Posflnifezna žtevllka 20 vlnarter, Sev. 58. V Ljubljani, t ponedeljek dne 24. marca 1919. Leto !. »Metna po poiti S 40'—, u Uubljan* K 36*—* % w«rtno ... 20-—, . . . ir— • UtiHetoo . . . 10-—. „ ■ . »•— J* ®®S®ŽOO m n r m 3*50. m « n 3'"*' in uprava: Kopitarjevi ulka & — Tolefoa SO* NEODVISEN DNEVNIK msaratt: Enostcipna pctttvrsti 159 mn M kln tlsoka ali n!« prostor) ti enkrat »e JO na. n dr*-la »attrat po 45 »In. — Ob sobota« tfrclnl tartt — Poslana: Emntolpna petitvrsta ( t-—> — bb*|a nafc dan. Urnami« nedelja m praznika. st 1 srt ooaoiitok Ministrski predsednik Protič o zunanjem položaju. Posebno poročilo »Večernemu listu«. * ^ seji narodnega predstavništva dne J predsednik in uamestnik zunanjega rnini- m;irca je kot prvt govoril ministrski j sta Stojan Protič o zunanjem položaju: Položaj težaven. (, Takoj po zedinjenju našega naroda 'kov, Hrvatov in Slovencev je vlada vsem Jeznim in nevtralnim državam naznanila ustanovitev Kraljestva SHS. Priznale so državo po vrsti: Norveška, Zedinjene fžave severno - ameriške, Grška in Švica Novoustanovljeni slovanski državi Čeho-* vaška ni Poljska. Naši zavezniki Anglija, Francija in Italija nas proti vsem našim pričakovanjem žal, doslej niso priznali. Kriv je temu nedvomno londonski pakt. Takega postopanja nismo zaslužili in v imenu vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so na mnogo načine in z največjimi žrtvami sodelovali v boju za skupno stvar vlagamo proti temu najenergjčnejŠi protest. Svoje zaveznike in prijatelje kličemo na pomoč proti tajnim dogovorom za naše narodne pravice. Naša stvar sveta in pravična. Položaj je zapleten in mučen, a mi ne zdvajamo. Naša stvar je sveta in pravična, zahteve se skladajo z načeli predsednika Wilsona, ki naj tvorijo temelj za nov red v Evropi in na svetu. Mnogo škode Morajo priznati malim narodom nepravil-Pogrešena politika velikih narodov, to* ® narodu SHS, ki se je v mnogoletni bor-ohranil proti takima sovražnikoma ka-r fitft bili Turčija in Avstrija, temu se tudi sedaj ni Še treba l>ati za bodočnosti Očitajo nam, da zahtevamo ozemlja, ki so naseljena s tujim prebivalstvom. Toda dejstvo je, da so dotične tuje življe v naše obmejne kraje šiloma naselile sovražne državne oblasti: turška, benečanska, avstrijska in madjarska. Tem življem dajemo sedaj na prosto voljo, da ostanejo z nami, ali pa se odselijo nazaj, odkoder so bili nekoč prišli, A zemlja je naša! Svoje pravične zahteve bomo odločno branili. Svoje vprašanje smo predložili evcop-• *niu sodišču v imenu bodočega miru. To naša dolžnost. Toda ravnotako smo ^Pra^ljeni, da odločno branimo svoje zahteve! 0f. Preide govornik na italijansko j. J^eifO in njene nasilne čine ter nada-l®: A.ko pravi italijanski ministrski pred-sc ^tal*)* ne more odreči klicu a»olj italijanskega mesta Reke, potem Reka ne samo kliče, nego ‘udi ^ti, da [o čim prej otmemo in prive- »▼«!• naročje. Uto valja u tso na- šo Istro in vso našo Goriško! Vse tržaško goriško in reško ozemlje je naše, naša {c vsa Bačka, naš je zapadni Banat, komur pripadajo tudi Temešvar, Vršeč in Bela Cerkev. Vse naše zahteve in težnje temelje na načelih svobode, na samoodločbi naradov, na načelu narodnosti, neodvisne in samostojne razsodbe in razsodišča Amerike. Ako ta načela veljajo za druge, morajo veljati tudi za na»! (Dolgotrajno, viharno odobravanje,} Kaj bo z našimi ujetniki? Kmalu bo minulo pol leta, odkar j« končano prelivanje krvi, a naši ujetniki se še sedaj niso vrnili iz nesrečnih taborišč po severni in južni Italiji, ki v njih na tisoče naših mož in fantov trpi neizmerno gorje. Tupatam prihaja od tamkaj do nas klic obupa, proseč pomoči od domovine# Toda na tisoče naših ljudi, skriva V svoji tajni ogromna in nema Sibrija. Od teh ni glasu do nas. Nc vemo, kako se jim godi, neznana nam jc njih usoda, trpe li glad in pomanjkanje, ali svobodo in obilico. Na tisoče kilometrov nas loči od njih! Nekateri so se vrnili sicer po prevratu t domovino, drugi prihajajo domov kot jugoslovanski legionarji, ki so med vednimi boji in nevarnostmi prepotovali celo Rusijo, Ledeno morje, Atlanški ocean, ali pa ogromno Sibirijo, Kitajsko, Japonsko, Tihi in Indijski ocean, Rdeče in Sredozemsko morje ter pri Solunu zopet stopili na jugo-* slo'vansko zemljo. Se več pa jih je ostalo v Sibiriji v taboriščih, doživljali so boje med boijŠeviško in protiboljševiško armado, še umikali bog-vekam in dar.es nihče ne ve, kako se jim godi- Ni glasu od njih, ; Mednarodne organizacije Rdečega križa so poskušale lajšati tem revežem nji-\ hovo usodo, toda danes je tudi to skoro nemogoče, ker zmeda v Rusiji onemogoČa> da bi jih pomoč dosegla- , Iz slovenskih in drugih jugoslovanskih sel prihajajo prošnje, naj vlada pomaga, d\. se bodo ti naši bedni bratje lahko vrnili na svoje domove. Toda skoro izključeno je, da bi vlada mogla kaj storiti za nje* Veliki svet danes nima časa, da bi se pobrigal za usodo tisočev, ki odtrgani od domovine begajo po mrzlem Sibiru, brez doma in morda brez pomoči. Zato skoro nž verjetno, da bi posredovanje naše vlade imelo kak večji uspeh. Toda vseeno je treba, da vlada tudi za te reveže stori, kar more! Naj posreduje za nje pri velevlasteh ter pri mednarodnih organizacijah Rdečega križa. Morda se vendar te posreči, da se tako olajša njih usoda. Preveč naših bratov je v sibirskem pregnanstvu in preveč žalosti v naši domovini za njimi, da bi samo en k h ra k, la ga je mogoče napraviti ta. nje, ostal ne-, storjeni Mariborska porota. Krivda ljubljanske odvetniške zbornice? Iz pravniških krogov se nam piše: Ljubljanski odvetniški zbornici se očita, da se je po njeni krivdi sestavila lista sedanjih mariborskih porotnikov tako nesrečno, da je skoro polovica naših narod-ših nasprotnikov in da je bilo to mogoče na ta način, ker je odvetniška zbornica poslala k žrebanju znanega nemškega odvetnika dr. F. — To očitanje pa ni utemeljeno in tudi biti ne more, če se pomisli, po kakih predpisih 6e sestavljajo imeniki popotnikov, Treba je torej o tem pojasnila. Vsako leto v jeseni morajo župani sestaviti imenik tistih oseb v občini, ki so izpolnile zakonite pogoje, da morejo sploh postati porotniki in jih pošljejo svojemu ©krajnemu glavarju, Te takozvane »prvotne imenike« mora potem okrajni glavar predložiti predsedniku sodnega dvora (deželnega okrožnega sodišča), pri katerem ise imajo vršiti porote. Okrajni glavar pa ima pri tm nalogo, da imenuje tiste može Iz -prvotnih imenikov«, ki se mu zde prav posebno sposobni za porotnike, (Okrajni sjlavar seveda lahko dela pri tem svojo politiko, zlasti narodno.) •— Ko dobi sodni predsednik vse tako predložene »prvotne imenike«, skliče komisijo, ki sestavi na tej podlagi »letni imenik«, t. j. določi tiste može, ki naj sodijo pri porotah v prihodnjem letu. S to komisijo pa odvetniška zbornica nima nobenega posla, marveč sestavljena je iz sodnega predsednika, iz treh sodnikov in pa iz treh zaupnikov, katere vse določi predsednik sam. In ta komisija |e tista, ki izbira in izbere iz prvotnih imenikov može za takozvani »letni imenik« porotnikov. Od nje je torej zavisno, koliko porotnikov te ali one narodnosti pride v poštev za tisto leto. Napravita se dva oddelka, eden za glavne porotnike, drugi za nadomestne (bivajoče na sedežu porotnega sodišča). Iz tega »letnega imenika« pa nastane fca vsako porotno zasedanje posebej '.»službeni imenik« (liste), to pa ne potom Izbiranja, ampak potom žrebanja. Ime-jia mož, zapisanih v obeh oddelkih letnega Smenika, dene namreč sodni predsednik v Idve posodi, iz katerih sam potegne najprvo 36 glavnih in potem 9 nadomestnih porotnikov. Njih imena se zapišejo