GLAS NARODA * list slovenskih delavcev y Ameriki* The largest Slovenian Daily In the United States« Ismori every clay except Sundays and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 184. — fiTEV. 184. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 8, 1935. — ČETRTEK, 8. AVGUSTA 1935. VOLUME XLTTI. — LETNIK XLIIL TRI NADALJNE DIVIZIJE DOLOČENE ZA ABES1NU0 Neobičajni stavkarski izgredi v Dallas MUSSOLINI BO POSLAL PROTI ABESINCEM ARMADO, KI BO ŠTELA NAD TRISTOTISOČ MOŽ Mussolini se ne zmeni za odločitev Liginega sveta. Ne trpi nikakega vmešavanja kake druge države. — Z mobilizacijo treh divizij je najbrže končano oboroževanje proti Abesiniji. RIM, Italija, 7. avgusta. — Komaj se je posušilo črnilo ženevske resolucije glede spora v Vzhodni Afriki, ko Mussolini zopet oznanja celemu svetu, da se posmehuje vsakemu vmešavanju, pa naj pride od koderkoli, in da hoče spor z Abesinijo re šiti na svoj način — z oboroženo silo. Komaj tri tedne po poklicu pod orožje velikega števila vojaštva proti Abesiniji, je odredil mobilizacijo treh novih divizij. S tem bo imel proti vojski cesarja Halei Selassieja 300,000 vojakov, s katerimi upa premagati vsak odpor. Med temi tremi divizijami ste dve regularni, tretja pa je fašistična divizija prostovoljcev. S ten. je Mussolini opustil svojo navado, da je vedno mobiliziral enako število stalne armade in črnosrajc-nikov. Ta fašistična divizija bo sestavljena iz italijanskih podanikov, ki žive v tujih državah in i?, bivših vojakov svetovne vojne. Ravno tako je Mussolini postavil posebne naborne komisije za dijake, ki se bodo vežbali za častnike. Četudi ni mogoče pogledati v skrivnosti vojnega ministrstva , vendar je mogoče domnevati, da je z mobilizacijo teh treh divizij končano oboroževanje proti Abesiniji. Ce tudi ni uradnih podatkov, vendar je mogoče iz drugih virov presoditi italijansko vojaško silo, ki je bila dosedaj mobilizirana. Na podlagi najzanesljivejših podatkov šteje italijanska divizija 20 tisoč mož, fašistična divizija pa 1 2,000 mož. Sila, ki jo je Italija mobilizirala obstoji iz 7 regularnih divizij, 6 fašističnih divizij in iz 15 fašističnih bataljonov, ki še niso prideljeni nikaki skupini. Ako to premenimo v številke, tedaj šteje" vojska 140,000 mož regularne armade, 72,000 črnosrajčnikov in 15,000 črnosrajčnikov v 15 bataljonih, skupaj 227,000 mož. K temu številu pa je treba še prišteti dve diviziji domačinov iz Eritreje in Somalije. Prvotno je nameraval Mussolini mobilizirati 100,000 afriških domačinov. Ako je izvedel to svojo namero, ni znano; da pa mogoče ne bi pretiravali, moremo domnevati, da je vsaka divizija enaka regularni diviziji, torej po 20,000 mož, kar bi tedaj bilo 40,000 domačinov. Slednjič pa je k tej vojski še treba prišteti 40 tisoč civilnih delavcev, ki so bili poslani v Vzhod-on Afriko v prvi vrsti za zgradbo cest. Koliko domačinov je zaposlenih pri tem delu, ni znano. Iz tega je mogoče sklepati, da šteje italijanska vojska do 307,000 mož. 2ENEVA. Švica, 7. avgusta. — Zastopnik Abesinije, francoski profesor Gaston Jeze, je poslal italijanskemu podtajniku za kolonije Alessan-dro Lessona noto, v kateri ga prosi, da obvesti italijanske delegate za »razsodišče, da se čim prej se • stanejo z abesinskimi zastopniki, .da imenujejo petega člana te komisije v soglasju z resolucijo Liginega sveta z dne 3. avgusta. Italijanski delegat baron Pompeo Aloisi se je tekom seje Liginega sveta sporazumel z abesinsko vlado, da bo peti Član komisije Grk Nicolas Poli-tis. Da je Italija privolila, da je kot peti član imenovan Politis, je presenetilo poznavalce razmer, kaj- GOSPODINJE BOJKOTIRAJO MESNICE Gospodinje v protest proti visokim cenam ne kupujejo mesa. — 75 odstotkov mesnic je zaprtih. Detroit, Mich., 7. avgusta.— Ko so vsled previsokih cen go-sjmdinje pod vodstvom Mrs. Mary Zuk prenehale kupovati meso, je do sedaj 75 odstotkov mesarjev 1 »11 <> prisiljenih zapreti svoje mesnice in do četrtka jih bodo morali še ostali zapreti. V sredo je bila zaprtih 300 mesnic in mesarji imajo izgube ver tisoč dolarjev. Predsednik zveze mesarjev Krnil Schwartz je rekel, da so AAA (Agricultural Adjustment Administration) davki vzrok visokih een mesa. Schwartz je tudi rekel, da bodo mesarji vsled bojkota, ki se je pričel pred dvema tednoma, ■prodali svojo sedanjo zalogo, nato pa mesnice zaprli. Wasihngton, D. C., 7. avgusta. — Vlada je ostro zavrnila detroitske mesarje, ki dolže AAA, da so bili zaradi njenih davkov prisiljeni zvišati cene mesu. Ravnatelj AAA Chester C. Davis je obvestil mesarje, da od vlade ne morejo pričakovati ni-kake pomoči, ker so sami krivi. Detroit, Mich., 7. avgusta.— Medtem ko se bojkot mesa trdovratno nadaljuje, tako da je zaprtih že 75 odstotkov mesnic in je na več krajih prišlo že do j resnih spopadov, je naenkrat prišla trditev, da za tem bojkotom tiči komunistična agitacija. Na to trditev pa je voditeljica bojkota Mrs. Mary Zuk odgovorila : — Prav nič takega ni. Mi nismo komunisti. Samo nočemo plačevati visokih con, ki niso opravičene. Še one mesnice, ki so odprte, ne delajo mnogo kupčije. Pred mesnicami ni bilrt piketov, pa tudi ne odjemalcev. ZENGE PRAVI, DA JE NEDOLŽEN Poklican je bil pred sodnika. — Pravi, da dr. Bauerja sploh ni poznal. — Zasliševanje bo 29. avgusta. Chicago, m., 7. avgusta. — Zakrknjen in s poraščenim obrazom je bil Manileville Zen-ge pod obdolžbo umora pripeljan pri i sodnika. Kot znano, je na sumu, da je profesorja dr. Walterja J. Bauerja v Chicagu popačil tako, da je zatem umrl. Zengejev zagovornik je izjavil, da se njegov klijent ne priznava krivim. Na sodnikovo vprašanje je Zenge zopet zatrjeval svojo nedolžnost. I)a bi imel državni pravdnik dovolj časa za svojo preiskavo, je sodnik določil 29. avgusta za zasliševanje. Jetnik je bil nato izročen šerifu v oskrbo in varstvo. Navzlic skoro neprestanemu izpraševanju, ki traja že pet dni, ni mogoče dovesti Zengeja, da bi priznal zločin. Ne vstraja samo pri svoji trditvi, da zločina ni izvršil, temveč da dr. Bauerja ni niti sploh poznal. Tudi mlada Bauerjeva vdova je bila na sodišču in sicer v spremstvu svojega svaka .Jose-pha Bauerja iz Clevelanda. O. Bila je zelo potrta in je izrazila željo, da od put u je v Kirks-ville, toda sodnik jo je naprosil, da ostane v Chicagu, ker jo bo kmalu zaslišala velika