PRIMORSKI DNEVNIK
________________GLAS ILO
^o_VI . Štev. 196 (1884)
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon, post. 1. gr.
TRST, torek 21. avgusta 1951
Cena 20 lir
NESRAMNA zahteva
se .približuje 7. ok-TW aan.obcimcih volitev v JWtw.iL.”1 Wiže je začetek kampanje, za ka-
' \ ^r170- da bo naj-l	se&embra, tem
vseh. zlasti Pa v listifji, , ltajya‘nskih imperia-razom krragih, sitna h pred po-Ce J** letošnjih volitvah.
alarmantne (reden*;	italijanskih
samo p trža-sedne	v tisku so-
WiM™lr	s^ra,l Pred
rtejp Z™. Perezom najkcnkret-sie-	urad™ no-
mih	po
i (£* sc zaenkrat Ije) iZi„..na Tržaško ozern-imk>hObn P^Sfdnilc itali-mšnisnjen zunanji De Gasperi v na zaAn*namer?ltem odgovoru Pelocije ^tragikomične inter-Tolitičriih ,usUimnikov všeh Xsk»m „ir Pin v senatu pod Ja?s	s« o Trstu doga-
je De tfa-sfee ircJe^?' 'P°zv^ Italijan-^Titu	^tistižne stramke p
voh rta^L^ letošnjih volit-
W	2	en°tn0	in
—«»wa ■	razširitev itali-
oitiogo^ tMunega zakona, ki ktnemtoi Povezavo (apparen-GasperiA w* cono A. No, De
$ >mei anšSKio in nasvet pa ^ki	učinka;	tr-
ft#i JT^phsti se rmk> zedi-1)0 rn?s;S' n9 listo, zahteve
Skl«a, Ptvt vtalijamekega vo-»* so Pri ZVU 2	^	aluhn ušesa,
'folijsj* De Gasperi poslal fr*u2SZ Prvaka v rim-™tJi%iZ~mentu on. Bettiola ^nca v ~a Posebnega od posuje y„rst z nalogo, naj pode,	sestavo	enotne	li-
^PPdrcntnl6 iJ"* razširitvijo 5?	?e7lta>>	obupali. Toth ■-	•	da tudi Bettiolu še
njegovo visoko po-tktrebnJ Znto je imel za >, naj	De Gospe-
rv,iz0nouno javno sve-7 <*<>nu>Z,,e v. interesu mate-italijanske ire-^Mper; ^ šlogo. In res — De ?a. Uta i,ne dopiniku beneške-i a?*ettino» dal včeraj jtere upravičeno i^PslanL h, 70 njegov osebni n ' miJij- 701 v svoji tr-,®*PolojJ3.1 uBetovii porazno ‘ja 3e/ *? obuPna pred-„ _e izida jesen■
stefe
l*
OdifJ^e acsP*'i »e je tJT. ™d javno poveda-
na -ilni t, i bil° Potreb \Jb> tfoh‘t! Volitve na mir bi/trli o 1’. kQr bj iddhko
5 , J9b
khjnj££‘P.eraturo' w
ejsa,
bi
da bi se 2 / f^ijo lotili možnosti ^ 5* Sa-n,- 1iškega vprašanja. jrJ^bro ,l„Pa ^ De Gasperi 'kT V >x>litZavedaj°r< da od-"letha fep ni prau nič n <!®(iaL' ce Pa ta htp,, **0lulbi bila možna, bi
PK ‘»ta '-'mcanov - in Pravico v svoji J^krbljenosti pri-Čjj. naj zdn.-^°.tak° storijo ?°oje ^2lJO in osredoto-tl	v	enotno	li-
S.l'etem, \ahko imenovala
!i«o
.. ~ ''etPr,,, .	mieiu.n
Ul JePri tŽZ" n <(De Ga-Je n^LP07I’fw,° i2M-ie« 4e>> za fc^°ii0 « hodno
Sb triačkegn .koU reii-*rr-' ki vprašanja
z*uili(Ukenn J° , jo dali
lthnJ!'ki rted? -ja P**1 ita-' C«	preboda	pse-
iK^Tat® i n ®”ast>> (rektor ia ^se (Ji 5e(70ui istoo>iš-
^tb^čeno ra-D° 9a"Peri-l>2einir trd'jo	—	saj
,ico ,uC uedr. 5<? Trž^ko
Oe^SSb/jf*4 ita,i’a7!'
o od-
riS-eTOn UC<it€u ose-
N,,,' djegg,- tolmačiti sa-
n° **	žeij°’
T^ect-...Zaradi ~~°vske zaskrbel ufttšnen Z51* (kitovega i°*di:e* dvL^0^ ki bi e*<W *d p»w nedogledne
*h vnM Tria Ju ra2») ^Pe °enio ■	vprašalno	-ŽJ,	a,li	1,0	De
sk? kot nrr.S01^ željo ^‘tisLjldde ;^‘ Sednik itali-n r in znht zunanji ^ rle®aQan 't vnl Preloži-* tki c/e mirn”ohtev «v do-ieški ..fl" tmi Zavez-Upravi v Trstu.
No, kljub temu ne moremo drugače, kot označiti De Gasperi j evo izjavo kot nesramno,
Ce pomislimo, da bi nekaj podobnega izjavljali najodgovornejši predstavniki n. pr. jugoslovanske vladie, ki ' ima vsekakor po porazu Italije v zadnji svetovni vojni glede Trsta vsekakor večjo pravico do besede kot pa Italija, si lahko zamislite, kakšen vik (n krik bi se dvignil ne samo v italijanskem tisku, temveč tudi v obeh sestavnih delih rimskega parlamenta — na Mon-tecitoriu in v palači Modama. Zato je D e Gasparijeva nesramna izjava očitno posledica imperialistične megalomanije, nastale zaradi umetno ustvarjene in že do vrhunca povampirjene in razbesnele protijugoslovanske kampan je okrog tržaškega wprašanja», katere dejanski vzroki so zgolj v strahu pred izgubo ne samo tržaške občinske uprave iz iredentističnih rok, temveč pred-vsem V strahu pred posledicami izgube, ki bodo pomenile dokončno iztreznjenje imperialističnih megalomanov in konec katerega koli realnega upanja po ponovnem zasužnje-nju našega mesta.
P.ri tem pa moramo omeniti — v zvezi z Italijanskim pohlepom po naši zemlji —- še včerajšnje razkazovanje italijam-sko-jugoslovanske meje s strani italijanskih generalov namestniku glavnega atlantskega poveljnika, maršalu Mont-gomeryju, ki so mu s pomočjo raket od daleč prikazovali potek mejne črte. Pri tem so mu govorili o krivičnosti (za Italijo seveda) te meje, potem ko so ga dan prej peljali na vojaška pokopališča, češ: Tu so stotisoči padlih Za tisto, kar nam je mirovna pogodba odvzela! — namesto da bi ga od-Ipejali na mejo samo, da bi angleški gost na lastne oči videl, da ta meja reže v živo meso slovenskega strnjenega narodnostnega ozemlja, da bi videl, da je ta meja krivična za nas in da bi bila pravična tista, ki bi potekala tam, kjer poteka prirodma narodnostna meja med obema narodoma.
To je dejstvo, kot je dejstvo De Gasperijev strah pred porazom; obe dejstvi pa nista brez zveze. Zato je zaman tudi najnovejša izjava, ki jo je dal v Wadhingtonu dopisniku ANSE predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Mihael Mc Dermott, da je ameriška politika glede tržaškega vprašanja v duhu tristranske izjave, čeprav je dodal potrebo sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, sporazuma, ki duhu tristranske izjave nujno nasprotuje.
Odgodena seja Varnostnega sveta
NEW YORK, 20. — Iz dobro obveščenega vira se izve, da je bila seja varnostnega sveta, na kateri bi v torek morali razpravljali in glasovati o resoluciji, ki zahteva ukinitev o-mejitev za plovbo po Sueškem prekopu, odložena. Odgoditev se je izvršila na zahtevo turške delegacije v upanju, da bo Egipt spremenil svoje stališče do vožnje izraelskih ladij skozi Sueški prekop.
Varnostni svet bo o zadevi razpravljal šele v prihodnji ponedeljek.
Iz Kaira pa poročajo, da se b0 v sredo zvečer sestal ministrski odbor, ki razpravlja o egiptovskem stališču do Anglije. Na seji, ki ji bo predsedoval ministrski predsednik Na-has paša. bodo govorili o sledečem: 1. ali bi bilo primerno enostransko odpovedati anglo-egiptovsko zavezniško pogodbo iz leta 1936 in pogodbo iz leta 1899 o ang lo-tg iptov= k i skupni vladi nad Sudanom; 2. o obliki, v kateri bi izvedli te važne sklepe; 3. 0 posledicah, ki bi jih ti sklepi imeli na mednarodnem polju.
Diplomatski urednik londonskega lista Daily Telegraph pa poroča, da je angleški zunanji minister Morrison poslal v soboto osebno poslanico egiptovskemu ministrskemu predsedniku Nahas paši in zunanjemu ministru Šalah El Dinu.
NAMEN INCIDENTA V KESONGU je ovirati pogajanja za premirje
Skupina civilistov je na nevtralnem področju streljala in ubila eneqa kitajskega vojaka - Poročilo poveljstva OZN poudarja, da je bil ta incident povzročen po navodilih - Skupna preiskava še ni ugotovila odgovornosti • Nov sestanek danes
KESONG, 20. -— Danes se je četrtič sestal v Kesongu štiričlanski pododbor za vojaško premirje. Na včerajšnjem sestanku niso nič napredovali. Obe strani vztrajata pri svojem znanem stališču. Poročila pa pravijo, da je na zasedanju tega pododbora manj formalnosti kakor na zasedanju celotnih odposlanstev, jn da si zato laže izmenjavajo svoje misli.
Medtem pa preiskujejo zvezni častniki sil Združenih narodov in kitajsko-korejski zvezni častniki incident, ki se je dogodil včeraj, v notranjosti nevtralnega področja, ko je bil en kitajski vojak ubit, drugi pa ranjen.
Voditelj kitajsko-korejske delegacije general Nam II je v zvezi s tem poslal admiralu Joyu protestno noto, ki obtožuje zavezniške čete kršitve nevtralnega področja. General zahteva, naj se podvzamejo koraki, da se taki incidenti ne bodo ponovili.
Delegacija OZN pa je s svoje strani objavila poročilo, v katerem poudarja, da preiskava,
ki so jo uvedli, zato da ugotovijo kdo je streljal na kitajsko-korejske vojake, ni dala še nobenega uspeha in zato ni mogoče trditi, da so «cborožene skupine« pripadale vojaškim formacijam OZN. Poročilo pravi, da je mogoče, da je streljala skupina civilistov, ki pripadajo političnim organizacijam, ki delujejo na podlagi navodil, zato da bi se ustvarila napetost, ki bi lahko upravičila prekinitev sedanje konference za pre-mirje. Poročilo ne navaja za kakšne skupine gre, pripominja pa, da «so med sovražnostmi skupine nerednih partiza-nov,_ ki jih sestavljajo civilisti, skušale škodovati sovražniku, kjer koli je ta bil«.
General Nuckols pa je danes izjavil: «So zelo jasni znaki, ki kažejo, da je včerajšnji incident, pri katerem je bil en kitajski vojak ubit, drugi pa ranjen po neznanih civilistih, delo politične skupine, ki nasprotuje prenehanju sovražnosti na črti, ki ne odgovarja 38. vzporedniku«.
Zdi se. da je preiskava, ki
so jo zvezni častniki skupno in tudi ločeno izvedli, ugotovila, da so v zgodnjih jutranjih urah v vas Songongni, ki je en kilometer v notranjosti nevtralnega področja, prišli nekateri civilisti, ki sp napadli izvidnico dvanajstih vojakov, kateripa niso streljali. Poveljnik izvidnice je bil ubit. Ker nj preiskava še zaključena, ni delegacija OZN še formalno protestirala proti kitajski obtožbi, češ da so napadalci pripadali silam OZN.
Opazovalci ne pripisujejo prevelike važnosti temu ddgod-ku in so mnenja, da ne bo vplival na sedanja pogajanja. Drugi pa so mnenja, da iščejo Kitajci vzrok za prekinitev pogajanj. ker so se prepričali, da premirje, kakršnega so si ga oni zamislili, ni mogoče.
Današnji sestanek Pa je bil vsekakor kratek in prihodnji b0 jutri zjutraj. Za sestanek ni bilo danes posebnega zanimanja. ker je bil svečan pogreb ubitega poveljnika kitajske izvidnice.
Zavezniške čete so pred štirimi dnevi začele močno opera-
cijo v krogu 25 milj med področjem severno od Jangu ter zahodno od Kesonga. Poročilo glgvnega stana 8. armade javlja danes, da je bila tg operacija, ki so jo izvedle izčljučno južnokorejske čete, skorai zaključena.
HARRIIMAN Sl PRIZADEVA
da bi preprečil prekinitev pogajanj
Včeraj sta se Stokes in Harriman sestala z jMossadeghom in so sklenili odložiti objavo iranskega odgovora - Mossadegh še vedno upa na sporazum
Včerajšnji
konferenci
Konferenca
za obrambo Afrike
LONDON, 20. - V Nairobi-ju v Keniji so se danes začeli prvi razgovori konference za obrambo afriške celine. .Konference se udeležujejo predstavniki Anglije, Francije, Belgije. Južne Afrike, Portugalske, Italije in Južne Rodezije. ZDA so poslale opazovalce. Egipt je odklonil udeležbo na konferenci zaradi spora z Veliko Britanijo.
Glavni predmet razgovorov verjetno vprašanje prometa, kajti, v sorazmerju s svojo strateško važnostjo, ima Afrika silno pomankljive prometne zveze. Slabe prometne zveze ovirajo tudi izkoriščanje izred. no bogatih ležišč urana v Keniji in v Belgijskem Kongu. Mislijo, da. bodo na konferenci sestavili načrt za mrežo prometnih zvez v Vzhodni in Osrednji Afriki, pregledali načrte za izboljšanje pristanišč in možnosti za izboljšanje brzojavnih. telefonskih in radijskih zvez.
Eno glavnih vprašanj je mož-tarialaJužne^Mrlke 'se- Pa k, odkloni, spremembo te-
TEHERAN, 20. angleško-perzijski je prisostvoval tudi Harriman. Po sestanku so izdali poročilo,
ki pravi, da so se sporazumeli o odložitvi objave iranskega odgovora, ker ga niso še do kraja proučili.
Po sestanku so se perzijski delegati, sestali z Mossadeg-hom, Stokes pa je obrazložil britanske predloge nekaterim članom parlamenta. Danes zjutraj pa sta sg Stokes io Harriman sestala z Mossadeghom, da preprečita prekinitev pogajanj. Pozneje So izdali poročilo, da bo prihodnji sestanek določil Stokes. potem ko se bo posvetoval s člani britanske delegacije. Se pred sestankom s Sto-kesam in Harrimanom se je Mossadegh zjutraj sestal s šahom. Novinarjem je Mossadegh izjavil, da še vedn0 upa, da bodo uspeli najti zadovoljivo rešitev. Dejal je tudi, da so se razgovarjali o perzijskem odgovoru, ki so ga Britanci včeraj zavrnili. Zanikal je tudi, da se je Harriman izrekel za britanske predloge. Poudaril je še da bodo iranski odgovor objavili, ko bQ to določila britanska delegacija.
Obveščeni krogi pravijo, da je Harriman Po razgovoru sporočil Mossadeghu, da namerava tgkoj odpotovati iz Teherana, če se perzijska delegacija ne bo potrudila in našla primerne formule za kompromis. Prav tako se zdi, da je tudi Stokes sklenil odpotovati v sred^i ali četrtek, če pogajanja ne bodo napredovala.
Po mnenju pooblaščenih kro-gov je iranski ministrski predsednik sprejel samo štiri od osmih angleških točk. Stokes
ti Stokespvemu načrtu menijo, da je eden glavnih ugovorov ta, da bi omenjeni načrt samo obnovil prejšnjo družbo «An-glo-Iranian« v drugačni obliki.
vernozahodn« Afriko. Važno vlogo igrata Dri tem Belgija in Portugalska, ker bi te zveze morale potetaki preko njunih posesti v Afriki. Ustanovljena sta bila dva pododbora: za koordinacijo in za zveze.
meljnih načel svojih predlogov. Zdi se, da je Mossadegh sklenil sklicati ,za nocoj izredno sejo ministrskega sveta, ki naj jasno določi perzijsko stališče. Glede perzijskih ugovorov pro-
anov odgovor Sverniku Posebni poslanici kongresu
ftpn« *uav'i 1 poslanici, da mara sui/jctokii vlada nuditi «az«, da res želi mir . Izjave senatorja Man Mahuna
SjfclNO.
Trumah' ~ Pred-Aykemu k •n Je predložil A it>re2idija	nedavni
» šil. Pismo Yrnovnega So-
Sftj ®v^niknaJe&a Pr®d-
bagiaša i Poslanico, listini omenjeni
fr 5 gL*Ci2easublta oi-
So,.*ksnJBrerr‘emb	Pri-
tteiT0 Doh	;;:.“‘e,novanja
k? ?lrati oborbi bi ,° ga Zm, na'
ml°urno
ter tve *i_ 'ahk0 bl ^kl ,'Hro ^oboščfn^Mk i h Srčn« SnH ,n lahko
‘6 za tr'anj$atL d se nadzorstvo atom'.
ske energije v korist miru. Ta dejstva bi bila zgovornejši dokaz o resnični želji Sovjetske zveze po miru, kot pa vse besede«.
Ob koncu poslanice pravi Truman:	«Dokler ne bomo
imeli stvarnih dokazov, da je Sovjetska zveza izpremenila svojo politiko, ne morem svetovati kongresu, naj bi izpre-mer.il politiko Združenih držav. Mislim, da je politika, ki jo trenutno zasledujemo, to je politika, da nudimo vso podporo tvornim prizadevanjem fN za dosego miru na Koreji in drugod, da pripravimo svojo obrambo, jn da prispevamo k obrambi svobodnega sveta in da po svojih najboljših močeh prispevamo k razmahu in okrepitvi svobodnih ustanov Po vsem svetu, po vsej verjetnosti najboljša, da povzroči iz-Premembo v napadalni politiki sovjetske viade. Zaradi tega Pozivam kongres, naj Čim prej odobri veliki načrt za narodno
varnost in svetovni mir, ki ga sedaj proučuje«.
Demokratični senator Mac Mahon, ki je predložil prvo resolucijo o prijateljstvu med ameriškim in sovjetskim ljudstvom, je zahteval od vlade, naj vztraja pri moskovski vladi, da bi sovjetski tisk in radio v celoti objavil vse vesti, ki se nanašajo na pogajanja med obema državama.
Nekaterj funkcionarji državnega departmana, ki so Proučili zadnjo sovjetsko protestno noto proti ameriškemu sklepu, da odpove trgovinske dogovore med ZDA in Sovjetsko zvezo, so izjavili, da ta nota ni nič drugega nego nova sovjetska spletka v okviru lažne mirovne ofenzive, ki jo je sprožila Moskva. Pripomnili so, da misli državni de^artman odgovoriti v kratkem s «fin de nen recevoir«. ZDA nimajo nobenega namena «kupiti» sovjetskega prijateljstva s pošiljanjem strateškega materiala.
Konferenca treh
v San Franciscu?
PARIZ, 20. — Predstavnik zunanjega ministrstva predvideva, da se bodo trije zahodni zunanji ministri namesto v tVashimgtonu sestali v San Franciscu med konferenco za mir z Japonsko.
Zunanji minister Schumao bo z letalom odpotoval v Now Yorik 31. avgusta ali 1. septembra. Omenjeni predstavnik je dejal, dla bi sie trije veliki lahko sestali v San Franciscu, če bi tamkajšnja konferenca trajala več kakor predvideno. Prvotno je bil sestanek namreč
določen za 12. septembra v Washmgtonu.
V francoskih obveščenih krogih izjavljaj«) da je pregledan načrt mirovne pogodbe z Japonsko, ki sp ga prejšnji teden sprejeli na zunanjem ministrstvu, Sv stavi j m v angleščini in ga sed'aj prevajajo. Predstavnik zunanjega irnistrstva je izjavil, da ta , ..c. t sicer ni cksti drugačen od prvotnega, vendar pa je boljši od prejšnjega, ker so ga pripravili na podlagi pri. pornb številnih držav. Predvsem »o zadovoljni, da novo besedilo upošteva francoske pripombe glede reparacij.
