MariborsiU PosfnTna pacam v gotovini Cena t m Leto H. (IX.), štev. 162 Maribor, četrtek 19. julija 1928 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov veak dan ob 16. uri Račun pri poitnam ček. zev. v Ljubljani St. 11.406 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po počil 10 Din, dostavi jen na dom pe 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceetait.11 Oglasi po tarifu Oglas« sprejema tud oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani, PrsSaraova ulIc* M, 4 Razočarana beograjska čaršSla VSI PREČANSKI MINISTRSKI KANDIDATI SO SE SOLIDARNO IZREKLI ZA RAZPUST SKUPŠČINE IN NOVE VOLITVE. BEOGRAD, 19. julija. Kakor se zatrjuje v političnih krogih, so konzultacije zastopnikov prečanskih pokrajin končane. Niti eden izmed njih ni hotel pristati na sodelovanje s sedanjo narodno skupščino, temveč so vsi izrazili mnenje, da je edini izhod iz sedanjega položaja razpust skupščine in razpis novih volitev. Najbolj je razočaral Beograjčane splitski župan dr. Tartagiia, o katerem je znano, da je v nasprotju s Kmečko-demokratsko koalicijo, ki ga je tudi prisilila k odstopu kot župan. Mislili so namreč, da bo on podal o položaju izjavo, ki ne bo v skladu z dnevno politiko. Toda dr. Tar taglia-se je kljub diferencam s KDK uostavil na stališče, da so volitve nuj- no potrebne. Tudi londonski poslanik dr. Gjurič se je po informacijah iz dobro poučenih krogov izjavil za volitve. Odločitev se bliža. Sedaj se sondira teren pri srbijanskih političnih krogih, da bi se tudi oni izjavili za nevtralno volilno vlado ter da se najde način, da bi to ne izgledalo kot kapitulacija pred KDK. General Hadžič je bil od 9.—10. dop. v avdijenci pri kralju, nakar se je sestal s poslanikom Gjuričem. Oba sta razpravljala o položaju do 11. dop., potem pa se je vršil sestanek med dr. Gjuričem in dr. Marinkovičem. Zanimivo je dalje, da je konferenci generala Hadžiča z Gjuričem prisostvoval tudi italijanski poslanik Galli. Rusi vse za Amundsena RUSKA POMOŽNA EKSPEDICIJA PR ED NAJTEŽJO NALOGO. — »KRA5IN« V POPRAVILU, »MALIGIN« ZOPET NA DELU. — RUSKE DOMNEVE O AMUNDSENU. OSLO, 19. julija. Iz Moskve se poroča, da je namestnik predsednika ruskega pomožnega odbora Kamenjev sporočil, da bo ruska pomožna akcija za vsako ceno skušala rešiti Amundsena. Rusi domnevajo, da se nahaja Amundsen, ki je sposoben za velika dejanja in uživa v Rusiji kot človek in učenjak velik ugled, pri ogroženi t. zv. balonski skupini, ki jo je šel najprej iskat. Ruska rešilna ekspedicija stoji sedaj pred najtežjo nalogo. Radi iz-premenjenih razmer v polarnih pokrajinah ni mogoče več uporabljati letal na saneh. Vrh tega bo treba »Krasina« popraviti, kar bo trajalo več dni. Šele potem bo mogoče pričeti znova poizvedovanja po Amundsenu. Ledolomilec »Maligin«, ki je bil dosedaj zaprt od leda, se je zopet oprostil ledenih mas in je odšel iskat Amundsena. Obregon žrtev klerikalnega fanatizma <59.000 LJUDI PRI POGREBU V MEH IKI. — IZPREMEMBA MEHIKANSKE USTAVE. — CALLES O STANE PREDSEDNIK. NEWYORK, 19. julija. Po poročilih iz Mehike je bilo truplo umorjenega dk» ikanskega predsednika generala Obregona prepeljano s posebnim vlakom v njegovo rojstno mesto Sonora. Žalnega sprevoda od parlamentarnega poslopja do kolodvora se je udeležilo nad 150.000 ljudi. Po želji Obregonove soproge bo truplo pokojnika pokopano čisto prlprosto. Do nemirov dosedaj ni prišlo. MEHIKA, 19. julija. Danes se sestane izvrševalni odbor Obregonove stranke k izredni seji, na kateri bo sklepal o sklicanju izrednega zasedanja parlamenta. Namerava se izvesti revizija ustave v smislu, da ostane Obsodbe vredna površnost oblastnega odbora UREDBA O OKRAJNIH CESTNIH ODBORIH SPREJETA. — OPOZIC1-JA MORA OPOZARJATI ODBOR NA USODNE NAPAKE. — ODBOR SE NERVOZNO IZOGIBLJE PREDLOŽENE OBTOŽBE. Calles še nadaljna štiri leta predsed nik mehikanske republike. Po izjavah predsednika Callesa kažejo vsa znamenja, da je z atentatom na Obregona v zvezi katoliška cerkev in je o sokrivdi klerikalnih krogov zbranega že mnogo zelo obtežilnega materijala. Calles obljublja dalje, da bodo v kratkem odkriti tudi duševni povzročitelji atentata. Morilec generala Obregona se piše Jose de Leon. Pri zaslišanju je izjavil, da je izvršil zločin iz verskega fanatizma. Dosedaj je bilo aretiranih skupno osem oseb, ki so osumljene soudeležbe, med njimi tudi neka ženska, ki je prva izdala pravo ime atentatorja. Turških paš ne bo ueč? LONDON, 19. julija. Po