in tako je sestavljen službeni imenik. Pri tem uradnem dejanju, ki se vrši 14 dni pred porotnim zasedanjem, so poleg sodnega predsednika navzoči dva sodnika, drž, pravd-nik in en odvetnik, če ga odpošlje odvetniška zbornica, kar se navadno zgodi. Vsi ti so pa le priče formalnega akta: žrebanja. Iz tega je razvidno, da odvetniška zbornica ne more nič za to, če je lista sedanjih mariborskih porotnikov nesrečno sestavljena. Vzrok bi tičal v zgoraj označenih predpripravah, posebno pri sestavi letnega imenika, kjer pa odvetniška zbor-Dica nima nič opraviti, Neresnična vest. LDU. Odesa, 24. marca. Čujemo, da je linastija Karagjorgjevičev odstavljena •— ?roglašena je jugoslovansko republika, Revolucionarna nevarnost v Italiji. LDU Berlin, 22. marca, (DKU) »B, Z. a m Mittag« javlja iz Lugana: Sklep, da bo italijanska socialistična stranka ustnovila novo revolucionrno internacionalo na podlagi naziranj ruskih komunistov, bo kmalu pokazal svoj razkrajajoči učinek na gospodarski položaj Italije, Sklep je bil sprejet s 7 glasovi proti 3 glasovom. Že sedaj se kažejo v industrialnih glavnih mestih sumljivi znaki velike nezadovoljnosti Italijanskega proletarifata. Brezposelnost, prepoved izseljevanja ter demobilizacija, ki povečuje brezposelnost, so resni znaki, ki pospešujejo nevarnost preobrata. Ekspresni »lak Pariz-BukareSta preko Slovenije. LDU, Maribor, 24. marca. Ekspresni vlak Pariz-Bukarešta od danes naprej ne bo vozil preko Budimpešte, ampak preko Dunaja, Maribora, Zidanega mosta in Si- seka, in sicer kot brzovlak St, 5, h IVU" ribora sc odpelje približno ob 5. uri z)u-< traj. Za čeiko-rusko zvezo. LDU Praga, 23, marca, (Dun. KU) če- hoslovaški tiskovni urad objavlja članek moskovskega lista »Ruskoje Slovo« z dne 18. t. m,, ki se zavzema za češko-rusko zvezo ln ld pravi, da bo bodočnost čeho- slovaške države zajamčena sarno v zvezi z novo pridobljeno Rusijo. Obenem objavljajo listi oglas češko-ruske zveze v Pragi, W ravnotako zahteva češko-rusko zvezo. Ententa proti ruskim boljševikom. Poročilo ruskih holjMfcov mažarskim. LDU Moskva, 23. marca. (Dun, KU Brezžično) Komisar ža zunanje posle Čičc-rin je poslal ljudskemu komisarju za zunanje posle v Budimpešti brezžično brzojavko, kjer natančno opisuje sedanji položaj ruske sovjetske republike ter uspehe ruskih sovjetskih čet, zlasti na jugu in v Ukrajini, Naineh entente je, pravi brezžična brzojavka, da ne pošlje svojih vojakov proti nam, temveč da naščuva druge na boj. Nemčija se je pokorila volji entente in je pod poveljstvom Hindenburga ustanovila novo vojsko kot levo krilo proti nam, medtem ko tvori poljska armada ccn-trum in ukrajinske čete Petljura levo krilo te invazijske armade. Ko prodirajo naše čete zmagoslavno na donskem ozemlju na ozemlju Ural-Orenburg, se bliža nemško levo krilo Ponevvjeshu. Letonske rdc‘ če čete ogrožajo poljski centrum. Poljsk* centrum se približuje Vilni in Minsku je zavzel Baranoviče, To ofenzivo je naj' brže zasnovala ententa. Naš položaj na ef hodu je torej težaven. Najbolj težaven Je položaj naših letskih in litvanskih zavez* nikov. Medtem ko se ukrajinske sovjetski čete bližajo Galiciji, kjer že vre, smo približali našim ogrskim zaveznikom, stoje v zaledju naših sovražnikov. Pf0 Nemcem in Poljakom se kontrirajo n°v moči. Pojav zaveznikov v srednji EvmP je jako dragocen. Poziv ogrskc-ruskl rdeči vojski LDU Budimpešta, 23, marca. (OKU) Ljudski komisarijat za vojne posle objavlja oglas na ogrske proletarce ruske rdeče vojske, ki veli med drugim: Borili ste se na snežnih poljanah Sibirije in v pragozdovih Urala ter na planjavah Turke-stana za osvoboditev internacionalnega proletariata. V vrstah proletariatske vojske ogrskih sovjetov je vaše mesto. Pridite Ln javite se prvemu mednarodnemu rdečemu polku. Potrebujemo vas vse. V®* rdeči vojak, ki sc je povrnil, najde m®3 ^ v proletariatski vojski. — Enak ogla®. ^ ruskem jeziku je izdal ljudski komisari) za vojne posle ruskim ujetnikom na Ug LDU Budimpešta, 23, marca. Vse ogrsko časopisje brez razlike str® pozdravlja novi režim. Rusija mažarskim komunistom. LDU Moskva, 23. marca, (Brezžično.) Beli Kunu, poverjeniku za vnanje zadeve v Budimpešti. Smernice komunistične internacionale je odobril kongres komunistične internacionale v Moskvi od 2, do 6. marca 1919, Nasprotja, ki jih vsebuje kapitalistični svetovni sestav, so se pokazala z ogromno močjo v velikanski eksploziji v veliki imperialistični svetovni vojski. Kapi- talizem je skušal svojo lastno anarhijo Pr magati z organizacijo produkcije. LDU Budimpešta, 24, marca. (B!" 'žično.) Iz Moskve javljajo brezžično: US ski vladi svetov, sodrugu Beli Kunu, v ** dimpešti. Ogrski komunisti, inteimacion®^ sti rdeče armade pošiljajo najprisrčncl revolucionarne pozdrave proletartj® kmetom in vojakom, ki so ustvarili vl®° 'jvetov proletarske diktature na Ogrskem. ^*ani rdeče armade stoje trdno in odločno v »ronti internacionalne proletarske revo-,,cMe< kjer bodo vzdržali glavni napad imperialistov, Vsi drugi proletarci, kmeti in £!?■ki. so šc v sovjetski Rusiji, so mo-“'zirani ter obvezani, da sc čim prej pojavijo y službo ogrske republike svetov. . riYkujemo vaših nadalinih navodil in po-lasnil o posameznostih nove strankine tvorbe, zlasti vlade svetov. Naj živi rdeča Ogrska! — Rudnyanskyi, LDU, Moskva, 24. marca. (Brezžično.) Ljudskemu komisarju za vnanje stvari, Beli Kunu, v Budimpešti: Prosimo, sporočite, ali je sodrug, ki naj bi vam prinesel pred časom nov sestav za šifriranje, to izvršil. Dotični sestav je pa samo za manjša sporočila sposoben. jim rejcem. Na kocko se stavlja bodočnost Nemške republike, vrši se brezstidna igra z najplemenitejšimi ideali človečanstva, V slučaju, da se šiloma zasede Gdansko, noben nemški delegat ne sme poprej v Versailles k mirovnim pogajanjem, preden ni Gdansko zopet osvobojeno. Upamo, da je Wlison trdno odločen, mirovni konferenci prisostvovati kot apostol pravice, ne pa kot Poncij Pilat. Kar počenjajo v Parizu glede razmerja med Nemško Avstrijo in Nemčijo, dokazuje, da velja za entento pri urejanju bodoče Evrope kot vrhovno načelo razcepitev in oslabitev nemštva. LDU Kairo, 15. marca. (Dun. KU (Zakasnelo,) Včeraj je prišlo do spopada med oklopnim avtomobilom in prebivalstvom. Pri tem spopadu je bilo 13 mrtvih in 27 ranjenih. Tudi v Aleksandriji je moral dne 14, t. m. vojaštvo razgnati množico« Javljajo, da so bili tudi v provinciji mani* festacije prebivalstva. iz pokrajine. kr Umrl je 12. marca 1919 v ljubljanski civilni bolnišnici 211elni Feliks An-drejka iz Dolenj na posledicah ran, ki mu jih je povzročila granata na soški frontL Trikratna operacija v civilni bolnišnici mu ni mogla rešiti mladega življenja. Prepeljali so ga na Rova in položili 15, t, m. v grob njegove pred 13. leti umrle matere* Bil je zelo priljubljen in priden fant, zato je bila tudi udeležba pri pogrebu velika. Ni bilo hiše, ki bi ne bila poslala zastopnika k pogrebu; zlasti so bili njegovi vojni tovariši in prijatelji mnogobrojno zastopani in so se ginjeno, prijateljsko lepo obnašali, —— Dragi Feliks! Mnogo si pretrpel, od nas pa si veliko prezgodaj odšel! Počivaj mirno in lahka naj tl do domača gruda! kr Obveščevanje tujine. Ljubljanskemu dopisnemu uradu se je posrečilo dobiti ugodne zveze s tujino, tako da mu je mogoče - v inozemstvu primerno placirati vesti o vseh važnejših dogodkih ter reagirati na izvajanja vsled nezadostne poučenosti nam premalo naklonjene publicistike. Zadnji čas pošilja svoje informacije v svet tudi radiografično — seveda ne z ljubljanske radiografske postaje, ki je r.a to prešibka — tako da je torej evropska javnost ločno poučena o našem pokretu in o naših težnjah. Na ta način bo mogoče, opovreči tista docela kriva nazira-nja, ki vladajo o nas širom sveta, ker nas je vesoljno nemštvo vedelo prikazovati kot vse prej nego kulturno pleme, in ker do svetovne vojne nismo skrbeli za to, da bi se tujina mogla o nas poučiti. Zlasti švicarsko časopisje je našim vestem odprlo svoje predale ter objavlja poročila ljubljanskega dopisnega urada v obliki brzojavk kakor tudi kot članke z redakcijsko opremo. — Redno prinašajo ta poročila »Journal de Geneve«, »Gazzetle de Lau-sanncit, »La Suise«, »Tribune de Geneve«, »Le Genevois«, »I.a Feuille«, »La Revne«, »Tribune de Lausnnne«, »Zurcber Z ti!.