:U Z
EJ Kl RAVNATELJ
.J UD L J
,, ,,, j j
It. M
IMtalM (C- C. mm, la
U* Uhai.	te	poo^deHka.
p m*Mc< L 22-—. pol UU L 3®*—» clo LIJC „i. - Pombmu itovik« 30 »tO*. t Urok o« ti i kolone (36 au*>: * trtOT»ke a »bT*U, poda««. ▼•biU L 1.50. -OgU« na pm
Naše vstajenje
Običaj >e, da se psšejo podobo! naslovi in podobni sptei v velikonočnem času. Sicer bi prav tako lahko pihali o tem sredi p<> letja. Pa Čajnu bi ne poglobili
svečanob-tiioga razpoloženja ljudi, ki so ga sicer ustvarili pravniki? Dokler je njiva sveia in zorana, »prejme rada seme in ga pokoplje globoko v svojo prst. So^imija usede, ni več setev na mestu. Kdor je zamudil pia-vi čad, bo težko obsejal še kdaj vsafco brazdo. Zato na njivo ? tem velikonočnem razpoloženju.
Velika in težita je nada naloga. Naloga namreč, ki ^eva iaa vse, ki jo
revije, ki jo vršijo gospodarstveniki in kulturni delavci, m tudi naloga, ki jo vrši Ljudstvo samo-S življenje je tako, da smo si vsi medsebojno tako potrebni kot je potreben sleherni kamen pri praVilno zidani hiši kot je potreben vsak vijak pn kompli-dranem stroju. Da, še druga resnica je ta, da ta naša stavba pogreša mnogočesa in ji torej Jnanjka stvari, ki bi morale biti. ge premalo delavcev imamo, se premalo nas je. Vrste se z vsakim dnem redčijo, dobri, zvesti in vztrajni odhajajo, nadomestila pa ni. Zalo je vseh drugih naloga, da sprejmejo nase breme tistih, ki so odšli, da delajo zanje, da ne omaga njih delo. Tako se grmadi na ramena ostalih vsak dan nova butara. In oni, ki jo nosijo, pešajo pod tezo, ki je ne zmorejo več lahko
Ce je res, da je naša sila v poslednjih časih upadla, da nam fe zelo škodilo izseljevanje, da nas je tepla huda letina in druge nezgode, je tudi v tem nase vstajenje, da zagori znova zdrav libeli novega poguma in objame vse naše snovanje.
Le eno je potrebno: trdna zavest da kair napravim za skup-stvar in kar ukrenem
v sredo, 20* aprila »27.
Posamezna iterilka »
Letnik III
tMoittro ta opramiMro: Tr«t (3). «lica 3. Fr»c«co	20. T-
Moa 11-57. Dopisi ui •• poifljajo iskl}ufino vcdnUtru, ogl«i, r«kU-macife ki denar pa npravnJitru. Rokopisi — na vračajo. Nafranklrana m M aprtjemajo. — Laat. aaložba ta ttek TIskarna -EdinosU Pnilaia<killl»M ▼ O o t i c i » nHca Giora* Carduod HI, Ln. — TaJai 1L 321 Glavni in odfoTorni uradniki prat FOip Peric.
Zanlbonljev proces
Govor državnega pravdnika
Zadnje priče
no našo-----
v dobro vsem, to bo ostalo se dolgo, ko ne bo več ne mene in ne nič starega. Ce vedo za moje ime ali če ne vedo, je to pa£ vseeno in ni treba, da bi za vsak korak, ki ga napravim stvari v dobro, zahteval že lovoiike in h valne pesmi. Vseh javnih delavcev usoda je enaka: dokler žive in delajo, jih tepejo in brcajo povsod, ko pa odnehajo in se pozna njih zguba na vseh poljih, tedaj razumejo njih varnost. Ne ceni se sam, drugi te bodo cenili. Tvoja cena bo cena tvojega dela Ce bo to delo tebe in stvari vredno, ga bodo spoznali vsi. Ne ustavi se ob prvi oviri, zavest ti bodi, da mo reš pivko ovir do tja, ^jer je tvoja dolžnost kot delavca.
Nič obupa naj ne bo med nami, čemu tudi. Velikonočni zvon je znanilec vstajenja in nam velik simbol. Zato je naše vstajenje vse v tem, da podkrepimo svoje moči, da jih preustvarimo, da postrgamo stari kva« in za-mesrmo novega, da z njim stvorimo novo dobo našega živi j e-nja.
Zamesimo nove sile povsod, v vseh predelih našega ljudstva, našega dela. Zamesimo nove moči tudi v besedi, da ne bo njen dih kot dih mrtveca, ampak pozdrav živega, trdneg ., samozavestnega. Naše Življenje zadobiva nebroj oblik vsak dan, vedno znova ga moramo spominjati. Ni treba, da zato omagamo, ni treba, da zato popustimo. Ne! Dolžnost naša je, da še trdneje popri me m o za drevo pri plugu in za.vlečemo nove, glob<»ke brazde. Zato ne obupa pa niti ne omahovanja. Trden je naš korak, v beli dan, trdna naša vera v bodočnost, vsa z mladostjo presejana.
proč z vsein, kar na,s straši. Pro-Č tudi z grdim pogledom. Veselja naj nalije Gbspodovo vstajenje v naša srca, da bodo v mladi moči znova zažarela. Taki se podp.jmo na pot, take naj na* pusti Kristusovo vsta^ jeni*\ Njegovo zveličan je.
Ce pogledam našo deželo me ni strah. Ze cvete drevje, že raste novo žito in nova nada.
Cemu torej bi se bal, čemu bi obupaval? Ne! Trdno grem dalje in vem, da bo treba premagati nebroj težav. A nova moč je v meni in se jih ne strašim.
R. P
RIM, 19. Proces proti Zanibo-niju, generalu Capellu in sokrivcem se je danes nadaljeval pred posebnim tribunalom.
Naxiaijevalo se je iapraševar-nje prič, ki izpovedo večinooia razne podrobnosti, ki se nanašajo na generala Capella, Ducci j a in deloma, na Quagikx
Važne izjave je podal Mascio-li, kateremu je Quaglia »»četkom 1. 1925. povedal, da se pri-prajvlja oborožena vstaja proti državi Mascioli je s tem takoj obvestil takratnega generalnega tajnika fašistovske stranke on. Farinaccija. «Koncem oktobra, nadaljuje priča, sem spet srečal Quag»lio in sem od njega izvedel, da se je načrt za večjo zaroto opustil radi pomanjkanja denarnih sredstev ter da hoče Zaniboni izvršiti atentat proti on. Mussoliniju. 1. novembra sem spet srečal Quaglio, ki mi ie povedal, da namerava Zaniboni izvršiti atentat 4. novembra, na dan proslave zmage. Rekel sem mu, naj opozori oblast, a Qua#lia tega ni hotel sam storiti, marveč me je naprosil, naj jajz to izvršim. 2. nor vembra je Quaglia obiskal Capella. Rekel mi je pozneje, da je Torrigiani pripravljen dati denar šele po atentatu, vendar pa bo Capello saim nekaj preskrbel. Naslednjega dne sem od daleč opazoval, kako se je Capello razgovarjal na mostu Cavour s Quaglio, kateremu je izročil za Zajnibonija kakih 1000 lir. Qua:-glia mi je natančno obrazložil program za 4. november. Zvečer Sem o vsem obvestil sodno oblast».
" Femando Tamburelli se predvsem sklicuje na svoje prejšnje izjave. Pove, da mu je Ducci govoril o načrtu, po katerem naj bi večja skupina oboroženih mož vdrla v palačo Chigi ter strmoglavila vlado. Po decembru 1924. ni več videl Duccija.