poročilih iz Angorc je bil turškemu parlamentu predložen zakonski predlog, ki odpravlja naslov »paša«. Uelifca poneuerba u Zagrebu ZAGREB, 19. julija. Na tukajšnji carinarnici je bila danes odkrita velika poneverba. Blagajnik poštne carinarnice, Zvonimir Hafner, je namreč izginil brez sledu in odnesel s seboj 605.000 Din. Hafner je vsak dan sprejemal denar na pošti in ga oddajal glavni blagajni. V soboto pa si ga je pridržal in je -odšel domov. Ker se še dosedaj ni vrnil, so odredili preiskavo, ki je odkrila poneverbo-Hišna preiskava pa je ugotovila, da je bil Hafner tihotapec. BEOGRAD, 18. julija. Današnja »Politika« poroča, da bodo v kratkem pričela pogajanja med beograjsko in rimsko vlado glede podaljšanja prijateljske pogodbe med obema državama; ker je tehnično nemogoče, da bi bila v desetih dneh izvedena ratifi kacija nettunskih konvencij. Maribor, 19. julija. Danes je bila zopet galerija že ob otvoritvi skupščinske seje precej zasedena. To je vsekakor treba pripisati vloženemu predlogu o obtožbi oblastnega odbora radi sklepov strankarsko-političnega značaja. Odbor pa je javnost tudi tokrat razočaral. Predsednik, ki je včeraj toliko zatrjeval, kako ljubo mu je, če se o nujnem predlogu obtožbe razpravlja, je kratkomalo naznanil, da stvar v odseku še ni »gotova«. Včeraj popoldne, ko so bili klerikalci v uredbodajnem odseku v manjšini, je predsednik odseka dr- Ogrizek na skrajno nekvalificiran način razpravo kratkomalo prekinil in odložil. Osnutek uredbe o okrajnih cestnih odborih se je razpravljal kot prvi. Bivša Štajerska je imela okrajne zastope, ki so skrbeli za ceste, Prekmurje in Medmurje pa ne. Radi tega je bilo treba rešiti vprašanje cest, ki niso ne občinske, ne oblastne. Uredba o cestnih odborih nadome-stuje razširitev zakona o okrajnih za-stopih na Prekmurje in Medmurje. Po uredbi se v vseh onih delih mariborske oblasti, kjer ni okrajnih zastopov, osnujejo na sedežih okrajnih sodišč za področje dotičnih sodnih okrajev, okrajni cestni odbori in sicer v Prevaljah, v Murski Soboti, v Dolnji Lendavi, v Čakovcu in v Prelogu. Okrajni cestni odbor sestoji iz toliko cestnih odbornikov, da pride na vsakih 200 prebivalcev okraja po en voljen odbornik. Razen tega ima oblastni odbor pravico imenovati v vsak okrajni cestni odbor do tri člane izmed občanov, ki imajo pasivno volilno pravico za dotični okrajni cestni odbor.. Okrajni cestni odbori se volijo za dobo štirih let. Izvzemši razpusta vodi okrajni cestni odbor svoje posle do nastopa novoizvoljenega okrajnega cestnega odbora. Pravica voliti — aktivna volilna pravica — imajo vsi župani in občinski odborniki občin v območju dotičnega okrajnega cestnega odbora. V slučaju razpusta občinskega odbora imajo volilno pravico gerenti in sosvetniki. V debato je kot prvi posegel posl. P e-tovar, ki je opozoril na čudno razliko med splošno veljavno volilno pravico in med načinom volitev, ki se uvajajo s to uredbo. Tu volijo tudi gerenti in njih sosvetniki. Kaj bo pa v Medmurju, kjer jih ni? — Uredba sploh ne daje jamstva, da bodo volili in odločali od naroda izvoljeni ljudje. Celo pod nemškim režimom ni bilo kaj takega, da bi se tako važne korporacije imenovale. To je napad na volilni red in na dobre strani okrajnih zasto pov. Radi politike se zavrača proporcijo-nalni ter uvaja večinski volilni sistem Referent dr. Ogrizek je odgovoril, da proporc ni po ustavi ter da je vsa uredba itak samo začetek in poskus. Dr. Leskovar, ki je predal pred-sedništvo podpredsedniku Rajhu, je posegel v debato na ta način, da je zatrjeval; kako se ni treba bati nobenih gerentstev, dokler bo SLS jmela vpliv na državno upravo. Samo tedaj, če pride kaka druga stranka do vpliva, se lahko kaj takega dogodi- Smatral je tudi za potrebno in umestno govoriti, da bi kaj takega zagrešila stranka g. Petovarja. To je pač najboljši primer in dokaz, da SLS večina ne more izhajati brez strankarsko-političnega izzivanja. Posl. Moderndorfcr je vprašal, zakaj SLS ne forsira sr« .te samouprave. V srezkih samouprava! je vse to, kar se skuša sedaj urediti z. i redbami. Imenovanje odborov je skmjno nazadnjaško. Posl. dr. B a r i č e v i č je ugotovil, da referent vedno govori o poskusih, a da oblastna skupščina vendar ni za to, da na eni strani dela poskuse na račun ljudstva, na drugi strani pa uvaja policijski sistem. Za Medmurje je uvedba sploh brez prave veljave. Med govorom je re-ferent dr. Ogrizek neprestano ugovarjal. Zato ga