porota. Ker je rekla, da ima le malo denarja, so ji v hotelu preskrbeli oskrbo na državne piro-ške. POTRES V C0LUMBU1 Bogota, Colombia, 7. avgusta.. — V okraju Pasto blizu ecuadorske meje se je pojavil močan potres, ki je usmrtil pet oseb. Nad dvajset hiš je bilo popolnoma porušenih. ZIDOM PREPOVEDAN PRIHOD V BERLIN NOVA NRA JE BREZ VODITELJA Washington, D. C., 6. avgusta. — Nekoč je bilo vodstvo NRA tako mogočno, da je vladalo veliko zanimanje za vsako najmanjšo izpremembo v upravi. Danes pa jedva kdo opazi, da je nova NRA že cel teden brez voditelja. Dne 31. julija je odstopil nien zadnji načelnik newvorski bankir L. O'Neil. Berlin, Nemčija, 7. avgusta. —Policijski načelnik grof Wolf I'Helldorf, komisar Lappert in načelnik nazijske stranke v < Berlinu Arthur Goerlitzer so imeli dolgo konferenco in sklenili, komu bo v bodoče dovoljeno naseliti se v Berlinu in kdo bo dobil pravico za. kako trgovino. Ta konferenca je imela v prvi vrsti namen preprečiti Zidom, da bi se z dežele naseljevali v Berlinu. Po manjših krajih po deželi je za Žide življenje neznosno, zato z dežele be-že v mesta in posebno v Berlin. OSTRI PROTESTI PROTI UNČANJU Razmere, ki jih ne more trpeti civilizirana država. —Država Mississippi prednjači s 1 7 linča-nji. National Association for the Advancement of Colored Peo-ple ( narodna družba za napredek črncev) je predsedniku Rooseveltu poslala protestno, brzojavko, ki se nanaša na pogosta linčanja zadnjega časa. Besedilo te brzojavke se glasi: "4. avgusta je bilo v Pitts-boro, Miss., 12. linčanje v letu 1935. Od 22. junija do današnjega ilne imamo povprečno vsaki šesti dan eno linčanje. To so razmere, ki jih ne more trpeti nobena civilizirana država. S takim rekordom v barbarskem preganjanju pač ne more niti vlada, niti kak njen zastopnik kritizirati nečloveških postopanj v drugih delih sveta. Oni, ki dajejo povod za linčanje in vsi oni, ki podpirajo to postopanje s tem, da pobijajo zvezne postave proti takemu zlu, postavljajo Ameriko pred svetom v največjo zadrego, ker je mogoče smatrati vse ameriške proteste in zahteve po svobodi, 'fair play* in pravici za manjšinske skupine samo za hinavski4 fraze. National Association for the Advancement of Colored People zahteva, da kongres takoj poskrbi, da bodo sprejete postave proti linčanju. Roy Wilkins, pomožni tajnik." Od 12 linčanj letošnjega leta odpade na Florido, Californijo in North Carolino po eno linčanje, na Louisiano 2, medtem ko se more Mississippi ponašati z največjim številom — 7. Med onimi, ki so bili z linčanjem umorjeni, jih je bilo pet obešenih, obešeni in vstreljeni so bili štirje, takoj vstreljena dva, eden pa je bil vtopljen. Linčani so bili krivi naslednjih zločinov: umor 3, poskusno posiljenje belih žena 3, napad z nožem na belo ženo 1, posiljenje bele žene 1, prepir z belimi 2, bančna goljufija 1, umor zaradi prevelikega blagostanja 1. Med linčanimi je bil samo eden bel, C. L. Johnson, ki je bil 3. avgusta obešen. ŠTRAJKARICE SO ŽENSKE DO GOLEGA SLEKLE IN JIH POGNALE DALLAS, Texas, 7. avgusta. — Stavkujoče šivilje so danes štiri ženske do golega, šest pa deloma slekle ter jih pognale po ulicah. Drvele so za njimi, kričale in jih pretepale. V gneči je bilo poškodovanih šest oseb, med njimi štirje policisti. Nemiri so bili posledica šest mesecev trajajočega štrajka, vsled katerega je prizadetih trinajst konfekcijskih tovarn. Aretiranih je bilo sedemindvajset žensk in trije moški. Ženske so bile postavljene pod jamščino $200, dočim je znašala jamščina za moške $600. Proti večeru je policijski načelnik ženske izpustil ter jim zabičil: — Mi vas ne bomo ovirali, če nadaljujete s stavko. Kakorhi-tro se pa ne boste dostojno obnašale, vas bom dal zopet aretirati. G resnice so smeje poslušale to pridigo ter so obljubile, da ne bodo več vprizarjale nemirov. Načelnik krajevne strokovne organizacije je rekel: — Seveda bomo nadaljevali s stavko. Sest mesecev že štraj-kamo, pa lahko še šest. Dve ženski, ki sta bili do golega slečeni, sploh nista imeli nobenega opravka s stavko. Ostale so bile pa uslužbene pri tvrdki Lorch. Miss Valera McCormick je povedala policistom: — Ko sem stopila iz kare poulične železnice, so me zgrabile štiri ženske ter mi strgale obleko s telesa. Pol bloka sem morala gola teči, da sem dospela do trgovine, kjer so me za silo oblekli. LINDBERGH PREDSEDNIŠKI KANDIDAT? V veo krajih dežele žele letalca LindbergHa imeti za republikanskega predsedni š k e g a kandidata. Washington, D. C., 7. avgusta. — Živahno razpoloženje za nominacijo Charlesa A. Lindbergha za republikanskega predsedniškega kandidata prihodnje leto je bilo ilognano na mnogih krajih dežele, — je rekel Robert II. Lucas, ki je bil prej predsednik republikanskega narodnega odbora in je zadnje čase skušal dognati, kakšno je mišljenje med republikanci z ozirom na bodočega predsedniškega kandidata. Lucas je pisal mestnim, okrajnim in državnim voditeljem in jih prosil, da naj navedejo imena mož, ki bi po njihovem mnenju bil najprimernejši kandidat republikanske stranke. Lucas je rekel, da je v odgovorili bilo Lindberghovo ime mnogokrat imenovano. ti Politis je osebni prijatelj cesarja Halei Selassiea :n abesinska vlada ga je nameravala imenovati kot prvega svojega zastopnika v tej razsodilni komisiji. Na, italijanski pritisk pri grški vladi pa tedaj Politis imenovanja ni sprejel. GENERAL JOHNSON NA RADIO Nocoj ob osmih go bovoril z WJZ postaje general Johnson, upravitelj newvorskega reliefa. Poslušajo naj vsi, ki dobivajo relief ter oni, ki so zaposleni pri javnih gradnjah. Njegov govor bo izredno velike važnosti. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA'*, NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. POVODENJ NA ZAPADU La Crosse, Wis., 7. avgusta. — Vsled dolgotrajnih nalivov narastle reke so preplavile obsežne pokrajine v zapadnem delu Wisconsina in jugovzhodnem delu Minnesote. En mož je utonil, mnogo družin je bilo prisiljenih bežati pred vodo in škoda na farmah, železniških tirih, mostovih in cestah znaša več stotisoč dolarjev. V vasi La Fargo so s čolni prepeljali nad sto oseb na višje ležeče kraje. Albany, N. Y., 7. avgusta. — Governer Lehman je naznanil, da je prejel poročilo komisije, ki je preiskovala škodo, katero je povzročila zadnja velika • o-vodenj. Po tem poročilu je bilo v 14 okrajih porušenih 543 nu-stov. Za nove mostove bo treba izdati okoli $2,500.000. POLITIK OBSOJEN NA ' DVAJSET LET JEČE Elmira, N. Y., 7. avgusta. — Sodnik Newman je obsodil demokratskega voditelja Davida Lewisa na dvajset let ječe in na tisoč dolarjev globe, ker je sprejemal in skrival ukradeno blago. ______.. , GRŠKA REVOLUCIJA ZADUŠENA Atene, Grška, 7. avgusta. —r Uradno poročilo pravi, da je na Kreti zavladal popoln red. Vstajo je zatrl general Bako-poulos z vojaštvom. Splošna revolucionarna stavka je s tem končana. V vstaji je bilo ubitih 5 oseb in 50 ranjenih. Okoli 1000 delavcev se je zbralo na pokopališču v Heraclion, ko sta bila pokopana dva njihova tovariša, ki sta podlegla ranam. Kabinet je imel zvečer sejo pod predsedstvom vojnega tajnika generala Jurija Kondvli-sa, ki je imel dolg pogovor po telefonu z ministrskim predsednikom Panayoti Tsaldarisom, ki se nahaja na počitnicah v Nemčiji. Atene, Grška, 7. avgusta. — V Heraclion na Kreti so bile 4000 stavkarjem zvišane plače za 15 odstotkov, ko so se po kratki vstaji zopet vrnili na delo. Delavci trdijo, da so se npr« li, ker jim niso bile zvišane plače, oblasti pa so mnenja, da ,iei pri vstaji prišlo v poštev tudi vprašanje glede obnovitve grš«* kfe liibnarhije. _.___. ^ • G L "A 8 V A BVDX" NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 8, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. 4- "Glas Naroda" I PUBLISHING COMPANY XA Oocporattaa). of tboft Htm Yotfc (Str. N. Y. "SLAB NAHODA (Vite at Ib tapb) —--— + JT - Sa New lark MeaioMo —f7.00 It pol Mft |180 $7.00 Tearij 90.00 mM dan nedelj to praalkw. »■illJail po IMdpiM la ortiBMtl a* ne prtoMoJoJo. Denar aaj m bUfOTOti Money Order. Pri epannemM kraja naroinlkor. prodno, da m pteiiaje HrallM« naiaol. da hitreje najdemo aalorelka. MU8 NARODA", ti« W. lUk Street, New Int. N. I NEVARNA IGRA J>ržave, ki imajo v Afriki svoje interese, — to so predvsem Anglija, Francija in Italija — bodo morale .prej ali slej spoznati, Via je boj za košček Abeeiuije zelo nevarna igra z ognjem- To je igra z ognjem, ki se laliko razvije v ogromen .'požar. Požar, ki utegne zajeti ves črni kontinent. Ne samo v Somaliji, pač pa tudi v vzhodnem delu Afrike in v južnem delu Arabije domačini o ničemer drugem ne razpravljajo kot o vojni temnopoltih bratov prosti tujcem- Razpravljajo o izgUVlib, ki jih bodo imeli Abesinci z "Alahovo pomočjo*'... sanjajo o podpori, ki je bo Abe-siinja deležna od svojih črnili brabov ter šepečejo o "sveti vojni". Preteči spor med Abesinijo in Arabijo je prebudil afriški nacijonalizem, ki je padel v pozabljenje, ko je loi*d Kitchener zavzel Oliartuni- Anglija in Francija, ki sta v velikih skrbeh za svojo naropano lastnino v Afriki, hočeta preprečiti vojno. Ne iz sovraštva do vojne, ne iz ljubezni do miru, pač pa iz strahu pred posledicami te vojne, ki bi uničila mir v njunih afriških kolonijah. Ki DESET FAŠISTIČNIH ZAPOVEDI V zvezi z zadnjimi mobilizacijskimi ukrepi v Italiji, objavljajo laški listi 'besedilo desetih zapovedi, po katerih se morajo ravnati vsi fašistični miličniki. Te zapovedi se glase: 1. Vedeti moraš, da fašist hi zlasti miličnik ne sme verjeti v večni mir. 2. Dnevi, ki jih prebije.š v ječi, so veduo zasluženi. 3. Domovini služiš, tudi če stražiš eno samo vedro •kuriva. 4. Tovariš ti lrroca biti 'brat, ker živi s teboj in misli , natančno tako kalkor ti. 5. Pu&ko, mmiicijo in opremo so ti zaupali, ne da bi T jih kvaril in trosil brez potrebe, -temveč zato, da jih imas pripravljene za vojno. 6- Ne reci, da plača itak vlada, kajti ti si, ki plaču-ješ, in vlada je tista, ki si jo sam želel in ki nosiš zanjo .uniformo. 17. Disciplina je sonce vojsk, brez nje ni vojakov, temveč je samo zmešnjava. V\ 8- Muf«olini ima vedno prav- 9. Za fašističnega prostovoljnega vojaka ni nikoli ' olajševalnih okoliščin, če ne posluša. 10. Nekaj ti mora biti nad vsem drugim: življenje $fussolinija. Med vsemi desetimi je najbolj drzna osma zapoved. Kazen Italijanov dvomi ves svet o njeni resničnosti. Važno za potovanje. •Kdor je namonjon potovati v Udri kroj ali dobiti koga Od tam, jo patrobm, da jo pouion v otok stvareh. VsUd našo dolgolotno skušnjo Vam aamorsmo dati najboljšo pojasnila im tudi «n patrsbma proskrboti, da jo potovanja udobno jutro. Zato te aaupno obmits na nas aa vta pojasnit*. Mi priskrbimo vso, bodiii prošnjo oa pbvratna davoljS-»jo, po*no listo, vioojo im sploh vso, kot jo oa potovanja po-irobno v najkitrojšom batu, im kar jo glavno. aa najmanjšo Nadviavšjami maj no odlašajo do sadnjsga tronutka, kar to dobi io Waskmgtana povratno dovAjonjo, RE-EN-TRT PERMIT, trpi najmanj on mosoo. Piiits torej takoj aa brsaplcbn* navodila H o G ur. Ob sobotah in nedeljah nam ni treba delati. — Vršimo razna dela, največ pa gradimo ceste in sekamo drevje za drva. Midva z mojim bratom sva edina Slovenca v tej kempi. Lansko leto je bil še eden, pa se je kmalu naveličal in je šel domov. Imeli smo tudi nekega Italijana, ki je tudi kmalu šel domov. Skoraj od vsake narodnosti je kateri tukaj, največ je pa Poljakov, Francozov in Nemcev. Tli ti dajo vso izobrazbo kar jo potrebuješ. Imamo (losti u-čiteljev, ki učijo razne predmete. Imaš priliko, da se lahko izučiš za mizarja, kovača, kuharja, peka in ključavničarja. Tudi višjo šolo laltko zdelaš. Imamo tudi učitelja za boksali je in plavanje. Dostikrat imamo razne predstave in ples, kar nas nič no stane, ker za vse država plača. Tukaj je tudi dosti divjačine. Imamo dve lisici, mladega medveda, volka, sovo, črno vrano, 7 srn in zajcev. Zadnjič so ujeli medveda, ki je tehtal <50 funtov. Vreme imamo precej lepo. Zadnji mesec je bilo zelo vroče, junija smo pa imeli dež v«ak drug dan. Kjer smo mi sedaj, je bilo pred 70 leti samo indijanska naselbina, sedaj so se pa u-unalknili daleč v gozd. V naši kempi imamo samo 10 Indijancev. Znano j«, da so Indijanci zelo nemarni. Ti, ki so ipri nas, so mislili, da jim ne bo treba delati. Indijanski nu-lod izumira naglo. V par letih že ne bo dosti Indijancev. Zelo redko l>eli človek zaide v njihove vasi. Indijanci so pre-cej gostoljubni. Če prideš med nje, te lepo pogostijo, potem pa radi vidijo, da kmalu greš. Mislim, da sem napisal zadosti o Indijancih, drugih novic pa ni. (Pozdravljava vse Slovence po širni Ameriki. Tony in Stanley Fedran NASTAVLJENO... PO VSEM MESTU V STEKLENICAH... PRI VSEH PRODAJALCIH NE RECITE PIVO-RECITE RUPPERT'S Peter Zgaga V ZNAMENJU HUDE VROČINE KAZNANILO Delničar jem -Slovenskega Narodne- i Doma v Broeklynu so naznanja* da so vrni doluičarsku seja v soboto, dne 10. avgusta v Domu. katere xe lwwte udeležila tudi dva glavna odborniku K. K. K. Jednote, goq>od:i Zalar in GosixnlarJeh. Seja se prične ob osmih zvečer. Pridite vsi. Odbor Doma. Ravnatelj Rado Pavlic umrl. Dne 26. julija ob pol dveh je nepričakovano izdihnil ravnatelj II. državne realne gimna-zije v Ljubljani prof. Rado Pav-lič. Prof. Pavliča, ki je bil videti zdrav, je ponoči zadela srčna kap, kateri je takoj podlegel. Pokojnik se je rodil 12. novembra 1883 na Klancu pri Kranju, srednjo šolo je študiral v Kranju, matu rimi je 1. 