lak. a PS8I11D1C3 u registrevana zadruga z ne v lastnem zadružnem domu y Lj|jf)lj^flj[ na OunajsKI cesti štev. 18 RIchterjeva lekarna pri Hzlattm Iona'* » Pr>(l SUaab«thgac«w Msr. t nora humMU"']«- * M———I 'a um m ii i i Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov. je imela koncem leta 1907 denarnega prometa upravnega premuženja......... K 59 197.246-20 K 12 888.795 43 obrestuje hranilne vloge po 4 '|a°|o 5 s K i? H (jl»> bffflz vsakega odbitka rentnega davka, katerega čuj<* posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vlose do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 17,434.933'24. Posojuje na zemljišča po 5'/t °/o 1 l'/a°/o na amortizacijo ali pa po 5 >/< °/o tare* amortizacije; na menico po 6%. Posojil, sprejema tudi vsak drugI naert glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 3.—12. in od 3.-4. izv«n nedelj in praznikov. 201 I - m Soli! & fe ® m W m aiit 1 m cepi »nojnovelilli fitconnU in v vsilHiH IzM priporoča 112 52-28 Ivan Soklič. Pod trančo St., P(wt^»elrt.l«l«Blo«. Predstav« se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne. Kinematograf EDISON 8 s Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s s Danes v soboto nov spored. 166 Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-i g žani ceni. i i V Smledniku se razpisuje služba organisfa in cerltvenca. Plača po dogovoru. Prošnje župnemu uradu d» konca julija. 1422 3-3 Prosim, povejte to svoji 80 J 4 •• 0 a prijateljici! je zelo lahko prebavljiva, brez vsakih tujih primesi > jedilna masi ^"fičob- nih kislin i.i raditega tudi slabotnemu želodcu ug^jajoča. Izvrstno redilnosred-stvo, zlasti za bolne na želodcu, okrevajoče In otroke. 1059 2 Najboljše cisrilo n a sveru Istrsko vino Muškat beli, belo vino, teran, rudeče vino, kakor tudi najfinejši troplnouec se dobi pri lastniku Antonu Ferlan dl Glorjlo 1009 24- 14 Rovinj, Istra. Desillocijn Ma ti & ffi |Wj spojena z izdelovanjem brezalkoholnih osve-ževalnili pijač se takoj prične z najboljšim uspehom, za oblastveno dovoljenje za izdelo-vanje in tudi prodajo se jamči ter uredi telili, meljito in strokovno manipulacija na licu me-riji sta, Obširne informacije v dosego dobre kup-čije. Resni reflektantje naj pošiljajo ponudbe JJ pod šifro: „Erste Fabriksfirma 08882" na ^Mkl ^1013 £ M. Dukes Nachf. 10-8 Dunaj, I/l, WolIzeile 9. n m © ® ►5 ® H # * >s staroslavni žvepleni vrelec na = Hrvaškem. = Uoraždinske toplice Odlikovan z veliko zlato kolajno, častnim znamenjem na inejnarodnih zdraviliških razstavah na Dunaju 1903 in v Budapešti 1896. Ob železnični progi, ki vodi v Zagorje, s poštno postajo, brzojavom in telefonom. Analiza po dvor. svet. dr. Ludwig-u 1. 1894. Vrelec ima -)- 58° C, žvepleno močvirje izvrstno učinkuje proti revmi v členih, vnetju kosti, protinu, nevralgiji, ischiasu, ženskim boleznim, kožnim in tajnim boleznim, kronično bolnim ledicam, skrufuloznosti. rachitis, proti zastrupljenju po svincu in živem srebru. Uživanje zdravilne vode proti boleznim v goltancu, prsih, jetrah, želodcu in črevesih. Elektrika, masaža, zdravilni zavodi ln hoteli. Na novo zidan zdraviliščni hotel z lepimi sobami, krasno lego, najmodernejšo opremo, kopelji v poslopju, vspenjača, električna rasvetljava, elegantne čitalnice, restavracija, kavarna. Izvrstna pitna voda. Solnčne kopelji. Zdravljenje po Kneippu. Celo leto odprto. Sezona od 1. maja do 1. okt. Krasen velik park, širni nasadi, prijazni izleti, vojaška godba. Plesne zabave, koncerti i. t. d. Na postaji Varaždinske-Toplice Čakajo gostov vozovi, pri prednaročilu tudi separatni vozovi. Kopališčni zdravnik dr. F. Matkovics in občinski zdravnik dr. M. Loncsarek. Prospekte pošilja zastonj ln franko 1254 3-3 kopališ£no ravnateljstvo. I Razpis, Za zgradbo kapnice v Lasenem, občine Zlatopolje na 2000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. 