je dr. Baričevič energično pozval, da naj molči, ker mora — kakor vsi drugi — prositi za besedo in ker skupščina ni kaka sinogoga. Končno se je na zahtevo KDK poslancev le črtala volilna pravica gerentov ter za slučaj razpusta občinske uprave uvrstila volilne pravice zadnjih županov in odbornikov. Tako so prodrli še nekateri važni predlogi opozicije, kar pa seveda ne bo motilo »Slovenca« v pisavi, da sta poslanca P e t o v a r in dr- B a-r i č e v i č »neizčrpna v neumestnih predlogih«. Odbor, ki smatra za potrebno, uvesti kampanjo proti kakemu listu, seveda ne misli na to, da bi se zavaroval proti taki pisavi. Radi manjših sprememb je imel ured-bodnjni odbor dobre pol ure trajajoče posvetovanje. To dokazuje, da dela odbor večkrat na slepo ter da se umestnih predlogov opozicije tako krčevito brani tudi radi tega, ker je nepripravljen? in ker se zaveda mnogih, iz nepripravljenosti in površnosti izhajajočih težav. Pri vsem tem se pa najdejo še vedno glasniki njegove »nezmotljivosti«. Ko so bile korekture vnešene v osnutek uredbe, je podpredsednik pozval k glasovanju. Dr. Baričevič je v imenu KDK kluba izjavil, da je bila pri njegovih članih najtrdnejša volja in želja po sodelovanju, a da se za predloženo uredbo ne da glasovati, ker je večina briskl-rala stvarne in strogo utemeljene predloge. Nato je bila uredba sprejeta z glasovi večine. Popoldne ob petih se sestane uredbo-dajni odbor, da ponovno razpravlja o nujnem predlogu opozicije glede obtožbe oblastnega odbora. Predsednik se je včeraj hudo zarekel, ko je zatrjeval, da želi in pozdravlja čimprejšno razpravo o tej zadevi. Predvideno je, da bo odsek zboroval do šestih in da bo potem skupščinska seja. Jutri je zasedanje kakor običajno ob osmih, za sejo je pa pripravljena uredba o viničarskem redu. Vse drugo — to je najmanj napovedanih osem uredb — pa najbrž še »visi«, kakor je bilo to pri današnji uredbi, ko so se pokazale potrebe spremembe. Na revno Medmurje, ki toliko trpi od režimskih občinskih komisarjev, je morala misliti opozicija in njena zasluga je, da pri cestnih odborih ne bodo odločili gerenti ali komisarji. Odbor je gotovo vsled nepoznanja razmer hotel tudi gerentom in gerent-skim sosvetnikom nakloniti volilno pravico za cestne odbore, če se važne stvari tako površno obravnavajo, potem se ni čuditi odklanjanju dobrih predlogov. KOBES S potovanja jcmetljskih abl- I Mariborski in dnevai dr ab turijentov po Češkoslovaškem1 *rw V nedeljo so se vrnili abiturijenti tna riborske srednje vinarske in sadjarske šole s krasno uspelega poučnega zleta po Češkoslovaški. Prvi del te nad vse zadovoljive gospodarske ekskurzije smo opisali s pismom udeleženca iz Olomuca; od istega abiturijenta smo prejeli še tudi naslednje poročilo: V nedeljo 8. tm. okoli polnoči smo se odpeljali proti Pragi. Proti*jutru smo zapustili za nekaj časa glavno progo, ki veže Olomouc s Prago, in krenili po lokalni železnici v Kourin, da smo si ogledali velike drevesnice in sadne nasade g. Jaroslava Vesely-ja v Molitorovu blizu Kolina. Na veleposestvu, ki meri 240 ha, so velikanske drevesnice, kakor tudi velike plantaže sadnega drevja in jagod. Drevesnice, katerih površina znaša 50 ha, so izredno vzorno urejene. Posebno veliki nasadi črešenj in višenj. Za predelavo sadja ima lastnik veliko tovarno za sadne konzerve. To veleposestvo je lep dokaz, da se morejo doseči s pridnim in vztrajnim delom tudi v slabših okolnostih veliki uspehi. V naldalnjem potovanju smo še isti večer končno zagledali dolgo zaželjeno Prago. Na prvi pogled smo bili razoča- . rani: zlata Praga, a jo komaj vidiš iz dima. Da, Praga je šele lepa, če jo ogledaš na drobno, če živiš dalje časa v njej! Na postaji nas je pozdravil tajnik čeho-slovaške »Zemeljske jednote«, g. inž. Junek, in nam odkazal stanovanje v ve likem in moderno urejenem dijaškem za vodu »Švechlov kolej«, kjer smo se iz borno počutili vse do našega odhoda iz Prage. Naslednji dan smo takoj zjutraj posetili pomološki institut nedaleč Prage, kjer imajo obenem tudi nižjo kmetijsko šolo. Ogledali smo si obširne sadne, zelenjad ne in cvetlične vrtove, kjer delajo raz. novrstne poizkuse. Da se da uporabljati sadje zelo raznovrstno, so nam dokazali, ko so nam postregli pri obedu z izbornim ribezovim in kosmuljinim desertnim vinom! Popoldne smo si ogledali še moderno urejeno zadružno skladišče čeških kmetov in tovarno za mesne izdelke, ki je tudi v kmečkih rokah- Oboje dokazuje, kako zna