11MKJ. nato pa je študiral na Dunaju klasično filologijo, kjer je bil promoviran leta 1908. Od 1909 je služboval ves čas na sedanji II. državni realni gimnaziji na Poljanski cesti v Ljubljani. 301etnica domžalskega Sokola. Dne 4. avgusta proslavi So-kolsko društvo Domžale 301et-nieo svojega obstoja. Ob tej priliki je društvo izdalo v 2000 izvodih list "Domžalec" ter ga brezplačno poslalo sirom Gorenjske in med sokolske edini-ce. List ima namen opozoriti na slavje in seznaniti čitatelja s prilikami domžalskega Sokola. Kot je razvidno, spada ustanovitev Sokola v Domžalah v čas nedavnega prebujevanja na podeželju, kamor so ga zanesli dijaki, vzgojeni v sokolski telovadnici narodne Ljubljane: Breeeljnik Pranjo, Kralj Ivan, Trojanšek Avgust. Z Goriškega pa Slokar Andrej, ki je bil v službi v Domžalah. Povod za ustanovitev Sokola so bile gospodarske posledice, katere so nastale za narodno čuteče in delujoče trgovce in obrtnike po demonstracijah, ki so jih Slovenci uprizorili v Domžalah ob priliki, ko so Tirolei razvili zastavo svojega pevskega društva "Andreas I [of or." Ti dogodki so se vršili 1905, decembra istega leta se je vršil že ustanovni občni zbor »Sokola v Domžalah. Težak je bil začetek. Prvi načelnik Breeeljnik Franjo je kmalu odšel in iz Ljubljane so prihajali voditelji Drenik, Ko-stapfel, ter vežbali telovadce, da so utrdili jedro društva. Z vztrajnim delovanjem in v času, ko je tajnikoval, na'plni-koval in vodil razne posle v društvu Majzel Frane, je odbor -sklenil zgraditi svoj sokolski dom, ki je bil slovesno otvorjen 1.1911. Dom je stal skoro 60 ti- soč zlatih kron. S tem so bili dani vsi pogoji za razvoj, a svetovna vojna je napravila z doma vojaško bolnico, koder so bile 104 postelje z ranjenci. Kot vsi*, je zlasti močno prizadela vojna sokolstvo. Pa tudi njene grozote so minule. A društvo si zlepa ni opomoglo. Trli so ga dolgovi, katere je poravnalo 1. 1920 v izmeri 45.000 kro.s. Tedaj šele je svobodne je zadihalo v zares svobodni domovini Toda število članstva se jo ml ustanovitve društva premaknilo do 1. 1920 <»d 12:» na 138; ob 301et-nici pa je vseh članov in članic 153. Žrtev za vratnega umora. Te dni smo poročali o zagonetni smrti 31 letnega železni-čarjevega sina Lojzeta Bomba-ča iz Dolenje vasi, ki so ga našli pastirji ustreljenega na gmajni nad vasjo. Prva poizvedovanja so kazala, da gre za sa* momor. nekateri indici pa so takrat naznačevali preiskavi drugačno smer. Nekatere okoliščine povsem jasno izpričujejo, da je Lojze Bombač padel kot žrtev zavratnega umora. Kakor mnogi mladi fantje iz obmejnih vasi, se je tudi pokojni Lojze mnogo bavil s tihotapstvom. Tega posla je bil še toliko bolj vešč, ker je prejšnje čase služil pri graniČarjili in je skrivnosti nelegalnega preha-nja preko meje še iz službene prakse dobro poznal. Lahko se reče o njem, da je bil eden najboljših tiliotajxjev naše Notranjske in je bil zmerom precej pri denarju, tako da kakšen samomor iz bede pri njem sploli ne more priti v poštev. Dne 11. julija je vodil nekaj konj v Italijo. Po srečno opravljeni kupčiji se je 16. vrnil preko meje in nekatere priče zatrjujejo, da so ga še srečale v Zelšah pri Ra-k»*ku v gostilni. Tam je bil v • družbi z nekim neznanim človekom. ki je nosil fotoaparat s seboj. Ž njim sta bila še skupaj odšla iz gostilne, nato pa izgine za njim vsaka sled, dokler niso našli njegovega trupla v grmovju. kakšnih 50 korakov od bližnjice, ki SVOjC nI ▼ Ameriki. tajnika ali pUtta aa:— GLAVNI tUBAP J. 8. K. J, ELY, MINNESOTA mladini in at a run. g^am^w^iiT^^ " ■■"■'"'""""g DENARNE POŠILJATVE | g Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- | vo po dnevnem kurzu. V ITALIJO 1 ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 ________________ Din. 100 $ 5JS5 _____________Din. 200 $ 7.30___________Din. 300 $11.75 _________...... Din. 500 $23.50 _____________ Din. 1000 $47.00 _____________ Din. 2000 $ 9.35 S 18.25 $44.40... $88.20 $176.— $2«3.— . Lir 100 ... Lir 200 ...Lir 600 . Lir 1000 .. lir 2000 . Lir 3000 KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE OVNE PODVRŽENE SPREMEMBI iJORl ALI DOLI ct Izplačilo Teč J lli sntakor kot sforaJ navedeno, toodid t dinarjih ali Urah dovoljujemo ie bolje pot oje. T- i » C |B — - ISPLAČILA V AMBElftEIH DOLARJIH Ca IspUill« $ 8.— BMrmte »Mlati 9 « — $10.— $15.- $40.— $50.- ....4 5.1$ HOJI .... All— $21.— .... $4L2S .... $5L50 Prejemnik dobi ▼ kraja lspUCIlo ▼ dolarjih. Nejaa SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY ^GUsNoirodn" Vsepovsod je opažati uu ?lal poljub in zaječijal. — Očarljiva... božanst v e-na... vila. ..Ne, ne, nikar ne bežite... usmilite se me... Dokler jo je še videl, je stid nepremično kakor začaran. — Potem se je vrnil v me^to. Bi! jt ves razburjen in previdno je vprašal kdo stanuje v vili. To, kar je zvedel, ga je zelo zanimalo, in naslednjega dne je sedel že zgodaj v bližini mreže. Bil je dokaj samoljubiv in -sploh se ni čudil, ko je v parku zagledal mlado dekle. Zardela je do ušes, ko ga je zagledala, 011 je pa malone pokleknil 11a travo zahvaljujoč se ji zato, da je prišla. Približala se mu je. Postal je zbegan in jezik se mu je začel zapletati. Pozneje je postal poetičen in prihodnje dni, ko sta se sestajala ob mreži, se je vedno bolj oglašala v njeni pesniška žilica. Poslušala ga je vsa rdeča, zbegana in nedvomno navdušena. Šepetala je samo: — Ne smela bi priti sem... To ni prav... Zalote me... Domov moram že.. . Niti najmanj «e ji ni zdel smešen, ko je govoril roko na srcu in izbuljenih oči o sestrski