V londonskih krogih izjavljajo, da bo Velika Britanija na konferenco povabila tudi francoske pridruži ne države Vietnam, Kambodžo in Laos. Proti temu pa se upira Indija, ki ni priznala teh treh indlaki-tajskih držav. Predstavnik Fo-reign Offica pa je izjavil, da
Sindikalist Hughton
o svojem obisku v FLRJ
Neresnične vesti o atentatu na maršala Tita in begu vojakov Jugoslovanske armije v Trst
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 20. — Direkcija za informacije vlade FLRJ je odločno demantirala vesti, ki so se pojavile v inozemskem tisku v zadnjih dneh in ki govorijo o nekakšnem atentatu na maršala Tita in o begu vojakov neke vojaške enote JA, ki naj bi bili pobegnili p Trst. Te vesti so lažne in tendenciozne.
Predsednik sindikatov uslužbencev Velike Britanije Fred Hughton je po svojem obisku v Jugoslaviji izjavil, da je zadovoljen. ker se je na licu mesta lahko prepričal, da obstajajo v praksi velike razlike med pojmovanji, ki so znana pod nazivom kominformizma in jugoslovanskim političnim pojmovanjem bodisi, da se imenuje komunizem, socializem ali s katerim drugim imenom.
«Moje trdno prepričanje je, da jugoslovanska stvarnost in cilji — je dejal Hughton -- h katerim se stremi, imajo zelo mnogo podobnosti s cilji, za katerimi težimo mi britanski socialisti, t- j. k zgraditvi socializma. Potrebno je, da se široka svetovna javnost spozna z dejstvom, da v Jugoslaviji ne gre za komunizem, ki je znan pod imenom kominformizma, temveč da Jugoslavija stremi za tem, da zgradi socializem v skladu s svojimi pogoji in možnostmi«.
Hughton je pristavil, da se je prepričal, da sindikati v Jugoslaviji uživajo popolno pomoč vlade pri izvajanju svojih nalog pri prosvetnem vzgajanju delavcev in na poboljšanju njihovih socialnih in materialnih pogojev. Po drugi strani pa počenja Kominform nenehno veliko škodo delavskemu gibanju v državah zapadme Evrope, ker s svojo propagando dezo-rientira množice in otežkoča socialistom delo.
«Naj bodb razlike kakršne icoli — je zaključil Hughton svojo izjavo — sta med socialisti Velike Britanije in socialisti Jugoslavije dve stvari •— po mojem mnenju — skupni: svoboda, ki -jo vsak posameznik uživa in svobodno opredeljeva-
nje in cdločevanje, kako naj se politika izvaja«.
« * *
Tu se j e izvedelo, da so oblasti v CSR zadržale neko skupino jugoslovanskih državljanov, ki sedaj živijo tam brez vsakih življenjskih sredstev. Češkoslovaške oblasti jim nočejo izdati vizumov za odhod, pri čemer pa jim ne dajo nobenega pojasnila. Dve intervenciji jugoslovanske ambasade v Pragi, sta ostali do sedaj brez rezultata.
V Beograd je prisp«iia vest, da je motorna ladja «isit» od 350 ton, ki so. io Italijani med vojno zaplenili, končno vrojena Jugoslaviji. Pričakuje se tudi vrnitev prekooceanske ladje «Vranič» od 2400 ton, ki jo je prav tako Italija zaplenila. Kot se vidi, Italija zelo dolgo odlaša z vračanjem uropanega imetja.	R. R.
Adenauerjeve težave
BONN. 20. Zahodno!)..inski kancler Adenauer, ki se je vrnil v Bonn po pettedenskem oddihu v Švici, je izjavil, da upa, da. bo <<z dbbro voljo vseh zainteresiranih« mogoč*, rešiti vsa vprašanja, ki so se pojavila med njegovo odsotnostjo.
Adenauer ni pred lahkimi nalogami. Z zahodnimi zavezniki mora rešiti odprto vprašanje okupacijskih stroškov in obveznega izvoza porurstega premoga, a sindikati grožnjo s prenehanjem sodelovanja z vlado, v lastni vladni koaliciji pa ga čakajo križi in težave z liberalnimi diemokrati, ki so ga v zadnjem času večkrat ostro kritizirali.
Danes popoldne se je kancler sestal s svojim namestnikom Bluecherjetn, zastopnikom liberalnodemokratskih pritožb glede Porurja, Zdi se, da sta se Adenauer in Bluecher dogovorila, da ne kaže razbijati seda-nje vladne koalicije, vendar da je Bluecher vztrajal pri svojerr. stefcipu, dp odstopi od svojega mes-tg pri mednarodni oblasti za Porurje. Kot znano, je Bluecher pred časom izjavil, da ta funkcija «nl v Skladu z njegovim ugledom«.
uradno niso o tem še nič sklenili.
Predstavnik ameriškega državnega departmana Mac Der-mott pa je danes dejal, da je vest. da nameravajo ZDA podpisati na konferenci ali pozneje tajile pogodbe z Japonsko, nesmiselna. Dejal je, da še ni gotovo, ali bo načrt pogodbe o vzajemni pomoči z Japonsko pripravljen takoj po konferenci, kakor prvotno določeno, ter j-£ dodal, da bodo ta načrt ob-jivili. takoj ko bo pripravljen.
Angleški sindikati
za zvišanje mezd
LONDON, 20. — Objavili so poročilo posebne gospodarske komisije kongiesa britanskih Trade Unioniov. V poročilu se med drugim poudarja, da je jasno, da morajo v sedanjem položaju sindikati skušati ohraniti celotno realno vrednost mezd1 svojih članov in zahtevati zvišanje nominalnih mezd.
Poročilo opozarja, da bo britanski triletni načrt za oborožitev zahteval znatne industrijske in. socialne napore, tudi če ■ ncdo uspeli preprečiti infla-| eijo.
Sestavljalci poročila prfcdvi-I levajo živahno raz/pravo na i kongresu sindikatov, ki bo pri-j hodnji mesec v Blaefepoolu, in pozivajo vlado, naj se potrudi, da čim prej doseže bolj stalno raven cen.
Do sedh.i so za omenjeni kongres predložili že 16 resolucij, ki poudarjajo, da so življenjski stroški previsoki, ter se zahtevajo večje obremenitve V-likih dobičkov.
Kratke vesti
LONDON, 20. — «Daily Mail« meni, da bo general Van Fleet po koncu korejske vojne prevzel poveljstvo nad ameriško vojsko v Nemčiji in nalogo, da pripravi kadre za bodoče nemške vojaške kontingente.
SAIGON, 20. — Francosko poveljstvo v Indokini poroča, da je bil med 9. in 13. avgustom porušen glavni stan vietnamskih eil za Kočinčino, Poveljniki so ušli. Glavni stan je sestavljalo skoraj 1000 koč, v katerih je bila celo primitivna tovarna orožja.
MEXICO CITY, 20. — Včeraj zvečer ob 23.52 je bil registriran potres, «tako močan, da je povzročil znatno škodo«. Epicenter potresa je bil kakih 900 milj oddaljen od mesta, vendar poročilo ne pove, v kateri smeri.
PARIZ, 20. — Francoski zunanji minister Robert Schuman in posarski ministrski predsednik Hoffman sta se v nedeljo v Metzu razgovarjala o vprašanjih Posarja.
NEW YORK, 20. — Grška delegacija pri OZN je izjavila, da na. merava Grčija postaviti svojo kan. didaturo v Varnostni svet po poteku dveletnega roka Jugoslavije.
BOLZANO, 20, — De Gasperi se je danes na prelazu Costalunga sestal z avstrijskim ministrskim predsednikom Figlom, ki se bo nekaj dni zadržal na Južnem Tirolskem.
BUDAPEST, 20. — Na železniški progi Budapest - Szekesfeher-var se je dogodila težka prometna nesreča, ki je zahtevala žrtev nekaj desetin oseb. Točnih podatkov o žrtvah ni, ker so madžarske oblasti uvedle strogo cenzuro. Zdi se, da se je iztiril brzovlak, ki je trčil ob lokalni vlak, ki je vozil pred njim na isti progi.
Kingston, xgkbta oqsrhdlcmfwyp
KINGSTON, 18. — Po zadnjih vesteh je ciklon, ki je divjal v petek nad Jaroaiko, zahteval 109 človeških žrtev. Sikoda znaša 20 milijonov šterllngov.
Plevenove težave
ob zopetni otvoritvi narodne skupščine
PARIZ, 20. — Franciji grozi zopet nevarnost vladne krize. Narodna skupščina bo jutri zopet začela z delom- Tebtnški odmor s,e zd!i, da je samo poglobil nasprotja med strankami. Stranke cerrtruma ne kažejo nobenega namena, da bi odstopile od svojega stališča glede raznih notranjepolitičnih vprašanj. Dve * temeljni vprašanji sta še vedno državna pomoč katoliškim šolam in gospodarski položaj v zvezi z zvišanjem življenjskih stroškov.
Socialistično glasilo «Le Popularne« danes odločno poudarja. da je treba braniti načelo laičnosti šole, kar kaže, da socialisti ne bodo podpirali vladie. če bo ta preveč popuščala zagovornikom pomoči katoliškim' šolam'. Ce se bodio socialisti o tem vprašanju postavili proti vladi, bo Plevenova vlada gotovo poražena in bo prisiljena odstopiti.
P le v en se na vse načine trudi da bi pripravil program, ki kljub temu. da ne bi zadovoljil nikogar, ne bi Ibil nad njim nihče preveč nezadovoljen. Predlagaj j:i šoisko reformo, ki bi povečala štipendije tudi _ za katoliške šole, in zidanje številnih novih šol, pri čemer bi lahko dobilo zaposlitev 700 novih učiteljev.
Drugo važno vprašanj;- je določitev cene žitu. Poljedčlci zahtevajo ceno 3.800 frankov za stot dač im je ta cena znašala lansko leto 2.600 frankov. Drugi člani vlade, ki jih skrbi, da ne bi to povzročilo zvišanja cenir kruha, hočejo, na, bi se ta cena določila na največ 3.200 frankov; to zvišanje pa bi nevtralizirali z znižanjem davka na moko. tako da ne bi pri tem potrošniki preveč trpeli.
Ker je letošnji pridelek pšenice za 10% manjši od lanskega, vztrajajo poljedelci, na svojih zahtevah. Ministrski podpredsednik Rene Mayer, ki ima polno oblast na gospodarskem in finančnem področju, se je popoldne sestal z ostalimi pristojnimi ministri, da prouči to vprašanje.
ŽENEVA, 20. — Mednarodna zdravstvena organizacija sporoča, da je v zadnjem letu porastlo število meningitičnih obolenj v Italiji, Avstriji, Holandski in Švici, zmanjšalo pa se je v Zahodni Nemčiji, Švedski, Franciji in Angliji. Največji porast obolenj so registrirali v Italiji.
28 mrtvih
pri eksploziji petrolejske ladje
SINGAPORE, 20. — Na angleški petrolejski ladji «Dro-rrtu« (8036 BRT) je prišlo danes do strahovite eksplozije. Vsa ladja je bila takoj zavita v plaimisne. Kasneje sita na goreči ladji nastali še dve ekspo-ziji.
Nekaj miož posadke je prisebno skočilo v morje in se rešilo s plavanjem na obalo, kljub temu pa je večina posadke postala žrtev nesreče. Doslej so ugotovili 28 smrtnih žrtev, toda boje se, da bo to število še večje, ker je verjetno, da so nekateri člani posadke ostali blokirani v svojih kabinah, ko je na ladji izbruhnil požar.
Na ladji je bilo 51 članov posadke — 13 Angležev in 38 Kitajcev.
Gl AN NI BARTOLI SE POSLAVLJA
Po dolgem časa, po truda-polnih pi mučnih potovanjih po vsej Italiji od svetih meja na Alpah pa do sončne Sicilije (koder je zastonj jokal in rotil svoje sorojake v zadnji predvolilni kampanji, naj ne pozabijo «tzmučenega skrajnega, vzhodnega kotička madre-patrijeu), po napornih pripravah in izvedbah ponesrečene iredentistične manifestacije s festivalom «dei ragazzis (iz Italije seveda ker Tržačani so za te stvari postali gluhi), po organiziranju in vabljenju ter sprejemanju brezštevilnih delegacij najrazličnejših občin z vsega škomjastega polotoka, po neprijetnih sejah občinskega sveta, kjer rrvu stavkajoči tržaški delavci prirejajo nič kaj ugodne demonstracije z ogorčenim kričanjem z galerije, po obiskih po Gorici in drugod, po vseh tistih, do skrajnosti utrudljivih ponavljanj vedno ene in iste pesmi in jokanja za madrepatrijo, se je' tržaški župan ing. Giamni Bartoli, bivši uradnik pri telefonskem podjetju italianissi-mega Trsta spomnil končno najbolj italianissimega: sestavnega dela. ki se mu pravi slovenski sv. Križ. Spomnil se je tistega dela svojih občanov, ki prebivajo že dolga stoletja kakor nalašč in italianissimemu županu na tjkljub na najza-padnejšem delu njegove občine, na tistem delu slovenske obale, ki tako usodno loči iredentistične želje od madrepa-trije in je pri tem hkrati njej najbliže.
Toda — kot poročamo na drugem mestu — demokrist-janski župan ni prišel v naš Križ le na. svečano otvoritev novega poslopja občinske delegacije. Giarmi Bartoli, pre-zaslužni šovinistični prvak italijanske iredente, je izbral to našo slovensko vas, da se prav v njej morda za vedno poslovi od svojega županovanja.
No, tokrat moramo tega od vseh dosedanjih županov naj-pobožnejšega župana pohvaliti. Ne morda, zaradi njegove pobožnosti in nedoslednega izpolnjevanja Kristusovega nauka »Pojdite iti učite vse narode...«. Ne! Temveč zato, ker se včeraj le ni upal v tej, njegovi madrepatriji najbližjem delu njegove občine, govoričiti, kako zeld si občani, v katerih . sredini je bil, strašno želijo njenega, ponovnega koščenega objema. — Da. Na tem «allipianu» gre kaj takega tudi iredentistu Bartolijevega kova težko čez ustnice:	enostavno
ne moreš spregovoriti; beseda madrepatrija t.i nenadoma o-stane v grlu, ki se pred njo zloslutno stisne. In k sreči ti dajo ti presneti «allogeni» baš v tem pravem trenutku požirek dobrega domačega vina, da je požreš globoko, globoko in da ti ostane tam, dokler se ne vrneš med svoje somišljenike na sedež krščanske demokracije ali pa v prelepo občinsko palačo, kjer se tako ugod-
no znajdeš zopet V prisrčnem objem.u iredentističnih src svojih ožjih podrejenih uslužbencev in sodelavcev in kjer se zopet čutiš tako varnega.
Toda ta naša pohvala m glavno, kar je včeraj zaslužil tržaški župan. Najvažnejši dogodek včerajšnjega dneva je to. da mu je iz duše nenadoma privrelo prav v našem Križu, privrelo nekako samo ob sebi, spontano: vPa saj upam, da bom zopet kmalu v službi pri pošti, da bom zopet tam, kjer sem bil pred svojim županovanjem«.
Glejte! Ali ni lepo od tega pobožnega in svojevrstnega župana, ki s svojim miljskim ko-minformovskim kolegom tolče ginljivi svetovni rekord v tem, da niti eden ruti drugi ne rar zumeta jezika na deset in de-settisočev strojih občanov. Toda če ima župan Bartoli po eni strani tako trdo kožo, da si upa kljub temu priti med občane, katerih jezika ne razume, ima pa po drugi strani tako mehko srce in še toliki) pristnih občutkov, ki so mu narekovali gornje poslovilno izjavo prav med temi občani, ki govorijo (kot je dal zapisati nekoč v zapisnik občinske seje) nlvngua sconosdutas. Morda pa mu je v tistem trenutku le postalo jasno, da tem občanom ne more biti več župan? Mislimo, da ne. Ta misel bi bila namreč naravnost nedostojna razširjevalca dvatisočletne itd. kulture — v kolikor bi bila sploh mogoča. Zato pravimo, da je župana prevzel včeraj le nekak občutek, nehaj, kar je prišlo iz njegove podzavesti in kar se je nenadoma strnilo z neskončnimi diskusijami v njegovi lastni de-mokrščanski stranki, z razumljivimi pogovori morda s samimi. De Gasperi jem in Sforzo ob priliki tolikih rimskih obiskov, v razgretih razpravljanjih prav v teh zadnjih dveh-treh dneh z De Gasperijevim posebnim odposlancem Bettib-lom in v prepirih glede enotne liste vseh italijanskih iredentističnih strank v sGiunti d’In-tesa» in izven nje.
Pa naj bo že kakor koli! Bartoli se je v Križu (oh, ta simbolična imena!) začel per slavljati od svojega županskega stolčka. Zato si ne moremo kaj, da ne bi tega dejstvo skromno in z zadovoljstvom zapisali. Prav tako skromno pa mislimo, da bo tam na pošti zanj bolj prikladno in odgovarjajoče mesto.
Vendar pa bi bila naša skromnost prevelika, če bi rekli pri tem, da si želimo v bodoče takega župana, ki bi se od Bartolija razlikoval samb P° tem da bi. razumel tudi naš jezik. Ne. Želimo si vsaj takega župana, ki ne bi bil italijanski šovinist in iredentist, ki bo slovenskim občinskim svetovalcem dovolil govoriti v njihovevi materinem jeziku i*l ki ne bo poitalijančeval naših predmestij (pri Sv. Ani, pod Skednjem itd.) in okolice (Križ, Opčine itd.) z naseljevanjem ezulov.
In upamo, da bomo vsaj takšnega dobili.
NEKAJ ZA FAŠISTIČNEGA
ŠKOFA SANTINA
Pismo župnika - upravitelja Milka Margona Istrskemu okrožnemu ljudskemu odboru
Predsedstvo istrskega okrožnega ljudskega odbora je prejelo od župnika MILKA MARGONA iz Trušk naslednje pismo:
((Podpisani čutim prijetno dolžnost, da se najtopleje zahvalim najvišjemu predstavništvu ljudske oblasti za obnovljeno župnišče v Truškah.
Brez kričeče reklame je | naša oblast sezidala dostojno in udobno hišo za duhovnika, ki so jo zažgali tisti, katerih nasledniki in duhovni potomci so oni onstran črte, ki blatijo ljudsko oblast s klevetami o preganjanju vere in duhovništva. Obnovljeni župnišči v Truškah in Marezigah sta dokaz njihovih podlih laži.
Ob tej priliki se tudi zahvaljujem v svojem imenu in v imenu župljanov za energične ukrepe, ki Jih je ljudska oblast podvzela, da je razkrila ta zaprla zločince, ki so izropali podružno cerkev v Glemu.
Tudi to je udarec za reakcionarne kroge, ki so ho-
teli dokazovati, da se je zločin zgodil z vednostjo In podporo oblasti, in so prerokovali, da ne bodo zločinci nikdar razkriti, še manj pa kaznovani.
Kot duhovnik pa prosim, da bi bila kazen mila in da bi služila le v toliko, da bd se podobni zločini več ne ponavljali.
Bog naj čuva ljudsko oblast in naj podpira in vodi njene predstavnike pri naporih za srečo in blagostanje ljudstva.
MILKO MARGON, L K, župni upravitelj«.
Objavljamo to pismo na tem mestu, da bi ga tržaško-koprski fašistični škof Santin uporabil v svoji prihodnji pridigi, ko bg ponovno napadal ljudsko oblast Istrskega okrožja in se lagal, da ta preganja cerkep in duhovnike.
V KRATKEM BO iZŠEL ZBORNIK
«
»
Po dveh letih kolektivnih priprav in dela je šel julija v tisk prvi del knjige «Istra in Slovensko Primorje«, ki govori o življenju in razvoju našega ljudstva in njegove naselitve v teh krajih do danes. Knjiga je razdeljena v tri dele in izšla bo v slovenščini in srbo-hrvaščini, TISKA PA SE
V LJUBLJANI IN ZAGREBU.
V prvem so razen zemljepisnih podatkov prikazane gospodarske in kulturne razmere in pridobitve ter prerez zgodovinskih dogodkov v teh krajih od 7. do 20. stoletja. Iz teh podatkov bo bralec razbral, koliko gospodarjev je menjal ondotni
Tito sprejel predsednika
senata
BEOGRAD, 20.	—	Maršal
Tito je sprejel danes predsednika senata kraljevine Belgije, ki se mudi na obisku v FLRJ. j
Živelj, kako so se zrcalile druž-1 bene spremembe in pomembni svetovni dogodki v tem delu naše zemlje, da so bili Slovenci in Hrvati Istre in Slovenskega Primorja vedno na strani naprednih sil, ter da so neomajno čuvali svoj nacional. ni značaj, ne da bi se ustrašili kakršnih koli žrtev.