tamkajšni kmet spraviti svo je pridelke brez posredovalca do konsu-menta. Seveda ostane dobiček kmetu, a gotovo je tudi konsument na boljšem. Kako je ravno zadružništvo na Češkoslovaškem razvito, smo razvideli iz predavanja, ki ga je imel za nas isti večer g. dr. Hulka. V sredo 11. tm. smo se odpeljali z vlakom proti severu in dosegli ta dan naj severnejšo točko našega potovanja. Na postaji Roudnice na Labi nas je pričakoval profesor tamkajšnje višje kmetijske šole. V Roudnicah smo posetili tovarno za kmetijske stroje Rudolfa Bacher-ja, da smo dobili vpogled tudi v kmetijsko veleindustrijo. Nato smo si ogledali višjo kmetijsko šolo in njeno vzorno posestvo. Tukaj smo opazili tudi že obširne hmelj ske nasade. Opoldne nas je sprejela v okrilje tamkajšnja gospodinjska šola in nas izborno pogostila. Le težko smo se ločili od gostoljubnih gostiteljic, med katerimi smo našli tudi rojakinjo iz Slavonije. Da nadomestimo zamudo, smo odbrzeli z autom v Melnik in obiskali tam višjo vinarsko in sadjarsko šolo, torej naši šoli popolnoma soroden institut. Pred odhodom v Prago smo bili še v lepih vinogradih kneza Lobkovitz-a in pokusili vinsko kapljico iz njegovih kleti četrtek dopoldne smo porabili za ogled zadružne mlekarne v Troji pri Pragi, popoldne pa za posestvo kmetijske visoke šole v Pragi. Posestvo je v Uh-fini vesi pri Pragi in je nekak institut za racijonalizacijo dela. Tu se vršijo pois kusi na rentabilnost in praktičnost najmodernejših kmetijskih naprav. V petek smo priredili poslednji izlet iz Prage. Z vlakom smo oddrdrali do postaje V Itrusi. Živahna gostilničarka v tamkajšnji vasi, kjer smo zajutr.—. ali, nam j povedala, da je to roistni kraj soproge voditelja Hrvatov, ge Mafenke Radičeve. V poldrugo uro oddaljeni vasi Vojkovice smo bili ta dan na velepodjetju g. Schuster-ja. 280 ha veliko posestvo je urejeno najmoderneje: saj pošiljajo vrtne jagode s svojih velikih plan- taž kar z aeroplanom v Anglijo, Holand sko in Belgijo! Popoldne smo si ogledali v Pragi še oddelek za prosveto v kmetijskem ministerstvu. Posebno lepa je zbirka učil, ki je tam stalna razstava, da si more vsaka kmetijska šola poljubno izbrati in nabaviti učna sredstva. Da so Čehi vseskozi moderni, smo videli v oddelku za filme in diapozitive. Predvedli so nam v svojem poizkusnem kinu izmed mnogih tri filme, ki so pač najboljše in najmodernejše učno sredstvo. Kdaj pridemo na polju kmetijskega šolstva za Čehoslovaki tudi mi?! S tem je bil naš strokovni program iz črpan in zadnji dan bivanja v Pragi, so boto, smo porabili za ogledovanje mesta, posebno Hradčan. Žal še na Hradčanin popravila v domu sv. Vida in v gradu, katera vodi naš rojak prof. Plečnik, niso gotova. Kljub temu smo se divili starinskim umetnostim in dragocenostim v cerkvi in v gradu. Lahko so ponosni Čehi na svoje Hradčane! Popoldne smo si ogledali še mesto, nakupili spominkov, zvečer pa smo zasedli od tamkajšnjega železniškega ravnateljstva nam dodeljen posebni voz v brzovlaku Praga—Zagreb. Hitro slovo od naših znancev, ki so nas spremili na postajo in odhiteli smo proti domovini. Zopet smo doma; vtisi, ki smo jih do-! bili med brati na severu, ostanejo trajni. Povsod smo bili sprejeti kot bratje med brati; vsi so delali na tem, da nam napravijo bivanje med njimi čim prijetnejše: oblasti so nam šle povsod na roko, kmetijski strokovnjaki so nam razkazali uspehe svojega delovanja, kmetijski dijaki so nam bratski stiskali roke, [veseleč se poseta bratov z juga. Celo kmet na deželi se je veselil, da nam je mogel razkazovati svoje posestvo in živino ter nam je ponosen kazal uspehe svojega truda Doma pa zasadimo plug in vsejmo vse seme, ki smo ga prinesli s severa: seme [slovanske vzajemnosti, seme delavnosti, seme vztrajnosti pri delu in seme kmečke samozavesti, da bo tudi naša domovina dosegla v napredku deželo bratov ob Vltavi in Labi! K-P Javno vprašanje obiskovalcev gledališča. Nedavno je izšlo v »Večemiku« poročilo, da odhaja gosp. R. Pregare. Uprava [nato ni dala pojasnila. Dalje so se raznesli glasovi, da gdč. Kraljeva ni sprejela angažmana in da pojde v Zagreb. [Končno se čuje, da uprava sploh ni ponudila angažmana g. Danešu, ki je letos 16 krat nastopil s Švejkom in v Dveh bregovih in postal najbolj priljubljen ma-[riborski publiki. Ako drugo leto ne bo teh najboljših sil, čemu bo potem pa še teater? Upravo prosimo za pojasnila! Objava odbora S. P. D., Maribor. V »Večerniku« od 17. tm. se graja