Peter Bezzi iz Pavije pove med splošno pozorno«*jo, da 90 zarotniki tekom neke manifestacije, ki se je imela vršiti v Paviji, hoteli ugrabiti kralja. Ducci je bil v stikih z generalom Capellom, ki se je nekaj mesecev pred atentatom odpeljal v Milan in imel tam več sestankov z nekaterimi višjimi častniki. Priči, ki ga je na potovanju spremljal, je izjavil, da se bo vojska postavila na stran vstPšev. V poletju 1925. je aven-tinska opozicija pripravljala večjo akcijo proti Vladi. Nameravali so tedaj vprizoriti v Rimu tudi demon ??tracije proti načelniku vlade. V aprilu 1925. je general Capello preskrbel večje svote denarja za zarotnike.	*
Ker je zasliševanje prič končano, zaključi predsedujoči dopoldansko razpravo ob 12.
£enca». Zagovornik M pokori pozivu predsednika
Po tem incidentu povcetna ob 15.15 besedo generalni vojedki državni pravdnik general Noae-da. Govor generala Noeeda Je trajal s tremi kratkimi odmori štiri ure to pol, kajti drtavni pravdnik je zaključil svoj govor dele ob 19.45. Zato Je razumljivo, da moremo podati njegov govor le v kratkem izvlečku.
»Umoriti, gospodje sodniki, umoriti predsednika vladen, pričenja državni pravdnik, «ter potom tega nepravičnega poko* lja zanetiti v državi uničujoč požar revolucije, katero bi bila morala omejiti ter uduStti Sele neka pretvezna vojaška diktatura, to je predmet kazenskega postopanja, kateremu posvečate že nekoliko dni svojo pokornost«. Po tem kratkem uvodu ugotavlja državni pravdnik. kazensko odgovornost posameer nih obtožencev. Najtefcja odgovornost zadene nedvomno Zanir bonija, ki je po lastnem priznanju hotel izvršiti umor, in na generala Capella, ki je podpiral Zaniboni j a in zasledoval iste cilje.
Državni pravdnik priporvedu-
letale
GENOVA, 19. (Izv.) Dane® ob 10. uri zjutraj je bil hidroplan « Santa Maria 11» docela demon-tinm ter bo jutri zjutraj vkrcan Mh psrnik «Duilio».
bpLtl Is sknneniSftne in srbo-
Pred izpopolnitvijo
novega Vukičevićevega kabineta
Sejo narodne skupščine
RIM, 10. (I*V.) Danadnja <Gazuet-Ufliciale* prinaša kraljevi de-t z dne 10. marca 1927, v kate-Je določen program izpitov i* ____enSČine in srbohrvaščine v posameznih razredih arednjeiolskih zavodov, na katerih je obvezen poduk slovenščine.
Rimske tnlpiiaaotla
RIM, 10. (Izv ) Danafinji «Gior-nale d'Italia» prinaša zopet izmed onih poročil, katera mu pošilja znanim potom njegov beograjski dopisnik. Današnje poročilo pa ne vsebuje nikakih novih odkritij o oboroževanju Jugoslavije, ampak samo kratke popise propagande, katero razvija jugoslovenska vlada doma in v inozemstvu ,in pa citate iz nekaterih beograjskih listov.	.
K temu poročilu dodaja list kratek komentai, v katerem zopet po-▼ dar j a svoje znano stališče o albanskem sporu.
ZMiiiiiiis^ im
Prihodnje zasedanje sa bo prt-ftelo 1. anransta
BEOGRAD, 19. (Izv.) Danes dopoldne ob 9. uri se ja sestala narodna skupščina h kratki formalni sej L Sestanek narodne skupščine je javnost splošno presenetil, ker ao še sinoči na-glašali, da bo že danes iz&el v «Službenih Novinah» ukaz o za-ključitvi rednega zasedanja in odstavitve sej do 1. avgusta. Posebno pozornost in živahne komentarje pa je vzbudilo dejstvo, da se nova vlada narodni skupščini ni predstavila in da se te kratke zgolj formalne seje in udeležil noben član nove vlade. Predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič je takoj po o-tvoritvi seje prečital akt bivšega ministrskega predsednika Nikole Uzunoviića, v katerem sporoča narodni skupščini, da je podal demisijo celokupni« vlade. Takoj nato je prečital kraljevi uka« o sprejemu demisije prejšnje in o imenovanju nove vlade pod predsedstvom Vel je Vukičevića. Med gploSno pozornostjo je predsednik narodne skupščine prečital še kraljevi ukaz, da se seje narodne skupščine, sklicane k rednemu zasedanju s kraljevim ukazom z dne 20. oktobra 1926., zaključijo ter da se narodna skupščina skliče k izrednemu zajaedaaiju na dan 1. avgusta 1927. Predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič je nato v kratkem nagovoru zaključil sejo ter na-
Izjave predsednika ljudskih mtearjev na kongresu v Moekvl
______^	_ _	MOSKVA, 19. Na sovjetskem
je v kratkih besedah o pripra- I kongresu je Rykov podal izčrp-vab za vstajo proti državnim ^ poročilo o zunanjem polo-oblastim, pri katerih je bil pov- ^^ ZSSR. Naglašal je, da Ru-&od in vedno v duhu prisoten sijA sovražne politične skupine veliki framasonski mojster Uo- I ustvarjajo v zunanji politiki mknj Torrigiani, kajti ne more	napetost, ki resno ogro-
bki dvoma, da so bile vse te pri- ^ SVetovni mir. S svojo noto, ^ prave izdatno podpirane od fra- kt j0 je poslala Rusiji pred par ZI1aniI, da bo prihodnja seja, do-masonsitva. Ker se je radi po- meseci, je Anglija hotela ustva- ločena na dan 1. avgusta 1927., manjkanja denarnih sredstev r^i protiruski blok. Ta nota je sklicana pismenim potom število zarotnikov vedno bolj deloma vplivala na italijansko	- ~
krčilo, se je Zaniboni naposled ^lado, kl je ratificirala besarab- Marinkovič na konteren« odločil za umor predsednika ^ protokol, kar je svetovni	z Ninčićem in P en čem
vlade, katerega je hotel iizvesti ^^ tolmačil kot protirusko de- ZAGREB, 19. (Izv.) Zunanji mi-s pomočjo nekaterih pristašev, janje. ZSSR stoji slej ko prej na niBter dr. Marinkovič je imel poki so mu ostali Se zvesti. Za ia- ataliftču, ki ga je že večkrat na- | poldne daljšo vedbo svojega zločinskega na- J giašala: pogodbe, ki jih ni podčrta si je izbral 4. novembra. I pj^aia m pri katerih ni sodelo-Pred poskusom svojega zločin- | vala, nimajo za Rusijo nikakršno veljavo.	.
