n8
Listek.
časopis ,,Nedeljska pisma'1, ki so se mu časih jako posrečila, poleg tega je bil urednik ,,Škratu" in pozneje ,,Brusu". Izmed drugih del omenjamo, da je priredil novo izdajo Razlagove ,,Pesmarice" in uredil po naročilu upravnega odbora ,,Narodne Tiskarne" prvi zvezek Zarnikovih zbranih spisov. Tudi našemu listu je bil zlasti prejšnja leta zvest sotrudnik in priobčil dokaj lepih spisov (,,Osapska dolina") in zanimljivih drobnosti (,,Napoleonove litanije"). Pokojnika sta dičili izredna odločnost in vztrajnost, torej  svojstvi,  katerih je sosebno  živo  treba  časnikarju slovenskemu !   R.  I. P.
Levstikovi zbrani spisi. Lani že smo imeli nekolikokrat priliko govoriti o novi izdaji Levstikovih poezij, katero je po naročilu ljubljanskega knjigarja g. Bamberga pripravljal g. prof. Fr, Leveč; v poslednjem zvezku pa smo zabeležili, da sta že izšla prva dva zvezka, obsezajoča Levstikove poezije, in izrekli prepričanje, da slovenski narod sdsebno veselo vzprejme prelepo izdajo, s kakeršno se dosihdob izvestno ni mogla ponašati književnost naša. Nekako navajeni smo sicer že nekaj let, da se nam sleharno leto za praznike poda novo književno darilo, toda na Levstikove poezije smo bili sosebno radovedni, prvič, ker si iz raztresenih spisov Levstikovih ni bilo lahko moči ustvariti celotne slike pesnikove, drugič, ker se je našlo v njega ostaliui obilo nenatisnjenega gradiva, in tretjič, ker smo bili uverjeni, da dobimo iz roke g. prof. Levca vsestranski dovršeno delo.
O Levstikovem delovanji se je že tolikanj pisalo baš v našem listu, da ni treba iz nova govoriti o njem. Kdor se vender želi poučiti, njega opozarjamo na prelepo razpravo, katero je leta 1889. priobčil v našem listu prof. Stritar, in na zanimljivi spis prof. Levca v prvi številki lanskega letnika. Danes izpregovorimo samo nekoliko splošnih besed o Levčevi izdaji, pozneje pa priobčimo  o nji nekoliko podrobnejše poročilo.
Skupna izdaja Levstikovih poezij bi bila že sama po sebi jako zaslužno delo, akotudi bi ji ne bile dodane razjasnjujoče opomnje, kakeršne je priobčil prof. Leveč. Tolmači pesniških del so čestokrat preučeni in zategadelj presuhoparni, tako da jih preprosti čitatelj niti ne bere, nego da imajo vrednost samo za književnega zgodovinarja. Ne takd tolmač prof. Levčev. Koliko gradiva je nakopičenega v njem, zanimljivega vsakomur, koliko stvarij, ki so bile doslej neznane tudi izobraženemu čitatelju ! Kjerkoli se bodo čitale in razlagale Levstikove poezije, ozirati se bode na Levčev tolmač, ki je že sam po sebi nekakšna analiza Levstikovega duševnega in družabnega življenja. Zategadelj ne moremo prehvaliti izdajatelja, da je priobčil te znamenite svoje opomnje, v katerih tiči precejšen oddelek književne zgodovine slovenske. Druga prednost je ta, da je pri vsaki pesmi ali pridejan vir, kje je izšla, ali letnica, kdaj je dotično pesem Levstik sam priredil za natisek, po nekod tudi letnica, kdaj je bila ta ali ona pesem zložena; vseh letnic seveda ni bilo moči dognati. Izvestno nam pritrdi vsakdo, da je stalo urednika mnogo truda in časa, predno je zbral te prezanimljive podatke, kakeršuih ne dobiš v nobeni  drugi pesniški zbirki   slovenski.
Uredovanje Levstikovih poezij pa je bilo tudi v marsikaterem drugem oziru zamudno in težko delo. Prvič je treba pomisliti, da so bile spisane v dolgi dobi štiridesetih let, drugič, da jih je Levstik neprestano pilil in prenarejal, časih celo prevest no, ker je cesto zaradi jednega nedostatnega stika ali verza izpremenil vso pesem, tako da je našel prof. Leveč v rokopisih časih po 15 varijant, in tretjič, da je bila Levstikova pisava jako različna. Izdajatelj se je torej moral odločiti za jedno, in sicer kolikor moči dosledno pisavo; da se je ravnal po Levstikovi pisavi v poslednjih letih, to je popolnoma prav. Jedinosti seveda ni bilo moči dognati popolnoma, saj se uiti ne da doseči v prozi, ako nečemo, da ne zabrišemo one, rekli bi, lahke rose, katera se bliska   na   duševnih   cveticah   sleliarnega   pisatelja;   kako li hočeš   doseči   dosled-
Listek.