uprava Mariborske koče z zaključkom, da bodo izletniki izvajali svo.e konsekvence, če mislijo merodajni gospodje samo na svojo komodnost. Merodajni gospodje so odborniki. Odbor bi želel, da se dopisniki prepričajo o njegovi kemod-nosti, ki je tolikšna, da jim radevolje vsi j odborniki takt j . prepusti}-* svoja komod-na mesta. Baš v tem času ima odbor ve-'liko brige z opravo koče. Odborniki, zlasti oni s funkcij? mi. imajo vsak dan pos!a z društvom, nimajo pa nikakih udobnosti za delo, za nadzorovanje koč nikakih dobrot, p’ačujejo vse, kakor drugi č’ani SPD. Pose: jim je zgo j časten. Ne-pianinsko je, ako tedaj izletniki iznašajo pritožbe v Časopisju, ko vedo. da je tu odbor, ki se je vedno zavedal svoje dolžnosti. Podpisani izletniki bi se naj [poprej pri odboru info mirni, kaj je na stvari in bi r.usikaj izvedi, kar bi jih dovedlo do drugačnega prepričanja o krmodnOsti in o potrebi takega dopiso-|v;>r>ja. Nedastatki uprave naj se teda. grajajo in odpravljajo v obsegu društva; kdor pa to iznaša v javnost, ne ravna planinsko! V bodoče prosimo, da se vsaka pritožba naslovi na odbor, že vnapre pa želimo potrpežljivosti, ker je sedanj [oskrbnik koče v odpovedi. Odbor S. P* D. Maribor Zčrauje mladine Dolgoletni in priznani šolski zdravnik dr. Rus, mestni fizik ljubljanski, je napisal knjigo, ki jo smemo spričo nje aktualnosti in poljudnega tona, s katerim so obdelana vsa vprašanja domače in šolske higijene, imenovati zlato knjigo zdravja naše mladine. Ako hočemo vzgajati zdrave in čile, za kruti življenski boj sposobne sinove in hčere, moramo dobro vedeti, kaj otroku koristi in kaj mu škoduje, kaj moramo o raznih prilikah ukreniti za njegovo zdravje in — včasih je to še važnejše — kaj mora mo opustiti. Vsaj glavna pravila, potreb na za umno telesno vzgojo mladeži, naj bi bila znana slehernemu pametnemu Človeku in vsak naj bi ravnal po njih. Znana naj bi bila zlasti staršem, posebno pa materam. Mati je angel varuh zdravja v domačem krogu. Narodovo zdravje je v rokah žene, v rokah naših gospodinj! Mnogo stori lahko tudi učitelj. On bodi zdravniku drugi pomočnik. Dober učitelj je za starši otroku največji dobrotnik, ker skrbi za duševno, pa tudi za telesno yz ;ojo šolske mladine. Starši, zlasti naše žene, naše matere, naše gospodinje, učitelj in zdravnik naj z vnemo sodelujejo pri telesni vzgoji mladeži. Ni vprašanja v pogledu na higijeno doma in šole, ki bi ga ta knjiga ne obravnavala z jasno, odkrito in prepričevalno besedo. Nje namen je, da razširi zdravoslov-ne nauk z in navodila v najširše kroge in sloje. Zdravoslovna pravila, ki jih vsebuje knjiga v izčrpni meri, veljajo za mladino vseh šol in kategorij, večinoma pa so največje važnosti tudi za zdravje odraslih ljudi. Tekst pojasnjujejo slike, več jih je izvršenih v barvotisku, tako da knjiga tudi po svoji opremi in tehniški izvedbi odgovarja plemenitemu namenu. Knjigo, kakršne doslej še nismo imeli, ki je sad dela in študij zdravnika strokovnjaka, bi morala imeta vsaka hiša in vsaka šola. S to knjigo odvrnemo lahko mnogotero zlo, ki izpodjeda in uničuje moralno in fizično zdravje naše mladine. Knjiga stane 40 Din in se dobi v knjigar ni Tiskovne zadruge v Mariboru Glavpa skupščina UJU v Mariboru. Ker so pripravljalna dela za Glavno skupščino UJU v polnem teku, pozivamo vse člane pripravljalnega odbora, kakor tudi vse v Mariboru v počitnicah stanujoče učiteljstvo, upokojence in dijake, k_ želijo, da bi pomagali pri sprejemu gostov, da se udeleže sestanka, ki se bo vršil v pondeljek, dne 23. julija v deški šoli I., Razlagova ul. 16, vhod zadaj, ob devetih dopoldne v III. razredu I. nadstrop ju. Pridite vsi, da bo sprejem gostov čim dostojnejši za Maribor. Iz odvetniškega stanu. Lastno pisarno je otvoril v Mariboru odvetnik g. dr. Joško Bergoč. — V Bre žice se preseli mariborski odvetnik g. dr Alojzij Klemenčič. Proglasitve za mrtve. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve: Mihael Kamnik iz Lok pri Zagorju, Franc Grobin iz Prevorja, Martin Grobin iz Prevorja, Konrad Messerer iz Celja, Franc Cvirn iz Trbovelj, Franc Brencel iz Gorice, Janez Pleterski iz Anovca, Simon Orač iz Laš in Florijan Berložnik iz Sel pri Slovenjgradcu. Kdor bi kaj vedel o teh pogrešanih, naj javi sodišču ali skrbniku. S carinarnice. Iz Splita je premeščen v Maribor carinski uradnik Mladinko Rojc-Akademiki! Društvo jugosl. akademikov v Mariboru sklicuje za jutri v petek ob 20. izredni občni zbor v društveni sobi Narodnega doma. Edina točka dnevnega reda: nedeljski incident na vrtu Uniona. Vabljeni so zlasti tudi starešine — bivši člani. — Odbor. Nov notar v Mariboru S 25. julijem se naseli v Mariboru do sedanji notar v Brežicah g. dr. Anton Bartol. Direktni voz Maribor gl kol.