duši, o kru* i osamljenosti na poti skozi življenje, o izmu-č on eni srcu (mislil je svoje), ki se je nenadoma prebudilo k upanju, o nebu, zročem na nju, in o nasvetih, ki jih še peč«? pomlad. Cez 8 dni jo je na ko-,lenih prosil, naj 11111 da šop las. Nekega dne pa ni prišla; do večera je ostal slabe volje in ves v skrbeh pri mreži v parku. Naslednjega dne pa je bila 70 tam, ko je prišel; bila je še vsa upehana, tako je hitela, da bi čimprej prišla na sestanek. — Včeraj niisem bila jaz kriva, — se je začela opravičeva- ti. Ni bila moja krivda. Zelo mi je bilo žal. Toda držala me je pri sebi ves dan. Bridko sem plakala. Tiranizira me, ker sem sirota; pa nima pravice do tega. A gospodična je enako stroga kakor ona. O, kako sem nesrečna! Tako nesrečna sem! Zaplakala je in podala skozi mrežo Hektorju obe roki. Da, taka je ta čudna stvar, je pomislil. Stara babica jo tiranizira in vzgojiteljica je tudi stroga. Prav tako mi je povedala... Mislim, da je moj trenutek napočil... Privil jo je tesno k sebi, kolikor je dopuščala mreža in o-duševljeno je izgovoril svoj** veliko priznanje. Dekle je pre-bledelo od razburjenja, Zctdrli-telo je 111 zašopetalo: Da. Še istega večera je imel Hektor važen razgovor s svojim bratom, čigar podpora j-? bila nujno potrebna. Julius Blandois je bil prvi hip presenečen in sarkastičen; potem je nekaj časa dvomil, slednjič se je pa dal prepričati. — Torej bomo to stvar premislili, je dejal kakor da govori o trgovskih zadevah. Torej: videl si to (lek'e -skozi mrežo, govoril si z njo, komedijo si ji zaigral, glavo zmešal. Zvedel si od nje vse potrebno; veš da je njena babica stara, pri-Hiiuknjena milijonarka, ki nikamor ne hodi, nikogar ne spre jema, a doma drži vse pod komando. No in ker se mala dolgočasi, se začneš sukati okoli nje in ji peti o svoji ljubezni. Slednjič se pomenita, da jo boš ugrabil. Ko se bo to zgodilo, praviš, bo stara prisiljena dati ti jo za ženo... in premoženje. Ali si te ne zdi, da diši to malo po falotsfcvu? — Vedno me hočeš prezirati. Kakšno falotatvo je to, če l.očem vzeti za ženo dekle, ki jo ljubim in ki jo bom osre čil? — je ugovarjal plemenito Hektor. ., ki je bil pa malo zardel. — No, — je nadaljeval njegov brat, — denar potrebuješ za tekoče izdatke, za potovanje, za dom, ki ga hočeš v naprej najeti v sosednjem mestu, kamor odpelješ svojo malo, kaj ue? Oisj torej, fant moj: pravdam ti vnaprej kar potrebuješ. Toda poslušaj me dobro če me opehariš, če je to samo past, pretveza, kako iztisnitti iz mene denar, in če bi se to ne posrečilo... se lahko pobegi eš kamor hočeš: k meni se ne t*)š več vrnil, to si zapomni enkrat za vselej. "GLAS NARODA" pošiljamo ▼ staro domovino. Kdor g* hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. :— Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista . ne pošiljamo. Hektor je skomignil z rameni. Za koga me imaš? In veselo je zrl v rožnato bodočnost Po pospešnih pripravah je čakal Hektor nekaj večerov" pozneje pri starem zidu ves lazburjeu v senci noči in v hladnem dežju. Ključ je zaškripal in mreža je zaječala.-Razprostrtih rt*k je planil K nji. Mlado drhteče dekle se je privilo k njemu. V avto je molčala; drhte Je sedela pri Hektorju, ki jo je ves blažen držal za roko. Ko si a bila pa sama v vagonu, v deževno noč drvečega vlaka, •se je nežno stisnila k njemu. — Me ljubite?... Me boste vedno ljubili! — je zašepeta-la. — Dušica moja! Življenje moje! Moja žena i — je vzkliknil Hektor ves v ognju. — Obožujem vas. Poštenjak sem, a vaša častivredna babica... — Kakšna babica? — je vprašalo dekle začudeno. — Saj je nimam. Sirota sem. Babica naše gospodične mi jo vedno prepovedovala z doma. Ona tiranizira ves dom. Z našo gospodično sva sodo-jenki in ime mi je Klara, kakor nji. Povabili so me naj y bom tovarišica, po imenu... To ni bilo res. Morala sem pomivati posodo, ravnali so z menoj slabše kot s služkinjo vsi so me sovražili, bila sem tako nesrečna... Toda zdaj... zdaj vem, da bom zelo srečna — je zaključila in podala Hektorju plaho in nežno roko. Sesedel se je na tla. MADŽARI NISO ZA RABO Iz Budimpešte poročajo, da je policija razpustila "Abesin-sko legijo," ki so jo ustanovili, za Italijo navdušeni, bivši brezposelni madžarski bojevniki. Legi ja je štela že 4000 mož. Oblasti so jo razpustile z navedbo, da je italijanska vlada uradno sporočila, da madžarskih prostovoljnih pomožnih čet ne more rabiti. Legionarji, ki jim prede v domovini v gospodarskem oziru zelo trda, se nameravajo sedaj obrniti osebno na Musso-linija, da bi jih vendarle sprejel. PRIJATELJSKI POLET V KANADO Knjigarna Xiias Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. bhinittlliiM .45 .75 Na Roosevelt letališču pri New Yorku je zbranih Stiriinstirideset letalf, pilotov in petinsedemdeset potnikov, ki se bodo podali na četrti ktni prijatelja ki polet v Kanado. V Kanadi bodo ostali teden dni ter bodo gostje arakoplovnega.kluba ,v M ontrealu. Romani: (Nadaljevanje.) | < KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ..................... Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresni&le. Pred dolgimi „ desetletji je napovedal letalo, fcubmarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 398 strani. Cena Edinole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je živelo in deloma Se vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepali. Napeta povest, polna burnih doživljajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-Sevee. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena ........ .60 vsak zveiek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga sta riši poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priborir v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čltaniu se bo moral člta-telj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PUM, spisal Avgust Šenoa, 464 strani. Cena .60 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev.. Bojev s Turki- in grašC-aki. — "Zadnji kmečki pur t" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečital. KRIŽE V POT PETRA KUPLJENIMA, spisal Pa-*tuškin. £3. strani. Cena .................................70 Zgodovinska povest s Tolminskega, ki bo zanimala slehernega, ne pa samo ljudi, ki so iz onih krajev doma. KUHINJA PRI KRALJICI GOStll NOŽICI, — spisal Anatole France. 