1409 3—3 Pismene, vsa dela zapadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do I. julija 4. I. ob 12. uri opoldne podpisanem deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje gradbe kapnice v Lasenem, obč. Zlatopolje." Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5 o/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarniii vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnemu stavb, uradu med uradnimi urami. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 2. junija 1908. Narodne vezenine namigni prti in p ritimi, torbice, zagrinjala jer" okna in postelje, blazine itd. v najlepših narodnih motivih ; orientalske vezenine v zlatu, srebru in svili, Jfleklani idrijski izdelki, narodne Zastave in trakovi, vedno v največji zalogi pri ?. Jy(agdič, JLjubljana, Prešernove ulice $tev. 7. 766 10 f mmmm Pozor p, n. gosp. gostilničarji, zasebniki! umska Mina Alojzija Zajca ima v zalogi najboljša in jamčeno prčsfna vis«a iz najslavnejših vinskih goric, kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in iz Drenove, bizeljec, sromeljčan in druga štajerska vina, hrvaško, istrsko in goriško vino. Cena zmerna; postrežba solidna in točna; uzorci na razpolago I Atelje prvega štajerskega slikarstva na steklo EDUARD STUHL speoinlist za olikana cerkvena okna Gradec, Annensirasse št. 39 nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja na steklo KAROLA SCHIRMEK v Gradcu se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo w slikanih cerkuenlh oken 0 vsakem sloju •m v figuralni ornamentiki in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise in proračune na zahtevo in zastonj. G. Eduard Stuhl, umetni slikar na steklo, je letos postavil tudi v ladji naše nove cerkve 4 slikana okna, ki so kakor ona v minulem letu v svetišču postavljena — slike Srca Jezusovega in Marijinega, — enako jako okusno delo in sicer ste poleg altarja sv. Jožefa na moški strani sliki sv. Frančiška Ser. in sv. Antona Pad., na evnngeljski ali ženski strani poleg altarja Matere Božje sliki sv. Ane in sv. Magdalene. More in sme se imenovani umetnik za enaka dela vsakemu prav toplo priporočiti. Župni urad v Vodicah 28. novembra 1907. Žužek Simon, župnik. G. Eduard Stuhl iz Gradca je napravi! za tukajšno župno cerkev sedem oken. Podpisani je prepustil izvršitev dela povsem sodbi in umetniškemu znanju slovitega mojstra. Strokovnjak jc sijajno rešil svojo nalogo in zasluži zbok tega najtoplejše priporočilo. Župni urad Stara Loka na Koč. v juniju 1908. Anton Kreiner, župnik. Na stotine takih spričeval je na razpolago p. n. preč. duhovščini in prosim nadaljne naklonjenosti. Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOtTAREN" Žalec in Laški priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; ,Salvator" (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). M 0 pe$$at»e no dom sprejema restmirater „)!«, Stamnkf Kmutoft IMUag, RotI It«!., Plim. bvttatn i. Mktrte. M t; «J w » n ^ u * na Dnasja: L Valla.lla 1. II. Tftb.ntr.im 4, III UaiMgana 77 (fagftl Rta**«!«), Ul. L»-vlogam II, IT. Vii4.tr Haaplilram II, V Siblnbraanarilraui U a, TI 6aai)«a4orfcntf. M, TU Marliblfiralr.il« TI, Tlll LtrabtalaKaritraiia III. IX. AUrritraui II, X. raf.Hlaailr.au •«, XTIII Vlbrlafarilram II X>X. Dlbllar«' ha.