«* vZurcher Post«, »Berner Tagblutt«, »Na- Bnančsii odbor narodnega pred- Belgrad, 24 . marca, (JDU) Včeraj se e konstituiral finančni odbor narodnega ^edstavništva. Za predsednika je izvoljen r. Voja Veijakovič. Odbor je imel že popotovanja s finančnim ministrom dr, Nin-I cm o vladni predlogi glede novega Credua 130 milijonov dinarjev, l severne meje. Ljubljanski dopisni urad poroča dne * • marca opoldne iz uradnega vira: Dne • jnarca ob 7, uri zjutraj je neki nemški ®ta'ec metal letake na Ptuj, Maribor in Iovencke gorice. Ob pol 9. uri zvečer so e*nci streljali na našo stražo pri Črnem gradu. Straža je odgovorila. SSouaška meja zaprta. LDU Bratislava, 23. marca. (ČTU) Na poveije vrhovnega poveljnika čehoslova-skjh čet na Slovaškem so zaprli dne 22, marca ob 8. ur? zvečer slovaško mejo In vse mostove ccz Donavo, WilsGn pri seji komisije za zvezo teh sprememb. LDU Pariz, 23. marca. Dun. KU — brezžično.) Predsednik Wilson je izrazil 2®*jo, prisostvovati pripravljalni seji komi-2a zvezo narodov, ki je bila včeraj popoldne v hotelu vGrillon«, V tej seji je ato predsednik Wilson predsedoval, Na-aljeje bilo na dnevnem redu te seje raz-otrivanje o spremebah, predlaganih po pstopnikih nevtralnih držav k 7, členu ebruarskega pakta. Komisija bo v pono-i .lek popoldne nadaljevala proučavanje Švicarski časnikarji na Slovaškem. ^ LDU Bratislava, 22. marca. (ČTU) jl^T1 »° dospeli iz Prage švicarski žurna-»?aUr‘ce Murat (Gazette de Laursan-j » Edmond Barde (Journal de Geneve), o‘C* Uerlasd (Basler Nachrichten) in K. Urz (Berner Bund). Prišli so v Brati- 1 av°« da se informirajo o aprovizacijskih j^^rah v Slovaški. Dospel je tudi minita,*.4 prehrano dr. Skrbensky s svojimi V3 v *. Posvetoval se bo tu z ministrom .farjem o važnih aprovizacijskih zade-v!a švicarskih gostov bodo danes nr«dili slavnosten večer, / LDU Bratislava, 23. marca. (ČTU) V trenotku izbruha prevrata v Budimpešti so priredili v Bratislavi povodom obiska švicarskih žurnalistov banket, na kojem je govoril minister za Slovaško dr. Šrobar ter obžaloval, da so nad ogrskim ljudstvom v času, ko {e mlada čehoslovaška republika pričakovala njegovo sodelovanje na kulturnem in gospodarskem polju, izbruhnili zopet težki časi prevrata, ki pa čehoslova-ški republiki ne delajo nobt...h skrbi. Minister je omenil nadalje, da nudi ententa garancije, da se odpravijo slabe aproviza-cijske razmere na Slovaškem, Tudi poveljnik v Slovaški, italijanski general Piccion«, je povzel besedo in izjavil: Nova situacija na drugem bregu Donave utrjuje še bolj našo zveso in jamči, da ogenj z Mažarske ne seže do nas. Pod železnim vodstvom ministra dr, Šrobarja in pod železno disci-i plino čehoslovašldh čet naj si bo naše 1 ljudstvo v svesti, da se ogenj z drugega brega Donave ne more razširiti v naši deželi in da bo Čehoslovaški narod še bolj utrjen izšel iz teh plamenov liki železu, ki se v ognju utrjuje v jeklo. Čehoslovaški narod je zdrav in močan, ima dobre korenine in se lahko oslobodi te slučajne bolezni. Govoril je nato še urednik »Gazette de Lausanne« Mura* in veliki župan Žach, ki je med drugim rekel: Prebivalstvo tega mesta je osvobojeno iz rok mažarske Rdeče garde, ki je v Bratislavi gospodarila prd prihodom čehoslovaških čet. Prebivalstvo je izprva omalovaževalo red in mir v mestu ter nastopalo sovražno napram naši republiki, vsekakor v nadi, da ga oslobodi Budimpešta. Sedaj pa uvideva ljudstvo v Bratislavi, da je nad Budimpešto zavladal boljševiški preobrat in je raditega uverje-no, da je lahko veselo, da pripada mesto Bratislava Čehoslovaški republiki. Minister za prehrano dr. Skrbensky je davi zapustil mesto ter se odpeljal v Trenčin, odkoder potuje v Košiče. Nemčija proti zasedbi Gdanskega. LDU. Nauen, 23. marca. (Brezžično.) Kakor javlja uradna sporočevalnica, nemška državna vlada nikakor ne bo privolila v to, da bi se smele poljske čete izkrcati v Gdanskem. Na časopisna vprašanja, kakšno je stališče nemške državne vlade glede Gorenje Šlezije, se je odgovorilo uradno, da nobena odgovorna nemška osebnost ne bo pritrdila temu, da bi se Gorenja Šlezija odstopila. — »Berliner Tageblatt« piše k vprašanju glede pripa-nosti Gdanskega: Za pariško komisijo za poljske stvari je prebivalstvo Gdanskega očividno čreda sužnjev, ki se jo sme na brezsramnem človeškem trgu prodati tu- Jionalzeitung«, »Baslcr Nachrichten« ter baselska »Tagw»che« in »Vonv&rts«. Od Večjih švicarskih listov naših vesti ne objavlja edinole »Berner Bund«, ki je vsc-uemški orijentjran. Poleg poročil našega (dopisnega urada priobčujejo ti listi tudi aktualne vesti iz zasebnega vira. Ta pre-©kret v naši izvestiteljski službi je vsekakor razveseljiv in za našo veljavnost p°-Smemben pojav. kr Slovenci. »Hrvat« piše o vtisib, ki jih je dobil njegov dopisnik o Sloveniji in Vzklika: »Škoda, da ni deset milijonov Slovencev!« On hvali naš red in našo organizacijo, organičen prehod iz starega v novi ježim brez roparskih band, morenja in raznih pustolovščin, četudi je šla skozi (dežela milijonska armada. Hvali tudi cene, ki jih pri nas ne navijajo (?}. Boljševiški pojavi so redki. Na železnicah je točnost. Slovenci so se združili v eno celoto — Slovenijo. Vojaških prostovoljcev je mnogo, ki se bijejo na frontah. Srbom in Hrvatom to Slovenci praktični učitelji o redu, organizaciji in dostojnosti. — Poskrbimo, da ibomo v še večji meri vredni teh laskavih besed. kr Občni zbor geometrov Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani se .Vrši v soboto, dne 5. aprila t. 1. ob 5, uri popoldne v dvorani mestnega magistrata V Ljubljani. Spored: 1, Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Odobritev društvenih pravil. 6. Odobritev poslovnika. 7, Poročilo vseuče-Kškega delegata. 8. Slučajnosti. V slučaju, 'da občni zbor sporeda v soboto ne izvrši, •c nadaljuje občni zbor v nedeljo. Eventualni predlogi naj se konkretno naznanijo in utemeljijo 8 dni pred občnim zborom. Člani sc poživljajo, da se polnoštevilno udeležijo osobito, ker je to poslednji občni zbor pred poletno dobo. Obenem naj vsakdo naznani, čc želi stanovanjc, da se mu soba v hotelu rezervira. — Odbor. kr Zaročil se je gospod Milorad Bekič sedaj narednik pešpolka št. 26, z gdč. Francko Žitkovo z Vrhnike, kr Francosko-srbsko gimnazijo snujejo v Brčkem; med učiteljstvom bo nekaj Francozov. Brčka srbska pravoslavna cerkvena občina je odstopila za šolo primerno zgradbo. kr Za ljudsko prosveto. Glasilo srbskih demokratov v Tuzli »Oslobodjenje« priporoča, naj se kolikor mogoče v vsaki večji vasi ustanovi čitalnica, katere odbor •aj predvsem skuša širiti med prebivalstvom, posebno pa med mladino pismenost. Velika pobuda bo zagotovilo, da more postati vsak, ki se nauči čitati, član čitalnice, talnica naj prireja zabave, goji petje in jflasbo itd. Zabave naj se prirejajo podnevi In to posebno ob priliki velikih ljudskih cerkvenih shodov, ki se velikokrat zlorabljajo v popivanje in podobne nepristojnosti, fra čitalničnih prireditvah bodi alkohol izključen, kakor veljaj boj čitalnice kakor •epismenosti tako tudi pijanstvu. Sčasoma fcaj se osnuje Zveza vseh čitalnic. k Uubffane. 