Prvi del knjige so pisali ti-sti naši znanstveniki in strokovnjaki, ki to gradivo najbolje poznaj, med njimi vse-učiliški profesorji MELIK, ROGLIC, MARKOVIČ, KOS, ZWITTER, GRAFENHAUER. ROJNIC, ČERMELJ IN DRUGI. Drugi del knjige odkriva obdobje narodnoosvobodilne borbe v Istri in Slovenskem Primorju. Prvi del je avtentična znanstvena obdelava posameznih dob, drugi pa je sestavljeno delo več desetin sodelavcev, živih udeležencev in organizatorjev narodnoosvobodilne borbe, ki sta ga uredila, dopolnila in dokumentirala z gradivom iz zgodovinskih in-
stitutov, muzejev in drugih ustanov profesorja VINKO ANTIČ irj DR. JUVANČIČ. Tretji del knjige obsega povojni diplomatski boj do priključitve večine Istre in Slovenskega Primorja k Jugoslaviji, dalje graditev ljudske oblasti, obnovo in graditev gospodarskega in družbenega življenja od leta 1945 do 1950 ter razvoj cone B v STO. Pri tem delu knjige so sodelovali književniki FRANCE BEVK, DR. S. PETERIN IN JURAJ KRZE-NJAK.
Tako bo ta knjiga trajen dokument o narodni zavesti in revolucionarnosti našega ljudstva v Istri in Slovenskem Primorju, o njegovi vztrajnosti in neupogljivi borbi za osvoboditev izpod osvajalcev, o njegovih junaštvih med narodnoosvobodilno borbo in o njegovem pomembnem prispevku h graditvi socializma. Vsi trije deli knjige bodo ilustrirani z umetniškimi slikami, fotografijami, vinjetami in faksimili najpomembnejših dokumentov, Knjiga bo obsegala 700 do 800 strar.i velikega formata in tiskana bo na lepem papirju. Delo je posvečeno desetletnici naše ljudske revolucije.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
21. avgusta 1951
TRŽAŠKI DNEVNIK
Torek 21. avgusta
Ivana, Mirjana Sonce vziCit ob 5.10, zatone ob 19.05. Dolžina dneva 13.55. Luna vzide ob 20.45, zatone ob 10.16.
OBJAVE ■ MALI OGLASI	g.
KOLEDAR
ITALIJANSKI NAPIS NA STAREM OBČINSKIM SEDEŽU V SLOVENSKI VASI KRIŽU.
Mestni svetovalci med kričanjem zapuščali dvorano - Kljub burnosti nobenega zaključka
Z zakasnitvijo, ki je že v navadi je po običajnih formalnostih začela včerajšnja občinska ■eja ob 6.40.
Ker je svetovalec Godini zahteval na predzadnji seji P°" jasnilo o zakasnitvi graditve signalnih kabin in semaforov, za katere je bilo odobreno 5 milijonov Ur, j£ bilo pojasnjeno, da so načrti že končani in bo ACEGAT že letos postavila <3-menjene signalne naprave. Po dobljenem pojasnilu je svetova, lec Godini dodal še pritožbo potnikov avtobusne proge 8, ki jo vzdržuje privatnik s starim neprimernim avtobusom.
Zaradi lepšega se je oglasil tudi svetovalec Gombacci, ki je obrazložil pritožbo prebivalcev Kontovela in Proseka, ki so o-stali brez vode zaradi pokvarjene električne črpalke tudi v urah, ko jim je bila zagotovljena gotova dobava vode.
Nekam hladno j« bilo sprejeto vprašanje svetovalca Brauna, Jfi je zahteval odgovor na vprašanje in predlog, ki je bil pred časom postavljen za zgraditev primernega spomenika padlim v zadnji vojni, ki so po. kopani med navadnimi grobovi. V suhoparnem odgovoru je bilo pojasnjeno, da bodo dobili zemeljski ostanki padlih y zadnji vojni skupen grob v kriptah, ki so y gradnji ter po možnosti tudi primeren skupen spomenik. Vsa zadeva je videti, kot da bi bili padli iz zadnje vojne manij časti vredni kot oni iz prejšnje, ki imajo več lepih in velikih spomenikov.
Zupan je takoj nato začel vleči na dan že obrabljene pozdra. ve iz madrepatrije, ki so jih poslali razni italijanski župani vnetim tržaškim pristašem v znak solidarnosti. Seveda ni o-menil, na čigavo prošnjo in pobudo so bili poslani ti pozdravi.
Cim se je župan razvnel v njemu nadvse priljubljenem argumentu, se je dvignij svetovalec Giampiccoli, ki je izjavil, da noče pri tej nepotrebni izgubi časa sodelovat: ter po tej svoji izjavi je tudi zapustil dvorano. Sledila sta mu svetovalec Godini in svetovalka Raguzzi-no-Menasse. Demokristjani in Missini so pozdravili vso zadevo s ploskanjem in vzkliki. Ko pa župan le ni nehal s svojim neumestnim čitanjem in komentarjem, se je dvignil svetovalec Gombacci ter izjavil, da ni rečeno, da soglaša z županovim početjem njegova skupina, ker je ostala v dvorani- Ker vidi, da noče biti čitanju pozdravov, ki so bili že objavljeni v časopisih in nikogar ne zanimajo konec bo raje počakal v predsobi. da se čitanje neha ter se bo šele nato vrnil v dvorano. Ko se je na svoje besede napotil iz dvorane, so mu med splošnim kričanjem in vzkliki nasprotnikov sledili vsi ostali komjnfor-misti.
Na vsak način res vzorni sistem reševanja tržaških pr oble. mo v. Naj le čaka Kontovel in Prosek na vodo! Naj le čakajo tržaški brezdomci na stanovanja! Naj le čakajo delavci pri Orehu rešitve, kot jo čakajo desetine tisočev brezposelnih Tržačanov! Glavno je, da se pre-čitajo pozdravi iz madiepatrie, pa čeprav je večini Tržačanov mar zanje kot za lanski sneg in so jih že kot vseh ostalih praznih besed, do skrajnosti na. veličani.
Končno je prišel tudi tej puhlosti kraj jn so se v dvora-
no v.rnili svetovalci kominfor-mistične skupine. Povzel je besedo odbornik Bonetti, ki je obrazložil zadevo o odvažanju in izkoriščanju smeti.' Med raz-znimi sistemi in načrti so se odločili za onega, ki stane 110 milijonov lir. Ta sistem je hi-draulični, ki izkoriščajoč specifične teže raznih vrst odpadkov s pomočjo vode, avtomatično prebere vse odpadke. ZVU je predlagala, da prevzame gradnjo in režijo vseh naprav za prebiranje smeti privatnik oziroma graditelj in lastnik patenta.
2e pred začetkom razlaV odbornika Bonettija je svetovalec Ferlan vprašal za besedo, a je moral počakati, da konča odbornik Bonetti.
Svetovalec Ferlan je takoj začel naštevati županu vse zasluge, ki jih ima inž- Bartoli za ma drepatrijo. Glasno je kričal da je župan prosil Rim, naj posreduje, da se razširi tudi na Trst volilni zakon o vezanih listah in sploh* da ima demokri-
stjanska stranka velik strah pred bližajočimi se volitvami.
Nadaljnjega njegovega kričanja se ni moglo razumeti, ker se je dvorana spremenila v nekak sejem, kjer' kramarji kričijo vse vprek hvalo svoji slabi krami. Ko pa se je vpitje malo poleglo, je bilo razločno slišati Ferlana, ki je dobesedno izjavil: «Stalo vas bo to, da se boste morali pogajati s Titom«.
Zopet je zavladal semenjski hrup, na kar so se kominformi-sti odpravili med klici in vzkliki iz dvorane. Zadnji je zapustil dvorano svetovalec Brocchi, ki sq ga pikro nagovorili nasprotniki, češ, da je negotov in se ni znal takoj odločiti.
Ker je z Shodom prve in druge skupine svetovalcev bilo nemogoče sklepati, je bila seja j zaključena. Med odborniki se je nekdo oglasil: «Saj smo dovolj prebirali smeti in nima smisla, da nadaljujemo)).
_Ob 19.50 so začeli vsi zapuščati dvorano. Prihodnja seja bo danes ob 18. uri.
Na prejšnjem občinskem sedežu je napis samo v italijanščini. Zahtevamo, da postavijo na nov sedež dvojezični napis!
Dvakrat udarna se je vrnila brigada v Trst
Včeraj zvečer so se iz Jugoslavije vrnili tržaški brigadni-ki, ki so delali tri tedne na mladinski progi Doboj-Banja-luka. Tudi letos je mladinska brigada «Trst» dosegla na progi sijajne uspehe. Dvakrat je bila od glavnega štaba mladinskih brigad proglašena za udarno, štirjie člani brigade so postali udarniki, štirje pa so bili pohvaljeni. Dnevno normo so prekoračili povprečno za 131 odstotkov, kakšen dan pa tudi za preko 200 ostoikov.
Kljub temu, da so morali trdo prijeti za krampe in lopate, so bili nad življenjem v taboru navdušeni, saj so se prav kmalu uvrstili med najboljše jugoslovanske brigade, med inozemskimi pa so bili prvi. Čeprav so trdo delali, jim ni zmanjkalo časa in volje za zabave in igre. S sosednjimi brigadami so se prav dobro razumeli, posebni prijatelji pa so postali s sarajevsko brigado, tako, da so si med seboj izmenjavali brigadnike; Tržačani so delali v sarajevski, Sarajevčani pa v tržaški brigadi.
Po treh tednih dela so "na brigadno zastavo dobili nov trak z napisom dvakrat udarna brigada. Glavni štab mladinskih brigad je našim brigad-nikom priredil svečano kosilo, za nagrado pa je brigada odšla na enotedensko potovanje po Jugoslaviji. Najprej so si ogledali Sarajevo, nato so odšli v Dubrovnik, kjer so se ustavili dva dni. ogledali so si Split, nato pa so odpotovali v Ljubljano.
Brigadniki, sami mladi fantje in dekleta, so imeli s seboj brigadirko, ki bi po letih bila lahko njihova stara mati. Tovarišica Zegova si je prikrajšala svoj dopust in je odpotovala z brigado ter je v največje zadovoljstvo brigadnikov skozi vse dneve bivanja na mladinski progi skrbela za lačne želodce. Za to ji ne gre nič manjša pohvala kot vsem drugim mladincem in mladinkam, ki so se
* <' |||
Tržaški brigadirji pred povratkom.
trudili, da bi dnevno prekoračili normo dela.
Po dveh dnevih bivanja v Ljubljani so brigadniki odpotovali v Trst. Zagoreli od sonca, z makedonskimi čepicami na glavi so vzbudili splošno pozornost Tržačanov, ki jih ob večernih urah ne manjka okoli postaje. Prisrčno so se poslovili in si obljubili, da se bodo kmalu zopet zbrali ter obudili spomine na prijetna doživetja z mladinske proge.
Bodimo ne le civilizirani
temveč tudi kulturni!
Kampanja za tišino v mestu je v nekaterih ozirih vendarle uspela, čeprav veljajo Tržačani na splošna za precej nedisciplinirane ljudi, ki delajo po svoji glavi in volji in se kaj neradi ozirajo na predpise, posebno pa na želje drugih ljudi. V nočnih urah je po mestu manj ropota, avtomobili in motorji ne brne tako, vozači so obzirnejši, tako da pomisliš, da
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Končali je pivi del namakalnih napiav v rodovitni dolini reke Mirne
Dolina Mirne v bujskem okraju bo v bližnji prihodnosti postala pravi proizvodni vrt za zelenjavo. Do sedaj je bila največja ovira pomanjkanje vo. de. Ze lani so začeli z velikimi izbcljševalmmi deli, ki bodo omogočila, da bedo obširne površine več sto hektarov namakali s sladko vodo iz majhnega potoka Gradule, ki izvira v količini okoli 2 kubična metra na sekundo na levi strani doline.
Prvi del namakalnih naprav je že dokončan. S tem so ustvarjeni vsi pogoji za intenzivno pridelovanje vseh vrst zelenjave, ki bo tu našla naravnost idealne pogoje za rast in razvoj. Tu imajo zemljo člani kmečkih delovnih zadrug «Svo. boda» is Kraiice, «Naprej» iz Nove vasi in «22 december« iz Novega grada. Ze to leto bodo na tem zemljišču imeli koristi v jesenskih pridelkih.
Ta velika izboliševalna dela bodo prinesla velikanske koristi ljudem v okraju. Tudi donosnost vinogradov se bo zvišala. ker bo na izboljšanem zemljišču več dobre krme za živino, ki bo omogočila rejo večjega števila goveje živine in s tem tudi več hlevskega gnoja.
BUJE
Delovanje zobnih ambulant
Na zadnji okrožni skupščini je bil predložen nov odlok o socialnem zavarovanju, ki daje možnost brezplačnega zdravljenja in popravljanja zobov delavcem in njihovim družinam.
V Bujah so popolnoma preuredili in prenovili zobno ambulanto, ki že deluje. Takoj se je pokazalo, da bo treba poskrbeti za otvoritev podobnih am-
bulant tudi y Umagu in Novem gradu, medtem ko je v Brto-nigli že začela delati.
V začetku šolskega leta bodo poskrbeli tudi za zdravljenje zob šolskim otrokom. Zamišljeno je, da bodo zdravniki šolski mladini dvakrat letno pregledali vse zobovje ter zdravili manjše začetne zobne okvare in večja zobna obolenja.
POBEGI
Dobro uspel vaški praznik
Lta>o smo v nedeljo praznovali vaški tradicionalni praznik, ki je vsako leto na tretjo nedeljo v avgustu.
Kmalu popoldne se je zbralo na igrišču pri novem skladišču naše nabavno-prodajne zadruge polno ljudi, ne samo domačinov, temveč tudi iz drugih vasi in celo iz Kopra, da vidijo tek. mo v balincanju in odbojki. V balincanju je zmagala domača skupina proti koprski skupini invalidov, v odbojki pa je zmagala odbojkaška skupina NZ «Partizan» iz Kopra proti domači skupini «Ilirija» z izidom 2:1.
Skoda, da je kulturni del moral odpasti, ker je pevski zbor iz Šmarij nenadoma odpotoval na Bled. Za kratek čas je igrala domača godba.
Bilo je tudi polno tržaških izletnikov z «Lambretami» in «Vespami», ki so na povratku iz kopališča zavili po stranski poti v našo vas- Zvečer je bilo na prosti zabavi polno veselega razpoloženja.
Skrb za invalide
V nedeljsk: števiiki smo poročali o vtisih invalidov, ki so bili na klimatskem zdravljenju v Sloveniji; danes izpopolnjujemo poročilo. V prvi skupini je
bilo 24 invalidov iz koprskega okraja, ki so bili na brezplačnem letovanju na Bledu, v Laških toplicah, v Rogaški slatini in v Kranjski gori.
Se v tem mesecu bo odpotovala na klimatsko in topliško zdravljenje še ena skupina 36 invalidov iz koprskega okraja v razne zdraviliške in topliške kraje v Sloveniji.
UMAG
Hotel »Prvi maj" končan
Te dni bodo končana gradbena dela pri hotelu «Prvi maj». Hotel bo imel 26 sob za goste, restavracijo za 120 ljudi in teraso ob morju. Predvideno je, da bo hotel začel obratovati že v septembru.
Tako bo Umag pridobil tudi na lepoti in privabljal turiste in letoviščarje v svoje morsko zatišje.
Važno za vse imetnike industrijskih točk
Istrska banka bo izplačevala denar za neporabljene točke za nabavo industrijskega blaga od dne 21. do 25. avgusta 1951.
Zamenjava bo nepretrgano od 7, ure d)o 19. ure in bo zaključena dne 25. av:gusta ob 19. uri. Izplačila vrši Istrska banka v Kopru in njene filiale v Piranu in Bujah.
Istrski okrožni L O, oddelek za finance
Življenje delavskih svetov
V nedeljo je delovn- kolektiv Palače hotela v Portorožij volil svoj delavski svet. Prav tako so volili delavske svete tudi trgovski obrati v Izoli in Piranu-
* * *
Včeraj je bila v Izoli mestna sindikalna konferenca, na kateri je bil izvoljen mestni sindikalni svet. Na konferenci so se odgovorni do podrobnosti pogovorili o nalogah sindikatov o vprašanju novega sistema u-prsvljanja podjetij.
Danes je sindikalna konferen. ca z istimi nalogami v Piranu.
je sloves, ki g% uživajo ; ,naši. meščani v svetu le malo pretiran. Res da so k temu pripomogle visoke kazni, ki so jih delili kalilcem nočnega miru. nekaj pa tudi obzir, ki je v vozačih. ko pomislijo na tiste, ki morajo v zgodnjih urah na delo in hočejo izrabiti noč za počitek.
Nečesa se pa naši vrli Tržačani še vedno ne morejo odvaditi. To občutimo posebno zdaj na poletje, ko so vsa okna odprta.
Ni je skoro družine v našem mestu, ki bi ne imela radia. To je sicer vse hvale vredno, saj dokazuje visoko stopnjo civilizacije našega prebivalstva, prav gotovo pa ni znak prevelike kulture način poslušanja tega modernega posrednika prosvete.
Kot smo že napisali, skoro vse stranice v hiši imajo radio-aparate in to na obeh straneh ulice ali dvorišča. Vsa okna so v toplih dneh na stežaj odprta, prav tako pa go odprti radio-aparati V vseh stanovanjih, da j jih dobro sliši gospodinja, ko j pripravlja obed ali večerjo v i iiuhiniji ali po obedu posprav-i lja in istočasno tudi hišni go-’ spodar, domači sin ali’ hči ki se hoče po obedu malo odpočiti preden gre spet na delo ali po večerji razvedriti. Toda godbe ali petja ne slišijo samo družinski člani, temveč glasovi dfcbrih aparatov odmevajo tudi na vse strani in se izgubljajo v druga nasprotna stanovanja, Tako so tudi druge stranke prisiljene poslušati tisto. kar si pač x onem stanovanju izberejo. Ker pa vsi nočejo poslušati ravno opernih arij iz italijanskih znamenitih del, si poiščejo drugo postajo in na vso moč odprejo poročila, drugi pa zopet najdejo nekje orkestralno muziko in ker nočejo zaostajati za onimi drugimi poslušalci, odprejo na ves glas svoje radioaparate. In tako nastane prava tekma, kdo bo koga preglasil:	slavni	tenorist
Gigli tekmuje s filadelfijskim orkestrom in političnim komentatorjem. onadva pa zopet z njim za prvo mesto, oziroma za
.i____;	r	_   .. .. 1J/“*n i ma5
glasnejše mesto y ulici. Ce imas ti doma radioaparat in si malo obzirnejši, se ne spustiš v to tekmo ter poslušaš — kolikor ti živci dopuščajo — to mešanico glasov in seveda ne odpreš svojega radia, ker bi ga, če bi ga nastavil tiho niti ne slišal. Potem ti je vsega tega šuma dovolj in v vročini zapre« okno, da se ti ušesa malo ohlade.
Zato bi bilo dobro, da bi se naši civilizirani meščani zavedli, da ni ravno civilizirano, če vsiljujejo vsej ulici tisto godbo ali poročila, ki jih hočejo sami poslušati in malo znižali glasove svojih radioapara-tov, tako da bi lahko vsakdo poslušal po svoji želji. Končno pa tudi tako glasno petje, predavanja in godba pomenijo kaljenje miru. ki si ga v našem mestu želimo. In da bo uspeh kampanje za tišino v naiem mestu popolen. znižajmo glasove našim zvočnikom, da bomo dokazali, da smo he le civilizirani, temveč tudi kulturni ljudje.
Nova občinska hiša v Križu
še ne potrjuje županovih izjav o skrbi mestne občine za podeželje
Včeraj dopoldne je bida v Sv. Križu svečana otvoritev nove občinske hiše. Svečanosti so se udeležili tržaški župan, predstavniki urada za. javna dela ter svetokriški župnik, ki je blagoslovil poslopje. Po otvoritvi je župan šel malo po vasi, si ogledal cerkev in šolo, kjer so ravno te dni dokončali jedilnico za šolske otroke.
Kakor smo že pred dnevi pisali, so v Križu še vedno razkopane ulice, ker se že več časa neko gradbeno podjetje ukvarja z. napeljavo novega vodovoda. Za prihod župana pa so na hitro zakrili jarke po ulicah, kjer so predvidevali, da bo šel župan; drugod pa je ostalo še tako kot prej.
V novem poslopju bodo uradi občinskega zastopstva in pošte, zdravniška ambulanta ter dve stanovanji. Za gradnjo stavbe jg bilo potrebnih 3157 delovnih dni. Morda bi se še zavleklo, če se ne bi bližale volitve. Koliko denarja pa so porabili, nismo mogli zvedeti. Morda bo ostala... to tajnost Vsekakor pa smo zelo radovedni, zakaj nam niso hoteli povedati in so nam celo rekli, da je bolje; da se Q tem sploh ne piše.