Rjrkov je zavračal očitke, ki jfh nekateri delajo Rusiji, češ da noče vstopiti v Družbo narodov. «Družba narodov, je dejal,
skega dejanja, je izdelal in pripravil z največjo hladnokrvnostjo načrt za svoj beg po izvršenem dejanju. Vsled pravočasnega nastopa policije je ostalo
na srečo samo pri poskusu u- ^ orodje v rokah nekaterih več-mora, katerega ni mogoče zank- jj^ držav proti manjšim drža-kati, ker govorita zanj dve1	~ '
okolnosti, kateri predvideva zakon. Zaniboni se mora tedaj zagovarjati radi zarote, vstaje in posJkuŠenega kvalificiranega u-mora. Toda pravi strateg gibar-
vam. Ženevska imstitucija ne služi ohranitvi miru, kajti sicer bi bila morala že zdavnaj posredovati na Kitajskem». Konferenca za razorožitev ne bo
_______konferenco s svoji-
ma^prednikoma dr. Ninčićem ln dr. Peričem. __
Stolltfe klubov do nooeolode
Izjave Joče Jovanovića
ZAGREB, 19. (Izv.) Danes dopoldne sta dospela v Zagreb zemljoradnička poslanca Joca Jovanović in Miloš Moskovlje-vič, ki sta imela dopoldne daljši sestanek s Stjepanom Radi-čem. Zvečer sta se vrnila v Beograd. Joca Jovanović je pred odhodom izjavil, da po nj^ovem mnenju nikakor ne gre za volilno vlado. Ni dvoma, da vstopi v
imela nobenega uspeha. Rusija	__ _
njaj priprav in zločinskega de- I je že mnogokrat izjavila, da je I ^■ ^et^ kaka" druga politična janja je bil general Capello, ki pripravljena izvesti popolno sk ina	pet ministrskih
je vodil vojafcko stran gibanja raiaorožitev, če to store tudi dru-	Š€ ^ oddanih. Po nje-
in zalagal z denarjem. Ne mo- ^ države.	Lera mnenju bi bilo najboljše,
re biti nikakega dvoma, da je Napad na sovjetsko poslani- « vstopiio naknadno v vlado obstojal med njim in Zaniboni- itvo v Pekingu se je izvršil s ,dit;ev£ Jda bi bil kabinet pred jem tesen sporazum. Nadalje je privoljenjem tujih vlasti. Na tak ^^^ močnejši. Po Jo-državni pravdnik opisoval v ši- | način so hoteli izzvati Rusijo. | yanovićevem mnenju novih vo-
135 let in 5 mesecev
ječe predlaga skupno za vse obtcžence §en. No seda
RIM, 19. (Izv.) Predsednik otvarja popoldansko razpravo točno ob 15. uri. Zagovornik obtoženca Nicolosa odvetnik Nais izjavlja, da je prejel iz Fuiiani-je brzojavko, v kateri so ga ostro obsojali, ker jr prevzet obrambo Nicolosa. Zato pravi, da ne more več zagovarjati obtoženca.
Predsednik tribunala: «Ne vztrajajte pri vašem sklepu in zagovarjajte še nadalje obto-
nokih potezah delovanje generala Capella za časa zločinskih prt prav, tekom katerih je igral vodilno	odločujočo vlogo.
Dolgi govor državnega pravdni-
Kitajski narod goji velike simpatije za Rusijo; radi tega se imperialistične vlasti zaganjajo proti ZSSR.
Borodm, svetovalec kanton-ka je bil skoraj izključno poeve- l.gke vlade, ni v nobenem oziru 6en edino glavnima obtožence- zastopnik sovjetske vlade, ki ma Zaniboniju in generalu Ca- torej ne more biti odgovorna za pellu, medtem ko se je le mimo- to, kar on počenja, trrede dotaknil krivde ostalih ZSSR nima na Kitajskem niti obtožencev. Ob koncu svojega enega oboroženega vojaka^ Ne-
govora je predlagal general No- kateri pravijo, da to škoduje	_ _______ _____
seda sJed^e ka.zni: Tit Zanibo- Rusiji, kar pa ne odgovarja res- I ^JVna "da^se na na stvari dela ni — 30 let Alojzij Capello — niči. Položaj Rusije na Kitaj- I	Qa . ^ na
30 let, Uliksej Ducci — 7 let, Fer- | skem je bolj trden nego položaj katerekoli druge države. Vzrok temu je treba iskati v dejstvu, da je Rusija prostovoljno priznala popolno enakopravnost Kitajske.
litev ne bi bilo treba, ker zunanji položaj še ni jasen. Jovano-vićevo mnenje je, da morajo vstopiti v vlado tudi Hrv. in Slovenci. Na vprašanje, ali je z Radićem govoril o novi- vladi, je Jovanović dejal, da je bil Stje-Radić zelo rezerviran. Kar se tiče ustanovitve Narodnega seliaškega kluba in vstona zem-ljoradnikov v ta klub, je izjavil Joca Jovanović, da stvar še ni
ruccio Nicoloso — 12 let, Hugo Riva — 7 let, Ezij Celotti — 7 let, Angel Calligaro — 5 mesecev, Angel Ursella (v kontuma-ciji) — 30 in Alojzij Calligaro — 12 let. Ako bodo predlogi državnega pravdnika sprejeti v celoti od sodnega dvora, tedaj bodo vsi obtoženci skupaj obsojeni na število 135 let in 5 mesecev je£e.
z obeh strani.
Stjepan Radić hvali novi kabinet
ZAGREB, 19. (Izv.) Nocoj je Stjepan Radić podal obširne izjave o novi vladi, ki jo je veči-
noma hvalil, iz česar pa se jq videlo, da želi, da bi bilo njegovi stranki naknadno zagotovljeno mesto v novem kabinetu.
Stališče jugosiovenskeaa kluba in niklćevoev
BEOGRAD, 19. (Izv.) Danes popoldne so imeli sejo tudi ni-kićevci, ki so razpravljali o novem položaju. Zanimivo je, da se v njihovih vrstah trdi, da jim vlada ponuja vstop v kabinet in da je dr. Nikič že dobil ponudbo resorta za pošte in brzojav. Dr. Nikič je imel danes sestanek z ministrskim predseini-kom Veljo Vukičevićem.
Popoldne so imeli istotako seio tudi radičevci, ki so sklenili, da se določi seja njihovega kluba na dan 29. aprila v Zagrebu.
Jugoslovenski klub je o svoji seji izdal komunike, v katerem pravi, da je bila koalicija radi-kalske stranke in SLS v popolnem medsebojnem sporazumevanju, da je imela zadostno večino v parlamentu in da je začela uspešno reševati gosipodar-sko krizo v državi na temelju programa, zamišljenega, za daljšo dobo. Javnost je to delovanje dosedanje vladne koalicije sprejela z interesom in ga je odobravala. Kljub temu pa ne bi bil že z ozirom na zunanje-politični polcčaj nihče proti temu, da se razširi dosedanja vladna koalicija na podlagi svoiega igrama tudi na druge parlamentarne skupine. Namesto tega pa se je sestavila nova vlada, v katero nista bili povabljeni stranki dosedanje koalicije, ampak se je vlada celo sestavila na način, ki se protivi navadnemu parlamentarnemu običaju. S tem se ovira nadaljnje parlamentarno delo in izvedba zamišljenega načrta o rešitvi gospodarske krize. Ako pa ima nova vlada volilni mandat je potrebno, da takoj razpiše nove volitve, kar edino odgovarja parlamentarnim načelom, zajamčenim po ustavi.
Komunike kluba SDS BEOGRAD, 19. (Izv.) Poslanski klub SDS je imel danes sejo, o kateri je izdal naslednji komunikfc: «Klub poslancev SDS je razpravljal o politični situaciji nastali z imenovanjem nove vlade, ki je odgodila seje narodne skupščine in se ji ni niti predstavila ali pa razvila pred njo svoj program. Klub je pooblastil svojega predsednika, da se v njegovem imenu obrne na predsednika narodne skupščine z zahtevo, naj izposluje od vlade nujno sklicanje narodne skupščine k izrednemu zasedanju iz teh razlogov:
1)	je potrebno, da se vlada v skladu z prvim členom ustave predstavi narodni skupščini in zahteva od nje zaupnico, da se vidi, ali je zanjo večina poslancev in to tem bolj, ker bo sicer vsakdo moral dobiti vtis, da se vlada skriva za ukazom o odgoditvi narodne skupščine, zato ker nima večine v skupščini.