—Slatina Radenci. Pričenšl z 21. julijem teče direktni voz Maribor gl. kol.—Slatina Radenci v smeri Slatina Radenci—Maribor gl kol. z vlakom štev. 8815-8761-1125-1126, ki odhaja iz Slatine Radencev ob 10. uri 38 minut in ima na Pragerskem zvezo na brzi vlak štev. 505/606 proti Ljubljani ob 14- uri 49 minut in na brzi vlak štev. 3 proti Zagrebu ob 14. uri 59 minut ter prihaja v Maribor gl. kol. ob 14. uri 40 mi nut. Ali so planinske koče zabavališča ali po> čivališča? Zdi se, da to vprašanje še vedno Mi rešeno. Mladina, ki je pa lahko že trdi v letih, ne pride h koči zmučena, trudna pač pa s polnimi vrečami smeha in vika in večinoma z neugasno žejo. In zdaj se začne rajanje in tekanje in prepevanje, da je v hipu vsa koča jkd koncu; policijske ure hvala Bogu ni, in spanje — to neugnancem na kraj uma ne pride. Taka je rada naša nadobudna mladina. Žal pa so na svetu še »filistri«, ki ostajajo v naših pohorskih kočah dalje časa z resničnim namenom, da se odtegnejo mestnemu hrupu in da se na gorah naužijejo poleg zdravega zraka tudi miru, in si zato ne štejejo v posebno čast, če jih veseljaška družba ne pusti spati. Kakor povsod na svetu, je tudi tu treba pametnega kompromisa. Tudi star čmernež bo imel razumevanje za mladinsko veselje, dokler pozna neke meje, nasprotno pa mora tudi mladina imeti temeljne pojme o redu in obziru. Da imajo planine ne samo svoje veselje, temveč svojo etiko, to je marsikomu povsem novo. Tulci v Mariboru. V 13 mariborskih hotelih in prenočiščih je prenočevalo sinoči neobičajno veliko tujcev. Poleg gostov, ki so tu več dni, je bilo prijavljenih samo sinoči 62 novih- V zasebnih stanovanjih je bilo prijavljenih 24 novih oseb. »Naše geslo ie in ostane: Slovenec gospodar na svoil zemlji!« Tako je zapisal »Slovenski Gospodar« v svoji številki od 12. tm. To bo seveda gotova resnica, ker smo to vsekakor občutili ves čas, odkar so sedaj že poldrugo leto klerikalci v vladi in uživamo sedaj že velike dobrote drugega državnega proračuna, ki je bil sprejet z glašovi poslancev SLS- Vsi davki,' ki jih Slovenci plačujemo, razun oblastnih, ki so nam jih gospodje od SLS milostno še posebej naložili, gredo še vedno v Beograd, menda zato, ker je geslo režimske SLS, da bodi »Slovenec gospodar na svoji zemlji«. Iz istega razloga je ravno za časa vlade Vukičevič-Korošec na naše sodnike prišla zahteva, da morajo spraviti ves pupilarni denar iz naših hranilnic v Hipotekarno banko v Beožradrln gotovo tudi samo zato je od vlade, v kateri sedi sam vsemogočni dr. Korošec, prišel ukaz, da mora ves denar, plačan kot vpisnina na meščanskih šolah v Sloveniji, romati nemudoma v Beograd. Ali še hočete več dokazov za resničnost gssla SLS, da naj bo »Slovenec gospodar na svoji zemlji«? Kolo gre za kolesom v roke številnih ljubiteljev tuje lastnine. Zadnji čas skoro ne mine dan, da ne bi dobila policija prijave oškodovancev, ki jim odvažajo tatovi kar pri belem dnevu jicikle. Včeraj se je okrog desete dopoldne klatil pred glavo pošto neznani nepridiprav in jo popihal s kolesom trgovskega vajenca Ivana Rebova, ko je imel ta opravke na pošti- Ukradeni bicikelj je vreden 1200 Din, črno pleskan in ima številko 185.746. Suša tudi na pollclfL Število policijskih prijav radi raznih prestopkov je včeraj skopnelo razmeroma nizko — na 12. Tudi so prijeli samo eno osebo, in sicer radi nedovoljenega prekoračenja državne meje. Veliki vrtni koncert bo danes v četrtek pri »Gambrtnu«. Igra Schonherr-jeva godba. Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost. 1405 Kapitulacija soujetske ulače pred opozicijo BERLIN, 18. julija. Po poročilih iz Moskve je prišlo med sovjetsko vlado in opozicijo do pomirjenja in poravnave. Voditelji boljševiške opozicije bodo zopet zasedli nekatera važnejša mesta. Tako prevzame Kame-njev zopet vodstvo vrhovnega gospodarskega komisarja, Zinovjev pa prosveto. Dosedanji voditelji teh komisa-rijatov bodo imenovani za poslanike. 