Po svečanosti je bila v vaški gostilni pri Košuti mala zakuska. Zupan Bartoli je v napitnici pohvalil najprej izvrstno domačo kapljico; zatrjeval je, da je sedanja občinska uprava v Trstu skrbela tudi za podeželske vasi. Ko je omenil, da bo v novi stavbi tudi poštni urad, je povedal, da je svojčas tudi on delal pri pošti in da upa, da se bo v kratkem zopet vrnil k poštni službi. Mi mu iz vsega srca želimo, da bi se to
čimprej zgodilo in da bi za vedno zapustil županovo mesto.
K -pošti odhajajoči župan, kot vsi tržaški Slovenci vemo, ne razume niti besedice jezika deset in desettisočev svojih občanov in je v tem pogledu poleg kominformističnega župana v Miljah edinstveni župan na svetu.
Zupanu je odgovoril v italijanščini domači župnik, ki se mu je zahvalil, češ da je sedanja občinska uprava skrbela tudi za podeželje in ne samo za mesto.
Mi razumemo župnikovo krščansko usmiljenje (morda ne samo «usmiljenje)>!) do krščanskega župana, ki ne razume jezika svojih občanov. Župnikov nagovor v italijanščini pa kljub temu ni bil umesten in ga Križani ne bodo odobravali, kot ga tudi mi ne. Kako pa tržaška občina skrbi za podeželske Vasi. smo že pisali. Najbolj pa to vedo Križani sami, Openci, Kontovelci, Prosečani, Bazov-ci, Lonjerci itd..
Opazili smo, da je bil Bartoli vidno zadovoljen. Pred odhodom pa je vzel z mize in si pripel bel in rdeč nagelj ter zeleno vejico. Z italijansko tri-koloro je izzival domačine in odšel na obisk k italijanskim beguncem, ki jih je v slovenskem Križu naselil prav on, da bi tudi na tem področju prispeval . k poitalijevančevanju naše zemlje, kar mu anglo-ame-riška vojaška uprava z veseljem dovoljuje, čeprav ji iredentisti to plačujejo z najgršo nehvaležnostjo v tiskovni kampanji, da se italijanstvu Trsta godi krivica, da je v nevarnosti, itd. ter da je treba Trst zato čim prej priključiti k madre-patriji, sicer bo prepozno.
“Ribiči" z juga v tržaških vodah
Podjetnost južnjakov - poštenjakov v resnici ne najde primere, zlasti ko je treba položiti roko na tujo lastnino in si na lahek način pridobiti primeren zaslužek. Primer, ki ga je odkrila polička včeraj po-nogi;. bo. bržkone vzbudil -zavist pri tem in onem tržaškem specialistu v takem poslu, ki bi se z mnogo manjšim trudom lahko lotil donosnega podjetja, da ga niso prehiteli mojstri z juga. Ti so prišli v tržaški zaliv kar z jadrnico, se vsidrali in pričeli z delom.
Policija jih je sicer odkrila šele včeraj, toda vse kaže, da so se s poslom ukvarjali že več noči. Svojo barko so namreč zapeljali v bližino Debelega rta ter z manjšim čolnom vozili nanjo vsakovrstni kovinski material nagrabljen na ladji vrste «Liberty», k; jo trenutno razdirajo v tamkajšnji bližini za račun milanske tvrdke «Rotamindustria SPA». Policijski oddelek' iz Milj, ki je včeraj zjutraj okrog 3 patruljiral ob Debelem rtu, je opazil zgodnje delavce, ko s0 ravno marljivo veslali s tovorom od ladje «Liberty» proti svoji jadrnici. Počakali so jih torej in kmalu ugotovili, da gre za nepošten nočni opravek na škodo milanske tvrdke.
V čolnu je čepelo šest ljudi, in sicer 47-letni Antonio Lu-brano, 27-letni Salvatore Am-brosino, 33-letni Munzio Liscio, 49-letnj Giuseppe Pelliccia, 25-letni Antonio Lubrano in 20-letni Antonio Peruffo, vseh šest iz Procide v bl'ž’-ni Neaplja. Odvedli so jih na policijsko stražnico v Milje, kjer je bilo zaenkrat ugotovljeno, da je čedna družbica prijadrala že pred časom v tržaške vode in se ukvarjala z vsakovrstnim «ribarjenjem».
Kaj vse so pokradli in koliko škode so prizadejali milanski tvrdki, bo ugotovila preiskava. D0 zaključka bodo morali vsekakor počakati v zaporu.
Usoden padec po stopnicah
Včeraj kmalu popoldne so prepeljali y splošno bolnico 67-letnega trgovca Gustava Schot-ta, stanujočega v Ul. Tor S. Piero 14. Zena Apolonija, ki ga je pospremila v reševalnem avtomobilu RK v bolnico, je izjavila. da je mož padel po stopnicah, medtem Ito je odhajal z doma. Nezavestnega Schotta so sprejeli v prvi kirurgični oddelek, kjer pa je dve uri zatem umrl na posledicah težkih poškodb.
Tatovi in tatiči
37-letna Libera Catenazzo iz Milj, ki vodi vinotoč v ladjedelnici Sv. Roka, je včeraj javila policiji, da ji je nekdo ukradel 177.000 lir, ki jih je hranila v dveh različnih kuvertah, spravljenih v torbici za prodajnim pultom. Medtem ko je gostom menjavala denar je ženska postavila torbo z bankovci na pult ter jo bržkone tam pozabila za nekaj trenutkov, ki pa jih je izikoristil spreten doloonrstnež tor potegnil obe kuverti ir torbice.
* * *
62-letni kmet Leonardo Co-
lamgelo iz Ul. Čampi Elisi ima v bližini tovarne Gaslini nefcaj vinograda, ki ga obdeluje in spi kar tam. da mu tatje ne poberejo pridelka. Namesto ponoči pa so ga okradli podnevi in namesto pridelka so mu odnesli suknjo, jDdejo. srajco in suknjič ter ga oškodovali za dfcrog 10.000 lir.
Nezgode in nesreče
S težko poškodovano desno roko so včeraj zjutraj prepeljali v splošno bolnico 15-letne-ga mizarskega vajenca Marija Brainija iz Milj, kateremu je električna stružnica med delom odtrgala mezinec in mu razmesarila tudi druge prste.
Z dolgo in globoko rano na levi podlakti so včeraj prepeljali v splošno bolnico 26-letne-ga Sergia Zutiona, stanujočega v Ul. Molino a vapore št. 3. Zu-tion. ki je bil včeraj zaposlen v rojanski vojašnici s popravljanjem oken, se je ranil z večjo šipo. Medtem ko je namreč šipo jemal iz okenskega okvira, se mu je strla v rokah in mu porezala podlaket, zaradi česar se bo moral zdraviti okrog 10 dni.
SLAVA PADLIMA BORCEMA I
Pavel Kralj
Obvestilo
V četrtek 23. t m. ob 20.05 prispejo na glavno postajo v Trstu otroci iz kolonij v Sloveniji - Vič m Polhov Gradec.
Prosimo starše, da jih čakajo na koiodvoru.
Tov. Pave i se je rodil v Trebčah dne 23.2.1926. Odšel je v partizane 6.12.1942. Kmalu nato je bil v Trstu aretiran m pripeljan v Coroneo, kjer je bil zaprt do razpada Italije. Nekaj dni pozneje so ga Nemci spet aretirali in po enem mesecu zopet izpustili domov, na kar se je vrnil v partizane. Kot vodnik 17. brigade Simona Gregorčiča je rta Krnu dne 20. avgusta 1944 daroval svoje mlado življenje za boljše dini svojega tte* lovnega ljudstva.
Miroslav Hale
Tov. M:rv;Vav je bil doma iz Gropade. kjer je bil rojen dne 13-12.1927. Bil je še mlad, vendar dovolj star, da j^z^vso svojo dušo občutil fašistični in nacistični teror in:-krivdo r\ad slovenskim ljudstvom, ko je kot 16 letni mladenič leta 1944 stopil v partizane. Služil je v XVIII. brigadi in je v borbi proti okupatorju daroval svojo največjo žrtev za svobodo dne 20. avgusta 1944. Mlademu in hrabremu borcu bomo ohranili trajen spomin.
Kulturn
Predstava na gradu Sv. Justa
Nadaljuje se prodaja vstopnic na Trgu Verdi 1 in v Galeriji Protti 2 za predstavo, ki bo danes ob 21,. uri. Na sporedu je Straussova opereta ((Netopir«, v kateri bodo nastopali Wally Vecsey, Lidya Stix, Paolo Civil, Ivan Cecchinii, Leo Mi-cheluzzi, Elvio Calderoni, Anna Campori, Lina Paoli, Guido Verdiani, Romolo Costa, Miro Lozzi, Eno Mucchiuti, Franz Steimberg. Sodeloval bo orkester tržaške filharmonije, pevski zbor gledlališča Verdi in balet. Koreografija Anite Bronzi, režija Luciana Ramo. Dirigiral bo Rudolf Moralt.
OBVESTILO KMETOVALCEM
Obveščamo zainteresirane kmetovalce, da btt Kmetijsko nadzorništvo organiziralo prve dni septembra poučni izlet. Ogledali si bodo nekatera posestva v gorskih predelih Lombardije in Benečije.
Kdor se želi udeležiti izleta, se mora vpisati pri Kmetijskem nadzomištvu v Ulici Ghe-ga štev. 6 •> tel. 86-73. Istočasno pa mora položiti 2500 lir. Pre-prednaročitev prenočišč. Pre. voz ie brezplačen, udeleženec pa plača poleg prenočišča tudj hrano!
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo Kosovel«, OF Sv. Vid in Just priredijo za člane 9- seP tembra izlet v Ilirsko Bistric0^
Vpisovanje vsak večer
od 1
do 20.30 ure v prostorih svetnega društva »Srečko sovels v Ul. Sv. Vid 17.
STRELSKE VAJE ^ NA POMORSKEM STREU^ V SESLJANU
Edinice 7101 AU General**-
pot ameriške posadke v
bodo imele protiletalske K ske vaje in strelske vaje n ciljem na morju s strojn^ kalibra 500 in. s puškami 75 milimetrov’ na Pom0?S strelišču TRUST na sesljaj obali od 20. do 25. avgu* dnevno od 7. do 18. ure.
Pristaniški kapetan je za plovbo nevarno P°]^j označeno z bojo «A» v j... 260 stopinj in bojo «B» v 1 ^ 151 stopinj v razdalji 5,3 w milj od sesljanskega sveti1"1
z rdečo lučjo.
STRELSKE VAJE EDINIC TRUSTA
Cete TRUST bodo imele strelske vaje na spodaj navedenih streliščih ob navedenem dnevu in času;
strelišče za puške na Bazovici; od' 20. dio 25. avgusta, dnevno od 7.00 do 18.00 ure;
strelišče na Repentabru; 20. in 21. avgusta, dnevno od 7.00 do 18.00 ure;
obmorsko strelišče v Seslja-mi; 20. m 21. avgusta dnevno od 7.00 do 18.00 ure;
strelišče za možnarje na Repentabru: 22. avgusta od 7.00 do 24 00 ure.
GRADNJA POKRAJINSKE CESTE V DOLINI GLINŠČICE
(PIO-AMG) — Pred kratkim podpisani odlok ZVU št. 137, ka to stopil v veljavo dne 21, avgusta, govori o začetku gradnje pokrajinske ceste v do. lini Glinščice, in to na odseku pri Lakot išču.
Odlok odreja, da st morajo pričeti <JeIa za razlastitev in gradnjo v roku 60 dni od dneva podlpisa odloka: gradnja v. šte na omenjenem odseku pa mora biti dovršena do 30. junija 1952.
VAJE 24. PEHOTNE BRIGADE BETFOR
Štiriindvajseta pehotna brigada britanskih sil v Trstu bo imela dne 24. avgusta 1951 običajne vojaške vaje na vsem področju Svobodnega tržaškega ozemlja, ki leži severno-zahodno od črte Sv. Križ —-Samotorca.
GORIŠKEGA
Važna seja »a Uradu za delo
Posebna zbornica za delavce, zaposlene pri kinematografih, gledališčih, itd.
Na uradu za delo, in sicer v prostorih komisije za namešča, n ji; je bil te dnj važen sestanek, kateremu je predsedoval šef urada Burga, Najprej so obravnavali vprašanje sprejemanja v službo delavcev, ki so zaposleni pri predstavah, s posebnim ozirom na poslednji ministrski detoret, ki dbloča sprejemanje v službo delavcev tt strdke.
Najprej je predsednik prebral ministrske odločbe glede vpisovanja delavcev, ki sp zaposleni pri kinematografih, gledališčih itd. Odločili so, da bo. do pri uradiu za delo ustanovili posebno zbornico (albo), y katero se bodo lahko vpisali tisti delavci, ki imajo predpisano strokovno izobrazbo. Noben de. lodajalec ne bo mogel sprejeti na delo delavca, ki ni vpisan v omenjeni zbornici. Zato bodo moral' v najkrajšem času delavci, ki so zaposleni pri kinematografih, gledališčih itd. napraviti prošnjo za vpis v zbornico. To morajo storiti, če housejo ohraniti dosedanje službeno mesto, odnosno zaprositi za novo.
Omenjena zbornica bo obsegala celo pokrajino in bo imela svoj sedež pri uradu za delo Upravljal jo bo za to postavljen nameščenec.
Trenutno se je delo komisije za nameščanje šele pričelo. Sestavljajo jo, kot to določa ministrska odločba, predstavniki delodajalcev in članov amen je. ne stroke. Njih bodo vsakokrat vprašali za svet, preden bodo sprejeli potretbne sklepe.
Umetno oplojevanje živine
V zvezi z obvestilom, ki je bilo objavljeno prejšnji tedfcn, so vsi kmetovalci gor iške, so-vodenjake in števerjanskv občine, ki nameravajo svojo živino umetno oploditi, naprošeni naj se obrnejo na živinozdrav-nika konzorcija dr. Visintina v Ul. Duca d’A avta 107 - tel. 4-44 nekaj dni pred nameravanim oplojevanjem za morebitna pojasnila.
Izpiti in vpisovanja na slovenskih srednjih šolah
Popravni izpiti jesenskega roka (razen mature) se pričnejo 17. septembra ob 8.30 v vrstnem redu, ki je objavljen na razglasni deski vsake šole; jesenski rok za maturo na liceju in na učiteljišču pa se prične 1. oktobra. Za pripustitev k popravnim izpitom ni potrebna nikaka prošnja.
Istočasno s popravnimi bodo tudi vsi ostali izpiti (sprejemni, vstopni, nižji tečajni itd.); za te pa je treba vložiti najkasneje do 1. septembra prošnjo na način, kakor je naveden v objavi na razglasni deski.
Vpisovanje Se prične 1. septembra in se zaključi 25. septembra; samo za dijake, ki bodo polagali izpite, bo ta rok podaljšan do 3. oktobra.
Vse podrobnosti glede izpi-
tov in vpisovanja izve vsakdo v šolskem tajništvu.
Številčno stanje goričkega prebivalstva
Marsikoga b0 zanimalo, koliko rojstev, smrti in porok smo imeli v Gorici od pričetka leta do konca meseca julija. V ta namen naj nam služijo skopi številčni podatki, ki smo jih dobili na razpolago od statističnega urada.
Ob pričetku letošnjega leta, in sicer prvega januarja je bilo v Gorici nastanjenih 46.386 prebivalcev. Število je do 31. julija naraslo za 93 prebivalcev, kar pomeni, da je bilo tega dne v Gorici 46.479 prebivalcev.
V mesecu januarju se je rodilo 52 otrok (37 dečkov in 23 deklic). Umrlo 54 oseb (32 moških in 32 žensk). Sklenje-n'h je bilo 21 zakonov.
V marcu se je rodil0 največje število otrok. in sicer 53 (27 dečkov in 26 deklic). Umrlo je tudi na j več je število ljudi, in sicer 56	( 29 moških in 27 žensk). Sklenjeno je bilo 5 zakonov.
V aprilu se je rodilo 41 otrok (21 dečkov in 20 deklic). Umr-•o je 48 oseb (21 moških in 27 žensk). Sklenjenih je bilo 28 porok.
V maju se je rodilo 47 otrok (23 dečkov in 24 deklic). Umrlo je 49 oseb (21 moških in 23 žensk). Sklenjenih le bilo 28 porok.
V junju se je rodilo 40 otrok (19 dečkov in 21 deklic). Umrlo 34 oseb (18 moških in 16 žensk). Sklenjenih je bilo 21 porok.
V juliju se je rodilo 41 otrok (19 dečkov in 22 deklic). Umrlo 32 oseb (18 moških In 14 žensk). Sklenjeno je bilo 20 zakonov.
Skupno se je torej v goriški občini v prvih sedmih mesecih letošnjega leta rodilo 322 otrok, umrlo 331 oseb in sklenilo 130 zakonov.
Ladjam in čolnom vseh ,a. je prepovedan prehod i® Senek na področju, ki je oiZ rl> no z navedenima bojarna l®,j strelišču na sesljanskl ^ vzhodno od kopališča. ^ Za polet letal nevaro® ' je 3500 metrov.
URADNE OBJAVE
V smislu že izdanih navodil bo ukaz št. 138, ki
■ Im
loča uradno vrednost čaja,
ragvajskega čaja in dišav Za mero davka na poslovni hj, met na anglo-ameriškero PTj ročju STO, stopil v veljav0 j dan, ko ga bodo objavili v. od nem listu z vzvratno moči0 12. julija 1951.
ROJSTVA, SMRTI IN POB^
Dne 19. in 20. avgusta »L v Trstu rodilo 14 otrok, Pjj je 17 oseb, porok pa je bll0Dji'
Poročili so se: Kuhar ^ faello Secolo in gospodinj desta Chiosi, ladijski Bruno Burolo in ; ntern1",-. Laura Kraus, šofer F>ietrSlHpj' lente in delavka Nives nello-Cattaruzza, tesar Trošt in gospodinja t Francesca Tomasini, šofer ^ vanui Roberti in šivilja betta Cusani, uslužbenec c $ nih železnic Dario uradnica Elda Usaj, gla**« Zlatko Sostar in knjižna?.;. Milica Petranic, prof. dr. *“alV sto Corrado in gospodinja * ^ ka Ivančič, tesar Josip. v«> Vec in gospodinja Štefanij*,*^ vod. agent C-P. AquiUi» *, » in. gospodinja Licia BemP°> radnik Tullio di Mauro i« y dajalka Stanislava -Umek, tubist Antonio . in gospodinja Liliana ^
. Umrli so: 68-letna
.. .
Verzier por. Vattovani, Giovanni Mazzucco, zl.lt’'
(jriovanni Mazzucco,
Faure vd. Della lagonia. na Alessandra TrampuSi na Adelina Pelizon. por. v.$ pus, 75-letna Lucia 75-letni Ivan Sebitsch, ‘/" kV Marco Plisco, 75-letna I”a t$i> geli vd. Panzieri, 3-letni , Moreš, 72-letna Elisabetta^fr lin por. Žigon, 46-letna
na Rcbino por. Lipolt, — Antonija Simonič por. Stor's!r letna Lucia Dorčič vd. ]> di. 70-letna Marija SfiJ^j-tpa letni Aldo Guadalupi, " Paola Rigo.
NOČNA SLUŽBA LE&ffP
Al Cedro, Trg Oberdan r ^ ciola. Ul. Oriani 2; Alja = pf Ul. Giulia 1; Harabagl>a kovljah >n Nicoli v Ske“nJ ’
ADEX
Priredi 9. septembra dnevni izlet v
Koprivo oa Hraš« Rihemberh Dornberg Šhociiansho ian>0' Sl. Peter na ^
in 9. septembra dnevni izlet v
Opatiio
9. in 10. septelI,lf tridnevni izlet v
Kovini
 •	Adrvi
Vpisovanje pri £ Express v Ul. E. /f 5-b, tel. 29-243 od * ' 25. avgusta.
ADLX-I2l£
zagreMS velese!8!