2)	ker je z ozirom na zunanjo situacijo potrebno, da je narodna skupščina stalno zbrana, da more kontrolirati zunanjo politiko.
3)	ker je potrebno se v interesu omiljenja hude gospodarske krize, ki tišči na vse sloje prebivalstva in zlasti na kmete, donese pred skupščino in v njej razpravlja o zakonskem načrtu, ki se nanaša v prvi vrsti na izenačenje davkov.
Končno obsoja klub, da se iz vrst vlade širijo v javnost glasovi, da je sedanja vlada volilna, da pa se obenem ne razpušča narodna skupščina
Naročajte „Edinost"
Dvojna plača
za one, ki bodo morali delati v četrtek
RIM, 19. (Izv.) Danes zjutraj so se sestali v prostorih ministrstva za korporacije zastopniki sindikalnih organizacij, da določijo način odškodovanja za one, ki bodo morali dne 2.1. aprila navzlic prazniku dela delati. Po sestanku je bilo izdano sledeče poročilo: Zastopniki konfederacij delodajalcev in delojemalcev, ki so se sestali danes zjutraj v prostorih ministrstva za korporacije, so soglasno določili, da dobijo oni delavcL ki bodo morali dne 21. aprila vršiti navzlic prazniku dela svojo
službo, prazniš ko plačo. Potemtakem bodo vsi oni delavci, ki bodo delali dne 21. aprila dobili dvojno plačo.
Kemiki minister Carflu
prispel včeraj v KUaa
MILAN, 1». (Izv.) Nemški minister za narodno gospodarstvo Gurtius je prispel danes opoldne v avtomobilu v Milan. Danes popoldne se je nemški gospodarski minister udeležil sprejema, katerega je priredilo vodstvo velesejma diplomatičnim zastopnikom raznih drtav na milanskem velesejma. Minister ostane v Milanu nekoliko dni in se sestane, kakor je mano, v prihodnjih dneh z ministrom za
fredsednlk grike republike
hoče odstopiti svoje mesto Venizdosn
ATENE, 19. (Izv.) Včeraj je predsednik republike Conduriotis podal ostavko Na prošnjo predsednika vlade, ki mu je naslikal težke posledice podobnega koraka, je predsednik republike svojo demisijo odtegnil. Navzlic temu pa ima predsednik republike namen podati definitivno ostavko ter odstopiti svoje mesto Venizelosu.
ameriški letalec, ki je lani poletel na Severni tečaj, se je ponesrečil pri poskusni vožnji z letalom, ki naj bi mu bilo služilo za direkten polet iz New Yorka v Pariz; zlomit si je levo roko.
Egiptovske vlada je podala demisije.
De Biteaa je prispel v Maroko. Izdal je proglas na tamkajšnja plemena, v katerem jih poziva, naj se podvržejo španskim gospodarjem. Ce ne bodo tega storili zlepa, jih bodo na Spanci zgrda obvladali.
HndflO kriza na Janonskeni
Novo vlado sestavlja baron Tanaka
TOKIO, 19. (Izv.) Ostavka japonskega kabineta je povzročila v finančnem *vetti veliko vznemirje-nje.Banka «Formosa» je bila nam-i-pč primorana radi ostavke vlade ustaviti p'ačila, ker je investirala ogromne kapitale v podjetju «Su-juki», kateremu je vlada odklonila posojila Sestava novega kabineta je bila poverjena baronu Tanaka, ki ie sprejel to nalogo. Od njegove vlade se pričakuje radikalna sprememba japonske politike napram Kitajski.
Hoda vremenska katastrofa
t Severni Ameriki
LONDON, 19. Iz New Yorka poročajo, da je velika reka Mis-sissipi prestopila bregove. Voda je poplavila obširna polja Kakih 20.000 oseb je brez strehe. Voda je že sedaj povzročila
ogromno materijalno škodo, hujše pa še preti, kajti voda stalno narašča. Vojaštvo in Rdeči križ so se z veliko vnemo lotili pomožne akcije. Katastrofa je zahtevala trideset človeških žrtev.
Drobne vesti
Odgovor kantonske vlade ni zadovoljil Anglijo, Združene države, Francijo, Italijo in Japonsko, kl so izročile protestno noto radi pro-titujskih izgredov v Hankovu. Zato pripravljajo baje skupno noto in nameravajo nastopiti bolj energično.
Francoski socijalisti so ae zbrali v Lionu na 4. kongresu. Razpravljajo o stališču, ki naj ga zavzame socijalistična stranka napram meščanskim strankam ter napram boljševizmu.
Smrt senatorja. Predsinočnjim je umrl v Cremoni general Fran Pi-stoia, senator. Imel je 89 let.
V Trsim, dne 2«. aprila 1927.
DNEVNE VESTI
„Slovenski pisarna1
TBvmo
Iz Brane« Airesa imo prejeli ele-
AeCe obveMilo:
Pod tem naslovom Je odprl v Uuenoa Airea-u g. Rudolf Leban u-rad, kateri s« bavi v prvi VTsti z Iskanjem službo za nove naseljence, izvršuje denarna nakazila, posreduje pri dobavi zemljišča v Argentini, prodaja pozivne prekomor-eke prevozne karte in daje vsakovrstne informacije sploh. Tu je tudi fcola za kastiljanski jezik.
Ker je začetno stališče slovenskega izseljenca v Argentini radi nepoznavanja jezika in razmer zelo težko, posebno Še zato, ker preži na neizkušene naseljence mnogo raznih agentov, kateri obljubljajo lahko delo in bogato plačo, kateri skušajo pridobiti novince za raj-raznovrstnejše, fantastične kombinacije, pi i čemer jih končno prav po amerikansko ogoljufajo, je o-tvoritev navedene pisarne velike važnosti za Slovence - naseljence. Odslej se lahko v vsakem vprašanju z zaupanjem obrnejo na »Slovensko pisarno«, katera jim bo z nasveti in pojasnili vedno na razpolago.
Slovenska pisarna* sestavlja seznam vseh naših rojakov v Argentini, kateri vsebuje vse potrebne podatke, ki lahko koristijo v gospodarskem pogledu celi naselbini in vsakemu poedincu posebej. Vpis v seznam je brezplačen in daie prednost pri podeljevanju služb. Pisarna se nahaja v prostrih Uredništva Slovenskega oddelka lista «Gcspodarstvo» v ulici (Calle) Do-nato Alvarez 2518 (blizu postaje La Paternal), Buenos Aires.
Z ozirom na vedno naraščajoče število slovenskih naseljencev v Argentini, katero je v kratkem času od treh let naraslo že približno na 10.000. je začel na drugi strani gospodarski časopis »Gospodarstvo*, katerega urejuje in izdaja ing. Ciro Jekovec, z rednim pri-občevanjem slovenskih članov o argentinskih razmerah in o živ-Ijenskih razmerah naših rojakov v Argentini.
Pri urejevanju Slovenskega oddelka sodeluje gospod Rudolf Leban, bivši učitelj, goriški rojak.
Le organizirani bi Slovenci lahko dosegli tukaj kolektivni napredek, in novi naseljenci bi bili zavarovani pred mnogimi brezplodnimi žrtvami, ki čakajo v začetku vsakega nepoznavalea tukajšnjih ra?mer.