3omirjenje med sovjetsko vlado in opozicijo tolmačijo diplomatični krogi tako. da je hotela vlada v gotovi meri ugotoviti zahtevam nezadovolj-, nega ljudstva in tako ojačiti svoj po-\ ložaj. h)ličili 3. Modre pottave »BLUE LAWS«. — IDILIČNA NEDEL JA V WESTWOODU. Že v prvih urah angleškega jezikovne-ga pouka pride na vrsto beseda »blue«, kar pomeni sinjo barvo. Ista beseda ima Pa še drug pomen in sicer v gotovi zvezi- Pomeni namreč nekaj žalostnega ali nekaj takega, kar vzbuja potrtost in turobnost. Po nekaterih zveznih državah severo-ameriške Unije imajo takozvane »blue ^ws«. To so »sinji« ali »modrikasti« za-■coni, imenovani najbrž po barvi formularjev, s katerimi so bili nekdaj sprejeti (n razglašeni. Po drugem pomenu besede »blue« so pa to žalostni in neprijetni jalroni. To označilo bo vsekakor boljše, fcajti to so naredbe, ki so ponekod ostale fe lz starih časov v veliko spodtiko in zmedo pri modernejši zakonodaji. Veči na zveznih držav je’ stare zakone že od Pravila, po nekaterih so pa le še neka teri ostali. Eden od »neprijetnih« zako nov izhaja iz kvekarske dobe ter prepc veduje vsako nedeljsko zabavo in sploh vse, kar ni v zvezi z nedeljsko versko Pobožnostjo. Radi starinskih naredb in zakonov se dogajajo često groteskni dogodki iri to zlasti vsled tega, ker izvajalo 'akone tudi takozvarii mirovni sodniji ih policijski poveljniki. V malem mestu ,Weštwood v državi New-Jersey ob atlantski obali se je do-gr lilo nedavno, sledeče: Prebivalci tega srečnega mesteca so ' razdeljeni na tiva tabora. Prvi bi rad tudi ob nedeljah obiskoval kinopredstave in druge zaba-. ve, drugi se pa strogo drži stare kvekar-|ke postave ter smatra zabavo ob nede uah za zločin proti javnemu redu. .... Mirovni sodnik G. Allen Meyer, pri-f. iiaš prvega tabora, je obenem tudi lastnik naj večjega westwoodskega kinematografa. Policijski poveljnik H. H. Ray je pa pristaš drugega tabora. Mirovni sodnik j>i nedavno tudi v nedeljo odprl svoj kino in je seveda takoj dobil vse somišljenike in pristaše nedeljskega posvetnega veselja pod svojo streho. Sredi pred-ttave je pa prišel v prenapolnjeni kino policijski poveljnik ter odredil kot čuvaj vseh — tudi najstarejših postav — da so morali predstavo prekiniti in podjetje r.)'tapreti. Ker se je mirovni sodnik upiral, . ga je policist kratkomalo vtaknil v luk- njo- Mirovni sodnik se je proti zaporu pritožil, položil kavcijo in po postavi so ga morali takoj izpustiti. Iz jeze je začel c svojo akcijo ter se v to svrho tudi po-ilužil stare postave, ki ne prepoveduje samo zabavnih predstav, ampak sploh vse, kar ni v zvezi s pravo pobožnostjo, fz vlaka, ki je vozil proti Newyorku, ni etistil nikogar v mesto, na cesti je ustavil avtomobiliste, ki niso mogli dokazati, da gredo v cerkev in drugače nikamor, zapreti je dal vse lokale in še celo njegova soproga je morala v zapor, ker se HmimmimnnnimninnnnnTfrniHmmnnm katero znamko kolesa si kupite. Vedeti morate, da so kolesa po Din 2300 —. 1600 — in 1000-—. Varajte se najcenejših koles ker se podražilo vsled popravil. Kupite sam,, STEYR - WAFFENRAD z dve letnim jamstvom. Glavno zastopstvo in zalogi 3107 Bogomir Divjak, Maribor, Glav. trg 17 v slovenskem prevodu! Knjiga je v jako lični o-premi in velja broširana 46 Din, v platnu vezana 56 Din. Naroča se v Mami Mm tatap Maribor, Aleksandrova c 73 S sesas KM sms \®nw sseughu ODPRODAJA ostalih posameznih parov čevljev in čevljev ii platna Prodaja se vrši od 18. julija do 15. avgusta tl. In si-ctv po nsbavnih, deloma tudi pod nabavnimi cenami Oglejte si na vsak način eene v izložbnih oknih! Cene so sledeče: 43, 58, 68, 78, 88, 98, 103, 118, 128, 138, 148, 158, 188, 198, 208, 218, 228 Din itd. PRI TVRDKI JOIIP WAIDACHER SLOVENSKA UL. S MARIBOR SLOVENSKA UL. < ko. Nič drugega si ne želim, kakor vašega odkritosrčnega, resničnega mnenja.« »O čem?« »Sezite v najskritcjši kot svoje duše in mi povejte, ali domnevate, da Neville še živi?!« Sherlocka Holmesa je vprašanje očividno osupnilo. »Le odkrito!« ga je bodrila, stoječ na gunju pred kaminom in motreč ga z bistrimi očmi, ko se je udobno nameščal v pletenem naslonjaču. »Odkrito vam torej povem, gospa, da ne.« »Vi mislite, da je mrtev.« »Da.« »Umorjen?« »Tega ne morem trditi. Morda.« »In kdaj ga je smrt dohitela.« »V pondeljek.« »Potem bodite tako dobri, gospod Holmes, in mi rlazložite, kako je to, da mi je danes pisal.« Sherlock Holmes je skočil pokonci, kakor bi ga bila prešinila električna struja. »Kaj?« je zarjul. »Da. danes sem prejela njegovo pismo«, je smehljaje se odgovorila in mahala po zraku s koščkom papirja. »Ali bi mi pisemce pokazali?« »Kajpada.