119
nost v poeziji! S strogo formalnega stališča nam res ne ugajajo raznotere oblike, ali to dobroto imajo venderle, da se v njih jasno zrcali pesnikovo hrepenenje po čimdalje višji popolnosti, po formalno in stvarno dovršenih proizvodih. Vse izpremembe Levstikove pač niso bile kk) srečne; marsikaj nam prija bolje v prvi obliki nego v poslednji. Poglejmo samo »Ubežnega kralja«, jedno najlepših balad slovenskih! To pesem je Levstik naravnost izpridil, pesniško lepoto je žrtvoval jezikovni čistoti, in odkritosrčno rečemo, da bodemo vselej rajši čitali »Ubežnega kralja« takšnega, kakor je izšel v »Glasniku«, nego takovega,  kakor ga je napdsled  izpremenil pesnik sam !   —
Prof. Leveč je razvrstil pesmi tako-le: V p r v e m zvezku čitamo poleg uvoda 121 pesmij, izmed katerih 53 še ni bilo natisnjeuih, nato 11 od in elegij, med njimi 4 nenatisnjene; 38 sonetov (28 nenatisnjeuih) in končno 29 romanc, balad in legend (9 nenatisnjenih). Skupno podnja torej prvi zvezek dvesto različnih poezij, izmed katerih je malone polovica vzeta iz pesnikovih rokopisov. — Drugi zvezek prinaša 19 otročjih iger v pe*sencah, 23 različnih poezij (6 nenatisnjenih), 44 zabavljic in pušic (24 nenatisnjenih), znano satiro »Jdža na Parnas« z dodatno , doslej nenatisnjeno pesmijo »List iz Olomuca« , potem obsežno, tudi nenatis-njeno satiro »Ljudski Glas« in končno prevod k ralj edvorskega rokopisa, ki je izšel že leta 1856. v posebni knjižici. Skupaj torej razven naposled navedenih večjih pesniških del 86 poezij, izmed teh 31 nenatisnjeuih. Oba zvezka podajata preko tristo poezij, iz česar se vidi, da je bil Levstik sploh najplodovitejši pesnik slovenski. Od teh tristo poezij  dobra tretjina še ni bila nikjer natisnjena.
Že površen pogled ti kaže, kako muogostrausko je bilo delovanje pesnika Levstika. Sedaj ti zapoje nežno liriško pesem, sedaj epiško, precej nato ti izpusti perečo pušico, kakeršnih nahajaš samo še v Prešernu. Krasne stvari sploh beremo v Levstiku, in sicer toliko, da se ni lahko odločiti, katera pesem je lepša od druge. Beri one pre-srčne »Otročje igre v pesencah« in beri nato veličastno pesem »Sovražnikom« ; beri odo »Bog« in potem pesmi, katere je zložil Levstik ljubljenki svojega srca — iz kratka: odpri knjigo, kjerkoli hočeš, povsod se bodeš čudil silnemu nasprotju, katero se pojavlja v njega čustvovanji; težko ti je verjeti, da je to vse spisalo jedno pero! Zato je upravičena sodba, da Levstik ni samo najplodovitejši pesnik, nego tudi pesnik najobsežnejšega duševnega obzorja, jeduako  dičen lirik,  epik in satirik!  —
Glede" na vse to, kar smo povedali, lahko rečemo, da sta pričujoča zvezka Levstikovih poezij sploh jedna najlepših zbirk, kar jih imamo. Pregleduje' skupno pesniško stvarjanje pokojnega pesnika, vidimo šele, kolika škoda je bila, da je Levstiku zastala, nikoli pa usehnila pesniška žila, dasi je njega drugo delovanje neizrecno spešilo razvoj naše književnosti. Levstiku pesniku gre" prav tako častno mesto kakor Levstiku kritiku in jezikoslovcu, in zato smo prav živo hvaležni prof. Levcu, da nam je podal to kritiški urejeno zbirko. —- Pohvaliti je treba tudi prekrasno zunanjo obliko, ki bi bila na čast sleharni katerikoli tiskarni. Takih knjig se pri nas ne tiska mnogo! Ceno posamičnim zvezkom smo navedli že zadnjič, zatorej danes samo še želimo, da bi občinstvo slovensko dejanski priznalo trud izdajateljev in požrtvovalnost založnikovo. Pri nas, hvala Bogu, še ni izumrlo veselje do prave poezije, in takšno pravo poezijo nahajamo bas v spisih Levstikovih, katere torej iz nova priporočamo kkr najtopleje.
Pegam in Lambergar. Povest. Spisal dr. Fr. D. V Ljubljani, 1891. Založila »Matica Slovenska«. Tiskala Blasnikova tiskarna. 187 stranij. — Tako je popolni naslov zgodovinski povesti, ki je izšla v VI. zvezku »Zabavne knjižnice«, katero izdaja naša »Matica.« Gospod pisatelj je zajel snov svojega dela iz zgodovine celjskih grofov, ki sploh podaja   obilo   hvaležnega   gradiva slovenskim pripovedovalcem,   in sicer jo je zajel