1 Repertoar »Narodnega gledališču«1. Dramsko gledališče. V ponedeljek 24. t. m. ob pol 8, zvečer »Kralj na Betajnovi« izven abonementa. Dramo predstavljajo vrhniški diletantje v korist Cankarjevemu spomeniku, — V torek 25, t. m, ob pol 8. zvečer »španska muha« za abo-neinent »C«. V sredo 26. t. m, ob pol 8. zvečer Ibsenovi »Strahovi«, ob znižanih cenah, izven abonementa, V četrtek, 27. t. m, ostane gledališče zaprto. V petek, 28, t. m. ob pol 8, zvečer »Španska muha«, burka v iieh dejanjih, izven abonementa. — Operno gledališče. V p s lodeljeK, 24. t, ni, ob pol 8. zvečer »Boheme« za abonernent »B«, —- V torek, 25. t. m. ob pol 8. zvečer »Slovaška princeska«, izven abonementa, — V sredo, 26, f. m„ ostane gledališče zaprto. — V četrtek, dne 27. t. m, ob pol 8, zvečer »Manon« za abonc-ineht »B«. — V petek, 28, t. ro., ostane gledališče zaprto. 1 »španska maha« v dramskem gledališču, Ta, na ljubljanske razmere prestavljena burka, ki sta jo spisahi Arnold in Bach, je dobra, dasi morda kaže malo prc-cčilo svojo tendenco. Pa nič ne de. Za-plcjtljaji so izborni, tako", da človeka na posameznih mestih kar iznenadijo. Humor je v situaciji in ni treba vlačiti igro z raznimi grotesknimi šalami in kretnjami iz poloma. Zalo smo ti burki bolj hvaležni, kot smo bili »,,. ulici št, 15«, čeravno ne trdimo, da je duhovita in da zadovolji vsestransko. Režijo je treba to pot pohvaliti, Danilo se je v vlogi tovarnarja izkazal in podal vse nijanse svojih zadreg in presenečenj res izborno; Bukšekova je bila v svoji vzvišenosti zelo resnična, ne karikirana, V isti umerjenosti so ostali vsi igralci, kar je bilo burki samo v prid. Težka Železnikova vloga asirijologa Henrika je bila vsekakor na višini in dobro pogodena. Bratina je bil v svoji poslanski pozi v veselje vseh gledalcev — edini, ki je bil nekoliko karikiran — a dober. Lokavi detektiv in sivolasi starec vodila nit zapletljajcv z vcšco roko in sta se zaživela v svoji vlogi. Gcrvasova je v igri ljubka; težjo nalogo je imela skorajda Mira Danilova, ki jo je podala brez hibe, .— Opozarjamo še enkrat na ropot tik ob začetku slednje predstave. Ta nadležna dedščina sloven« ske publike naj se vendar enkrat odpravi. Ce že vstopi kdo prepozno, naj ne razvija nepotrebnih debat ir ne vpnzarja komedij! To je edino, kar želimo! 1 Umrl je 23, t, m, g, Anton Snoj, delovodja v tobačni tovarni. Pogreb bo jutri, v torek ob_pol 2. uri popoldne iz Dunajske ceste št, 47, Naj počiva v miru! 1 Slovensko zdravniško društvo priredi dne 27. t. m. (v četrtek) ob 4, uri popoldne v mestni dvorani na magistratu izredni mesečni sestanek s temo: Spolne bolezni in prostitucija. 1 Preselitev orada. Deželno gozdno nadzomi&tvo in ravnateljstvo državnih in verskozakladnib gozdov se je preselilo iz palače deželne vlade v poslopje nemškega viteškega reda na Valvazorjevem trgu, 1 Stavbensko delavstvo ima svoje zborovanje dne 25. marca 1919 ob 8. uri zju- traj v »Mestnem domu« z edino točko: naš položaj. 1 Zgodba o psu. Pred par dnevi suva prinesli v našem hslu med »Fc svetu* malo notico, ki smo. jo posneli po nekem nem škem Hslu od 6. t. m. Notica se nanaša na psa, ki gi ,c povozil nc-k avtomobil*! y Ameriki ali v Evropi, kdo ve to? morda je samo šala), in ie plačal v bližini stoječemu možu 109 ic.-on edškedn:ne. misleč, da je bil tc njegov pes. Mož *e seveda bankovec shranil in razmišljal, iegav jc ne’.* la do* bičkanosni p: s. ~f Drug, dan, ko srno Vr)' nesli to notico in že po/ubil: nanjo, j® P11' šel v naše uredništvo človek, ki bi bil rad izvedel, kdo o a m je prinesel to novico W naj se je oa>c zgodilo v I.jubHaru. PoiaSiMj, nam je sledeče: On j«, bil odpeljal psa, k1 ni bil njegova last. Po poti se je pes zgub*'* Ko je gospodar izgubljenega psa čitarno* tiep v »Večernem listu«, si je mislil* r$A je povozil kok ljubljanski avtomobili®}; plačal 109 kron za psa, ki jil jc neprav* lastnik shranil in — utajil. Vsekakor sitna zadeva. Ubogi mož je iskai v našem uredništvu samo dokazila za svojo nedolžnost; Mislim, da je en dokaz Uidi dejstvo, da n1 noben IjubHanski avtomobilist tako n** umen ali tako galanten, da bi ustavljal avtomobil in plačeval za vsako mrcino k°r sto kron. 1 »AH ni nobenega policaja nikjer?'* Danes zjutraj jc hitela čez Pogačarjev trg neka ženska za* moškim, približno iste starosti ko ona, in vpila: »Ali ni nobenega policaja nikjer, da bi ga prijel?« Mimo škofijske cerkve sla celo tekla, zavila proU Vodnikovemu trgu, nakar je mož krenil V *' Študentovske ulice in — izginil. Žena je vrnila in se kregala med potjo. Ta pregon je seveda vzbudil občo pozornost: 8 kot so govorili, omenjeni moški, nad katerega je razjarjena žena klicala polica)8* ni bil kak tat ali razbojnik, ampak sanio njen — mož. , 1 Kukalo nazaj! Dotični gospod, ki s* je dne 22. t. m. v opernem gledališču pri garderobki na levem balkonu izposodi* kukalo, se poživlja, da jc prinese nazaji ker bi imel sicer neprijetnosti. Politična kronika. p Boljševibi na pohodu. Rumunski listi javljajo iz Rusije, da so se čete g«neJ rala Petira spojile z boljševiškimi četa!*1’ te rda pripravljajo hud napad na Rumuoij0 v svrho okupacije celc Besarabije. štej*r 400.000 dobro oboroženih mož pod v°d‘ stvom nemških častnikov. . . p Vseobča organizacija za šfrje®r kulture. V Moskvi se je sestala konferenc8 ruskih organizacij za šircnje kulture ®e proletarijatom. Konferenca se deli na P°’ samezne sekcije, na gledališko, glasben0* plastično umetnost, nadalje za literaturi’ in otvarjanje klubov. p Teror socijalno revolucionarne vice v Rusiji. Sovjet narodnih poverjenik0^ v Moskvi priobčuje oficijelno noto, ki nanaša na provokacijsko politiko socij®’"1 nih revolucijonarcev levice, ki hočejo,'0* desorganizirajo vso industrijo in arma«°' Večina delavstva ostro obsoja njihove p°j zivc za stavko in zahteva, da se tutfa0 glavne agitatorje. Provokacija socijalnih Tevolucijonarccv levice je izzvala spopad Hicd delavci in vojaki, tako da jih je bilo 12 ranjenih. p Razpoloženje proti Nemcem v Njm-jorku. Njujorške oblasti so naročile ravnatelju Lcssngovega gledališča, da preneha s pripravami za predstavo nemških igroka-zov v ii letni sezoni, ki je imelo začeti te - 1.1 današnjim dnem so se pričele pred lubljanskim deželnim sodiščem SHS porotne razprave. Kol prvi je sedel na zato* v-0?! Kar! Pirc, 24 let star, pristo-Jjil v Krško, delavec brez stalnega biva-*c tujemu imetju zelo nevaren, ,r Pa tudi delomržen človek. Baje 1 siužil zadnji čas vojne pri vojakih, od-oacr se je vrnil začetkom novembra mi- • i -e*a- Ker se mu je najbrž delo ga- Prišel do sklepa, da bi sc dalo na p1V ,na^*n bolje in lažje živeti, v r^i; poizkus je napravil v Ljubljani sv j Van-1 90rSe, gostilničarki pri »Novem . ® jc izročil pismo, katero je pisal &išk' V'' *C ne^a^c Alojzija Zajca iz Sp. l70(V'v *?a P*"05'« na) niu za Par ur P°s°oi * , *** da plača nekomu vino. Gostilni-v rta verjela in odštela sleparju zahte-dnK? sv°^°- Ker sc mu je prvi korak tako fii f0$re<-^i ic sledil čez dva dni dru-_ ’ J katerem je pa postal Alojzij Zajc sle-Zaj j ^r*ev> Predstavil sc mu je kot sin s j..