279 strani. Cena.........75 Anatole France je bil brezdvomno eden naj-odličnejših sodobnih francoskih pisateljev. Svoj izredni dar, zamisliti se v čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je i>osebno pokazal v tem romanu; ki ga odlikuje duhovit in fini humor. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...90 Knjitgi opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga te svetovno znano delo. LISTKI, (Ks. MeSko), 144 strani ............ .70 LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob AleSevee, 263 strani. Cena __________________.._________________________-60 Izborno je pogodil ljubljanske tii>e naš prvi humorist Aleševec. Tako nataučno in zanimi-v o je opigal vse od branjevke do hiSnega gospodarja. da jih vidite kot žive pred seboj. LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 strani. Cena .80 Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. — Cena........1*— Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Či ta tel j se mora nehote čuditi bujni plsateljivl domišlji- MALI LORD, spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ..............................—« -80 Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim In slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena .30 • Štiri zanimive črtice naiega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 340 straaL Cena ............... Zanimiva povest iz dalmatinskega Življenja. .75 NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez............70 BroS. ___________ JS0 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NANŠI LJUDJE, spisal Alois Remec. 94 strani. Cena .40 Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francoci na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .................................... -70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne"- PASTI IN ZANKE, spi-ai L S. OreL 231 BtranL Cena Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Neki Blovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal, da ga imajo. .50 .60 MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 11!) strani. Cena........ .60 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je-znani angleški ro-anopisec poznan po celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA, (Jan. E. Krek), 188 str....... .60 MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, čUih dusevnost opisuje, so pristno slovenski in opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. 4 'Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, vpisal Emerson Hugh. 209 strani. CenaU« Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čita-teljfc. Prevod ptav nič ne jgapstaja sa originalom. MORSKI RAZBOJNIK, spisal Upijtan Fred. B|ar- ryat. 192 strani. Cena __________________________________ M .Povesti aorskih gusarjih In piratih so splo-Bno vse zanimive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite izvod Se danes, če se vam dopadejo povesti te vrste. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšln. 112 strani. Cena____ £5 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se' kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Mattttt, s PESMI V PROZI, spisal Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ........................................................ «80 Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj. PATER KAJETAN, spisal Verdietus. 187 strani. Cena 1>- Roman, napisan i»o ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba človeka, ki ni hll rojen ssa samostan ter se je slednjič po hudih bojih vrgel zopet v življenje. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena -....................................~............... .60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljici. PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji in Zdravniki" ter " Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je iiosebno proslavil s svojim znamenitim romanom "(Jrunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih po- / vesti. PLAT Z\ ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena Poleg naslovne i>ovesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, namreč "Misel v megli" in **Brezdno". POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena ................................................ Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke i in mehke. Posebno ženske so vnete za njego- P va dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ............................................ .50 Povest iz vojne dobe. ko se je v srcih vBeh naših razsodnih ljudi porajala misel na / edinstveno Jugoslavijo. Levstik jo to klasično opisal. K osvobojenjem domovine doseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal I. Turgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelia. PRIHAJAČ, spisal Fr. Deiela. 157 strani. Četa .60 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal GangI, 111 strani........ .60 PRODANE DUŠE, spisal Joža Likov iž. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena .................................................75 Trgoovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. tj RANJENA GRUDA r. Spisal Ivan Albreht. 103 strani. Cena--------.35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva pereče moderne probleme in posega v drugem de- k lu v vojno ln povojno dobo. J .40 .60 .60 .70 RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena V širokem štilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora čita-telj nehote z napetim pričakovanjem Čitati J do konca. 7 RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concuort. 239 ctr. Cena ,40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo'je polno fines in sanlmivosti slasti v / risanju značajev. ROMANTIČNE DUŠE. spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena ................................................... j| 8ANIN. Spisal M. ArcihaSev. 488 str. Cena .... L— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisdran, slika . na realističen način ruskega inteligenta, f malomeSčana, oficirja. Študenta, Žida, žensko v okviru družine ln samostojno učiteljico. Naročilom je priložiti denar, bodisi v ^o-tovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO. K - Naslovite na: — I Cena LM Novatap. 