Prvi stvarni korak v korist svojih sorojakov je «Gospodarstvo» napravilo s tem, da je začelo objavljati v svojem časopisu kastiljan-gko slovnico, ki jo sestavlja g. R. Leban in katera je neobhodno potrebna vsakemu izseljencu, ki se želi naučiti jeziku svoje nove okolice.
Celoletna naročnina na «Gospo-darstvo» znaša le tri argentinska
Sesose, a za inozemstvo eden in pol
olarja. Za amerikanske razmere je naročnina nizka, tako da se lahko vsak naš delavec nanj naroči.
Razstava ženskih ročnih del Ženskega Dobrodelnega Udruženja v Tista
se iz važnih razlogov prenese za Ofum dni in sicer se l o otvorila v soboto, 3C t. m. in bo trajala tri dn» to : • io ponedeljku. 2. maja t. 1 Na razstavo se spreje 11 i:*i tudi le-la, izvršena izven tečajev Udruženja, v kolikor bo dopuščal prostor. Dela se bodo sprejemala v pisarni Ženskega Sveta, v ul. Torre bianca 93/1 do četrtka, 28. t. m. Tečaji oddajo dela skupno naravnost na raz-stavljalni prostor.
TEŽAŠKI BLAGOVNI TRG.
19. 4. 1927.
Trg je bil dane« v bistvu izpre-menjen. Količinsko sicer polagoma napreduje, toda v komaj znatnem razmerju, tako da gre napredovanje skoraj neopaženo mimo opazovalca.
Pravega pomladnega lica trg še vedno nima.
Cene so bile danes sledeče:
Zelenjava: Radič zeleni raznovrstni 160—500; radičeve sadike 180; Spinača 140—170; pesa bela 120—160; špargeljni 750—850; kar-fijoli 60—100; cvetno zelje 30—80; cikorija 50—60; janež 70—110; krompir (v pesku) 85—105; krompir nov 140—180; sveži grah 80— 13G; čebula 65—100.
Sadja: Pomaranče 160—190 L za komad oziroma 35—<*0 L za zaboj;
jabolka 160—480; limone 22—90 L za zaboj.
Kupčije zelo mirne.
Iz tržaškega življenja
Smrtim žrtev aftonobili.
Včeraj predpoldne se je dogodila v ulici Mazzini grozna nesreča, pri kateri je revna starka izgubila življenje. Bilo je okoli 11.30, ko je pri-vozil po omenjeni ulici velik zasebni avto, katerega je vodil 50-let-ni veleposestnik Karel Schuster, iz Št. Jakoba v Rožni dolini na Koroškem/ Schuster se je mudil v našem mestu na zabavnem potovanju in včeraj je imel zopet odpotovati z avtomobilom proti domu. Z njim je imela odpotovati tudi njegova družina, ki se je bila nastanila v hotelu «Continental». Schuster je bil namenjen z avtomobilom v ulico S. Lazzaro, da bi se poskrbel z bencinom, potrebnim za potovanje; nato bi se bil vrnil k hotelu. Ko je avto, ki je vozil z zmerno naglico, dospel pred palačo družbe *Riunio-ne Adriatica di Sicurti, je neka starka, ki je bila pozneje spoznana za ?7-ietno vdovo Marijo Ferluga, stanujoč«! v Kolonji - Monte Fia-sccne Si. 220, hotela preko ceste; pri tem je prišla tako nenadoma na pot avtomobilu, da Schuster, ki ponovno oddal svarilne signale b trot 1 jo, ni mogel preprečiti nesreče. čeprav je takoj ustavil. Avto je ubego starko podrl in jo povozil; eno ko'o ji je šlo čez prsa. Revir.a j? obležala nezavestna. Schuster ji je takoj priskočil na pomoi, jc polomil v avtomobil ter jo prepeljal v mestno bolnišnico. Toda tamošnji zdravnik je na prvi pogled spoznal, da je vsaka pomoč zaman; nesrečna starka se je že borila s smrtjo in je čez par minut izdihnila; imela je hudo pretresene molgane, a smrt je nastopila najbrž radi težkih notranjih poškodb.
Schuster je bil odveden na policijski komisarijat III. okraja, kjer je bil zaslišan. Ker se je pa izkazalo, da nima mož pri nesreči ni-kake krivde, je bil po zaslišanju izpuščen na svobodo. Ferlugova je bila nekoliko naglušna in menda baš tej okolščini je pripisovati glavni vzrok grozne nesreče.
Strašen samomor ženske
Med prebivalci občinskih delavskih hiš v Pončani je vzbudil zelo globok utis žalosten dogodek, ki se je odigral včeraj zjutraj v hiši št. 174 ulice Orlandini. Tam je stanovala s svojim 17-letnhn sinom in s poročeno hčerko 42-letna Lina Pessitz, vdova po delavcu ki je radi današnjih težkih življen-skih pogojev živela sicer skromno, a no v bedi, ker sta jo sin in zet po svojih močeh podpirala. Toda ženska ni bila srečna; že delj časa je bolehala na nevrasteniji, ki ji je zelo zagrenila življenje. Po smrti moža, ki ji je umrl pred približno letom dni, se je njena bolezen zelo poostrila. Vendar pa vdova ni nikoli kazala, da bi ji presedalo življenje, vsaj očitno ne. Kadar jo Živci niso mučili, je bila navadno celo dobre volje. Toda očividno je bilo njeno stanje čisto drugačno, kajti včeraj zjutraj se je Pessitze-va odločila k obupnemu koraku, da si vzame življenje. Okoli 7. ure se je podala navidezno popolnoma mirna v spalnico, ter skočila skozi okno z višine drugega nadstropja na ulico, kjer je obležala nezavestna v luži krvi. Ljudje, ki so bili priča presumljivemu prizoru, so obvestili o dogodku rešilno postajo. Kmalu potem je prihitel na lice mesta zdravnik, kateremu pa je preostala le žalostna naloga, da je ugotovil, da je Pessitzeva že mrtva; pri padcu na kameniti tlak si je nesrečnica preklala lobanjo.
Medtem so bili obveščeni o žalostnem dogodku tudi orožniki, ki so se podali na lice mesta ter ugotovili dejansko stanje. Nato je bilo truplo samomorilke prepeljano v mestno bolnišnico.
Tržaško sodišče
Prijatelja koles..
Včeraj se je vršila pred tukajšnjim kazenskim senatom obravnava proti 20-letnemu Ivanu Viceri-na in 17-letnemu Brunu Timorcen-ti iz Freiburga (Nemčija), obtoženima tatvine in prodaje ukradenih koles.
Glasom izpovedbe vlcebrigadirja karabinerjev Manduca je oblast prišla na sled po zaslugi lastnika
•nega izmed ukradenih koles, gospoda Cletnenta Contia, ki je lepega dne zagledal svoje kolo, naslonjeno na zid pri vratih mesnice t ulici Capello, ki je last Riharda Okretieh. Ta je pri preiskavi povedal, da je kupil kolo od Timorcen-tija, katerega ni bilo ravno težko izslediti. Toda Thnorceirti je od prvega trenutka tajil tatvino in tudi na obravnavi je trdil, da je le posredoval pri prodaji kolesa med Vicerino in Okretieh. Prodal da je baje tudi drugo kolo, znamke «Bianchi» nekemu Feliceju Mesoz-zi, gostilničarju v ulici Capitelli za isti račun. Tudi to kolo se je pozneje našlo.