*lilr II. CIT h...i.i..... » • Vr. tinujalnltna dslnlika družba « "o i7& E R CII R" »wj»J I., Wol?tel3e 1. V 90.00" no > «naar r.alrl»A K 8 0)0 006 i i NsJkvl.ntnaJ.i »BT nakup in prodaja Trst rtnt, dr Javnih papirjtv, akcij, prioritet, luttnlc, arsčls. devis, vtdut in denarja. m- ^»menjava in cskomptiraiye -mm !«it«banlb natavnic nbll*»ci), artčk in knpo.o«. Za poletno dobo največja |-poli •t 'ali na/so obrne/o , xS\i/nt >/ic','J{iti etetea v £/nl>l/ani L/(olodvorske ulice20. 'isit/cccrsbiaU\/fis)ii/a ti(t/esebrex/Uač/io. zastopniki. Pozor! Proda se Pozor! Hotel Veso Spod. Šiška ob glavni cesti, 18 minut od glavne pošte ljubljanske, z vrtom v obsegu 1600 m2, zasajenim z 20 kostanji, 10 let davka prost, na jako lepem razglednem kraju. V neposrednji bližini se bodo zidale delavnice državnih železnic, kamor pride 1500 delavcev. Prostor je tudi izredno pripraven za kavarno, ker šteje že sama Šiška 4373 prebivalcev in nima nobene kavarne. Proda se radi bolezni v rodbini takoj in po ugodni ceni. Potrebni kapital 3000 gld., ostalo se lahko obrestuje s 50/0 in glavnica odplačuje na obroke. Eventuelno se da hotel v najem za več let z vso opravo pod ugodnim pogojem. Več pove lastnik Anton Maver, Ljubljana, Metelkove ul. 19 1456 2 Podružnica ■ ¥ Spljetu. i Delniška glavnica I I I K 2,000.000. I I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestuje po Podružnica ■ w Celovou, e I Rezervni fond « i • i K lOO.OOO. i t 8 Tržne vesti. Zopet vlada na tržiščih jaka tendenca in dvigajoče se cene. Od početka tedna sem že gredo kurzi za terminsko blago navzgor. Efektivno blago ne sledi v isti meri, ker je kupčija s tem preslaba. Dvigajoče cene se opirajo na sušo, ki je začela vladati in katera lahko škoduje setvam, ako še traja nekaj časa. Vsled suše trpi posebno Ogrska, manj Avstrijska, kakor se glase poročila. Avstrijska poročila o setvah Itd. se glase še vedno ugodno. Ako ogrski špekulanti ne izkoristijo prilike in poženejo cen še višje, je kriva lanska izkušnja, da ne morejo cen narekovati, kakor se jim zljubi, ako je na Ogrskem letina neugodna, ampak nekaj ima govoriti tudi avstrijski konsum in letina. Ogrsko poljedelsko ministrstvo je zopet poslalo v svet svoje oficijelno poročilo, katero pravi, da je položaj neugoden in letina lahko slabo izpade, ako v kratkem ne pade dež. V poročilu se pa tudi ceni bodoča letina, pšenica na 37-5 mil. met. stotov (lanska letina je znašala 31-8 mil. met. stotov), rž na 12-8 mil. meterskili stotov (9-8), oves na 11-43 mil. met. stotov (11-5). Ta cenitev je seveda brez vrednosti, prazna slama, ker je še prezgodaj. Kupčija je slaba, promet neznaten. Konsum se še vedno rezervira. Moka gre zadnji čas nekoliko boljše izpod rok po cenah, ki jo zahtevajo mlini. Otrobi primanjkujejo. Budimpešta notira povprečno: pšenično moko št. 0 17 K 20 h. št. 1 17 K, št. 2 16 K 80 h. št. 3 16 K 60 h, št. 4 16 K 40 h. št. 5 16 K 20 h, št. 6 15 K 80 h, št. 7 15 K, otrobi fini 6 K. debeli 6 K 10 h, rženi 6 K (vse za 50 kg.) Svinjska mast je v ceni neizpre-itienjena, akoravno je konsum padel. Zahteva se 64 do 66 K, Budimpešta prvi troški. Železo. Z znižanjem cene za I K pri paličnem železu in pločevini so hoteli onemogočiti nemško konkurenco. Ali kakor kaže, so premalo izpustili iz rok iu bodo še morali popustiti v ceni, ker nemško blago je vsled slabejšega položaja na Nemškem še ceneje in lazi čez mejo. Seveda se Kestranek jezi. ako se kdo zaletava v 30odstotno dividendo, pa nič ne bo pomagalo, bo moral s ceno nižje, kakor se govori v trgovskih krogih. Ker imajo trgovci še drago blago v rokah, tedaj dobimo v trgovini tia debelo nižje cene šele v jeseni. B o m b a ž. V Parizu se vrši mednarodni kongres predilcev in tovarnajev bombaža. Žafran so začeli na jako rafiniran način obteževati. Preiskava nekega blaga je dognala, da je bilo do 40 odstotkov s tujimi snovmi obteženo. Žafran se je vpepelil iu v pepelu so dobili, da se je pridelalo 60 gr žafrana 14 gr krist. boraksa, 11-3 gr krist. natriumsulfata. 