^°hro znanega .Alojzija Gorenca, poročijo lZ Kačnega pri Krškem in mu iz-_ Ponarejeno pismo, v katerem go Go- j{u Pr®si za posojilo 1500 K, češ, da je nim! 1 ^arc konj in 3 pare vozov, a da si a ?aaosH denarja seboj. Zajc je vse to svi s^oraj pozabljena, kajti de-toJu t so omeniali sicer dvome dame, • °kdaj si pa kaj slišal o palačnih. Bila J, Pa med njimi prav bistvena razlika. redvsem je imela palačne dame le ce-*» jCa! ^°^im 80 obdajale dvorne vsako vojvodin jo. Mesto dvomih dam je radno in zato tudi plačano, dvorna dama dni in bi lahko izzvala velike nerede, ker je odposlanstvo kopne in morske vojske prineslo zahtevo z 2000 podpisi, v kateri zahteva, da sc zabranijo predstave, p Škoda, povzročena ameriškim državljanom, Iz V7ushingtona javljajo, da zr*aša škoda, ki so jo povzročili podmorski čolni ameriškim državljanom, 3750 milijonov dolarjev. štela zahtevanih 5400 K, Zadnji dan meseca devembra m, L je prišel obdolženec k gostilničarjevi hčeri Anici Trškan v Litiji, ter se ji predstavil za sina Antona Pov-heta iz Raven pri Krškem, kateri je T rakunovim dobro znan. Tudi tej jc pokazal ponarejeno pismo, v katerem je oče Povhe prosi, naj mu posodi 1500 K, s pripombo, da jc v Ljubljani kupil tri konje in dva voza, pa mu ta znesek primanjkuje. Denar da bo ob povratku iz Ljubljane zopet vrnil. Tudi v tem slučaju mu je Trškan verjela in mu izročila 1500 K. Tako jc Pirc osleparil štiri osebe skupaj za 10.000 K, V štirih slučajih mu je pa nakana izpod-Ictela. Tisti dan, ko je g. Marijo Gorše opeharil za 1700 K, je prišel tudi k gostilničarki g, Angeli Češnovar, se ji predstavil za Cerkvenika frančiškanskega samostana ter ji izročil po njem sestavljeno pismo, naj posodi samostanu za nakup moke 5000 K, ker pa g, Čcšnovar lega ni verjela, jo jc slepar hitro odkuril. lzpodletelo mu jc tudi pri gostilničarki Heleni Habjan v Spodnji Šiški, katero je hotel opehariti za 3500 K, pri Frančiški Gričar, gostilničarki pri »Vinski trti« za 1500 K ter ko-nečno pri Mariji Maver, gostilničarki pri »Vegi«, od katere je hotel izvabiti 4000 K, češ da ga potrebuje za nakup vina. Poleg tega je obdolženec meseca avgusta m, 1. v Kobilah ukradel iz zaklenjenega stanovanja Terezije Božič en par čevljev in obleko vredno 400 K. Obdolženec teh izvršenih in poskušenih goljufij in pravi, da je ta denar večinoma zapravil v Ljubljani, Celju in Mariboru. Porotniki so obtoženca spoznali krivega in sodišče ga je obsodilo na 2 leti težke ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsako četrtletje. je neprestana spremljevalka svoje gospodinje, je takorekoč ženski pribočnik ali adjutant, služi osebno, pomaga pri dopisovanju, spremlja na izprehodih, potovanju, pri večjih ali manjših javnih nastopih. Dvoma dama mora biti natančno poučena, kako ima njena gospa dan razdeljen, ker mora biti pri vseh predstavnih prilikah zraven, To je včasih zelo naporna služba in odreči si je treba mar&ikako osebno željo in delo. Zgodi se, da se razvije iz te dvorne službe zaupanje, neke vrste prijateljstvo, izvirajoč iz dolgoletnega skupnega bivanja. Cesarica Elizabeta je imela dve dvorni dami, s katerima je bila velika prijateljica, gospo Ferenci in gospo Staraj. Ta jo je spremijevala tudi takrat, ko jo je ob Ženevskem jezeru na- padel laški bandit Lukeni. Ona je poslale tudi prvo poročilo o umoru na Dunaj in je eljala truplo Cesarice domov. Cesar je il obema damama za njuno delo zelo hvaležen ia jima je skoro do konca na-i pravil običajne obiske. Grofica Staraj je spisala o cesarici globoko čutečo knjigo« ki opisuje tudi žaloigro v Ženevi, Mesto palačne dame jc pa samo častno in zalo tudi ni plačano. Za palačne dame je ime-« novala cesarica žene in vdove tajnih svet-nikov in dvomikov, seveda iz najvišjega plemstva. Tudi dvome dame so morale biti »plemenite«, a ta zahteva je bila pri palačnih še dosti večja. Za dotičnice je bila največja čast biti palačna dama, tvorile so veliko spremstvo cesarice pri vseh' uradnih dvornih slavnostih vsake vrste, pri dvornih balih, velikih sprejemih, pa tudi pri žalnih svečanostih. V . Avstriji je ta častna služba s smrtjo cesarice Eliza-bete prenehala, pa tudi več let pred njeno smrtjo niso imele palačne dame nobene prilike vršiti svojo častno službo, kajti cesarica ni marala nobenih svečanih javnih sprejemov, živela je bolj sama zase, večii noma je potovala. Žita je zopet začela, a začetek jc bil obenem konec in sedaj ni; nobena dama več dolžna razvijati boga< stvo in prešernošt, ki so ga pa vendar tako rade. Vse te vrste služb so se razvil<>; iz španskega ceremonicla, ta ima pa svo^ izvor v bizantinskem. Začel je že cesar Dioklecian, izpopolnil je to »predstavništvo« Konstantin, na višek se je pa povzpel za cesarja Justiniana in njegove žene cesarice Teodore. Na bizantinskem dvoru so imeli velikanske knjige, v katerih so bile vse te dvorne službe natančno označene, vse pravice in vse dolžnosti. Strogo so se držali predpisov, višje stoječi, je videl v nižjem le slugo in hlapca, s katerim občevati se mu nikakor ni zdelo primerno. — Sedaj jc to zaspalo, a prepričani smo, da ne za vedno, človeška neči-memost je porok za to in ta porok drži Po svetli. _ ; s Kako je danes v Pariza? Več ko prihaja tujcev v Pariz, večja je draginja, se ve, ne tako kot pri nas. Seveda, če kdo plača z našim denarjem, pride to malo: drago, ker računajo za en frank 3 krone in pol. Mesa je v Parizu dovolj in slane 1 kg 8 frankov. Kruh je na karte in po ceni* Sladkorja je malo. Francoskih cigaret ni dobiti, a egipčanskih jc čez glavo dosti po 60 vin. za komad, Užigalic je malo. Izvrstni čevlji stanejo od 50 do 90 frankov. Mila dovolj. Drugih malenkosti, kakor čokolade, je v Parizu v izobilju. Plačati pa je treba za vse stvari, ki so dražje kot 4 franke, 10 odstotkov državne »luksus« doklade. V restavraciji se dobi vsega; vina so tu najrazličiejše vrste. Vsi lokali so zaprti ob 10, ali najkasneje ob 11. uri. Te ure sc morajo držati do minute. Ples ni prepovedan samo v Parizu, ampak v celi deželic Alkoholne pijače se vojaštvu ne smejo prodajati, civilistom pa lc v določeni množim in ob določenih urah, s Dvoboj. Kdo ve, če bo res postal dvoboj v bodoče redkost, kot to prorokuje eden naibolj&h dvobojevalcev Francoske?, Izpred ljubljanske porote. Lahko prisfulersif* 10.000 K. Dvoboj je star. Že leta 1228. pred Kristusom sta se pod zidovi Tebe zaklala Eleo-kles in Polinik. Koncem istega stoletja sta se dvobojevala Pariz in Mendaj za neko žensko. Pri Židih je znamenit svetopisemski dvoboj Golijat David. Ta boj je bil originalen, a junaški. Židi v tem oziru gotovo niso nasledniki Davida. Na Francoskem je zakon Gombetc dovoljeval v nekaterih slučajih dvoboj. Henrik II. je prepovedal dvoboj najstrožje, ker je izgubil v njem svojega najboljšega prijatelja. No, niti on, niti stroge odredbe Karla IX,, Henrika IV., Ludo-vika XIII. in XIV. niso mogle iztrebiti dvoboj popolnoma, Ta viteška manija je postala boli častna, strožje ko je bila zabra-njena. Maršal Brissac, poveljnik v Piemontu je prvi iznašel radikalno sredstvo proti dvoboju. On ga je dovolil. A samo pod pogojem, da se sme dvoboj vršiti na mostu, tako da premaganca takoj vržejo v vodo, in zmagovalec nima prilike, da bi mu ohranil življenje. Nato v Piemontu ni bilo več dvoboja, dokler je Brissac živel. s O »bolnem možu« in njegovih dedičih. Doglo so zdravili bolnega moža ob Bosporu, Zdaj je padel njegov zdravnik, umreti mora tudi bolnik. Mohamed peti je pobral šila in kopita, zapustil Evropo —* Kandji »dušmanin« — in se podal v Azijo v mesto Konia, ki ima 50.000 prebivalcev. Dežela (kot so izvedeli žurnalisti iz leksikona), je rodovitna in bogata na dobrem 'vinu, žitu, bombažu, tobaku, južnem sadiu; živinoreja In poljedelstvo usoeva izborno. iMed temi ljudmi se bo sprehajal Mohamed peti, cesar Osmanov, gospodar zemlje in smorja. Povabi lahko tudi svojega bivšega novražnika. sedanjega prijatelja Ferdinanda bolgarskega, da bosta skupaj metulje Sovila. »Bolni mož« je v Evropi umrl. Mesto pa, radi katerega in iz katerega je prišlo že toliko gorja in vojn, postane mesto Vsega sveta, mednarodno, to je! Angleži ga bodo zasedli in upravljali. V časopisih Btoji lepo: »Angleži prevzamejo policijsko £n zdravstveno službo.