Kakor Timorcenti taji tudi Vice-rina. On da ni ukradel nikakega kolesa, ni bil nikdar v Tržiču, kjer je bilo ukradeno prvo kolo, se ne zna voziti na kolesu in ne ve zakaj Timorcenti vzdržuje v njegovo škodo trditve, ki ne odgovarjajo resnici.	t
Glasom obtožnice odgovarja Vi-cerina pravici radi tatvine, dočim je Timorcenti obtožen le prodaje ukradenih koles.
Obtoženca branita odvetnika Vincenc Bologna in Franco Ferre-ro.
Sodišče je obsodilo Timorcentija na 5 mesecev in 7 dni ječe in razglasilo za Vicerino oprostilno razsodbo radi pomanjkanja dokazov.
TELESNA VZGOJA
SPORT
C. 8. «Stella> - Proeveta
Igrišče Odbora - Četrtek 21. IV.
Prosveta si je nadela nalogo sestaviti četo, ki bo v vsem odgovarjala športnim tradicijam društva. V tem svojem hotenju je zbrala zopet nekatere bivše igralce in jih uvrstila v razne vrste.
Nova sestava Čete je že obrodila uspeh. Ponedeljska tekma z «Ob-zorom» (Prosveta zmagala za 3-1) je pokazala moč napadalne vrste in pa granitno sestavo obrambe.
Ni čuda, če skuša tehnično vodstvo staviti to novo sestavo Pro-svete proti močni drugorodni četi. Moč naših čet prilično že poznamo. Ze dolgo pa se ni nobena naših Čet preizkusila napram drugorodnim mestnim četam.
Smo li napredovali? Samo II dosegli moč in veljavo naših someščanov, ki so v tej panogi bolj izkušeni in pripravljeni kot mi?
Ta vprašanja hoče rešiti Prosveta v četrtek.
C. S. «Stella», stara v Trstu taborno kvotirana četa, je že dosegla lepe uspehe. Tako je v finalih »prostih« porazila znano vrlo Četo «Pon-zianini Erranti».
Sploh je v turnirju prostih ena najpopolnejših čet. V tekoči sezoni nastopi moštvo «Stelle» v tretji diviziji.
Četrtek bo torej dan preizkuSnje za slovenski sport. Kritično oko naše in drugorodne publike bo motrilo vrednost naših atletov. Zelja vseh nas bo ta, da bi našim atletom bil boj srečen in da bi uspeh ne izostal. Vsa slovenska športna javnost bo v četrtek s prisotnostjo in v duhu spremljala naše igralce v težki borbi.
Konkordija - RocoL
Jutri ob 13. uri se vrši na igrišču Obzora prijateljska nog. tekma med omenjenima četama. Čvrste postave čet nam jamčita za krasno tekmo. Formacija čet jutri.
Recol - Sv. Ivan
Nedelja se bliža. Dan, ko bomo imeli v Bazovici eno izmed najlepših tekem za prvenstvo S. U., je že na pragu. Vrednost ter zmožnost teh dveh čet je našemu občinstvu neznana, a kdor je videl zadnji nastop omenjenih, čigar izid je bil neodločen, ta gotovo ne bo opustil finalne tekme za prvenstvo II. div. S. U. in se bo brezpogojno podal v nedeljo v Bazovico.
A drla (mešana) - Primorje 9-6.
Navzlic precejSnjemu vetru se je zbralo na proseškem igrišču precej občinstva, ki je po nogometni tekmi med goriomenjenima društvoma z zanimanjem sledilo tudi srečanju hazene..Gbe društvi sta postavili na igrišče nepopolni četi in resnici na ljubo treba primati, da je bila četa Primorja nepophlnej&a od čete Adrije. Morala si je celo pomagati z vratarjem Sosičem, ki je bil poklican, da brani vrata rudeče-rumenih. Zato bi o tekmi ne bilo tudi umestno preveč pisati, vendar pa zamore tudi tako srečanj^ dati ponižnemu Iajiku, ki j* pa vnet častilec tega lepega sporta, prHiko., da razgrne pred javnostjo sa i svo-
PODLISTEK
(801
V? I. KRIŽANOVSKA:
EMEZA
ROMAN
Svež zrak ga je okrepil. Odnesel je.Valerijo ▼ ladjico, ki je bila privezana k bregu ter se vrnil k naraščajoči množici radovednežev in pomagu-čev, da bd zvedel, kaj se je zgodilo s teto Adeio, toda nihče mu m vede* povedati kaj določenega Eno je bilo gotovo: ogenj je nastal v njeni sobi, a zdaj ni bilo mogoče tja
Neki izmed navzočih žensk je knez vzel ruto, da bi pogrnil Valerijo, in se naglo vrnil k ladjici, skrbno zavil mlado ženo, ki je ležala še vedno bre>z zavesti, ter se napotil proti svojemu domu, medtem ko mu je srce drgetala od čudnih občutkov. Na poti je srečal večjo ladjo, v kateri so biti njegovi sluge: ko so zapadli požar, so hiteli na pomoč. Raul jim je dejal, da morajo za vsako ceno najti in rešiti teto Adelo, ko pa je prispel
domov, je najprej poskrbel za pomoč Valeriji.
Cez četrt ure je mlada Žena odprla oči ter zagledala Raula, ki je klečal pred njo.
Valerija je hoteda nekaj reči, toda Raul jo je prehitel; povlekel jo je k sebi In strastno iz-pregovoril:
—	Draga, odpusti in pozabi preteklost; ali ne vidiš še roke Previdnosti, ki je razrušila tvojo hišo, da te pripelje pod mojo streho.
Mlada Žena ni nič odgovorila, ampak objela je moža, spustila svojo glavo na» njegovo rame ter se bridko razjokala. Raul jo je mod če pritisnil na svoje prsi; ni hotel zadrževati teh solz, o katerih je čutil, da ji bodo odajšale src«.
—	Moj dobri Raul, rešil si mi življenje, pa nisi pomislil, kako kruto sem te odbila, — je rekla končno Valerija. — Tudi ti mi odpusti. Toda če bi vedel, kako seiu trpela, ko sem bila popolnoma sama, daleč od tebe in otroka, pod težo nezaslužene sramote 1 Ako bi ne bila Itfi-stjanka, bi se bila umorila.
—	Pozabiva preteklost! Z današnjim dnem se začenja za nas novo življenje, življenje lju-
jih opazovanj na polju razvoja basen«.
Adrljo poznamo večinot« a v«i, ki te ▼ določeni meri bavimo s sportom. Res je sicer, da Trst (mesto) 8e l t videl imati Adrije v sestav.', ki je v pondaljek ie v drugič merila svoje moči s Primorjem, vendar pa zamore ie vsak poznavalec slutiti, da ta sestava ne more biti drugačna kot povsem posrečena. In v čast družini Primorja treba priznati, da je sestava Adrije bila lepa in močna Rezerve lepo sledijo mogočnim igralkam prve čete Adrije in posamezne igralke prve čete, ki požrtvovalno igrajo v rezervni Četi, da dajo isti potrebni impulz, se znajo v celoti vživeti v višje razredno obzorje rezerv. A-dria sicer ni odigrala v ponedeljek ene svojih najboljših tekem, naslanjala se je v celoti na delo posameznih igralk, vezala precej pomanjkljivo in igrala dokaj primitivno. Vsaka zase so igralke vršile ▼ polnem svojo dolžnost, razen Eme, ki je preveč iskala — tudi nemogoče — poti v vrata. Drugi dve napadalki, Marija — mali vrag — in GolobiČeva sta bili izvrstni. Go-lobičeva bo kmalu lahko oblekla dres prve čete. Oba halfa nekoliko prebojevita. Anica II je odigrala zelo dobro tekmo. Bramba — Roža in Angela Kocjančič sta preprečili veliko lepih napadov Primorja.