10-1 gr ka-liumtartrata in 0-1 kuhinjske soli. Ako se je žafran stisnil, je ostal skupaj in ni šel narazen, kakor to naredi pristni žafran vsled svoje elasticitete. Torej previdnost pri nakupovanju žafrana. Živina (Dunaj). Z ozirom na praznike se je prignalo čez 1000 repov več na trg kakor zadnji teden, in vendar so cene ostale ne le na isti višini, ampak so šle deloma višje. Posebno voli so šli dobro izpod rok. Tudi svinje so hitro dobile drug* lastnike. Prignalo se je za 2000 komadov več, ki je pa vse se prodalo, in to celo 4 do 6 h dražje. Denarni trg. Na Nemškem gospodarske razmere še vedno niso v normalnem tiru, kar nam dovolj jasno potrjuje počasnost, s katero leze obrestna mera nemške državne banke nazaj. Amerikanci presenečajo denarni trg z višjimi kurzi svojih vrednostnih papirjev. Akoravno to pritiskanje kurzov navzgor ne vživa zaupanje, vendar so bero-linski in dunajski borzijanci delali prijaznejši obraz. Špckulantje si pa vendar ne upajo iz svojih brlogov, ker se jim vreme ne zdi dovolj ugodno. Veselje nad bodočo »Kossuth-banko« ria Ogrskem vendar ni tako veliko, kakor se trobi v svet, zaupanje je pa še manjše. Z mnenji, ki so jih izrekli izvedenci, ne morejo delati reklame za samo"stojno banko. Vsi izvedenci, ki so izrekli do sedaj svoje mnenje, so več ali manj za skupno banko. To nam dovolj jasno izpričuje, da delajo na Ogrskem mnenje le nekateri kri-čači, ki ne riskirajo nič, pač pa lahko pridobe. Te tiče bi trebalo vtakniti pod tuš«, da bi se nekoliko ohladili in ne delali zgage. Najbolj korajžno se je izrekel proti samostojni banki vodja ogrskih agrarcev in predsednik magnatske zbornice grof Dessewffy. Mož je trezen gospodar in dobro uvideva, da bi potem poljedelec še težje dobil osebni kredit, kakor pa danes, /e danes je osebni kredit za poljedelca jako drag in ga dobi šele s posredovanjem drugega zavoda. Ta izvedenec je z ozirom na sedanji gospodarski položaj odločno proti samostojni banki, ki bi bila le v škodo, dokler tvorita državni polovici carinsko enoto. Gospodarstvo. — Iz Štanjela na Goriškem poročajo: Cesar ni vzela suša in niso požrle kobilice, to je sedaj končala grozna toča, ki je v nedeljo popoludne uničila poljske pridelke po velikem delu Krasa. V nedeljo ob 1 in pol uri popoludne so se od jugo-zapada pripodili temni oblaki, kmalu je začela padati suha toča, ki je trajala sedem minut, toča ni bila okrogla, ampak rogljata, posamični komadi so tehtali 5 do 6 dekagramov. V ponedeljek zvečer se jo je moglo na raznih krajih naložiti še cele vozove. Toča je pobila vse poljske pridelke, kar jih je še ostalo od suše in kobilic. in tudi edini pridelek, ki ie še ostal, vinsko trto; na mestih se ne bo pridelalo niti petdeseti del. Lahko se reče. 