« — Tako je vse v redu. s Balzacov dom — dom književnikov. Čez nekaj let zapuščenosti zopet pripravljajo dom avtorja »Comcdia hutnair.e«, ki ga sedaj upravlja umni Carlos Larrwude. 'Atmosfera, v kateri je živel Balzac, je shranjena zelo vestno in okusno. Na nič niso pozabili, niti na »modro senco« predsobe, niti na oni znameniti »vonj sadja«, ki se je razprostiral po vsi hiši velikega romanopisca, znanega ljubitelja sadja. Posebna pažnja je bila posvečena Balzacovi pisarni. iTu je ohranjena čudovita »cafetiere veil-leuse«, v kateri je cele noči kuhal kavo s pomočjo katere je prebdel vse noči do jutra. ^ Na mizi leži še nepopravljena pola »natisa« iz tiskarne. Ljudem okoli Carlosa Larrwude ni samo za to, da uredi »muzej Balzac«, ampak da ustvarijo za umetnike intimni kotič, v katerem se lahko zbirajo »izven sveta«. s Beg nemške zaplenjene podmornice. Nemška podmornica U. B. 48, ki so jo bili popravili za plovbo, jc poskusila ubežati iz luke Ferrol v Španiji, Neka španska vojna ladja jo je opazila in zasledovala. Ko je šoanska ladja dohitela podmornico, ji je dala znamenje za: »stoj« in pozvala moštvo, naj se uda. Ker pa tega moštvo ni hotelo storiti, so Španjolci izkrcali motorni čoln z delom oboroženih mornarjev, ki so na opomin ustrelili v zrak. Nemški za-povednik je ukazal, da naj se čoln potone, tako da ostanejo ljudje plavajoči na površini. Zanimivo je, da so Španjolci izmed posadke, ki so jo rešili, rešili pryega poveljnika podmornice, ki jim je plaval nasproti s potno torbico v roki. s Krvavi izgredi zaradi lakote v Sofiji. Poslednje dni so se vršili na Bolgarskem krvavi izgredi zaradi lakote. Oskrbovalne razmere v Bolgariji so se bile poslednje dni tako poslabšale, da ni bilo mogoče dajati prebivalcem kruha. V Sofiji je klicalo gladno ljudstvo: »Doli s sedanjo upravno oblastjo!« »Dajte nam kruha!« Ropali so po trgovinah, razbijali po ulicah. Ko je prišla policija, so sc začeli hudi boji med njimi, Bilo je od obeh strani več mrtvih in ranjenih. Enaki dogodki so se zgodili v Sumni in Varni. s Komunističen modni salon so osnovali v Parizu. Podjetje je skupna last vseh uslužbenk: izvršujočih modnih umetnic, upravnih uradnic, gosopdičcn, na katerih pomerjajo obleke, tekalk itd. Dobiček dele po gotovem ključu. Povodom otvoritve je podjetje priredilo lepo razstavo oblek: od najpriprostejše domače obleke do najodličnejšega in najdražjega večernega oblačila. Ta modni salon bo podoirala francoska v1"-’-- in ve* konfekcijskih veletvrdk, s Njegova slaba stran, Mala hiša, v kateri je stanoval Viktor Hugo v Parizu, spočetka ni bila njegova last. Sezidana je bila po princezinji Lusignan in vredna 100 tisoč frankov. Viktor Hugo je hotel kupiti to hišo, a dama je zahtevala 750.000 frankov zanjo. »Kaj? 750.000 frankov?« je vskliknil Viktor Hugo iznenaden. »Pravzaprav je še prepoceni,« je dejala princezi-nja. Pesnik je strmel v princezinjo: »In vi smatrate to za ceno?« — »Toda pomislite,« je dejala princezinja, »da bo imela hiša brezprimerno čast, služiti kot stanovanje Viktorju Hugoju.« — »No,« je dejal pesnik laskavo, »imate prav. Jaz hišo kupim.« _ 8 Ravnateljica gledališča. Gospa Andreje wna, soproga pisatelja Maksima Gorkega, je imenovana za ravnateljico državnega gledališča v Moskvi. s Zrakoplova! pouk v Hermanštatu. Sedmograška provincijalna uprava je zaključila, da ustanovi v Hermanštatu zrako-ploven pouk. s Draga slika. Ko so lota 1918. kupili za državno galerijo »Amazonko« Tuaillon-sa, so jo cesar zelo začudil tako visoki ceni, ki jo je tako mlad umetnik zastavil za sliko. »Ja.a so pojasnili cesarju, »slikar jo moral, da jo naslikal tako krasnega konja dobiti onega takega in ga rediti skozi več lot.« — »To je tedaj naša sreča,« je dejal cosar, da slikar ni redil tudi ama-zonke.« s Roparji v banki. LDU Bonn, 22, marca. (Dun. KU.) V podružnico državne banke v Euskirchnu je 21, t. m. vlomilo približno 10 oboroženih mož, ranilo ravnatelja s streli iz revolverjev in vkradlo 1 milijo 500 tisoč mark. Roparji so se nato odpeljali v avtomobilu. - s Kaznovana ruska ljubezen, Regina Kastler iz Tučnika (Koroško) jc imela * ruskim ujetnikom Ilijom Navcl, ki je bu zaposlen v ondotnih gozdovih, ljubezensko razmerje. Zaradi tega je prišla na zatožno klop. Bila je obsojena po paragrafu 516. državnega zakona zaradi prestopka javne nravnosti na en mesec strogega 7??0.r:u. Ko so naznanili obsodbo, so povdarili kot posebno obtežilno ogorčenje, ki je nastalo med ljudmi zaradi tega, ker sc je pečala z moškim, ki je bil pripadnik sovražne države. — To se ni zgodilo danes. Pač Pa v letu 1915. Tako poroča »Arbeiter Zeit-unge. Takrat pa je cenzura zabranila to notico. s Strogi Angleži. Angleške oblasti n* Nemškem kaznujejo prav občutno prestop* ke zoper zapovedi. Nekega gostilničarja« ki je dal dvema angleškima vojakoma pr0' ti strogi prepovedi kozarec piva, so kaznovali n aen mesec ječe in 50 mark gl°he-Mnogo oseb so kaznovali z zaporom D dni do enega meseca in z globo 500 mara« ker so našli pri hišni preiskavi pri njih cigarete in mesne konzerve. 4 s Dalekonosni top. Kot poročajo Pan' ški listi, bodo velikanski top, s katero11 so Nemci iz velikanske daljave obstreljevali mesto Pariz in katerega izročitev i* zahteval general Foch, razstavili na enem izmed trgov francoske prestolice. Zagrebška borze. LDU Zagreb, 22. marca. Po odmoru časa stavke bančnih uradnikov se je zOpc* otvoril danes promet na borzi. Zaključi kurzi so bili: Banka za trg., obrt in industrijo Banka in hranilnica za Primorje na Sužaku, novo delnice . . Hrvatska eskomptna banko . . Kskomtna in men), bunka, Brod stare delnico, . novo delnico . . Hipotekarna banka, Zagreb , . Jadranska banka, novo .......... „ , staro . , Hrvatska kreditna banka .... Narodna banka, brez kupona . Obrtna banka, zadnja emisija, najnovejši del............... Poljedelska banka............... Prva hrvatska hranilnico, stare „ „ „ nove Bečka pučka banka............. , Sladkorna tovarna, Osjok . . » Zagrebška tovarna strojev . . . Tuja mesta v Londonu. Neizmerno, sedem milijonov ljudi b*®' ječe, mesto London jc sestavljeno iz mest, ki so se glede mišljenja običajev jezika popolnoma tuja. Nekatera teh n»®s imajo svoj poseben značaj že zato, ker s® v njih merodajni tujcrodci. Kakih deset minut severno od Holbof" na, okraja v Londonu, vidimo celo mre*^ zveriženih ulic, ki ima ime M a 1 a I t • lija. Italijanski napisi, čebula na vrvelM® vinske steklenice v izložbah, revnih, slabi* izložbah, nam pričajo, da gostijo pust* ** I>on*n B1M* 475 't30 520 530 1450 H60 _ 420 380 390 445 2C0 112 450 1035 1030 _ 460 120 “T 5™l> 233 243 2400 2760 tujaste londonske ceste tuje goste, Seveda Pa točijo v gostilnah poleg pravega pristnega kianti)a tudi angleško pivo. Najlepša je gostilna sbella V«ii*zia». Klepetanje in Vpitje slišimo, mladiar* gre domov iz bližnje laške šole. Zvečer čem jo moški na prago-govorijo in igrajo, ženske pa sedijo na ®ajhnn» k!ep;c*li, šivajo in pletejo noga* ■vjce. Splošno ta kolonija ni na dobrem (jasu. Sicer stanuje tukaj dosti častivreden rokodelcev, mizarjev, mozaikartev, izdelovalcev glasbenih inštrumentov itd.; Ponašamo lahko nazadnje tudi še brusače »karij, umetniške modele, prodajalce ledu tt imgvejevega piva, ki ga vozi okoli na 'Ozovih, okrašenih z amoretami; prenašati r ®ogoče tudi še prodajalce kostanja v ■aki veži ali pa prodajalce podob iz mavca; Neznosni so pa berači-muzikanti, ki gonijo •a ali oni hripav inštrument, pa tisti oijna-Jbarvni in melandolično gledajoči dečki, ‘ *o sužnji strogega pardona, ki nosijo °Pice pod plaščem; neznosna je tudi raznovrstna pakaža, ki se je preselila iz soln-Italije v megleni sever večinoma iz 'Crnninalističnih vzrokov. Na dvoriščih in ?. ^kotnih ulicah se skrivajo slaboglasni kil • za^,avn* prostori. Italijan ima nož treje v rokah, kakor njegov angleški ro- |*K-potepuh, ki se zanese bolj na svojo pest. Po celem vzhodnem Londonu je pa otresenih vse polno židovskih p r i-*® 1 j e n c e v iz Rusije, Poljske in Rumu-™je. Neke vrste samostojen oddelek ali imajo ruski židje, s katerimi stanuje hlipaj nekaj malega kristjanov kmečkega Pokolenja, Poleg angleških napisov jih je °®ti v hebrejskih črkah, semintja tudi v ^kih. Dolgi napisi na plakanih plotovih ®° natisnjeni večkrat samo v židovskem arečju »jidiš«. Ozke žalobne ulice so vekoma precej mirne. Včasih srečamo ka-^ga »trgovca«, dolgo debelo suknjo nosi, Preroško brato in kodre okoli umazanega oraza, v katerem čitamo zatajevanje in Prekanjenost obenem. Prehod ruskega Žida k 5*v*l**fremu angleškemu zidu nam pa k®2e gospod s cilindrom lisičje barve, na Onctj krivega nosu balancira ščipalnik, v Pa lista maščoben robec. Veliko teh v! V Se Pe^a s Prav sramotno obrtjo, lo-J? Priseljence, jim ponudijo denar v po-lilo in jih tirajo v suženjstvo dolga. Deni \mora revež toliko časa, da se od-in to se ne zgodi skoro nikoli. Od • nS*eškega delavca se loči židovski dela-ec v glavnem v tem, da manj pije. Nekoliko naprej proti vzhodu pridemo ? kitajsko mesto v okraju Lime-“°use. Ta okraj je ob ladjedelnicah; na cestah se blato skoro nikoli ne posuši; J^soke, temne hiše zalog branijo sofneu in *uci in vetru dostop, za njimi pridejo vrste Malomeščanskih snažnih hiš, potem pa zo-P*t skupina zanemarjenih itd. Značilne za ‘a okraj so izložbe slare krame, zlasti kar *adeva mornarstov. Kitajski oddelek je ®as^njen samo v nekaterih cestah in ob-®Joji iz prenočevalnic in majhnih trgovin, "loški so navadno po evropsko naprav-jcni in skrijejo kito pod kolesarsko čepico. To so Kitajci iz Kantona ali Hongkonga, Njihovi tovariši jz Pekinga imajo Pa raje domačo mahajočo obleko iz debele podplate iz klobučevine, kojih tiho drsanje v zvezi z neizraznimi rumenimi in mrzlimi obrazi podeli nočnemu življenju v kitajskem mestu uprav strahovit vtis. Ustaljeni Kitajci so poročeni večkrat z Angležinjami, Pripovedujejo o raznih skrivnih zločinih in pregrehah v kitajskem mestu, o zloglasnih igralnicah in opijskih beznicah, kjer zgubi v domovino sc vračajoč mornar svojo gotovino, večkrat tudi svoje življenje. Druga orientalska mešanica, ki pride poleg Kitajccv v London, pa ne drži tako skupaj kakor ti: recimo Laskari v rdečih turbanih, kojih noge so podobne hitrim rokam opic, fino oblikovani Singalezi s Ceylona, Malajci s črnimi zobmi, ker žve-. čiio oreh betel, Japonci, Arabci, Armenci in drugi. Kot tujski okraj sredi zahodnega Londona velja Soho med Ofsordsko cesto in trgom Leicester. Glavna vsebina je angleška, pridejo pa zraven Francozi, Italijani, Nemci in bližnji orientalci ali Levantinci. Na papirnih plakatih ali deskah beremo v štirih jezikih, da oddajajo sobe, v angleškem, francoskem, nemškem in laškem. Vse dobimo tam: polže iz Burgundije, vampe iz fracoskega mesta Cin, absint, jeternc cmoke, parne rezance, črn kruh, salami iz Milana, vino Maršala, turške slaščice, nosilci fesa nam ponujajo v majhnih bakrenih kotličkih kuhano »pravo arabsko« kavo, Mnogo je zlasti francoskih hotelov in gostiln. Nekateri deli Soha spominjajo na najtemnejše okraje Londona v Whitccha-pel, glavne ceste so pa vsaj deloma čisto v redu. Značilno so poleg trgovin za živila raznih narodnosti nekatere druge trgovine, Iti računajo zlasti na tuje kuharje in natakarje in ponujajo najraznovrstnejšo in včasih čisto neznano kuhinjsko opravo, bele čepice, lesene čevlje, podplate iz gumija, šemiseje, frake in stotine drugih predmetov. Med občinstvom zapazimo marsikak tuj obraz. Tttjerodci v Sohu so večinoma rokodelci, agenti, kuharji, natakarji, drugi hotelski uslužbenci in oni pisani mednarodni narodič, ki ima opravka z glediščem, tingeltangelnom in cirkusom: španske plesalke, ogrski godci, francoske pevke, tirolski pevci, nemški telovadci in krotilci živali, japonski plesalci tla vrteh itd.; stanujejo pa tukaj tudi vcdeževalke, ceneni učitelji jezikov, plesa in godbe, doktorji lepote, maseze itd., sploh vse, kar hočeš, Izbira je vsestranska, Ker so gostilne kmalu zaprte in so policijske odredbe glede godbe, plesa in iger zelo stroge, zato se tujci v Londonu kaj radi strnejo v klube in se tam zabavajo. Veliko klubov je prav dbbrih, pri-prostih in cenenih; seveda je med pšenico tudi dosti Ijulike, svojati, ki se brani luči in se je boji. Pridejo pa vsi na svoj račun. Pravijo, da je najzanimivejši, a tudi najnevarnejši šport v Londonu ta, da si natančno ogedamo naselbine tujcev. Brez veščega in zanesljivega spremljevalca se seveda v te kraje ne smemo spustiti, zločin preži na vseh oglih. Zlasti nevaren je kitajski oddelek, ravno tak kakor v Novem Yorku ali Svetem Frančišku v Ameriki ali pa v Singapore doli v najjužnejši Aziji. i m*. Uprovizacija. a Prodaja sladkorja. Na vsako levo polovico sladkorne izkaznice sc dobi takoj pol kilograma sladkorja. Kilogram stane 6 kron 50 vin.. Na prvi odrezek sladkorne karte se dobi pol kilograma soli, na drugi odrezek pa 1 zavitek (10 škatljic) užigalie, kar je bilo že svoječasno objavljeno. a Krompir za I. okraj. Stranke I. okr. dobe krompir v četrtek, dne 27. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določa se tale red: dopoldne od 8. do 9. štev. l**do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10, do 11. štev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kg krompirja, kilogram stane 80 vin, a Krompir za II, okraj. Stranke II. okraja dobe krompir v sredo, dne 20. t. m* pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določa se tale red: dopoldne od 8, do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev, 201 do 400, od 10, do 11. štev, 401 do 600, popoldne od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3, do 4. štev, 801, do 1000, od 4. do 5, štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kg krompirja, kilogram stane 80 vin, r—ir—»F-nr—ii—ir—ir—i •• V. • S* . |W CZD 8ZZ3 CZ3 EZ3 CZ3 CZJ EZ3 EZJ SedarsKep etei p št. Vid nad Ljubljano. V J® Cement Opeko v coSih va&oaih oddaja po pilmmlh ceuab transportna ia premogovna tvrdka F. & II. liber, LjB&ilaoa, Selenbumovi ulica šl. t paoti dobri plači in pod ugodnimi pogoji se sprejme takoj v delo. Javiti se je med uradniškimi urami v »Državni posredovalnici za delo« v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 3. 2002 ms w Kapi se na Sv. Petra cesti, najrajši od jubilejnega mostu do frančiškanskega. Prijazne ponudbo na upravo pod Hisa 197». Zlati hrošč. Angleški spisal Edgar Allun Poe. — Prevol Vladimir Logar. (Dalje.) »Prokleti vrag!« je zakričal Legrand ©čividno boljše volje, »samo poizkusi vreči hrošča, pa boš videl, če te bom pustil še pri življenju!« »Gespud Viljem, nikar se ne vznemirjajte, saj . . -«. »No, bodi tiho! Pojdi dalje po veji, dokler ti bo mogoče in pazi na hrošča. Če boš ubogal, ti podarim tolar, ko bo stvar končana!« »Jaz sem že skoro na koncu veje, gespud Viljem, le verjemite, čisto do konca sem prišel,« je uslužno odgovoril Jupiter. »Na koncu vele sila je zakričal nestrpno Legrand, »praviš, da si na koncu veje?