&
ki se vrši o . do 30. septe
MM.	,
Vpisovanje Adria ExpresS ^j, 1, avgusta
m
en
I
LL
n»ij ° \e žal> da nekateri rodnJj nis° videli Na-*kin in 7, V VSej nieQ°vi
1jW 7jefftwem delu in žlv-Zymen°J Pa je bilo moj;- ' Za'rrle m za celo vrsto m bi/ Ceu in ^vrstnikov kai „hf!ar?<ini dom sam° ne-vi it? tnega’ temveč pra-šede J* Pravem, pomenu be. Mmr« . . ueK“Stna stavba (rW m! imela vhoda samo s ** pri*ei v ve-BrvstLe L 0 d/vorano in «
*» uhort !•, 1r?,I."‘ice,>’ tem»ei je s tofe/	Geppa	vodil
C. GmL	Sl vhod iz Ut™
fteaiore erft f® je PeW v
Jo®ebn _7 asberae Matice in v
* kolil^amVan^1- In kakšna, Vanj:	le bilo teh stano-
■3e irr-ela Stavba pet
st°Pnm\ln kardve *<*«" diskih	*	do	sfano-
Ca^ri Lj*°*orov- hišnica.
fra»ci Z Tma s Pold° *»
k »	stanovala	ce
faeho Za™Jladstropju pod »rutar
rnmmmmm
vetikitit* toCmtutUe %em£{e
PRED STOLETNICO ROJSTVA ZGODOVINARJA PRIMORSKE
"ucariefi?0, 80 iTOe£i u veii
sedp/ j * fc3er	?oh-
pre»riUe osebi’ če s*a -se ftdo 0d jr n0 amifca«, afco je Sine sp ,■ yrata.' toda nas mla-šesf />r ?abral° kdaj tudi tein, k ” se «eč » tej «fcaj-
^naM°hMla-di kot r°sa in »el; sm^	*ret»o: ži-
ttnddra ravno svojo ((šturm-
^«s^To^io>)■ f° * d°b°.
ejo Us ■ Jra*Pel]ujejo in ho. toozoči r, l }n biti povsod <S L. e oi imel tedaj dan toeve’č nam to ne bil° ni&
*®efom,pe ,ti!c Po kOncu prve *i(9ovr> n°^ne' Skrbinšek m ■ta 'feiafo riam.ati^rto društvo 1,1 Pmu >„!.“* že med »Ojno’ Mahkota s
v Jim	^. iriurii
{!la^noe^Zirtl~ zborom
? u«e P° P“ se ^ Dani,, ■UTn° življenje v Vdiralo. Ita-
*a
okupacija Trsta je naš. *r«tinie čr,VenslCe ~‘n nemške je 3aprte. fcajti prav 'tonska ~az?rajala v mestu ^i«ke i, rf^ca- Do aneksije ^bet!a „“517!e fc Italiji m za-,0t> Werjpt	odprla	teh
lic,l0’ <<da bi ne izpre-. I6*1 je t, a onega stanja, kate. i^€Stu "“šla«, po pri-*Wi tj no- sai veste — Silo •	odprla.
^0re:,' (reoa nefcaj j?0’ <ia T- dorašžajočo mla-hta {, ne ^dubiia šol-L	so	se	-ža.'
1 Pa so bili rastre-'
L ^ „,®° vsem mestu, ker _ terier h;56”1 ^rs^“ ene stau-lnieIe Srednje šole kif»ca J sWež. Oba brata Ci-
«0 jv.,,? l” drugi prof e. teke<ii}i sr£evali na višjih 2 r^rel njlh šol, dijaki jj V..D(l so inštruirali itjeienolZHh razredov. Ka-
^L^stu- ]*bi* P°uk P°
Tla > v n .^osebnih stano-
vMtefodo* šoli
Tri^ Sta# *■ telov-a&mri i>
"%<£j.
^ien rri'
prevz'JiVji d€lei 1X1 ,e
\ nase seveda Pos„JCjer so b«i na, razredi v ^ „ cefo „bene Cital-Mu !^ne ^ °dr“ 0JedaJi-Je. > imeii Narodnem do-
>Hc,
Ufe,
in
-
We,
4,
«se
wOje peus/ce ua.
sedež svojega Predavanja.
%L^ intXka'kCe. * ie med •o » fca'ca „w° ln3trukcijo Hnu ^Kanč-iu, >Ca čaSa in če » Pa o, f red$tva dopu-*S na l£knil v kavarno
" ~ «4«««. „
Tuogoče
f>0
te** ie ^m
postal
seveda Na-
»ijel^ani!mče mef3a ™-‘i Z v ryat?rSka loza
,k Ct G■ Gaiat-
1 aiiiče l" j^o-
<l>; fcje te .\p°r°c7i. . fcam *!o u “fco « .	°	dobij0 in
O-pC«.'1”1, izuede‘ -
^ o-	®e>	fcar	te	je	za.
<trnž*tr°P*ih m je H n°y, Pen ’ kot n- Pr-t/!čafcar.
* i bo'L ’ ki ®° biJe £ to obdarjene s kakor za na-
Ce
star'0L™*0r ** na-
*ki 9a. če ,	'	Wl	^ej	nič
Sč. ‘«d^
staros
slijtfcl'?. Se mladi di-Cg*. da	®	«fcajžici» in
“‘i ^ «dom °- 'n Poškilijo % Jtako „ acim» dekletom 0*fa »i	6nk0 Giasbene
\ *® VeličiJfi,13- Mij 1921
} it>rem,eni 0dnega do'
S> >n’S' f»-;»»»
ega ”r "sega, fcar je
?<c>
r, t, lc°t SnoZ 0?taI° nii dru. St^iča Pen,>! 171 trdna ue-Pl^\da nam b6
dojrv.
Dr- JOCin
^arodnlTnJ.nou in še
V letošnjem oktobru bo minilo sto let, kar se je na Krnu pri Tolminu rodil zgodovinar, arheolog in zemljepisec Simon Rutar. Sin preproste kmečke hi. še se je povzpel v znanosti tako visoko, 6a imamo njegove knjige, razprave in druge manjše spise še sledaj za osnovo primorskega domovinopoznanstva.
Na zunaj je njegovo življenje potekalo v kaj preprostem okviru. Gimnazijo je dovršil v Gorici, filozofske študije v Gradcu, nato pa j'e služboval najprej kot suplent v Gorici, od koder je že po treh semestrih odšei v Dalmacijo. V za. cetku 1. 1880 ga vidimo kot rednega gimnazijskega učitelja v Kotoru, leto pozneje pa v Splitu, kjer je služboval osem let. Kot znanstvenik in odličen pe' dagog, ki je res zhal ravhati ; mladino, si je brž pridobil ve •lik sloves; že 1. 1883 beremo v «Soči», c>a je postal šolski nad. zornifc za Split, še preden je imel naslov profesorja, ki so mu ga priznali v začetku 1. 1884.
V decembru 1888 so mu podelili mesto profesorja za zgodovino in zemljepis na ljubljanski realki, kjer je nastopil služ bo z drugim semestrom šolske, ga >eta 1888-89. Kmalu nato so ustanovili nižjo, poznejšo II. dr-žavno gimnazijo na Poljanah in Rutarja imenovali na ta zavod, kjer je učiteljeval cd 1. 1890 do svoje smrti. V drugem semestru šolskega leta 1892-93 je dobil državno podporo in dopust za potovanje v Italijo in Grčijo obiskal je tudi Carigrad' in Trojo, ki je-bila od 1. 1870 dalje, ko' je bil Schviemann tu odko pal homersko mesto, v STedišču zanimanja zgodovinarjev in ar-heologov. Vrnil se je v Ljubljano' skozi Sofijo in Beograd. Nekako I. 1897 je začel bolehati; za šolsko l'eto 1902-1903 je dobil bolniški dopust. Iskal je zaman: zdravja v Gorici, v noči. od 3. na 4. maj 1903 pa ga je itragična nesreča ugrabila sk>. venskemu narodu — mnogo prežgete jj-.'Saj je bil -'šele 'v 52. 'letu. - GM>-sveči-se-mn - je "ViTeta-obleka in zjutraj 4. maja so ga našli z groznimi ' opeklinami mrtvega, sedečega na zaboju med ovojnimi vrati njegove sobe na Dunajski cesti št. 17; kjer je bival, Odkar je bil prišel v Ljubljano.
Nihče ni slišal kakega klicanja na pomoč, nihče njegovega zadnjega vzdiha. Umri je sam, kakor je bil tudi živel sam. Njegovi biografi pravijo, da j'e bil samsvpj, na zunaj bolj osoren, sicer pa vseskozi veder in blag človek, priljubljen v družbi, dober stanovski tovariš in pravi oče svojim učencem. Pisec teh vrst je pred leti imel pri. ložnost govoriti o Rutarju in njegovem bivanju v Dalmaciji -s tudi že pokojnim arheologom donom Franom Buličem, ki je služboval skupaj z njim v Sp M. tu in z njim pa L. Jeličem spisal «Vodjo po Spljetu in Solinu* (Zadar 1894). Pravil mi je o spoštovanju, ki si ga je Rutar pridobil v Dalmaciji, o njegovih uspehih na šolskem in znan. stvenem polju in o tem, kako je vse obžalovalo njegov ochod v Ljubljano. «Pri vsem tem pa je bil nesrečen človek«, je dejal. «Nikdar ni govoril o svoji usodi, vedeli pa smo. da je prišel v Dalmacijo zato, ker se mu je v domovini izneverila zaročenka.« To osebno tragedijo, ki je prizadela Rutarja tako, da ni nikdar več mislil na ženitev, je osvetlil v svojih ((Goriških Slovencih* A. Gabršček. Ker ni imel družine pa je posvečal tem večjo skrb svojemu narodu in so/judem . «Vsak odvisni groš je šel v narodne namene, še več pa za reveže. Revščine ni mogel trpeti in kčor je bil potreben je bil gotov njegove pomoči*, pripoveduje Gabršček.
Rutarjevo znanstveno delo je pač najlepše označil njegov ro. jak Simon Gregorčič v pesmi, ki jo je napisal v spomin svojemu soobčanu in prijatelju: Znan ves ti bil je zemlje krog in kaj na njem. se je zgodilo -in, davnosti iskalec strog, prebredel daven grob si mnog tšče, kaj skrito v njem bi bilo.
S temi besedami slavi pesnik Rutarja zemljepisca, Rutarja zgodovinarja in Rutarja stari-noslovca. Človek res ne ve. na katerem polju bi mu dal prednost, tako temeljit je bil v vsa-V., strok. 2e njegov prvi večji spis ((Topografija goriške dežele za časa Rimljanov« (So. ča 1874) lepo združuje zemlje^ pisne zgodovinske in arheološke elemente. Vsaka njegova
zgodovinska študija pouoarja geografske osnove, geografsko okolje, v katerem se je to in ono dogajalo, enako pa opozarjajo njegovi geografski spisi vedno zopet na spremembe, ki jih je povzročil' v pokrajini človek. Zgodovinar in geograf se torej v njem srečno dopolnju. jeta;
Njegove razprave obravnavajo s posebno ljubeznijo starejšo zgooovino Slovencev. Pozornost je že 1. 1875. vzbudila v Soči razprava o razmerah med Slovenci in Langobardi. Pridružili so se ji pozneje n. pr. spisi: ((Jedinstvo siovenskih dežel od VII. do XIII. stoletja« (Lj. Zvon 1882), ((Slovenske naselbine na Furlanskem« (prav tam 1883), «Kako važnost imajo Pavla Dja. kona knjige «De gestis Lango bardorum« za starejšo zgodovino Slovencev* (Letop. Mat. Slov. 1885) in še drugi. Snov iz starejše zgodovine obravnava tuoi sestavek o dogodkih v Dalmaciji za dobe preseljevanja narodov, ki ga je napisal za knjigo «Dalmatien» v zbirki «Die oesterr.-ungar Monarchie in Wort u. Bild* (Dunaj 1892), Med njegovimi manjšimi spisi naj bodo omenjeni opis Crne gore (Lj. Zvon 1883), «Vodne razmere na Notranjskem* (prav tam 1891), ((Goriški Kras* (Učit. tovariš 1892 in 1893), «Rakovska dolina in Cerkniško jezero« (Plan. vestnik 1900), opisa Aten in Carigrada (Lj. Zvon 1894 in 1896) pa številne potopise, črtice iz Italije in Gr. čije. Troje, Bol-garije in Srbije, vse sadovi njegovega študijskega potovanja po sončnem jugu. Rad je opisal tudi kako posebno naravno lepoto slovenske zemlje, n. pr. Bovško sotesko (Lj. Zvon 1884) in Gosposvetsko polje z njegovimi zgodovinskimi spomini (prav tam 1890). Vrsto svojih zgodovinskih raz. prav in člankov je v izpopolnjenem ponatisu zbral v knjigi ((Zgodovinske črtice poknežene grofije goriške in graciške I, dels; izšla je v Gorici 1895 (155 str.).
vsega, kar je slovensko«. Grego-rutti, De Franceschi, Venussi,
Frauer in' zlasti znani Kandl-er,
((kateremu se je studilo vsako slovensko krajevno ime in kateri ni mogel nikakor razumeti, zakaj so nekdanji prebivalci svoja bivališča nazivali v «bar_ barskem* jeziku namesto v blagoglasni italijanščini« (Soča 1886), so imeli v njem hudega nasprotnika. Bil je vselej vljuden v znanstvenem boju, odkrit irj dosleden branilec resnice.
Njegovo temeljitost so navse. zadnje priznali tudi italijanski zgodovinarji. - Tako se na primer Pietro Savini, ki je verno nadaljeval delo tržaške protislovenske zgodovinske šole. sicer huduje, da je Rutarjeva razprava o slovenskih naseljih na Furlanskem izšla 1891 celo v italijanskem prevodu — ne ve, da je ta prevod priredil' prvoborec beneških Slovencev msgr. Ivan Trinko — o Rutarju j služnejšimi samem pa pravi, da je bil «mež matere temeljitih študij, toda ne dovolj1
trden jezikoslovec in prest rast en ljubitelj svoje narodnosti». Rutar nikčar ni trdil, da je jezikoslovec, uporabljal je zaključke, d0 katerih so prišli jezikoslovci glede naših krajevnih imen. Da mu pa očita Ita. lijan preveliko ljubezen do lastnega naroda, je najlepše spričevalo za njegovo plemenito stremljenje, za njegovo nenehno iskanje resnice in za njegovo pogumno obrambo pravic slovenskega ljudstva ob Adriji in. Soči, do rodnih tal. Prizna, nje je Rutar našel seveda tudi drugod. V posebno veselje mu je bila počastitev po Srbski akademiji znanosti, ki ga je v zahvalo za njegove zasluge imenovala za svojega dopisnega člana.
Tako bomo Slovenci na obeh straneh meje slavili stoletnico njegovega rojstva v svetli zavesti, da je ta skromni Tolmi-n,e<l	na j večjimi in najza-
sinovi slovenske
V. BOHINEC
Na poti v London Je naš dopisnik posnel med drugimi tudi to sliko Pariza
t-nnzziuui
m dela angleškega naroda
PISMO IZ ZAGREBA
Ooerna aktivnost v LR Uniatski
Kljub milijonom obiskovalcev pa grozi prireditvi deficit
«Crtice« so ena izmed poznejših Rutarjevih knjig. Prva je bila obsežna ((Zgodovina Tolminskega* (333 str.), ki jo je začel pripravljati že kot nižje-šolec in kakor pravi sam, vsega skupaj predelal petkrat, preden jo je izdal (v Gorici 1882). Po. leg zgodovinskega podaja tudi izčrpen pregled zemljepisnih razmer tolminske dežele (to je tolminskega, bovškega in cerkljanskega sodnega okraja). U-speh te knjige in drugih Rutarjevih spisov je Slovensko Matico povsem naravno napotil nanj, da mu je poverila za svp. jo ((Slovensko zemljo« opis primorskih pokrajin. Lotil se je 'deta z vso vnemo, PrecSeifel srii le vse potrebno slovstvo, temveč v prostem času tudi sam ponovno prepotoval vso Primor-morsko pa povsod pridno beležil zgodovinske in zemljepis, ne podatke: ohranjene imame med drugim nekaj zemljevidov, ki je vanje sproti vnašal gradišča. na Primorskem popravljal popačena krajevna imena in podobno. Sad tega marljivega dela so štiri dragocene regionalne monografije našega ’ Primorja, ki imajo še danes veliko viečnost, dasi so stare že pol-stoletja in več. Na knjižnem trgu so malone že redkost, saj jih niso pokupili le Slovenci, temveč jih je cenila tudi tujina. zlasti še slovenski svet, ki je bil dotlej o našem Primorju poučen le enostransko iz itali. janskih ali nemških virov (Po-knežena grofija Goriška in Gradiščanska, Prirodoznanski, statistični in kulturni opis’, Lj. 1892, 116 str.; isto Zgodovinski opis, Lj. 1893, 182 str.; Samosvoje mesto Trst in mejna gro. lija Istra, Lj. 1896-97, 280 str.; Beneška Slovenija, Lj. 1899
188 str.).
Dobrodošli v Londonu vsi obiskovalci! — To je pozdrav, s katerim sprejema letos angleško ljudstvo vse, ki prihajajo na Angleško. Vsi zidovi v Londonu so prelepljeni z raznobarvnimi plakati s takimi in podobnimi napisi. Letos, za veliki Britanski festival, in-ozemci niso «foreigns» kot so bili doslej, temveč letos so vsi, ki prihajajo v London, obiskovalci, torej dobrodošli gostje in sprejeti z resnično prijaznostjo pravih «English gerjtle-mans«.
Med waterlooškim in west-minstrskim mostom, na velikem prostoru vzdolž južnega brega Temze, kjer je bilo med vojno zaradi bombardiranja vse porušeno, nasproti postaje Cearing Cross, je postavil Britanski festival svoje... .šotore. Obiskovalci tega festivala si lahko na njem napravijo predstavo o britanskem ljudstvu v vseh panogah njegove dejavnosti, od poljedelstva do indu-slrije; kako živi doma ir.' kako njegovi sinovi plovejo po oceanih; kako se pri njem razvija šport in kako se zabava; kakšno je njegovo kulturno življenje in kaj britanska znar.ost prispeva s svojimi raziskovanji in odkritji vsemu današnjemu svetu.
Pripraviti festival pa seveda ni bilo prav lahko. Vsi london. ski listi so obtoževali vlado, da razmetava milijone v teh časih, ki so tako težki r.e le' za Anglijo temveč za ves svet.
Mr. Gerald Bary, izdajatelj velikega dnevnika News Cro-nicle, je pisal 14. novembra 1945 odprto pismo takratnemu trgovinskemu ministru Siru Staffordu Crippsu in mu po-
gruden
** ske°obiekJeSt'Vala oblckli v stann"
Tudi kot arheolog je Rutar dosegel lepe uspehe. Njegov biograf dr. Lončar ugotavlja, da je ustvaril slovensko stari-noslovje; objavil je tudi prvo slovensko arheološko terminolo. gijo s 70 izrazi. Bil je konservator dunajske Centralne komisije za preiskovanje in ohranjevanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov in kot tak v izvestjih te komisije sproti poročal o predzgodovinskih in rimskih najdbah v naših kra. jih; s takimi poročili se je oglašal tudi v Letopisu Slovenske Matice. V obsežnejši razpravi je opisal »Grobišče pri Sv. Luciji blizu Tolmina* (Iz-vestja Muz. dr. 1894). Zelo so ga zanimali sledovi rimskega gospostva na naših tleh. Ze med njegovimi prvimi spisi je obširen opis Akvileje (Lj. Zvon 1884) in opis ((Rimskih cest Po Vipavski dolini in po Krasu* (Seča 1886). Skupaj z Ant. Pre. mersteinom je napisal razpravo o rimskih cestah in utrdbah na Kranjskem (izdal-a dunajska Centralna komisija 1899 v nemščini). Istega leta je opisal tudi cesto Akvileja-Sicija (v Izv. Muz. društva).
Nikakor seveda ne smemo po. zabiti njegovega vzgojnega delovanja. Kakor je pisal- «z nenavadno lahkoto in gotovostjo* (Lončar) tako j« učencem posredoval učno snov iz bogate širine trdnega znanja in jih seznanjal z novimi smermi zgo. čovinskega in zemljepisnega proučevanja, ki je pri nas prav z njegovimi spisi stopilo na trdna pota moderne znanosti. Ze 1. 1882 je izšel na Dunaju njegov prvi učbenik ((Domoznanstvo poknežene grofije Goriške in Gradiščanske za meščanske šole in učiteljišča«.
Z budnim očesom je Rutar zasledoval domače in tuje zgodovinsko zemljepispo slovstvo predvsem seveda tisto o naših krajih. Dr. Lončar navaja v svoji bibliografiji Rutarjevih spisov blizu 70 ocen in knjiž. nih poročil. A tudi v svojih razpravah in knjigah je opozarjal na tuja mnenja in jih zavračal če so bila napačna.
Bil je odločen protivnik zlasti tržaških «nadrizgodovir.arjev«. kakor iih je sam imenoval, ker so «pačili tržaško in istrsko zgo. dovino zgolj jz sovraštva do
Menjaiva straže pred Buckinghamsko pailaco
stavil predlog za britanski festival 1. 1951. V vladi je bil ustanovljen začasni odbor, ki je predlog preučil in po več kot dveh letih, to je decembra 1947, je sporočil poslanski zbornici pritrdilen odgovor mr. Baryju, kateremu so pri tem podelili 1udi naslov Sir — v zahvalo in priznanje za njegovo domislico.