'da je vinski pridelek uničen za dve leti. Drevje je vse golo, pod hrasti se lahko nabere košare okleščenega listja. Toča je pobila tudi mnogo kokoši, piščancev in ptičev. Posebno prizadete so vasi Krajna vas. Pliskovica, Veliki dol, Kosovelje, Tomaže-vica, Gabrovica, Kobjaglava, Hruševica, Skopo, Štanjel, Kobdil, Lukovec, Dolenja Branica, Cipnje, Svino, Šmarje, Vrtovče. Toča je segala potem preko vipavske doline vse do Cavna. Tako je ubogi kraški kmet v nekoliko minutah ob ves svoj pridelek, ki iiiu je še ostal. Opozarjamo naše poslance na to grozno nesrečo, ki nas je zadela in iili prosimo, naj nujno store pri vladi potrebne korake, da se olajša silna beda, ki nam preti. H slovanskega sveta. sl Poljaki na Ruskem. Zatvorjenih poljskih šol v kieleškem okraju radi umora nadzornika Afanasjeva je 42. Bilo je v njih 3180 učencev. Poljski listi se pritožujejo, da šol v kraljestvu je itak malo, povsod drugod na Ruskem jih je več. Ako se primeri poljsko kraljestvo k Galiciji, torej je v Galiciji za 7 milijonov prebivalcev 4566 ljudskih šol, dočim je v kraljestvu za 11 milijonov duš samo 3929 šol. V Galiciji obiskuje šolo 986.764. otrok, v kraljestvu pa le 292.910 otrok. Ruska vlada izda za ljudske šole v kraljestvu pol milijona rubljev. dežela v Galiciji izda za ljudske šole 17 milijonov kron (7 milijonov rubljev). — Poljski poslanec Napiorkovski ie tudi ruski vladi v dumi očital, da po mačehovsko zanemarja poljsko kraljestvo, niti v najbolj zadnji guberniji niso bojda takšne razmere, kakoršne so v poljskem kraljestvu. Tako n. pr. v severni guberniji arhangelski pripada na vsakega prebivalca 40 kopejk šolskih izdatkov, v kraljestvu samo 5 kopejk. V arhangelski guberniji manjka že samo 58 občinam ljudska šola, v kraljestvu pa manjka še 2945 občinam. Za pomnoženje ljudskih šol v kraljestvu storilo se je pa že vendar nekaj. Načelnik šolskega okraja varšavskega je izdelal predlog za otvorjenje 250 novih ljudskih šol po počitnicah. Športne vesti. Lawn-tennis. Na Dunaju se vrši mednarodni tennis-turnir, o kojega rezultatih bomo končno poročali. V londonskem queens-klu-b u se je 16. maja izigralo svetovno rnoj-sterstvo med amaterjema Amerikancem ,lay Gouldom in Angležem Eustace Mile-som. Amerikanec je zmagal veliko lažje nego so mislili, s 6:2. 6:0, 1:6, 6:1. torej 19:9, Šport v različnih letih. D o 3 0. leta smo najbolj sposobni za šport, ki zahteva urnost, n. pr. tekanje, skakanje, rokoborba itd. Med 30. in 40. letom doseže človek vrhunec moči, atleti so takrat najboljši, urnost poneha. Po 40. letu se ne zanimamo toliko za šport, vendar nc smemo takoj odnehati, ako smo bili prej navajeni težkega telesnega dela, četudi le v športu. Srce se mora polagoma, ne hitro, navaditi ua mir. To dosežemo z vajami z lahkimi ročki, gumijem itd. Primerne vaje tudi starejšim ljudem zelo koristijo, ker ohranijo svežost, čilost in inoč do pozne starosti. Razno. Ali je petje zdravo? Ako pojemo na prostem, na polju in v gozdu, na travniku in v logu, je petje jako zdravo. Nasprotno je pa v pevskih društvih, v šolskih sobah, kjer so prostori navadno prenapolnjeni, okna pa zaprta. Zrak izgubi kisik in se napolni z ogljikovo kislino, pljuča dihajo slab, okužen zrak. Ce torej hočemo, da nam bo petje koristilo, pojtno v prosti na- ravi, pazimo na pravilno dihanje in se držimo pokoneu. Nekateri kar ne morejo strpeti, da ne bi peli v prostorih, polnih dima, ki bi ga komaj rezal. S tem si sami oškodujejo zdravje. rite. naročajte »Slovenca"! »JiJ Q JJ>J JJJJ a i 'J a j^jjjj a v a § 2enitna ponudba. I a 2 a J/[oj srednje starosti, som- žj j ® skega stanu, 3 letno penjijo iisoč j ^ 1 a kron, se Seli poročiti 3 gospo- £ a dično ali vdovo v starosti 35 do a a a g 45 let j nekoliko premoženja. j a Ponudbe naj se pošiljajo do j a 22. junija pod šijro: ,.2. g o dri j a a g Sanica jr t. 26" poštno ležeče, ^ g Ljubljana. 1453 3-1 g a a 9 a t#aaaai»aaaaaaaaaaaa a9a999aaaaa999 Najboljša krma za pse je ln ostane fatlinjerjev kolač za pse ki je med vsemi krmili najboljše sestavljen in najbolj redilen. 50 Kg: K 23.