Primorje.....
Smemo li prerokovati? Tedaj smemo reči, da je Primorje četa, ki bo lahko kos našim velikim enotam. Seveda le, ako bo v njej nekoliko več dobre volje, kot v ponde-ljek. Nezadelane vrzeli v četi delajo skrajno mučen vtis. Igra Primorja je 5e povsem primitivna. Igralke igrajo dobro a ne poznajo dobro svojih dolžnosti. Plasiranje igralk je pomanjkljivo, start na žogo v marsičem šepa, odločnosti pred goalom primanjkuje. Posebno je bilo pomanjkljivo plasiranje brambe, kar je bilo usodno za So-siča v vratih. Halfi rabijo še veliko traininga v tekanju in odločnosti, vaje v pravilnem kritju, napad se mora navaditi na izdatno menjavanje prostora in zasedbe. Naj se mi to trganje čete ne šteje v zlo — spoznal sem, da je v družini Primorja mnogo predpogojev za dobro igranje hazene in moja želja je, da se odpravi vse, kar ovira razvoj lepe družine. Najboljša.igralka v četi Primorja je brezdvomno Olga — napadalni center, ki je že stara znanka v četah hazene.
Tekma je bila živahna in nekoliko preostra. Tempo je sicer tupa-tam padal, vendar pa so igralke na obeh straneh dokazale neobičajno žilavost.
Vtis tekme srednji.
Sodil je g. Milič. Je še veliko začetnika v njem, vsled česar je precej trpela igra in morda tudi — rezultat Iste. Vendar pa je dokazal, da zamore postati še dober sodnik hazene.	S. R.
Vesti z goriškega
Goriške mestne vesti
LJUDSKO aLEDALIfiČE TRGOVSKI DOM V seboto 23. in nedeljo 24. t. m. se uprizori Molićrova satirična komedija v petih dejanjih »SKOPUH«. V nlogah nastopijo: gdč. Vilka, Delplnova, Zorzutcva tez 00. MedvešČek, Malnarfcič, Živec, Levpoftček, Paul in, Košuta in g. Terčič kot gost. Režira Košata. — Igra se v kostumih.
IDRIJA.
Tajci so včasih v precejšnjem Številu obiskovali naše mesto in lahko se reče, da je bilo zanimanje za tujski predmet razmeroma dokaj na mestu. Res, da ne moremo tujcu nuditi na zunaj nič posebnega, temveč pa mu lahko damo na znotraj, to je pod zemljo. Rudnik je bil že od nekdaj znan in dobro obiskovan. Saj pa je res tudi zanimiv. Gre glas po deželi, da takega rudnika, ki bi bil tako dobro urejen, oskrbovan in ves pod zemljo skrit, ni nikjer. Drugje so luknje kar v hrib, da jih človek vidi iz doline. In z majhno propagando bi se res dalo doseči, da bi tujci pogosteje obiskovali naš kraj.
A tu naletimo na zapreko, ki je v veljavi od takrat, ko se je sprejel zakon o posestni pravici ob meji in v bližini vojaških skladišč, ki pa se potem ni več izvajal v oni meri, kot je bil predvidevan. V onem zakonu je poseben oddelek govoril tudi o jamah, naravnih in in umetnih, v bližini meje. In tam je bilo rečeno, da se mora na take podzemske prostore posebno paziti in jih zavarovati. Od tedaj dalje
treba da onif ki hoče obiskati nade podzemlje, zaprosi za dovoljenje pri pristojnem ministrstvu, medtem ko je preje bilo motno doseči dovoljenje pri tukajšnjem rudniškem vodstvu.
Na oljčno nedeljo je doSlo v Idrijo dokaj tujcev. Bili so neki iz Trsta, potem pa iz Opatije in Reke. Prišli so z željo, da si ogledajo jamo, pa jim to ni bilo dovoljeno. Ta slučaj nas je napotil tudi, da opozarjamo na to vse one, ki bi slučajno morda želeli videti tuk. rudnik.
Ker bo rudnik zidal več nov'h stavb, in tudi iz drugih vzrokov je bilo sprejetih v delo večje 6t vilo mladih fantov, ki so čakali že dolgo na to in se otepali brezposelnosti na vse načine. Nekaj jih je bilo sprejetih tudi za stalno. S tem se je našim družinam zelo pomoglo, ker pri medli plači, ki jo dobiva rudar, težko redi odrastle otroke doma.
Rudniško vodstvo je pazilo predvsem na to, da je vzelo v delo take fante, ki so že odslužili vojaščino. Nekaj drugih, preje sprejetih, ki pa nimajo še redne vojaščine za seboj, je bilo znova odpuščenih.
Ob priliki tega sprejemanja se je zgodil tudi zelo zanimiv slučaj. Neka skupina sprejetih delavcev je, nahujskana od nekih pa poznanih ljudi, zahtevala, naj se nekaj drugih tudi na novo sprejetih ne sprejme. Kako žalostno je to dejstvo, bo razumel pač najboljše oni, oče deseterne družine morda, ki je težko čakal dolga leta, da so mu vzeli sina v gotov posel. O tem bi se dalo pisati še mnogo, ker to ni en slučaj. Več jih je.
Letos se bo začelo tudi z zidanjem vojašnice, na kar se pripravlja rudnik že dolgo. Zdaj se bo to uresničilo. Tu-di tam bo zaposlenih mnogo ljudi. Prosimo torej vse one, ki bodo pri tem imeli kaj besede, naj kakor do zdaj predvsem upoštevajo domače razmere in potrebo zaposlitve še novih moči. S tem bi bilo groznemu gospodarskemu in socialnemu stanju pri
nas zelo pomagano 1	—rv—
* • ♦
Velikonočni sejem, ki je vrši tu pri nas vsako leto na veliko sredo, je bil, v primeri z drugimi, povojnimi semnji, dokaj dobro obiskan; tako glede kramarjev kot glede kupcev. Predvojnih seveda ni dosegal. Na stojnicah bo prodajali zve-šine le tuji trgovci. Domači nimajo seveda navade, uporabiti te prilike, in ostanejo v svojih trgovinah, kjer jim gre tudi dobro izpod rok. Največ se je prodalo drobnarij, nožev, glavnikov itd. Dobro prodajo je imel neki trgovec z lončeno posodo in pa nekdo z blagom. Običajnega kričanja ni bilo prav nič, ker se ljudje po njem ne dajo slepariti, ampak gredo le k onim, ki prodajajo vredno in solidno blago.
Sejmi tu pri nas zgubljajo ono veljavo, ki so jo nekoč imeli. Zato niso ljudem več tako prikupni kot nekoč, ko so še bili po stari navadi in je sejem pomenil dogodek. Vendar je bilo takrat videti na sejm-skem prostoru dokaj okoličanov.
Most črez Nihovo. Ko je lansko leto odnesla povodenj veliki železni most črez Nihovo pri Sv. Janezu, so ga nadomestili z novim, začasnim, lesenim, ki sicer dobro služi, a kliče vendar le po skorajšnjem nadomestilu. Spočetka so vozovi vozili preko mosta kot navadno. Pozneje pa je ta vožnja postajala nevarna, in da bi preprečili nadaljevanje, so držaje pri mostu zožili, da gresta zdaj komaj dva človeka ramo ob rami preko. To pa voznikov, zlasti onih iz Vojske-ga in Crnikala, ne moti. Komaj toliko je prostora, da se zrine voz preko, pa oni vendar le vozijo. Bog ne daj, da bi srečal voz človeka. Po njem že. In le čudno, da se do danes še ni zgodila nobena nesreča. Vendar smo že bili blizu. Pred kratkim so komaj rešili neko deklico, ki je stala na mostu. In slučaj z otroki se je že parkrat ponovil. Ali naj se most živini popolnoma zapre ali pa naj se ograje razširijo.