V prvih mesecih 1. 1948 se je osnoval pripravljalni odbor za festival. Mnogo je bilo nepri-lik in ovir, na katere je na-
letel. Ena prvih in glavnih ovir je bil tisk. Britanski festival je namreč stal čedno vsoto 14 milijonov šterlingov, ki so razdeljeni takole:	South Bank
Exhibition 6,5 milijona, Plea-sure Gardens 2,5 milijona in ostale razstave 5 milijonov šterlingov. Ob teh številkah je mogoče zamisliti si, zakaj je bil ves tisk nasproten festivalu. Višina stroškov je bila namreč le previsoka in ves ta denar bi se lahko uporabil za kaj drugega. Saj je Anglija še tako potrebna obnove, zlasti
Stolp vvestmimstrske katedrale
stanovanj. Nekaj se: je sicer storilo in se še tudi stori, toda vse to je preveč počasno in .sploh premalo za sedanje potrebe.
South Bank Exihibition pokriva prostor 27 irj pol akra. Za gradnjo so potrebovali dnevno 500 delavcev, včasih pa tudi 1200. V celoti je bilo treba 4 milijone delovnih ur. Sedaj pa je na festivalu v službi 1500 oseb, ki opravljajo različne posle. V to število pa niso vključene osebe, ki so uslužbene v raznih barih in restavracijah, ki r.-e spadajo pod upravo festivala.
V središču South Bank Ex-hibition se dviga kakor velikanska siva goba, ki se poda klimi, «Dome of Discovery», hiša odkritij. Pod ogromno sivo kupolo iz 220 ton aluminija, za katero je bilo potrebno 14 mesecev neprestanega dela, so v tempeljskem polmraku zbrane velike iznajdbe in odkritja, čudeži zrjanosti in tehnike. (Od tukaj je 12. julija odpo-
tovalo proti vzhodu do dežel Daljnega vzhoda 31 študentov družbenih ved; bilo je 14 žensk in 17 moških, govorili pa so 12 jezikov; bili so tudi v Jugoslaviji).
Zakaj imenujejo mr. Morrisona Lord Festival? Ker se je, še preden je postal zunanji minister, mnogo zavzemal za to prireditev, ga je nekega dne na seji zbornice neki poslanec imenoval Lord Festival in od tedaj mu je ostal ta ((naslov*. Podobno se je godilo tudi mr. Stokesu, ministru za gradnje, ki si je tudi mnogo prizadeval, da bi festival kar najbolje uspel.
Od dneva, ko je bil festival odprt, do 31. julija, to se pravi v treh mesecih, je festival obiskalo 4,300.000 ljudi. Največ jih je bilo na binkoštni ponedeljek 14.; maja, 93.012 obiskovalcev. Med obiskovalci so bili kajpada že vsi člani kraljevske rodbine, kakor tudi nekateri vladarji iz bližnjih držav: Dar.ske, Norveške, Holandske. V registrih sD pa še zabeležene druge bivše ((veličine«, med njimi tudi take, ki
viji že celo spomin nanje izginil.
Potem so med obiskovalci festivala zabeleženi britanski ministri in ostali politiki. Nadalje so tu znana imena iz mednarodnega političnega in novinarskega sveta. Med tolikimi inozemskimi obiskovalci pa najdeš tudi imena Jugoslovanov.
Vendar smo pa prav te dni slišali nič kaj razveseljivo poročilo za prireditelje. Računali so, da bo do določenega dneva znatno več obiskovalcev kot jih je pa v resnici bilo. Seveda so tudi dohodki temu primerno manjši, kot se je računalo. Ni pa nikake verjetnosti, da bi se lahko premajhen obisk še kako nadoknadil. Nekateri postavljajo vprašanje, da bi se festival podaljšal, tako da bi prišlo še kaj ljudi, To že, toda ali ne pomeni podaljšanje festivala, tudi podaljšanje izdatkov? In tako etoje prireditelji pred uganko, ki je skoraj nerešljiva, oziroma je rešljiva tako,, da se bo pač treba sprijazniti z mislijo, da prireditev ne bo krila izdatkov in tedaj bo pač treba iskati sredstva za poravnavo stroškov drugod. Kdo jih i j bo dal? Vlada? In ta — ali jih
k zveneči besedici princ ali j ne vzame ljudstvu? Vemo pa. princeza pritikajo še prista- da britansko ljudstvo ne živi vek «of Yugoslavija», čeprav | v blagostanju, dobro vedo, da je v Jugosla- i	m,	jy|,
Na britanskem festivalu pred «Dom of Discovery»
Ne bi mogli reči. da ni bilo v preteklosti nikakih vezi hrvatske opere s Trstom. Mnogi Tižačani bi vedeli marsikaj povedati o gostovanju zagrebške opere v tržaškem Narodnem domu mec3 prvo sve. tovno vojno. Umetnike, ki so delovali v Trstu, pa je umetniška pot pripeljala tudi na zagrebški oder, kjer so želi velike uspehe in bili ljubljenci publike. — Zato bo našim čitateljem gotovo všeč, da bomo prinesli nekaj člankov o hrvaškem glasbenem življenju.
Operna tradicija je v Zagrebu relativno dolga, Ze leta 1846 so domači umetniki upri. zorili prvo hrvatsko opero uLjubav i zloba» Vatroslavd Lismskega. In čeprav ni imel ta prvi uspeh adelcvatnega nadaljevanja, je bila s tem vendar nakazana možnost, da se osnuje v Zagrebu stalno operno gledališče. Osnovalo se je sicer šele l. 1870; v preteklih 80 letih pa se je zaigrebška opera razvila do pomembne umetniške ustanove. Njeni uspehi niso samo u tem, da je zlasti v posameznih obdobjih dosegla zelo visoko reproduktivno raven, temveč tudi tem, da je bil repertoar zelo bogat in raznolik. Dela,, ki so se dajala in ki se že dajejo na odru zagrebške opere, pred. stavljajo najboljše, kar s© na tem podrročju ustvarili sklada■ telji raznih narodov. Znana dela italijanskih, francoskih in nemških komponistov so stalno na repertoarju, nekatera iz. med teh del so se izvajala že po nekaj stokrat.
Kar pa predstavlja posebnost zagrebške opere, je goje. nje slovanske operne in baletne glasbe in to zlasti ruske in češke kakor tudi domače. Domača operna in baletna literatura je v upravah zagrebške opere vedno naletela na polno razumevanje.
V prvih letih po osvoboditvi je nastala v repertoarni politiki zagrebške opere neka ne. gotovost in izvajala so se v glavnem, samo znana repertoarna dela. Vendar sta bili v tej petletni dobi dve krstni izvedbi del hrvatikih skladateljev, in sicer opera «Kamenilc» Jakova Gotovca in opera ((Matija Gubea Iva Lhotke.Kulin-ske^aNxc novo so naštudirali in izvedli kot novo premiero opero «.Košig,na» srbskega komponista Petra Konjoviča, baletni ansambel pa je izvedel «Ohridsko legendo» srbskega skladatelja Stevana Hrističa. Od baletnih del ostalih slovanskih narodov je pomembna premiera baleta «Romeo in Julijan Sergeja Prokofjeva, v katerem je ves baletni ansambel pokazal svojo visoko umetniško dospelost.
V zadnji sezoni pa je prišlo do nekega izboljšanja v po. gledu repertoarja, ker sta bili uprizorjeni dve novi domači operi: «Ekvinokcii» Imna Br-kanoviia in «Dimniki ob Jadranu» Iva Tijaraomča. Od tujih del je bila izvedena zelo zanimiva opera mladega angleškega skladatelja Benjamina Brittena «Lukrecija» («The Rape of Lucretis»), V začetku prihodnje sezone pa bo krstna predstava nove opere «Mile Gojsalič», ki jo je napisal najpopularnejši hrvatski operni skladatelj Jakov Gotovac, avtor znane opere «Ero z onega svetan. Balet pa bo izvedel ((Srednjeveško ljubezen», balet, katerega avtorji so znani slo-
venski plesni par Pino in Pia Mlakar ter hrvatski komponist Fran Lhatka. Od tujih del pa se zlasti z velikim zanimanjem pričakuje izvedba opere ((Konzul« Giancarla Menottija, v Ameriki živečega Italijana; ta opera je imela v zadnjem času ogromen uspeh na mnogih svetovnih Odrih.
Potrebno je, da se nekoliko pomudimo pri omenjenih dveh domačih operah, ki so v pre. tekli sezoni %rrišle na oder zagrebškega opernega gledališča, ker sta ti dve operi — vsaka v svojem smislu — pomembni za razvoj vse jugoslovanske operne proizvodnje. Ivan Br-kanovič je zelo originalen komponist. On jemlje za temelj, srnjega glasbenega izraza izvore hrvatske narodne glasbe. Toda za razliko od velike večine onih naših komponistov, ki jim je tudi za temelj nji. hoviga muzičnega govora narodni melos, Brkanovič nikoli direktno ne citira posameznega narodnega motiva. Inspiri-ran po izvorih narodne glasbe daje svoj močan in indit vidualen pečat vsakemu svojemu delu. Tako je tudi v «Ekvinokciju» Brkanovič uspel, da je močno dramo Iva Vojnoviča prežel s popolnoma lastnimi akcenti ter tako ustvaril delo, ki na gledalce zelo močt no deluje.
Drugačnega značaja, je opera ((Dimniki ob Jadranu» Iva Tijardoviča, hi je bil doslej pri nas poznan kot uspeli komponist operet, od katerih je dosegla največji uspeh «Mala Floramye». V svojem najnovejšem delu je napravil Tijar. dovič zelo zanimiv poskus: vzel je snov iz naše narodnoosvobodilne borbe in tako je on prvi operni skladatelj, ki je svoj siže vzel iz sodobne stvarnosti, čeprav operna u-metnost ni posebno prikladna Za izražanje neposredne konkretne stvarnosti, je vendar Tijardovič v nekaterih scenah uspešno rešil ta problem, zlasti v 11. dejanju, v zelo učin. koviti sceni, ki se odigrava v tovarni cementa. S tem delom je dal Tijardomč zelo koristne izkušnje vsem tistim našim opernim skladateljem, ki bodo obdelovali podobno vsebino.
V LR Hrvatski pa obstajajo razen v Zagrebu še tri stalna operna gledališča: na Reki, v Splitu in Osijeku. Čeprav te opere nimajo tistih širokih, možnosti kot zagrebška, prispevajo vendar tudi one v okviru svojih možnosti k razvijanju glasbene kulture med najširšim občinstvom. Razen obi. čajnega opernega repertoarja izvajajo ne le domača dela, ki so v repertoarju zagrebške opere, temveč tudi dela, ki jih imajo v repertoarju samo ta manjša gledališča. Tako je splitska opera uprizorila delo «Adel in Mara», ki ga je napisal Splitčan Josip Hatze, in opero ((Gorani) Antona Dobro-niča, reška opera pa je končala sezono z izvedbo ((Adelo-ve pjesmev Iva Parača, ki je kakor Hatze vzel za podlago libreta svoje opere epos «Bi-jedna Mara» Luke Botiča.
Kot prispevek hrvatskih skladateljev za glasbeni oder je treba omeniti tudi balet «Zetev» enega izmed najbolj plodnih jugoslovanskih komponistov Borisa. Papandopula, ki sedaj stalno živi in deluje v Sarajevu, kjer je bila tudi krstna izvedba tega njegovega baleta.
IVO KIRIGIN
Kako se mi dobrikamo
Američanom
Objavljamo še naslednji članek našega vnetege čita-telja in sodelavca, vrlega Brkina Franceta M(uvijne iz Gornjih Vrem,
V tej zadnji infamni gornji italijanskega časopisja proti Ju« goslaviji je bil eden izmed' njihovih nesramnih adutov tudi ta, da se mi Jugoslovani dobrikamo okoli Američanov, ker se nam cedijo sline po njihovih dolarjih.
Nič bi ne rekel, ko bi nam to očital nekdo, ki iz ponosa nikoli nič ne sprejme iz rok tujca, da mi pa očita ogorelost zamorec — da nam očita koristo-iovsko dobrikanje Italija, ta večna in, vesoljna beračica — tega pa resnično ne morem v; miru pogoltniti.
Jugoslavija potrebuje tuje pomoči, saj jo jaz sam, potrebujem na svojem sicer malem po~ sestvecu, potrebuje jo Francija in An.glija in končno Amerika tudi. Jugoslavija je s svojimi ogromnimi žrtvami y zadnji vojni tako pomoč Uidi zaslužila — Amerika ji to priznava — s čim jo je Pa zaslužila Italija, ki jo Amerika «fulra» od premirja sem? Italija si je «tueven-ljive vence slave« pridobila tedaj, ko je napadla nagce v Abe. siniji, ko je postrelila nekaj tisoč brezmočnih Albancev, ko je šla »osvajat« Grčijo, ko je ((zmagovito« napadla že poraženo Francijo, ko se jfi ((proslavila« na ruski fronti in ko se je še najbolj ((proslavila« takrat, ko je 7, velikim junaštvom in nezaslišanim «heroizmom» požigala črnogorske, dalmatinske, hrvaške in slovenske vasi in na debelo pobijala ali žive sežigala
[f	R	Ali!	ee n	II	iAJ	NA	
							
Jugoslaviji očitajo dobrikanje tisti, ki jim je dobrikanje, prilizovanje in beračenje skoraj poklic
neoborožene kmete, ki ji niso nikoli nič žalega storili. •
Italija je še danes v zelo veliki meri «futrana» od Amerike, od tiste dežel^, ki jo je ves čas vojna dan na dan nazivala ((dežela gangsterjev«. Ameriški gangsterji krmijo danes Italijo in ona v svojem ((častitljivem, ponosu* to — kajpada sprejema!
Ko blati partizanstvo Jugosla. vije, ki je V borbah pokazalo svojo žilavost tako, da je to opazil ves svet, zakaj n« bi italijansko časopisje vsaj enkrat priznalo tole osnovno resnico:
«Mi, Italijani, smo bili najmanj devetdeset odstotkov fašisti (in srno na skrivaj še). Naš namen je zmeraj bil, zasužnjiti si tuje narode. Hoteli smo biti (in po vzorcu nemških nacionalistov hočemo še biti) nadljudje, su-per-ljudje, hiper-ljudje. Ali. ko smo videli, da so proti koncu vojne naši upi cepnili v vodo, smo si, ob pogledu na bližajoče se ameriške tanke, trgali fašistične znake iz gumbnic in z gromovitim glasom zapeli: «Dol s fašizmom! Naj živi demokracija!*
Takrat, ko se je bližala besedica «amen», se je menda porodila tista čudna živalica, ki nos; ime CLN in ki ni ne tič in ne miš. V najkritičnejših časih je še ni bilo — politična tempera-
tura ni bila 2* njeno rojstvo dovolj ugodna. Ko pa ie zasijalo lepo sonce, se je z najboljšimi nadami izvalila iz — klopotca! Resnica je pač, da takrat, ko so sfi vršile najkrvavej. še borbe za osvoboditev izpod-fašizma, ni bilo slišati božje besedice o ce-el-enmskem netopirju.
Vso čast pa moram izreči junaškim garibaldincem, ki so šli v borbo že tedaj, ko ni nihče mogel vedeti, kakšen bo izid. Bili so fantje polni idealizma in so tvegali svoja življenja za svobodo in za bratstvo med na. rodi. Mnogi so dali zato svojo kri, preživeli so pa danes najbrž prezirani od šovinistov in morajo biti tiho.
Na račun, Italijanov in njihove neverjetne krivičnosti sem poln grenkih misli. Ali je - res potrebno, da za svojo srečo davijo in smrtno sovražijo nas? Dpset let sem bil v Zedinjenih državah in sem bil znan s mno. gimi italijanskimi družinami in z vsemi prijatelj. Ce sem katero teh družin posetil, so mi prinesli na mizo v.se najboljše, kar so pri hiši imeli. Vsi so ljubili svojo domovino in niso sovražili drugih dežel, tukaj pri nas se pa take stvari dogajajo.
O teh ameriških Italijanih lahko nekaj povem, saj bo spadalo k namenu tega članka.
V premogovnikih Pennsilva-nije so v pretežni večini zaposleni delavci slovanskih narodov, zlasti slovaškega. Takoj za Slovani so številčno najmočnejši Italijani. Ti poslednji so bili skoro stoodstotno doma iz severnih krajev Italije — iz Lom. bardije in Piemonta — največ pa še iz Poadižja, is tistih predelov, ki so bili pred prvo svetovno vojno še avstrijski. Pridni in cenjeni delavci so bili. in se mi je zdelo čudno takrat, da so ti delavci, ki so mene, ki nisem bil njihovega rodu>, zelo radi imeli, svoje sorojake z Juga pa neprikrito zaničevali. Bil je med njimi neki Batista, s katerim sva se prav pobratila in njega sem vprašal po vzroku te neumljive mržnje.
In povedal mi je.
«Mi iz severnih krajev Italije smo pošteni delavci*, je rekel. «Kruih, ki ga jemo, j« pošten kruh. Oni, lazaroni z Juga, so pa klateži in zajedavci in delajo sramoto naši domovini. Redek je od njih, ki se p.oštenega dela loti. Iz njihovih vrst so tisti, ki po ameriških mestih muzicirajo z lajnami in beračijo. Iz njihovih vrst so tisti, ki vodijo sestradane medvede po deželi in tudi beračijo. Preostali so po večini prodajalci sladoleda ali pa pražijo sladko koruzo na u» ličnih vogalih. Mnogo jih je zlo-
čincev, ki se bavijo z zvodništvom, s prodajo pornografskih slik, s prodajo mamil in podobnimi ((kulturami« tihotapske o b-rti. Jaz jih zaničujem, ker so produkt italijanskih greznic in zato so le V sramoto našemu rodu*.
Prijatelj Batista je le preveč posplošil to svoje mnenje. Nemogoče je, da bi bili vsi Juž-njaki taki alazaroni«. Ljudje so si po vsem svetu slični in iz poštenih družin bodo le v večini izhajali pošteni ljudje.
Pa sem bival nad tri leta v Chicagu, v m^stu, ki je po svojih »gangsterjih« menda najbolj ((slavno« na svetu. Kdo je bil takrat poglavar čikaškega podzemlja? Signor Cossimo! Gospod Cossimo je imel y najži-vahnejšem delu mesta znamenito restavracijo. Na pročelju hiše je bilo z ogromnimi črkami zapisano ime ((Cossimo* in nič drugega. Bil je to sijajen lokal, noč in dan cdprt. Vhodna vrata niso bila žritikotna ampak popolnoma okrogla. Ko bi jih mogel Dante videti, bi jih upodobil kot vhod v pekel. Sto. krat sem šel tam mimo, vstopil pa nisem nikoli. Strah me je bilo te skrajne ostudnosti velemesta, pa tudi denarja nisem imel dovolj, da bi mogel sama enkrat posetiti tak lokal.
(Nadaljevanje sledi)
Ifnn i r	vremenske	motnje,	ki prihaja-
Vlf r Mr	JO iz Frarxije> tod0	danes pre-
T IVLiriL Padske	nižine verjetno dosegle tudi	Trst in	povzročale
spremenljivo oblačnost z možnostjo nalivov. — Temperatura brez velikih sprememb. — Včeraj j« bila v Trstu maksimalna temperatura 27.3 stopinj', minimalna pa 19.4.
STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
21. AVGUSTA' mi
im
m I =! :i
1 ITI i
	•>	:i:i; ::::
		
Mir	i: ::	
-	i	ll
:::::::
milil:
Hifl
	
	B
:lp	
il	1
w
iitj’
niBinnimmi!
ininniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiMniMiiiiiniMniiiniinnniiiiiiinii
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jugoslovanska cona Trsta:
14.35: Bartok: Sonata za klavir in tolkala; 18.30: Makedonske narodne; 20.00: Rossini:	«Seviljski	brivec«.
Slovenija: 12.00: Zabavna glasba; 23.15: Komorna ura slovenskih skladateljev. — Trst II.: 12.30: Orkester Howarda Barlowa: 22.00: Mozart: Koncert v D duru. . Trst I.: 12.20: Ritmi iz latinske Amerike.