-. 5 kg poštn. prosto K 3 20. Fattinoerjev Puppy Bisqoit za mlade pse, 50 kg K 26.-, 5 kg poštn. proste K 3*50 Prospekte pošilja zastonj tovarna za pat. kolača za psa In krmo za perutnino VViener-Neustadt. Nad 2*>0 prvih cen. Fattingerjeva krmila se izdelujejo pod živinozdr. nadzorstvom. 467 26 — 9 V Sčetarski pomočnik dober samostalen delavec, more dobiti dobro in stalno mesto. Pobriže pove: Vinko Bok, Zagreb, Mlinarska cesta 6t. 10. 1436 3-1 Omare za led :: zo gostilničarje ln zasebno porabo:: prodaja G. A. Klappacher, Celovec. 1340 12-4 —— Ceniki zastonj in franko. —— Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 26 priporoča svojo dobro urejeno zalogo raznih očal, ščipalcev, daljnogledov, toplomerjev, zrakomerjev itd. Očala in ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila točno in ceno. Velika zaloga pravih Švicarskih žepnih in stenskih ur, zlatnine in srebrnine. Nikel ure od gld. 1'flO do 10 -Srebrne ure. , 3 00 , 40-— Zlate „ , . 12 — „ 850' — Zahtevajte moj novi cenik, ki ga pošljem brezplačno. JKIZIUUIZZKZHUUUjr Katoliška Bukvama = v Ljubljani = priporoča sledeče 1304 12-8 iiiolitvcnikc primerne deloma tudi za darila prvoobhetjancem: v tnnlif\7Pnilr P° katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorii OUI3K.1 11IU111VCIHK PeCjak) katehet v Ljubljani- Ta molitvenik je predpisan za ljudskošolsko mladino odkar so stopile molitve z novim cerkvenim besedilom v veljavo. Cene so mu sledeče : Trpežna vezava z rdečo obrezo...............k —-80 » z'ato » ................ 1-20 Vppnn 7ivlifknip> Molitvenik. Spisal dr. Gregorij Pečjak, doktor bogo- v CUIU Aivijeiije. slovja gimn katehet v Ljug|ja4 Ta molitvenk je namenjen bolj odrasli, posebno srednješolski mladini. Cene: trpežna vezava z rdečo obrezo.............K 1-20 » zlato , ............' „ 1-60 Prit Rncfn Molitvenik za odrasle. Molitve in pesmi iz Večnega življenja in IT UI K UU^U. Cerkvenega molitvenika. To je najpopolnejši molitvenik, ki je tudi sestavljen strogo po novem cerkvenem besedilu. Namenjen je za splošno porabo in ima prav priročno obliko. Cena z rdečo obrezo..... . » zlato...... Bogu kar je božjega. K 1-20 , PbO Spisal župnik Fr. S. Finžgar. To je najfinejši slovenski molitvenik, po vsebini primeren tako priprostim, kakor najizobraženejšim krogom. Odlikuje se tudi po svoji nežni, zelo priročni obliki. Pri naročilih zadostuje, da se navede številka zaželjene vezave, tudi je dobro, da se pove ali naj izberemo tanke, pregibljive platnice za gospode ali mehke, vatirane platnice za ženske: Vezava št. 1 : navadne črne platnice, rdeča obreza......... , ,2: umetno usnje, vatirane platnice.......... „ , 3: šagreno usnje, zlata obreza............ „ , 4: fina teletnina, , , ..........' , , 5: najnoveja vezava v najfinejšem usnju in raznih barvah, s posebno krasnimi najniodernišimi utisi. Na teh vezavah je neka posebna, rekli bi nedosežna ličnost in finesa. Okoli 20 različnih vezav te vrste je na izbero, vse imajo približno enako, v primeri z ličnostjo zelo nizko ceno , 6: nova fina vezava za dame z verižico, listnico in zapono; najmodernejša vezba.............. K 1- » 1-80 , 2'20 . 3— 4-80 460 Voditelj v srečno večnost. A' M"dl,1,ovnik Zelo popoln, jako dober molitvenik z novim cerkvenim besedilom. Umetno usnje, mehke vatirane platnice.............K 2' — Šagrin usnje, upogljive ali mehko vatirane platnice ........!. 2 60 Katoliška Bukvama v Ljubljani. A ATA aTA ATA aVA ATA ^ j* ATA ATA A?A ATA ATA AVA AVA" bančne posle. 