RAZNE ZjMIVOŠTT
Japonska tvrdka Suzuki & Comp.
Brzojavke iz Tokija na Japonskem javljajo, da je tvrdka Suzuki ustavila svoja plačila. Bila je to največja tvrdka na vsem Vzhodu, imela svoje brodovje, ladjedelnice, plavže, tovarne sladkorja, mline, bombaževe plantaže, čistilnice špirita, zavarovalnice tovarne, pivovarne in banke. Posebno razvito je imela trgovino z rižem in pšenico To velikansko tvrdko je vodila
ženska Yone Suzuki. Leta 1906. je bila še vdova malega tovarnarja sladkorja. Njeno zasebno premoženje se ceni na 35 milijonov funtov (tri milijarde in pol lir). Te&-koče, v katere je zašla sedaj tvrdka Suzuki in ki so jih povzročili ponavljajoči se potresi, s d pretresle vse japonsko gospodarstvo in občuti jih ves Vzhod, ke** se posebno opaža na borzah. V zadnjih letih je bila Suzuki tudi najboli ob-sovraiena ženska na Japonskem. Sovraštvo proti njej je bilo tako veliko, da ni dobila v hotelih ne hrane ne prenočišča, dn se je morala večkrat skrivati v kakem zapuščenem selu pod tujim imenom. To pa radi čega, ker je ljudstvo pripisovalo visoke cene rižu, ki je glavna hrana Japoncem, njenemu delovanju.
DAROVI
Mesto cvetja n? p-rob blaoropokoj-nemu g. Dragotinu TTkinarju daruje g. Jakob i erhnuc JO.— «Sol-skemu društvu«.
Gospodarsko konsumno druStvo v Bazovici daruje, mesto cvetja na krsto svojemu pokojnemu člapu Antonu Mahniču Lit 25.— za *3ol-sko društvo».
Za storjeno uslugo daruje g. N. N. iz Babičev Lit 10.— za »Šolsko dru§tvo».
Ker so letos jedli črne pince, daruje rodoljub iz Babičev L 5.— «3. družtvu».
Vsem cenjenim darovalcem prav srčna hvala!
Irma Stergulc Josip Benulić
danes poročena Bovec-Trst, 20. 4. 1927. (497)1
KalijHjLASI
BEHLUZ-SCROOL 23, pouk in pre-
•di v vseh jezikih.
455
TlfiTTBMfl N Borsatti A Flglio. Trst, LLtk 1 HivIIH Corso 47 (lomna Rovis) popravlja, prodaja io kupuje zlato, srebro po poštenih cennh. Govori so slovenski.	3W
SOBA, zračna, prazna, s prostim vhvdoir, električno razsvetljavo, se da v najem pošteni osebi. Via Piccardi 14, pritličje, vrata 6.	505
HLAPCA, poštenega in pridnega, vajenega konj in drugih del, sprejme Siega Ouirino, Sv. Peter na Krasu.	504
NOVI DOHODI spalnih in Jedilnih sob,
id se radi dviga lire prodajajo z velik'mi realnimi popusti. Tiirk, Sau Lezzaro 10. Pazite na naslov!
BRIVNICA se proda aH odda v najem v industrijskem kraju. Naslov pri goriiki upravi.
SMILAJOD (Trpožki sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revn atizmu in težkemu dihanju, kaliju in kataru, u-speSno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za oseb*, stare nad 50 let, ta
frodaja samo v lekarni C istelJamrich, rst, via Giuliani 42 (p.\r.\lel.ia ulica Via deirislriaj.	470
izs^JBI f fr::, j^Jt
Javljamo vs^m sorodnikom u znancem tužno vest, da je naš dragi brat
oqan
danes ob 7. uri zjutraj po dolgotrajni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu preminul.
Pogreb dragega pokojnika se bo vriil v sredo, 2\>. t. m. ob 4. uri popoHnc, iz mrtvašnice bolnice pri Sv. M. Magd. v Trstu.
ŽIRJE, 19. aprila 1027.
Ivan, brat; Amalija Dujc, Ana Galperčič in Alojzija Tofk, sestre
ZAHVALA
Žalujoči po
MIhaslu luanOču
sod. nadoficifalu v pokoju
se prisrčno rahvalju ejo č. duhovščini za spremstvo, g. dr. Cannonierc-ju i« njegovo poirtvovaino lajčanjo boli n:i*J pokojnikovo boleznijo, (t*, uradnikom in občinstvi« za spremstvo pokojniku do ■froba S hvaležnostjo se bodo "p^i injali pevskega zbora zs ganljive zalo-tinke.
ŽALUJOČI OS I ALI.



bazni in medsebojnega zaupanja.
Cez nekaj časa so knezovi služabniki pripeljali teto Adelo zdravo in nepoškodovano, ako izvzamemo nekaj lahkih opeklin in živčno pre-tresenje, zaradi Cesar je takoj leg-la v postelj.
Medtem ko so jo obvezovali, je pripovedovala, da je kakor navadno čitala v postelji; bržkone je zadremala, časopis se je užgal, ogenj je udaril na zavese. Vpitje papig-e in besno lajanje psa jo je zbudilo. Ko je videla okrog sebe plamen, Je izgubila glavo. Skočila je s postelje, z ©no rofeo popadla kletko, z drugo psička in s strašnim vpitjem zbežala proč. Njeno vpitje zbudilo vse v hiši. Kaj se je potem z njo zgodilo, se nI spominjala; gotovo bi je ne biH tako hitro našli v oddaljenem kotu vrta, kjer je ležala brez zavesti ako bi obupno vpitje papige ne privedlo tja sluge, ki so jo iskalk
Ko sta se zakonca umirila glede tete Adele, je knez rekel Valeriji:
Zdaj ti moram povedati, na kakšen način zvedel, da si nedolžna.
Pripovedoval ji je podroimo o svojem te-
preobrnjenju k špiritizmu, o pogovorih z mate. rinim duhom, o svojem skesanju iii svoji trdn/ odločitvi, da poravna svojo krivdo s podvoje.n. ljubeznijo.
—	Posvetil te bom v tej veri in s pomočjo naših umrlih se ne bova več opotekala na živ-lj-ensJti pot?. Zdaj pa pojdiva k Amadeju, naji* nemu otroViu, ki sva ga drug za drugim zavrgla.
—	Moja Lorelao, — je pristavil božajoč Vat lerijine razpletene la«i, — dovoli bednemu ribiču. kateremu si vrnila življenje in srečo, da. objame
tvoje nožke.
Mlada žena se je nasmehnila.
_ Ah, saj res, še vedno sd v svoji r^maaui-
čni or»ravl- A jaz nisem slutila, da je bil nio; veslač krasen princ. Takrat sem bila ubogf LoreJaj!
Če« nekaj trenotkov sta se mlada zakonca sklanjala nad otrokom; fcmi dečkovi kodri bili raztreseni poobšiti blazini; spal je s krepkim sladkim snom. Ob tem pogledu se je Valerij? hipoma spomnila na svoje srečanje z bankirjcir in njegovim sinom, ki je bil tako podoben kneau