V nedeljo se ie na Bledu končalo prvo svetovno padalsko prvenstvo
Zmagal je Francoz I*ierre JLard, drugi je Jugoslovan Vo|o Vukčevič Jugoslovanski padalci so pokazali naj večjo pripravljenost In drznost
LJUBLJANA, 20. — Na Bledu sie je Včeraj končalo prvo svetovno padalsko prvenstvo. Zamgal je Francoz Lard, dirugi je bil Jugoslovan Vukčevič, tretji Švicar Walti. Vsa moštva so bila. zelo izenačena in boriba je bila ogorčena. Najbolj izenačeno moštvo so postavili menda Jugoslovani. Italijani so dolbro začeli, vendar niso izpolnili vseh pričakovanj. Veliko zanimanje sta viztmdili obe ženski tekmovalki — Francozinja Moniquie I/aroche in Jugoslovanka Danica Rabuza iz Celja, ki je tekmovala izven konkurence. Po doseženih točkah bi v konkurenci dosegla 12. mesto. predi mnogimi moškimi.
Padelci so nastopili y treh disciplinah; skojj v začrtan krog, skok z zadržkom in skok v vode. Pri vsem tem te prav gotovo bil najbolj tvegan pod-
|	ZADNJE^ VESTI_____
Vojaška misija ZDA
na poti v Španijo
Sedemčlansko misijo vodi general SPRY
WASHINGTON, 20. — Obrambno ministrstvo ZDA je sporočilo pozno ponoči, da je ameriška vojaška misija odpotovala v Španijo, kjer se bo posvetovala s Francovimi oblastmi. Kot se izve, bo komisija izdelala konkreten načrt za sodelovanje med obema državama, o katerem Jp na splošno govoril med svojim obiskom pri Francu nedavno umrli admiral Forrest Sherman.
Misijo sestavlja 7 članov, vodi jo letalski generalni major J. W. Spry, poveljnik atlantske divizije vojaške letalske transportne službe.
Vojaška delegacija bo prišla v Madrid skoro istočasno z gospodarskim odposlanstvom ECA, ki bo proučevalo ameriško pomoč španskim finančnim načrtom.
»Prostor v nebesih"
Z razprave proti obtožencem za sokrivdo za umor jordanskega kralja Abdulaha.
AMAN, 20. — Na današrjji razpravi proti sokrivcem za umor kralja Abdulaha se je pokazalo, da je glavni obtoženec Musa El Husseini «dober prijatelj« državnega tožilca, ki da dolgo ni mogel verjeti v njegovo krivdo. Danes pa je tožilec poostril obtožbo proti Husseiniju iz «sokrivde» v «umoru».
Sodni izvedenci so izjavili, da je obtoženec Mussa Ayubi ttapisai pismo, ki so ga našli na truplu kraljevega morilca. Pismo pravi med drugim: «Ce te bodo ubili, ti je prostor v nebesih zagotovljen«.
vig vsakega tekmovalca v drugi disciplini, skok z zadržkom, saj pri tem skoku padalec najbolj trpi in pokaže tudi naj» večjo dlrznost. Tu so se pokazali Jugoslovani, da se resnično uvirščajo med najibeijiše y svetu. Njihova drznost bila zares vsega občudovanja vredna Poglejmo si ta skoif nekoliko bližje.
Letalo, ki je nosilo tekmo valca, se je moralo dvigniti do 2000 m visoko in večkrat obkrožilo letališča. V trenutku, ko je nameraval padiaiec skočiti z letala, je letalo zmanjšalo hitrost, padalec pa se je povzpel na krilo in nenadoma z glavo navzdol, skočil z letala. Gledalcem je zastal dih. Z največjo hitrostjo se je padalec bližal zemlji. Okrog 500 m nad zemljo so navadno ostali padalci odprli padala in tako var. no pristali. Jugoslovani so bili tu najdrznejši. Medtem ko so zastopniki ostalih držav odbirali -vvaja padala, kot rečeno, v višini 500 m, so jih Jugoslovani uporabili šele okrog 200 m nad zemljo, kar jim je prinašalo draigocene točke in veliko odobravanje številnega občinstva. Vodja francoskih tekmovalcev in predsednik mednarodne letalske komisije Robert Cartier je izjavil, da občuduje jugoslovanske tekmovalce, ki so med vsemi pokazali največ jo pripravljenost.
Zanimanje za zadnjo disciplino pa je. bilo dames na' Bledu naravnost ogromno. Množica gledalcev je z veliko pozornostjo sledila spretnemu manevriranju tega ali onega padalca in končno strme obstala v trenutku, ko je padaltc skočil v vodo. Današnjemu tekmovanju je prisostvoval tudi maršal Tito ter ministri: Kardelj, Leskošek, Miha Marinko in šte. vilni diplomati, ki se te dni nahajajo na Bledu.
V tretji disciplini je zmagal Francoz Lard, ki se je s tem tudi zagotovil prvo mesto v skupni oceni. Od skok« v vodo do komisije je plaval 52 sekund Dragocene točke je izgubil Anglež WilUame. ki fr pri prvem sikoku nerodno padiel v vodo in ni priplaval do določenega mesta.
Tehnični rezultati:
SKOK V KROG: 1. Milani Enrico (Italija) 685 točk, 2. Janko Lutovac (Jug.) 633, 3. Terrence VVilliams (Anglija) 518, 4. Hans Walti (Švica) 507, 5 Salvatore Cannarozzo (I) 505, 8. Slavko Vampovac (J) 433, 10. Vojo Vukčevič (J) 411.
SKOK Z ZADRZANJEM: 1. Terrence Williaims (A),	2.
Hans Wadti (S), 3. Vojo Vukčevič (J), 4. Caffaretto Giuseppe (I), 5. Milani Enrico (I), 7. Lutovac Janko.
SKOK V VODO:	I. Pierre
Lard (F) 233.7 točke, 2. Vojo Vukčevič (Jug.) 222.3, 3. Hans
;'*rr------•	•	■
1
Italijanski padalci na Bledu. Italijani niso izpolnili vseli pri-čahovam}.
VVaiti (S) 204, 4. Terrence WU-lianns (A) 185,1, 5. Janko Lutovac (Jug.) 172.5, 8. Vam po-vac 127.1.
ZAGREB, 20. — Na prvenstvu Hrvatske v atletskih mnogobojih je Milica Šumak postavila nov državni rekord v peteroboju s 3777 točkami. Novi rekord Je za 134 točk boljši od dosedanjega, ki ga je držala Celjanka Ivanka Knez.
Bronovič zmagovalec
turnirja v Opatiji
OPATIJA, 20. — Včeraj se je končal četrti mednarodni teniški turnir. Končni rezultati so naslednji:
Moški - posamezno: Branovič je premagal Palado 6:1, 6:2, 6:3. Pred tem je Palada izločil Egherta (Avstrija) 5:7, 6:4, 6:3. Branovič pa Braziljca Vieira 6:2, 6:3, 6:3.
Zenske - posamezno: zmagala je Holmer (Nemčija), ki je premagala Jugoslovanko
Crnadkovo 6:4, 6:1.
Mladinci: zmagovalec je Ja-gec (Jugoslavija), ki je premagal Bascio 6:1, 6:2.
Mladinke: zmagala je Mariborčanka Winterhalter, ki je premagala Damjanovičevo 6:4, 6:2.
Moške dvojice: Mitič-Vieira . Branovič-Palada 6:2, 6:4, 5:7, 6:2.
Mešane dvojice: Holmer-La-
szlo - Laszlo-Mitič 3:6, 6:1, 6:3.
Triestina v novi izdaji
Prvi
nastop enajstorice sezono 1951—52
za
Triestina v izdaji 1951-52 se je včeraj prvič pokazala v Tri-cesimu in pri tem pokazala svoje nove igralce. Med novinci sta vzbujala največ zanimanja oba Slovaka-srednji krilec Hinduljak in desna zveza Keiml. Pravijo, da sta oba naredila dober vtis, čeprav menda nista v najboljši kondiciji. Nastopil je tudi Maluta kot vodja napada; trpel je zelo zaradi treme in mu marsikaj ni šlo izpod rok, oziroma izpod nog. Vendar se je izkazal z lepim golom. Vse dobro govorijo tudi o Camieru.
Gospodarska plat »kupoprodaj* pri Triestini še ni jasna; upajmo, da so njeni očetje naredili boljše kupčije kot lani.
Triestina jp nastopila v sledeči postavi: Cantoni (Carmas-si); Zorzin (Mariuzza); Redol-fi (Mariuzza, Zorzin); Giarni-ni (Camier), Hinduljak (Bac-ci)r Camier (Ciccarelli; Valenti (Benegas); Keiml (Petagna), Maluta (Ispiro), Ispiro (Petagna, Boscolo), Boscolo (De Vito).
Triestina je proti Tneesimu zmagala s 7:1. Gole so zaoili Ispiro, De Vito (2), Petagna, Maluta, Valenti in 1 avtogol.
Jugoslovansko moštvo na svetovnem padalskem prvenstvu. Od leve na desno: Vukčevič, Stanič, Vamspomac, Lutovac,
Je f tič.
JUGOSLOVAMSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Tretji poraz Partizana
BEOGRAD, 20. — Včeraj je beograjski	Partizan doživel
tretji zaporedni poraz v jesenskem delu jugoslovanske nogometne lige. Čeprav je Partizan nastopil s	precej okrnjenim
moštvom, je poraz 1:3 proti zagrebškemu	Borcu vendar ne-
uspeh. ki pa priča tudi o kvalitetnem porastu ostalih jugoslovanskih klubov, tako da «ve-lika četvorica« (Dinamo-Haj-duk - Crvena zvezda - Partizan) ni nikoli več vama pred prese-nečenji.Od favoritov se najbolje drži Dinamo, ki je v 14 tekmah oddal samo dve točki v dveh neodločenih igrah in zbral rekordno število 26 točk od 28 možnih.
Dinamo je po težki borbi premagal Lokomotivo s 3:2. Gole so dali Čajkovski (1) in Dvornič (2) za Dinamo in Firm za Lokomotivo.
ŠPORT V ISTRSKEM OKROŽJU
Zadnja zmaga Apollaniia v halesjoriji iuninriei
Kolesarska dirka po Istri za mladince in neregistrirane
V nedeljo je bila zanimiva kolesarska dirka, ki jo je organiziralo SSD Proleter iz Kopra za mladince in neregistrirane. Za dirko se je prijavilo nekaj kolesarjev SD Soline iz Sv. Lucije in UCEF iz Trsta poleg, seveda, vseh kolesarjev Proleterja
Proga je bila dolga 76 km in je vozila od Kopra mimo Izole, skozi Sv. Lucijo, Sečovlje, Križišče Sv. Peter, Križišče pri Šmarjah, Koper. To progo so morali kolesarji prevoziti dvakrat.
Kakor smo sicer že predvi-videvali, je bila borba za prvo mesto v glavnem med kolesarji Proleterja in sicer med že zmar.o trojico Apollonio, Tamaro in Brajnik, ker niti kolesarji solin, niti Tržačani niso bili kos Koprčanom.
Takoj po startu, ki je bil ob 8.30 uri, so nekateri poskušali uiti, a dobra straža v prvih mestih jim je to preprečila; skozi Izolo in Strunjan so vsi vozili v skupini. Prva selekcija je nastala na bregu, ki iz Strunjana pelje proti Portorožu. Tu so ušli najprej Tamaro' in Apollonio, nato še Brajnik, Peror.e, Košuta, Da-gri. V Sečovljah so vsi bili oddaljeni kakih 100 metrov drug od drugega. To razdaljo so obdržali do Kopra, kjer po prvem krogu so vozili v sledečem vrstnem redu: vodila sta Apollonio in Tamaro s 100 metri prednosti pred Brajnikom, 200 metrov za njima sta privozila Dagri in Petronio, po 45” Košuta, po 50” Perone, po 1’10” Miklavčič, nato vsi ostali z večjimi zamudami.
Vse je kazalo, da se bodo prvi spojili, a takega načenja ni bil Tamaro, ki je z never-
jetno vz itrajnostjo m požrtvovalnostjo stalno vlekel, tako da se je 100-metrska razdalja kmalu povečala na 200, nato na 300 in še več. V Strunjanu sta imela prva dva že dve minuti prednosti pred Brajnikom in Dagrijem, ki sta se med tem časom spojila. Po Strunjanskem bregu je Tamaro ušel Apollo-niju in pridobil nekaj razdalje, ki jo je obdržal vse do Sečovelj. Tu je pa popustil, tako da ga je Apollonio z lahkoto dohitel. Skupaj sta s hitrim tempom vozila proti cilju in utrjevala svoj položaj. Na cilju samem, v odločilnem šprin-tu, je Apolloniju uspelo preteči Tamara le za pičlih 20 centimetrov. Čakati smo morali več kot štiri minute, da je na cilj privozila druga dvojica. Borba tudi za tretje mesto in nepričakovan uspeh Dagrija nad Brajnikom. Ostali so prihajali na cilj v večjih razdaljah.
S to dirko in poslednjo zmago se je Apollonio poslovil od juniorske kategorije. Prestopil bo namreč v višjo kategorijo in že letos tekmoval z najboljšimi na dirki okrog Hrvatske in Slovenije.
Končni vrstni red je bil sledeči:
I. APOLLONIO BRUNO, član 'SSD Proleter iz Kopra, ki je prevozil 76 km dolgo progo v 2 urah 27’58”; 2. Tamar Lorenzo, Proleter, z razdaljo 20 cm; 3. Dagri Marino, Proleter, 4’30” za prvim; 4. Brajnik Greste, Proleter, z istim časom; 5. Petronio. prvi od neregistriranih, 8’45” za prvim; 6. Košuta. ZDTV, Trst, 12’54” za prvim; 7. Perone, Pro. leter; 8. Vlsrmtin, drugi od neregistriranih, itd.
PnS
V
j STO-Zelezničar Beograd
v lahki atletiki
i Končni rezultat dvoboja 61:61
KOPER, 20. — Naša lahkoatletska reprezentanca je v nedeljo dosegla najboljši uspeh v letošnji sezoni s tem, da je izenačila rezultat v dvoboju z močnimi lahkoatleti beograjskega 2elezničarja.
Tehnični rezultati dvoboja so bili naslednji:
110 m ovire:	1. Venturini
(STO) v 16”2;	2. Ravalico
(STO) v 19”;	3. Milovanovič
(ZB) v 19”8;	4. Mladinovič
(2B) v 20”4.
Met krogle:	1. Jelisijevič
(ZB) 13,31 m; 2. Angelič (ZB)
11,96; 3. Trani R. (STO) 10,75;
4. Trani L. (STO) 9,53.
Skok v višino:	1. Ščuka
(STO) 1,65 m: 2. Mladinovič (ZB) 1,60; 3. Selakovič (ZB)
1,60; 4. Venturini (STO) 1,60.
Tek na 400 m: 1. Sedmak (STO) v 55”3; 2. Zuber (ZB)
56”2; 3. Veljkovič (ZB) 57”;
4. Fiumi (STO) 57”3.
Tek na 5000 m:	1. Mikuš
(STO) v 17’22”; 2. Odovič (ZB)
17’45”; 3. Abram (STO) 18’55”;
4. Kamčevič (ZB) 19’50”.
Met kopja: 1. Makor (STO)
46,70 m; 2. Gianolla (STO)
38,20; 3. Zidjonovič (ZB) 34,90;
4. Mladinovič (ZB) 33,40.
Skok v daljiino: 1. Selakovič (2B) 6,48 m; 2. Milovanovič (2B) 6,08; 3. Zetto (STO) 6,04;
4. Ravalico (STO) 5,07.
Met diska: 1. Jelisijevič (ZB)
43 m; 2. Andelič (ZB) 40; 3.
Venturini (STO) 34; 4. Cenda (STO) 32.
Tek na 1500 m: 1. Zivojno-	_
vič (ZB) v 4’28’’5; 2. Zomerc! stopil; Kuebler, ki je vozil ne
Kruševivki Napredak, ki je že obsojen na izpad iz prve lige, je sredi Beograda popolnoma nepričakovano premagal BSK. Zmaga Kruševčanov je popolnoma zaslužena.
V Sarajevu je Hajduk igral neodločeno. Gola sta dala Ma-tošič za Hajduka in Zigman za Sarajevo. Zigman je malo pred koncem tekme streljal na prazna vrata; žoga bi verjetno šla mimo, kljub temu pa jo je Bea-r a v pravem salto mortale krasno ujel.
Mačva in Spartak sta igrala neodločeno brez gola. Spartak je imel več priložnosti, toda odločni mačvanski vratar Petrovič, ki se je izkazal že prejšnji teden v tekmi s Partizanom, je vedno ubranil svoje svetišče.
Rezultati so naslednji; Borac-Partizan 3:1; Dinamo-Lokomoti-va 3:2; Napredak-BSK 2:1; Sa-rajevo-Hajduk 1:1; Mačva-gpar-tak 0:0. V soboto je Crvena zvezda premagala Vojvodino z 1:0.
Po 14. kolu je lestvica sledeča: Dinamo 26, Hajduk 21, Crvena zvezda 19, Partizan 16, Bcrac 13, Sarajevo 13, Lokomotiva 12, Mačva 11Q, BSK 11, Vojvodina 11, Spartak 11, Napredak 4.
Prijave za tekmo po Hrvatski m Sloveniji
ZAGREB. 20. —- Za kolesarsko tekmo po Hrvatski :n Sloveniji, ki se bo začela 7. septembra. so prišle definitivne prijave moštva iz STO in posameznikov iz Italije. Sodelovanje so prijavili tudi Luksemburžani. Pričakujejo še dokončne prijave iz Zahodne Nemčije, Francije m Belgije, ki so že obljubile sodelovanje.
Trst bodo zastopali sledeči tekači: Javornik. Fontanot, Del-la Santa, Coretti, Rinaldi in Grio. Pred dvema letoma so Tržačani dosegli v moštveni oceni prvo mesto, lani pa drugo. Izmed Italijanov sta se prijavila tudi Malabrocca, ki je zmagal leta 1948, in Baronti, ki je lani vodil do tretje etape, ko je odstopil.
Izvedeli smo tudi. da bo letošnja tekma v etapi Koper -Bovec verjetno šla tudi skozi Trst.	--------
Kiibler četrtič
prvak Švice
2ENEVA, 20. — Ferdinand Kuebler je že četrtič zaporedoma osvojil kolesarsko prvenstvo Švice. Njegov največji nasprotnik Kdblet, zmagovalec letošnjega Toura, je padel kakih 800 m pred ciljem in od-
(STO) 4’30”; 3. Miškovič (2B) 4’39”; 4. Zudek (STO) 5’05”.
Tek na 100 m: 1. Trani (STO' v 11*7; 2. Selakovič (ZB) 11”9
3. Spadavecchia (STO) 12”;
4. Veljkovič (2B) 12”3. Troskok: 1. Selakovič (ZB)
13,12 m; 2. Zetto (STO) 13,08; 3. Milovanovič (ZB) 13,07; 4. Venturini (STO) 11,97.
Štafeta 4 x 100 m: 1. STO (Venturini, Trani, Spadavecchia in Ravalico) v 46”1;	2.
Železničar (Zuber, Selakovič, Mladenovič in Vojkovič) 47”8.
kaj metrov za njim, je zmagal brez večje težave. Med dirko je Koblet dvakrat poskušal uiti, vendar ga je Kuebler obakrat ujel in potegnil za seboj še nekatere dirkače, tako da je proti cilju vozila skupina 8 kolesarjev, ki se je po Kobleto-vem odstopu zmanjšala na sedem Kobletove poškodbe so lahke —> odrgnjena koža na več krajih telesa.
Zmagovalčev čas: 256 km v 7 urah 20 min. 50 sek., povprečna brzina 34,812 km na uro.
JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO V PLAVANJU V LJUBLJANI
Plavali so tudi najboljši Francozi • Doseženi rezultati so povprečni - Slaba forma jugoslovanskih plavalcev
LJUBLJANA, 20. — V soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani jugoslovansko državno prvenstvo v plavanju. Izven kon. kurence so nastopali tudi nekateri najboljši francoski plavalci, skoraiji celotna francoska državna reprezentanca, ki je prejšnjo nedeljo tekmovala v Zagrebu, Med najboljšimi je manjkal samo Jany, ki je odšel s francosko waterpolo ekipo na turnejo po Dalmaciji. (Francoski plavalci so včeraj popoldne potovali skozi Trst v Francijo).
Na jji v enstvu doseženi rezu! tati so"— razen na 100 m prosto ženske (Ginette Jany 1:09.8) in 100 m hrbtno moški (Skanata 10:09.8) — le povprečni. Deloma gre to na račun1 Jhladl-nega vremena in pa težkega bazena. Pri tem ne smemo misliti da se Francozi v večini slučajev niso potrudili; po ogorčenem dvoboju z Trojaopvičem j!e Lusien, poleg Kleina in Raška najboljši evropski preač, kljuib zanj ne najboljšemu rezultatu 2:48.0 prišel na cilj popolnoma, izčrpan in se onesvestil, takt. da so ga morali dvigniti iz vode.