« »Skoro na koncu, gespud — oh, gespud, moj gespud, kai je tam nad drevesom!« »No,« je zakričal Legrand silno razveseljen, »kaj je?« »Da, mrtvaška glava, prava mrtvaška glava!« »Mrtvaška glava, praviš? — Imenitno! Kako oa je na va:o pritrjena? S kom?« ^ »Ja, le naj počakajo, gespud, bom naj-prvo sam pogledal. Jej, je), ta stvar je prav čudna, pravim, da je čudna. Z močnim žebljom je na vejo pribita.« »Izvrstno, Jupiter, sedaj pa me ubogaj, kar ti zapovem!« »Seveda!« »Pazi! Poišči levo oko mrtvaške glave.« »Hm, saj ni tam nobenega očesa več!« »Tepec! Kaj ne ločiš desne roke od leve?« »Da, kaj pak da razločim, To je moja leva roka, s katero sekam.« »Dobro, gotovo si levičnik; no in tvoje levo oko je na isti strani, kot leva roka. Zdaj boš menda našel levo oko, ali vsaj mesi o, kjer je bilo levo oko?« Tu je nastopil daljši odmor. Končno «e vprašal zamorec: »Ali je levo oko prt mrtvaški glavi tudi na isti strani kot leva roka na mrtvaški glavi? — Ja, pa saj mrtvaška glava sploh nima leve roke; no, pa saj je vseeno. —- Aha, že imam oko — tu je levo oko! ICaj pa naj z njim sedaj?« »Spusti hrošča, kakor daleč sega vrvica; toda pazi, da ti ne uide iz roke!« »Je že vse narejeno, gespud Viljem! To ni prav nič težkega! Le sami poglejte!« Med pogovorom nisva Jupitra nič oparila. Teda hrošč, ki ga je spustil po vrvici, ’»e bil viden in je žarel kot polirana zlata kroglica, ki so jo obhvali poslednji žarki (zahajajočega solnca. Hrošč je visel čisto prosto v zraku In bi pam padel k nogam, jče bi ga Jupiter spustiL Legrand je vzel takoj koso, pokosil prostor s tri metre obsežnim premerom, ravno pod visečim hroščem. Nato je zapovedal Jupitru, naj spusti hrošča na tla in spleza z drevesa. Moj prijatelj je z največjo pazljivostjo zabil v Jtla, kamor je padel hrošč, debel kol in it jžepa pa je, vzel merilo, ki ga je pritrdil na jOno stran drevesa, Id je bua kolu najbtiž-jfa, Nato je odvil merilo Še ta petdeset Čev- ljev, in sicer v smeri, ki sta jo kazala obe točki drevesa in kola. Jupiter pa je pokosil robidovje, ki je oviralo Legrandov namen. Na tako na novo dobljeni točlci{ ki jo je pokazalo merilo, odvilo za petdeset čevljev) smo zabili spet kol v zemljo in okoli njega smo potegnili krog s premerom približno štirih čevljev. Legrand sam je vzel lopato, tudi. Jupitru in meni je dal vsakemu eno in naju poprosil, naj kolikor mogoče hitro kopljeva. Da govorim resnico, moram pristaviti, da me ni nikoli veselilo tako delo, ki bi ga odklonil tudi v tem slučaju; kajti noč je že bila tu in čutil sem se že utrujenega od-vsega tega napora; toda bilo ni nobene prilike, da bi odšel in poleg tega sem se tudi bal s takim obotavljanjem vznemirjati svojega prijatelja. Če bi se sme! zanašati na Jupitrovo pomoč, bi kajpada poizkusil spraviti brez opmislekov blaznega s silo domov. Toda predobro sera znal, kako vdano služi zamorec svojemu gospodarju in zato sem opustil vsak odpor. Niti najmanjc nisem več dvomil, da je I.egranda zmešala pravljica o zakopanem zakladu in da je bila njegova domišljija z najdbo hrošča še povečana, posebno, ker je Jupiter trdovratno trdil, da je »keber prav ves iz čisfga zlata,« Taka narava, ki je k blaznosti že nagnje-ia, zapade prav lahko sličnim sklepom — posebno če so bili ti sklepi že prej priljubljenim idejam — in končno sem se spomnil tudi na zadnje besede svojega ubogega prijatelja, da je »hrošč predhodnik velike sreče«, Splošno sem bil težko potrt, toda sklenil sem, kar se da marljivo kopati, da bi dokazal svojemu prijatelju lem nazorneje ničnosti njegovih sanj. Ko so bile svetiljke prižgane, smo se V3i trije podali na delo, ki bi se spodobilo za kako resnejšo stvar; ia ko je padel soj iz svetilk na naše postave in orodja, sem nehote pomislil, kako slikovito gručo smo tvorili in kako tajinstveno in sumljivo bi se zdelo naše delo vsakomur, ki b.i zašel v našo bližino. Kopali smo skoro brez presledka dve uri. Ves čas smo molčali, le tu pa tam je kdo kaj nevažnega Izpregovoril in motilo je le neprestano lajanje psa, ki je kazal silno zanimanje za ta opravek. Vedno silo-viteje je lajal in slednjič smo se že bali, da bi ne priklical s svojim lajanjem ljudi, ki bi bili lahko v bližini. Tega se je najbolj bal Legrand; jaz sam bi bil še vesel, če bi kdo prišel blizu, ki bi fini omogočil spraviti blazniika domov. Temu lajanju je napravil konec Jupiter, ki je jezno prilezel iz jame in zavezal psu gobec z naramnico in se spet znova podal na delo, smehljajoč še potihem. Po preteku nekaj časa, smo izkopali pet čevljev globoko jamo, toda o zakladu ni bilo ne duha ne sluha. Za. nekaj treaotkov smo se odpočiti in v meni se je že zbudilo upanje, da bo konec te tajin-stvene burke. Med tem si je Legrand obrisal potno Čelo in se globoko zamislil. Na obrazu se mu ie videlo razočaranje. Potem smo spet začeli s kopanjem. Izkopali snu! že vso zemljo, ki jo je mejil krog s štiri čevlje velikim premerom in kopali smo n globlje in širje. Toda vedno nič. Zlatosle-dee, ki sem ga po pravici pomiloval, je sled njič zlezel iz jame skrajno razočaran in j® pobral suknjo, ki jo je v začetku kopanj* vrgel na tla in se oblekel. Jaz sem molčal, Jupiter je začel na gospodarjev ukaz zbi' rati skupaj vs orodje. Ko je bilo vse v re< du, je Jupiter oprostil psa in potem srn® se brez besed odpravili proti domu. V tej smeri smo šli kakih dvanajst ko* rakov, ko je Legrand namah planil na J11' pitra, srdito preklinjajoč in ga prijel vrat. Prestrašen zamorec je široko odp oči in usta, spustit lopate iz rok in Pa“e na kolena. »Hudič,« je razjarjeno siknil Legranoj-»ti peklenski capin! — Govori, ti pravi o1 Govori! Takoj mi povej, brez obotavljanja* kje, kje je tvoje levo oko?« , »Oh, moj Bog, to-le je levo oko!« 1® še vedno v strahu zaklical Jupiter m * prstom pokazal na svoje desno oko. »Aha, saj sem si mislil, da, vede sem! Živjo! Nazaj, nazaj!« je kričal L«“ grand, spustil zamorca in divjal v velik® prestrašenje mene in še bolj zamorca, «d le v divjem strahu ves trepetal. A »Pridita! Mi moramo nazaj!« je vp» Legrand, »igra še ni izgubljena,« in sPe smo šli nazaj k onemu drevesu. Ko s®1® prišli do tam, sc je Legrand obrnil k *** . morcu: »Jupiter, pojdi sem! Ali je bil obra< pribit na vejo na znotranjo ali na ztmanj® stran?« Jupiter je nekaj zamrmral, kar ga Pa Legraid ni dobro razumel, ker ga je nad«' Ije vprašal: »Ali je bilo to oko, ali drug®* skozi katero si spustil hrošča na zemljo?* »To oko je bilo, gespud — levo oko* čisto dobro vem, da, — jevo oko je bfl®<* in pri tem je Jupiter pokazal s prstom svoj« desno oko. »Dobro — še enkrat moramo pol*"' kusiti!« ( i Po teh besedah je moj prijatelj, ki j® bil po mojem mnenju posebne vrste b,a* zen, prestavil kol, ki je tičal v zemlji« k*' mor je padci hrošč, za nekaj decimetrO^ dalje. Iz žepa je spet vzel kot popreje, u*e' rilo, ki ga je potegnil v smeri od dreves® dp kola in to smer je podaljšal v vodoraV^ črti za petdeset čevljev. Tako je dobil h®* vo točko, ki je bila več metrov oddali«1* od msta, kjer smo izkopali jamo. Okoli ‘ točke smo potegnili šc večji krog, kot prvem slučaju in spet smo začeti kop«J" Jaz sem bil že do skrajnosti utrujen, t®^ dasiravno sem komaj razumel, kaj j® vzročilo, da so se moje misli spreroeoti 1 se nisem preveč upiral tej novi nalogi. stal sem pravzaprav živahen, celo razb® jen. Mogoče je napravila na me velik m sled premišljenega in že preje preračuni*' nega načrta v Legrandovi glavi, dasirav® si še vedno nisem mogel razlagati vseg tega- (Palje-L^. Icd»|atel| koo*orcl| »Večernega lisi**' Odgovorni urednik Viktor CeofiM« Tinka Jugoslovanska tiskarna %