1246 52-4 J. C. May er, Ljubljana, Stritarjeve ulice. = Banka in menjalnica. = yiamilakturilži trgovina na debelo in drobno. s Zaloga s vseh vrst sukna, platna ter manufakturnega s blaga. : VZAJEMNO P R0STU9 U LJUBLJANI trg 19 registrovana zadruga t omejenim poroštvom po 4 Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se njih obrestovanje prekinilo. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure 31 O k kongresni trg 19 to je. daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto. Hentni davek plača hranllnioa sama. (9*9 m—i Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik. NajsijfurneJA« prilika %a ^tedei^je! Kanonik J. Suinik 1. r., podpredsednik. [jm Sel Sukneno in modno blago za moftke obleke, = volneno gladko in pisano v vseh barvah za ženske obleke, perilni balist, delen, saten, cefir in kambrik za bluze - in krila. - Doilo v veliki izberi po ugodni ceni. R. NIKIAUC, Ljubljana Stritarjeve (Spltolske) ulice 5. Vzorte na zahtevo poštnine prosto. 1060 18 ! Zastonj! poSiljom ilustrovani cenik šivalnih strojev in voznih koles. Nov dober in fin stroj se dobi že od 19 gld. naprej. 583 13 Lorenc Rebolj u KrMlJU. Velika | Priznano najboljša delavnica:: za izdelovanje oblek po meri. .:: ) ee S ee 2 •• i •• zaloga oblek za gospode in dečke. Stalne, na vsakem predmetu označene = cene, = A. Kune, Ljubljana, Dvorni trg št 3. Velika zaloga domačega in pristno an-:: gleškega blaga. :: 595 31 Izvolite pisati po vzorce I Modno blago volneno in perilno, za dame in gospode, platno, damast, prti, brisače, blago za srajce, celo platno ali bombaževina, stalno barvni Prekrasnih modnih vzorcev za srajce, obleke Itd., itd. le zajamčene kakovosti priporoča izvozna trgovina lanenega In modnega blaga V. J. Havliček in brat v Podebradih, Češko. Mnogo priznalnic. Naročila v ceni nad 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavoj 40 m peril-nih ostankov proti vposlatvi 18 K. 528 20-16 Proda se poceni 1394 3-3 s parni kotel z motorjem sedem konjskih sil, pripravnim za žago. Fran Keržič, Rakitna, p. Borovnica CESKIH HRANILNIC, r" Vloge na knjižice in račun 4 % in 4 V« %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplafino. Podružnica: DUNAJ, Vipplingerctr. 22. (Ustfednf banka českyoh spofitelen) Posojila okrajem, mestom, občinam in dragim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4 J* in llt*L upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/, ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smzjo rabiti za vsakovrstne kavcije. Del. kap. 7,000.000- Telegrami: „SporobankmH. Deponiranje kavcij ia vadij raznih vrst. Eskont menjic samo denarnih zavodov. Bankovne informacije in avete brezplačno. 12*2 7 Ponudimo vsako poljubno množino: zidarskefstrojne opeke, porfland-cement najboljše vrste, we^e*strešnike (sistem marzola) peči, štedilniki in drugi stavb, materijal (za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varne proti nevihti. * F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana Delniška glavnica : K 120,000.000-— c. kr. priv. Rezervni fond: K 64,000.000-— Hvstrijskesa Kreditnega zavoda za trgovino In obrt v Ljubljani Franca Jožefa cesta tev. 9 _ sprejema vloge za obrestovanje proti vložnim knjižicam in na tekoči račun, eskomptira mcnjice, dovoljuje kredite, kupuje in prodaja devize in valute, kakor tudi raznovrstne vrednostne papirje, izplačuje kupone in izžrebane efekte, zavaruje srečke proti kurzni izgubi, izvršuje izplačevanja v Ameriki, kupuje in prodaja amerikanske dolarje, dovoljuje carinske kredite itd. itd. -Sprejema depozite v upravo in varstvo ter oddaja- ppoti vlomu in ognju sigurne Safe-DeposifS pod lastnim zaklepom stranke.