Vendar je tekmovanje — ki sie ga nista udeležila dubrovniški Jug in splitski Jadran z nekaterimi najboljšimi plavalci (Barbderi, Kučar. Stakula; Ligorio, Mašrdešič, Dragan ja J, kar je zanimivost prvenstva znatno zmanjšalo — pokazalo, kct tudi že srečanje v Zagrebu, da so najlboljtši jugoslovanski plavači trenutno v zelo slabi formi. Nekateri strokovnjaki prepisujejo to dejstvu, da še je ligaško tekmovanje prezgodaj začelo in so zaradi tega plavalci v času, ko po navadi dosegajo najboljše rezultate, bili že preutrujeni. Stalno upadanje rezultatov nekaterih najboljših plavalcev bi to potrjevalo.
Se nekaj podrobnosti z nedeljskega tekmovanja:
Na 100 m hifbtno za moške se je Skanaia revanžirai Francozu Bozomu za nepričakovani poraz v Zagrebu in dosegel za ljubljanski bazen zelo dober čas. Videli smo pa nekaj: Ska-nata plava v progi zelo nesi-gumo, tik ob letvici in tu in tam z roko zaide podnjo; pri tem izgubi na brzini in tudi ritem plavanja se mu pretrga. V Ljubljani se mu je to zgodilo dvakrat: obakrat mu je Francoz ušel skoraj za meter naprej. Zadnjič se mu je to zgodilo kakih 25 m pred ciljem, vendar je Skanata s svojimi močnimi in mirnimi zaveslaj! kmalu nadbknadil izgubljeno in zmagal za 4 desetinke sekunde. Ce bi se mu to zgodilo 10 m pred ciljem (in tako ne kako jt bilo v Zagrelbu), bi zmagal Bozon, ta 16-letni na videz slabotni mladenič, ki je po končani tekmi jezno gestikuli-ral — ni mu šlo v račun, da ni mogel obdržati prednosti.
Pred razburljivo tekmo na 200 m prsno je izbruhnil na plavalmm stadionu v Koleziji vihar ploskanja: speaker je najavil da bo plaval tudi stari Tone Cerer. nekak Bartali med slovenskimi plavalci, še pred kratkim državni rekorder, udeleženec nt> kar treh evropskih prvenstvih. Cerer je začel kot v starih časih in še na 100 m obrnil prvi. Nato pa sts prišla v ospredje Trojanovič in Lusien, ki sta se tik do cilja borila Za prvo mesto; zmagal j« z izredno oetrim finišem Lui-sden, medtem ko si je Cerer za las priboril zanj še vedno zelo častno četrto mesto.
Štafeta 4x200 m prosto je potekala v razburljivem dvoboju med plavalci zagrebške Mladosti in Francozi, ki sio to pot postavili štafeto kluiba Neptun iz Marseja, v kateri sta bila tudi Bernardo in Boiteux, člana štafete, ki je nedavno po stavila nov svetovni rekord s fantastičnimi časom 8:33.0. Prvi plavalec Mladosti Milinov ie zaostal za Francozom Komom
približno za 10 metrov, in predal komaj tnetji. Mislav Stipe-tič je na polovici svoje1 proge zmanjšal razliko proti Bernar-doju na polovico, nato pa je popustil m predal Vidoviču z nekako 8 metrov zaostanka. Z izrednim plavanjem je Vidovič nadbknadil vso razliko in predal istočasno s Francozom Mil-lioncm. Preostala sta Kvinc in Boifeux. Kvinc se je* zagrizel in plaval vzporedno s Francozom, trenutno najboljšimi plavalcem prostega stila v Evropi, do kakih. 120 metrov. Nato je Boiteux nekoliko pospešil tempo. Kvinc pa popustil. Tekma, ki je zadrževala dih gledalcem, se je končala z zmago Francozov. Ostali d've štafeti sta prišli na cilj dokaj kasneje.
TEHNIČNI REZULTATI:
100 m hrbtno ženske: 1. Ber-lioux (F) 1:22.4; 2. Vauvresy (F) 1:23.4; 3. Grkinič (Primorje) 1:27.4; 4. Basta (P) 1:27.4.
100 m prosto moški: 1. Skanata (Mornar) 1:01.6; 2. Mihaj-lov (Proleter) 1:01.8; 3. Boulin (F) 1:01.9; 4. Quinz (Mladost) 1:03.5.
200 m prsno ženske: 1. Lavrenčič (Pr) 3:09.2; 2. Jeriče-
■HBMi
Skok v vodo. Padalci so skakali v kopalnih hlačkah in se nekaj metrov nad gladino Blejskega jezera osvobodili padala, nato :pa so morali priplavati na določeno mesto na obrežju.
vič (Korč) 3:15.6; 3. Kuhar (I) 3:15.6; 4. Korpeg (M) 3:16.8.
1500 m prosto moški: 1. Boi-teux (F) 20:19.4; 2. Bernardo (F) 20:30.0;	3. Vidovič (Ml)
20:45.4; 4. Zuvela (Mo) 21:00.0.
100 m prosto ženske: 1. Jany (F) 1:09.8; 2. Loparič 1:14.0; 3. Tanguy (F) 1:16.2; 4. Grkinič (Pr) 1:16.8.
400 m prosto moški: 1. Boi-teaux (Fr) 4:58.8;	2.	Vidovič
(Ml) 5:04.9; 3. Stevanovič (Sever) 5:07.5; 4. Million (Fr) 5:11.2.
400 m prosto ženske: 1. Jany (Fr) 5:39.0; 2. Loparič (Primorje) 5:52.4; 3. Thomas (Fr) 5:59.8; 4. Poirot (Fr) 6:08.5.
100 m hrbtno moški: 1. Skanata (Mornar) 1:09.8; 2. Bozon (Fr) 1:10.2; 3. Finci (Primorje) 1:13.8;	4. Pelan (Ilirija)
1:14.9.
200 m prsno moški: 1. Lu-
cierj (Fr) 2:48.0; 2. Trojanovič (Mornar) 2:48.6;	3.	Pandur
(Mornar) 2:49.8; 4. Cerer (Ilirija) 2:51.7.
4 x 10« m prosto ženske: 1. Francija 4:57.2;	2.	Primorje
5:19.0; 3. Mladost 5.49.8.
4 x 200 m prosto moški: 1. Francija 9:29.0;	2.	Mladost
9:38.0; 3. Mornar 9:54.6: 4. Sever 10:26.4.
REKA. 20, — Drugj dan mednarodnega waterpolo turnirja, na katerem nastopajo francoski, dunajski, zagrebški in re-
20.30:	»Nevaren
KINO
V TBSlt
Excelsior, 16.30:	«Napeto6W
Basehart.	...
Nazionale. 17.00: «Klienii m®" ne» L. Parks, B. Hale. , Fenice. 17.00: «Mesto S Keyers, Ch. Korvin.	*
Arcobaleno. 16.30: «Zloilft " aoči» E. Portmann, D. C®' Astra Rojan. 17.00: «Rosauro v stro» Pedro Armendariz. . Alabarda. 15.45: «0(1 poln®1 zores, M. Stevens, G. Sto® Azzurro. 16.00: «Sest žen “ bleu-ja». Totd, I. BarsizU Garibaldi. 15.00: «Zastrupil« ščices F. Tucher. A. Mara-Ideale. 16.30: «Krčma razir, ga veselja«, F. Astaire, a sby.
Impero. 16.30: «Giuseppe VeJL njegove nesmrtne i131®?).
F. Giachetti, M. Cebotafl, Gigli.
Viale. 16.00: »Proti zakonu*, Italia. 16.00: «Angel med trov». L. Bali, J. Hodiak. ^ Kino ob morju. 16.45: Nei®^, sovraštvo«, R, Young, B-chum. ’
Marconi. 16.30: «Giocondin ljaj», Ch. Boyer, A. Bly®_ j Massimo. 16.00: «Crni Marlovve, P. Armendariz. ^ Novo Cine. 16.00: «Blazne je« J. Carson.	«4
Radio. 16.00: «Krivda goSPe tove» W. Hendrix, C. R3**!* Savona. 16,00: «Američan v nu», M. Rooney.
Vittorio Veneto. 15.30: šketirji«, L. Turner, G. K«*' POLETNI KINO:	^
Javni vrt. 20.45: «Blaano ^ ljen».
Rojan, 20 in, 22: »Trije ns z Missourija«.
F. Severo. 20.45: <(Matadoras. Skoljet. 20.45: «2ena je M'6’!, Brocchetta. 20.45: »Sfinga z13m Vittoria. 20.15: «Maya, haVS‘ sirena«.
Ginnastica. ložaj«.
RADIO
JIIKOSIOVASS#® CO K E TKSl* TOREK 21.8.1951. Oddaja v slovenščini:	,ijl,
Poročila ob 7.00, 13.30, 23.05 — 7.15 Jutranja glasba., m Vedre melodije. 14.00 Sl^f^ narodne pojo zbori. 14.30 0%;' raj do danes. 14.35 BertoK&, ta za klavir in tolkala, l8'®",,^ ninijeve skladbe. 18,15 K1"V pregled. 18.30 Makedonske rodne. 19.00 Pisan spored ‘n# glasbe. 20.00 G. Rossini: brivec - opera v dveh <*" #
22.00 Pisan spored lahke ne glasbe, 22.45 Serenade mance. 23.30 Glasba za-Oddaja v italijanščini:
12.00 Skladbe Franca '-i#
12.45 Orkester iz Sv. Ni*1"
13.30 Intermezzo.
* 1. O V K I J •* . /
12.00 Zabaven opoldan^lajilj red. Zabavna glasba. 13.1“ ‘jt? pevci pojo znane napev«., # Poje komorni zbor Radia ^ ljana. 15.15-15.30 Zabavna**^'
18.00 Želeli ste - poslušajt'l> Klavirske polke Bedricha
ne. 19.40 Poje Slovenski si1^rf ni kvintet. 20.00 SimfoniCfiteSi* cert Radia Ljubljana. 22.3° in zabavna glasba. 23.15 Jv"I J ura slovenskih skladatelj«* r/ Škerjanca, Blaža Arniča, Lipovška in Uroša Kreka.
'i it n r 11 7.30 Jutranja glasba. - . y vsakega nekaj. 12.00 N«”' A 12.10 Sairit Saens: AlžirsK« J
12.30 Howard Barlovv i*1 že|jJ j' orkester. 13.00 Glasba F0^, (5
17.30 Plesna glasba.
Amerike. 18.15 Čajkovski- ^ čica. 18.31 VVagner: MojStr' norimberski, odlomki •* 0ytl 18.43 Vesela glasba. 19.1' M verturi. 19.32 Operne Vieuxtemp's: Koncert ^ n Znani valčki. 20.30 Okno j|/
20.45 Komorna glasBS,'ofl»ci Frar.ck:	Simfonične	v
21.45 Tangi in počasni j/fi
22.00 Mozart: Koncert 22.22 Črnski zbori. 22.37 ‘•■5 listi. 23.00 Rapsodije. nočna glasba.
« le s '■
7.45 Jutranja glasba gelinl in osem instrumei-. ign-.,-i Vesela glasba. 12.20 Ritn11 »iA Amerike. 13.25 Slavni 14.15 Ritmična glasba. 1’
reka.
n. V
coske pesmi. 17,30 SP®Je^ fjt
18 30 Plpftno alacha * »»iH* L-f
ški' waterpolisti, je francoski
pesmi. 20.58 Orkester^ jlgj'
ekipa premagala kombinirano ekipo Zagreba s 4:2, rešk0 Primorje pa je premagalo dunajski «Union» s 6:3
18.30 Plesna glasba. pllipPjSfi
pesmi.’ 2T.30 šimfoni««*.
22.30 Simfonična Plesna glasba.
pese’’1.
iiil"
..4
«Kaj pa, ali je ona zadovoljna s tabo?» je vpražal tajnik.
«Ona, ona? Ona nima prav me vzroka, da bi se pritoževala. Pa saj ve§, kake so ženske. Ne vidijo črez lastno gnezdo, dela in žrtev za Javni blagor ne razumejo! Moja stara — edinole gostil, no vidi, seje pa ne, ki je v gostilni! — Vidiš tajnik, tl bi ji lahko to dopovedal, tebi bo veC verjela kakor meni. Saj se že lastnega doma bojim. Tako ne gre naprej! In Se Julka.-, pa kaj bi pravil! Daj, daj, tajnik, če le moreš! Pa adijob
Slučaj je nanesel, da je ba3 tisti čas, ko sta se župan in tajnik po svoje tako posvetovala, bila županja pri tajnikovi ženi, gospe Podržajev!.
Rekla je, da Je kar tako, slu’ajno mimogrede, pogledala noter, kaj dela kaj gospa; hkratu je položila na kuhinjsko mizo precejšen omotek: naj se gospe ne zdi
zamalo, včeraj so klali pa prinaša pokusit kolin!
Človek bi mislil: tega 0-motka gotovo ni kar tako, slučajno in mimogrede, zdoma s seboj vzela — toda uvaževati je, da ženska logika hodi svoja pota.
Gospa nadučiteljeva Je sklepala roke, kaj da pome-ni taka velika 2ast, in vedla je poset v sobo.
«Oh, saj moram koj domov!* je rekla županja, pa se je usedla, kakor da ho5e korenine pognati. In potem je pravila o Rjavki, da zdaj že rada žre in da sta z Jul-ko dobri prijateljici in da se bo šla Julka kuhati učit, toda ne ve še, kam bi jo poslala. V Luče je ne da k sestrični — ne kaže; morebit! rajši v mesto. Take skrbi so z otroki! Ali je mladi gospod 2e Sel na Diunaj? Bog mu daj obilo sreče!
Nenadoma se je županja pričela jokati, krčevito je Ihtela ln se tresla po vsem životu.
Prestrašena gospa naduči-
telj eva se je usedla k nji na divan. Tolažila Jo je In božala in ni vedela, kaj je in kaj bi storila; spomnila se je, da možu pri notranjih zadevah dobro stori brino-vec in vprašala je, če sme postreči s kozarčkom..-
Županja se je polagoma toliko pomirila, da je ganjena odklonivši ponudeno o-krepčilo, slednjič razodela, kaj ji teži srce in kaj jo je prav za prav privedlo pod to nizko streho.
«Oh», je rekla, «ta nemarna sodnija, koliko nesreče je že spravila nad našo hišo! Moj «človek», ta duša, zlata vreden ~ ali odkar po Mu-hoboru straši sodnija, kakor izpremenjen! Vsak večer po-nočuje po gostilnah, pravi, da imajo seje, pa ni res: pi. jejo pa plešejo, grdobe! Oh, kako je pameten vaš gospod, da ne gre blizu! — Kakšen potem domov prihaja — saj me Je sram praviti! Zjutraj ga boli glava, slabe je volje, ves čas kriči na nas ženske. Uboga nasa Julka, že tako
MUHOBORCI
j NAPISAL FR A N MILČINSKI - FRIDO LIN ŽOLNAj
je bil plašen ta otrok, zdaj se kar skriva, nič ne govori, kar vidno pojema. Ljudje mislijo: «Da pri županu vsega imajo dosti!» Pa najpotrebnejšega nimamo — rodbinskega miru.*
Gospa nadučiteljeva je vsa zbegana poslušala, spodobilo bi se, da bi kaj vmes rekla, toda kaj, da ne bi bilo razžaljivo za gospoda župana. Majala je torej zgolj z glavo, sklepala roke, tleskala sočutno z jezikom in Izjavljala: «Ti moj Bog, tl moj Bog! Ali bi vam lahko postregla z malinovcem...* «Proslm vas, gospa nadučitelj eva, ostanite tukaj, ničesar ne nosite! — Ce ml hočete ustreči, nekaj bi vas prav lepo prosila. Vaš go-
spod je tako pameten mož, najbolj pameten v vsem trgu — moj mož ga močno čisla, čeprav sta si dostikrat navzkriž- Prosim vas gospa nadučiteljeva, sporočite svo. jemu gospodu, da ga prav lepo prosim, naj dopove mo-jemu možu — bo že vedel sam, kako — da sta žena in otrok več kakor tista sodnija v oblakih, ki sl Je ne bodo nikdar pnkrokali, priplesali in prizmerjall. Prisiliti se ne da nobena stvar. Tako pravim: Ce je božja volja, dobimo sodnijo v Muhobor, pa če mezinca ne ganemo. Ce ne, nas pa tudi ne bo konec! Toda v takem živeti je hujše od vic; raj Sl greva proč obe z Julko — nikdar več naju ne bo videl.*
Solza hudournik se je iz-nova udrl po rejenih licih županje.
Gospa nadučiteljeva je tresla županji roko in ji obljubljala vse, kar je želela.
Poslovili sta se zelo prijateljski in županja Je gospo nadučitelj evo za slovo celo poljubila; ali na ustni ah na lice, tega se gospa nadučiteljeva že koj po dogodku ni mogla več spomniti, preveč je bila razburjena.
Nadučitelj je domov pri-Sedši poslušal genij ivo histo. rij o o obisku županje in rekel: «2upan bi rad, naj mu spreobrnem ženo, žena pa narobe, da ji moža! Dvesto kron Imam letne plače kot tajnik. Za tako malo denarja preveč zahtevajo službe.
Ce mi ne povišajo za štirideset kron na leto ali recimo vsaj za šest in trideset ~ ne vem, kaj bom storil!*
Osmo poglavje UBEGLA RJAVKA
Bližal se je dan, da Janko odpotuje na Dunaj Po večerji, ki je bila bolj tiha, je mamica s svojim drobnim glasom zapela: «Bratci veseli vsi, tralala, tralala.-.*, razposajeno je plosknila v suhi roki In rekla: «Salamuca, Janko, koraj-ža velja! Ata, daj, daj fantu kaj drobiža, naj gre malo ven med ljudi, da se razvedri. Saj je res, kaj bi se vedno doma kisal!*
«Rad sem doma*, je z lju-beznivim pogledom odgovoril Janko.
«Idi, le ldi», se je oglasil oče Podržaj in jemal denar iz vezenega mošnjička, «in adijo reci družbi — ko že pojutrišnjem odpotuješ. Saj te imajo radi.*
«se tl pojdi, ata!* ga je vzpodbujala žena.
«Ata bo šel v zaspani j o*, je odgovoril ata in je resnost tega svojega naklepa podkrepil z odkritim, melo-dično zaokroženim zdehom.
Janko je sel torej sam k »Pikapolonici*
Sprejel ga je glasen krik in smeh. Družba, ki je bila nocoj nekaj številnejša nego običajno, je sedela in stala okoli gosposke mize v kotu In vsa pozornost se Ji je očit. no obračala v gospoda Rru-noslava Batiča s cvetko v gumbnici. - komaj da so utegnili odzdraviti Janku In se mu umakniti, da je pristavil stpl. In j^o se je hotel usesti, so se kar trije hkratu zadrli vanj:
«Kaj pa, ali ne bos čestital? Torej čestitaj no! Čestitaj srečnemu ženinu!* '»Kaj se je pa zgodilo?* Je začudfiii vprašal Janko.
S krohotom se mu Je razo-dela velika novica: «Kruno-slav se je zaročil s Slavico!*
Df1
Janko ,ie čestital ^ Burkasti smeh dru*1^ f I bil pogodu; videl Je> brivca in ga draži. J j Povzel je besedo / «Tako je paf: Tisti’ { kurniku. tišče ven, °n' zunaj, pa v kurnlk* j Poštar si je	^
na tla, na novo sl J sal, pogledal v jO*v zažgal si je pip° mu prikimal. To ic' k' lo: «NK' se ne boj, ° 0\t Ce ne dobro, pa s*a
Kregar je trčil
r te «vi’
svet ne
Splošen krohot^ pii?
Janko je sedel breZ Rode je z noželJld0li,
čaši. «Postrežba n9 ,
sl!»	w S1*'
Iz kuhinje Je ca z novim predPa ,ejii , več je bilo čipk na ^ go platna _ za ko, v laseh rdeč° j
UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI *t B. III. nad. - Telefon Jtev. »3-808 In 94-638, - Poštni predal 502. - UPRAVA ULICA SV hKANCISKA St 20 — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30 - 12 ln od 15 - 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60 finarično-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska TržaSki tiskarski zavod. — Podrož.: Gorica, Ul, S. Pellico I-Il., Tel. 11-32 Koper, Ui. Battlstl 301a-I. Tel 70
P
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. Četrtletna 900, polletna 1700. celoletna 3206 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, meseč'10 Poštni tekoči račun za STO HVU: ZalotntStvo tržaškega tisKa, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemske«* < Ljubljana, Tyrševa 34 tel. 20-09. tekoči račun pri Komunalni banki v Llubljan! 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo	tiska