« Nestrpno ji je iztrgal list iz roke, nato ga je položil na mizo, ga izgladil, si primaknil luč in ga začel natančno motriti. Vstal sem in mu pogledal čez rame na pisanje. Ovitek je bil zelo srhek ter označen z žigom Gravesend in z nadnevkom*) prav istega dne ali pravzaprav prejšnjega dne, ker je bila polnoč že dolgo minila- ") nndnevak (hrv.) - datum »Okorna pisava!« je mrmral Holmes. »Bržkone tega ni pisal Vaš soprog, gospa.« »Ne, ali pismo je pa le sam napisal.« »In še nekaj opažam: Kdorkoli je napisal naslov na ovitku, je moral iti nekoga vprašat, kam je treba list poslati.« »Kako morete to trditi?« »Lejte, Vaše ime je povsem črno, ker se je bilo črnilo lepo posušilo. Vse drugo pa je nekam bledo, kar dokazuje, da je pisec rabil pivnik. Da so napisali ves naslov hkrati in vse obenem tudi posušili, bi bile vse besede enako temne. Mož je bil napisal le Vaše ime, potem pa je malo počakal, preden je pripisal kraj, kamor je bilo pismo namenjeno, kar pomeni, da mu Vaše bivališče ni bilo znano. To je seveda le malenkost, a v takšnih stvareh podrobnosti največ zaležejo. Poglejmo sedaj pismo! Ha! Nekaj je bilo v njem!« »Da, prstan. Njegov pečatni prstan.« »In Vi ste uverjeni, da je to pisava Vašega moža?« »Ena njegovih pisav.« »Ena?« »Tako piše, če se mu mudi. Ta pisava ni prav nič podobna njegovi navadni pisavi, toda meni je prav dobro znana.« »Predraga ženka, ne boj se zame. Vse ■se bo dobro izteklo. Nekdo se je hudo izmotil in treba je precej časa, preden bo moči pomoto popraviti. Čakaj strplji-vo — Neville.« Pisano s svinčnikom na načelnem listu knjige, osmerka, brez vodenega znamenja. Hm! Pismo je oddal na pošti v Gravešendu mož, ki je imel umazan palec. Ha! Če se ne motim preveč, je obliznila lepljivi rob oseba, ki žveka tobak. — In Vi čisto nič ne dvomite, da je to pisava Vašega soproga, gospa?« Dalje prihodnjič. NMaalMl, M«MHjovp«BrB-in mcimUm nnm«n» obtimtva: <*»ka to—«d« 30 p, BEjmnojU tn—ak Din 5-— Mali ^«rM— e)b InugfcJ •J t**—afcsfA a« rili—»n« mh)i: —«ka bn id« SO pj k Din tO'_l Elektromonterje popolnoma samostojne in zanesljive, tudi vajence sprejme takoj Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. 1402 Iščem stanovanjc z 2—3 sobami za 1. oktober ali 1. november v Mariboru ali vsaj v najbližji okolici. Ponudbe z navedbo višine najemnine pod »Mirna družina« na upravo našega lista. U Gonilni jermeni za mlatilnice, žage, mline itd. v vseh širokostih v zalogi pri Ivanu Kravos-u, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13- 1253 Triko svilo 140 cm široko za obleke’in perilo S Din 95 dobite pri J. Trpinu, Glavni trg 17, Maribor. KIII Pozor zastopniki! Srežk® na obroke! Povsem nove najvišje provizije! Pišite v lastnem interesu na Interrekiam d .d. Zagreb, Marovska 28 pod šifro »Brezkonkurenčni zaslužek 367-1« 1378 Lepa enonadstropna ogelna hiša z 8 stanovanji, trg. lokalom in lepim vrtom, 5 min. od Glavnega trga je na prodaj za tcSO.OOO Din Naslov pove uprava lista. J3?b Volneni delen dobite od 16 Din naprej samo pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17. Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — llger-jev sin, urar in ju-velir. Maribor, Gosposka ulica 15. X Trajne kodre po najnovejšem sistemu. Vodna ondulacija, manikura, masaža ter vsa v to stroko spadajoča dela izVršioe frizerski salon A. Mrakič, Maribor, Cankarjeva ul. Št. 1. ”77 Sobo-In črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franje Ambrožič, Grajska ul. 2. 134E Ne pozabite kupiti potne kovček katere nudi v vseh velikosti in vrst tei po najnižjih cenah Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 1252 Rožnata foulard sGla za poletne obleke od 68 Din aaprej pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17. Velika klet v centrum Maribora, suha, se takoj odda v najem. Naslov Maribor, Aleksandrova cesta 12, Komaver. U KAVARNA EVROPA Dnevno prvovrstni spored Ležalne stole s posebno močnim platnom, BSBflHHSSHHI pleteno pohištvo, ležalne mrež™, potne košare 1.1. d. nudi najugodneje Draso Rosina, Maribor Vetrinjska ulica 26 267 oxtiUNras2SJ}i& fatiua Citronada in Mandarinka „Patria* so najfinejši naravni sadni soki. Stalna zaloga je pri JAKOBU PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 19 drobno ’ tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov. Na debelo! fadaia Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: oredstavrr* lzd*iareiia m urednik. Pran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. dL. predstavnik Stanko Detetav Maribora