224 stranL — NAfiA VAS, V zveaku je devet črtic povedni Is nafte lepe štajerske. Pisatelj NsfOn Je nedoegljlv mojster t opisovanja isaStiav. SLOVENK PUBLISHING COMPANY £16 WEST l£t}i STREET NEW YOBK, N. Y. n G L'AB V ART) D A" NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 8, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. S. 1. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih^- Za Olas Naroda priredil I. H. PRVI ZVEZEK. Bila je prijazna ura, ki sva jo prebila skupaj. Albert je poznal marsikaterega mojega tovariša iz šole, moral sem mu pripovedati o njegovem rojstnem mestu, pričela sva govoriti o mojem ljubem Monakovem, o najini domovini in njenih gorah. In kaj bi moglo dva človeka, ki sta bila rojena na isti zemlji, bližje prinesti, ako v tujini soglašata v svoji ljubezni do domače grude! Ko se ločiva, si za slovo stisneva roke kot stara prijatelja in si medsebojno obljubiva, da bova dan za dnevom skupaj kosila. Nato pa odidem proti hotelu de Rome, da obiščem Marto. Ko grem po hrupnih ulicah, mi naenkrat pride vprašanje, zakaj z Albertom nisem niti besede izpregovoril o Marti. Pri najinem razgovoru mi je večkrat ležalo na jeziku, da bi vprašal, ako se spominja onega srečanja z Marto v Augsburgu. Pa vendar sem molčal. Zakaj? Ali je v meni naenkrat oživela ljubosumnost T Toda to bi bilo smešno! Ali sem imel vzrok za kaj takega! Marta mi je bila dobra tovarišica. Kaj drugega tudi sama ni videla in pričakovala pri meni. Jezen, ne da bi vedel zakaj, in v čudnem nemiru sem pospešil korake. Ko pridem v .hotel, pride vratar k meni. — Ali iščete damo Kronek! Prikimam. —t Dame so danes opoldne odpotovale. — Odpotovale? — ga vprašam začuden. — Da, toda so za slučaj, da vprašate po njih. pustile pismo. — Gre v svojo sobo in mi prinese pismo. Sedem na hodniku hotela na klop in berem: "Dragi prijatelj: Danes zjutraj sem prejela iz Hamburga od Pollinija brzojavko, da želi, da pričnem svoje gostovanje že jutri. Kaj naj storim? Reči moram 'da.' Toda, ko se vrnem, bova nekaj dni tem veselejše preživela. Torej na svidenje! Mama te pozdravlja. Se posebno mi je naročila, da to debelo podčrtam. Sedaj pa moram končati, kajti spodaj že čaka voz. Torej še enkrat: na svidenje! Marta." "P. S. — Sedaj mi pride na misel, da imam za tebe še neko naročilo, ali da se dostojnejše izrazim: diplomatsko misijo, s katero bi te rada poslala k tvojemu 'sosedu.' Vidiš, sedaj se smejes! Toda, če ti povem, za kaj gre, boš moje zanimanje razumel. Gre za gledališko nalogo, ki bi odgovarjala mojemu značaju, kot komaj katera druga. Gospod Albert mi je tokrat v Augsburgu govoril o neki igri, ki jo je pisal. Zdi se mi, da je bila to igra a la grof Waldemar. Pa četudi se obe deli v temeljni misli dotikata, vendar gresta pri razvoju daleč narazen. Tudi tukaj notranje razdejan, s seboj in s svetom sprt značaj, ki po ljubezni plemenitega dekleta najde premembo k dobremu. Toda, kakor se ta duševni proces razvija, se mi je zdelo tako novo, tako nenavadno in privlačno v svoji priprosti resnici, da se mi je že tedaj porodila želja, da bi mogla to dekle predstavljati. Hvaležna bi ti bila, ako bi hotel pri gospodu . Albertu potrkati in vprašati, kaj se je pravzaprav s tem delom zgodilo med tem časom. Hvaležna vloga bi bila za moje gostovanje zelo dobrodošla. Pa tudi doma v Monakovem bi mogla za to delo napraviti kak koristen korak. Seveda, delo pričetnika — toda gospod Albert mi je tedaj dejanja tega dela tako jasno in zanimivo prednašal, da morem od tega dela pričakovati najboljše. In sedaj sem radovedna, ako mi boš prinesel kako veselo sporočilo. Sedaj pa moram zares končati. Iskren pozdrav! M." Bral sem. Prebral sem drugič, ko grem po Linden. Čudno pismo to! In čudna tovarišica, moja dobra Marta! Dokler je v pismu govorila z menoj, je čakala na voz, tedaj so hili stavki kratki in pisava površna. In vendar je še našla čas za obsežni, seženj dolgi P. S.! Tedaj je mogel voz čakati. Ju kako je govorila o Albertu! Ta radovednost! To zanimanje! In to dobro mišljenje, ki ga je imela o njegovem pesniškem znanju! Seveda, gospod s tako duhovitimi očmi! Nevoljen spravim pismo v žep. Toda pri vsej moji jezi me je najbolj zanimalo novo, kar sem izvedel o Albertu. Ali je mogoče junak drame, ta Waldemar redivivus, v kakem deževnem sorodstvu s pisateljem? Ali gori v njem pesniško koprneče hrepenenje, kjerkoli ali kadarkoli najti to dekle, ki bi ga s svojo ljubeznijo dovedla, da bi ozdravel in postal vesel človek? In moja dobra Marta? Ali čuti v svojem srcu željo, da bi tako hvaležno vlogo, 44 ki odgovarja njeni naravi, kot komaj katera druga," igrala ne samo na gledališkem odru, temveč tudi v resnici? S temi vprašanji nisem prišel do drugega konca, kot da je moje nejevoljno razpoloženje, ki je objelo mojo glavo in srce, za rumeno senco postalo še slabše. Pa zakaj? Kaj me briga vse? Ali sem bil najet za varuha Martinega srca? In če se je to srce pričelo pregibati v ljubezni za drugega? Ali je bilo to za mene povod, da bi se bal — ne vem, česa? Poleg te ljubezni do drugega bi mogla njena dobra, prisrčna tovaršija za mene brez škode še dalje živeti. Tekom dneva sem z vsem svojim razumom skušal to ne je voljno razpoloženje izbiti iz glave. Toda cela stvar me je zapo-aljevala ves dan in pol noči. Naslednji dan opoldne, ko sem se sestal z Albertom pri kosilu v neki restavraciji v Louisenstrasse, ga najdem zelo resnega. — Moja mala ljubljenka, — je rekel, — je zbolela in sem v velikih skrbeh za otroka. — Marjeta t Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Worktncmen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. I. ODBOR Predsednik: FRANK KOŠAK 60-25 Catalpa Ave, B'klyn. N. T. Podpredsednik: FRANK CERAR 1829 Woodbine St., B'klyn, N. Y. Bt&ffajnlk: LOVRENC GIOVANBLL.I, 813 Woodward Ave.. B'klyn, N. Y. Tajnik: JOHN TURK AS. Jr., 406 Himrod St.. B'klyn. N. Y. Zapisnikar: FRANK PADAR. •6 Evergreen Ave., B'klyn. N. Y. Nadzorniki: I. FRANK PIRC II. FRANK KOSHIER «9-27 _ 44 Ave., Wlnfleld, La. L 602 Onderdonk Ave., B'klyn. N. Y. r \ - III. JOHN HABIAN 1287 Greene Ave.. B'klyn, N. T. DRUŠTVO OBSTOJI ŠE LE 16 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG DESET TISOČ DOLARJEV DruStvene seje se vrge vsako drugo soboto v mesecu v društvenih prostorih v American-Slovenian Auditorium, 233 Irving Ave„ Brooklyn, N. Y. — Rojaki in rojakinje v New Yorku in okolici zavarujte se » slučaj bolezni ali nesreče. Iz okolice od 25 do 50 milj se sprejme dana, če je v okrožju 5 milj že 5 članov. Za natančna pojasuila se obrnite na katerega zgoraj omenjenih odbornikov. Naši v Ameriki Iz Jugoslavije. ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. — Slovenski deček Raymond Strumbel v Pueblo, Colo., star devet let, je izgubil življenje 29. julija pri igri. Z dvema drugima fantičema so izkopali nekak tunel na praznem stavbi-šču blizu njegovega doma. Ko so bili v "tunelu,'' se je utrgala plast zemlje in zasula vse tri. Druga dva so odkopali še živa, toda Raymond je bil mrtev. — John Oblak in Louis Vel-kavrh v Milwaukee, Wis., sta se zadnji teden vozila s svojima ženama in otroki v avtu, ki se je prekucnil v obcestni jarek. Vsi so poškodovani bolj ali manj, najbolj pa Oblak, ki je še v bolnišnici. — Na Savgen, Pa., je umrla po več mesecev trajajoči mučni bolezni (rakom) Mrs. Frances Šifler, po domače Prevcova, iz Gorenje vasi, fara Trata nad Skofjoloko. Umrla je 5. avgusta zjutraj. iiiieniM CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Anglesko-slovensko Berilo KNGLISH SLOVENE READER 8TANE SAMO $2 Naročit* ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th STRE EV Hew York City. •lill^Jl^iliillllliillllll^Jl^lllllllllllllllil^il^lliilllil DEBELE IN VITKE Kakšne žene delajo zgodovino, kakšne predstavljajo žensko lepoto: debele ali vitke? V tem pogledu je velika razlika med nekdanjimi in sedanjimi časi. Nekoč so za lepe veljale ženske, ki so bile obilne in debele. Lepa Kleopatra je bila 40 let stara, ko je omamila Marka Antonija; ni pa bila ne lepa ne vitka. Slovite Medičejke iz laške in francoske zgodovine so )ilc prav krepke, obilne, kakor se da posneti iz slik. Znana Ka-arina Medici, ki je povzročila trvavo Jernejsko noč, je bila zelo obilna; takisto avstrijska Vfarija Terezija ali angleška traljice Ana, Marija in Viktorija. Lepa podoba vitke linije je sedanja angleška kraljica. Druge sedanje vladarice sveta in filmske zvezdnice so znano vitke. Zadeva se je dodobra iz-premenila. Prejšnje čase je bila debela ženska vzor ženske lepote, zdaj pa so upoštevane vitke. Albert yrikima. Ibiji prihodnjič.) Železniška nesreča v Ptuju. Pri uvozu osebnega vlaka je 26. julija padel iz vlaka 491etni vlakovodja Franc Arčan, doma iz Maribora. Padec je bil tako nesrečen, da je Arčan obležal mrtev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico. Bomba raztrgala dečka. V Starem selu pri Petrinji se je pripetila te dni strašna nesreča. 12letni Dragotin Abra-movič se je igral za hišo in naenkrat je zadonela močna detonacija. Domači so hiteli za hišo, kjer so našli nesrečnega dečka raztrganega v mlaki krvi. Bil je ves v ranah, možgani so ležali naokrog, iz trebuha so mu visela čreva. Domači niso vedeli kaj se je zgodilo, šele ko so našli v bližini kose bombe jim je postalo jasno, da je malega Dragotina raztrgala bomba. Nt* ve se pa, kako je prišel do nje. Žena s sekiro ubila moža. Na Skendroviču pri Subotici s<* je odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. Vidosava To-dorova je s sekiro ubila svojega moža Miljutina, progovne-ga čuvaja. Po zločinu je odšla k sosedu in mu povedala kaj je storila. Zaslišana je izpovedala, da je bila omožena 1(» let, da pa v zakonu ni bila srečna, ker je bil mož pijanec in je imel druge. Zato sta se sprla in stepla. Krvava ljubavna tragedija. Te dni se je odigrala v Siba-ču blizu Rume krvava ljubavna tragedija. 141etna Sofija Balu-gdič je imela ljubavno razmerje z 221etnim sosedovim sinom Milošem Zivkovičem, železniškim delavcem. Sofija je bila sirota, živela je pri svojem bratu Dušanu. Ker je bil njen brat nekaj časa odsoten z doma, je Miloš pregovoril Sofijo, da se je preselila k njemu. Sosedje so pa sporočili to njeni teti, ki je naprosila orožnike, da so privedli mladoletno nečakinjo k nji. Dekličina ljubezen se je pa sčasoma ohladila, kar je na Miloša tako vplivalo, da je vzel lovsko puško in ustrelil svojo izvoljenko. Po zločinu je hotel pobegniti, pa so ga orožniki na postaji v Rumi prijeli. Duh umorjenega tovariša ga je preganjal. Delavec Joca Blagojevič iz Sremske Mitrovice je ubil pred dvema letoma svojega tovariša Gjuro Lacka. Takoj po uboju je postal Blagojevič nekam čudno potrt. V ječi je večkrat ponoči strašno kričal in pravil paznikom, da ga je hotel pokojni Lačak zaklati z nožem. Ko je odsedel kazen, je dobil delo pr; regulaciji Save. Duh ubitega tovariša ga je pa vedno bolj pri ganjal, tako da je dobil slednjič vnetje možganov. Neprestano je kričal, da ga hoče La- j Čak ubiti. Te dni je v bolnišnici v silnih mukah umrl. SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU II« WEST lStb STREET NEW IOBK, M. X PlfllTE MAM ZA CENE VOZNIH L9TOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJ« KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. V. KNJIGE NABOŽNE VSEBINE BOŽJA POT MATERE BOŽJE NA ŠMARNI GORI. Ona ............................................................-2® BOŽJA POT MATERE BOŽJE NA BLEJSKEM JEZERU. Cena ....................................................-2® DUHOVNI BOJ. 3S4 strani. Cena ........................£0 FABIOLA. Cerkev v katakombah. 222 str. Cena .45 KATOLIŠKI KATEKIZEM ....................................M MLADENIČEM. I. zrezek. Cena ............ M II. zrezek. Cena .............. .M MESIJA 100 strani. Cena .................... JM SLOVENSKA NARODNA MLADINA, 432 str. LN HREPENENJE PO JECI Pariško sodišče bo v kratkem obravnavalo čin Umi slučaj nekega jetnika, ki je nalašč zagrešil zločin, da bi mogel spet nazaj v Cayenne — na Hudičev otok. Leto za letiHii >e vozi peklenski parni k s kakimi sto jetniki v Guavano, da ondi izkrca živ tovor. Delo v Bagnn, kjer je jetnišnica na Guavanr, je najhujša kazen, kar jih je sploh na svetu in le izjemoma se vrne kdaj kas uklenjen jetnik iz kazenske kolonije. Tudi če že prestane svojo kazen, je obsojen, da biva vse žive dni v izgnanstvu. Zatorej je pač izredna sreča, če dobi kuk jetnik dovoljenje, tla sme vr niti domov, na Francosko. In vendar je nekdo doživel to src Jo. A po vrnitvi v domovino je spet poskusil, da bi ga poslali nazaj v pekel, v Cayenne. V Franciji je dolgo iskal zaposlitve, a vsa njegova pota .-o bila brezuspešna. Prosil je oblasti, naj ga pošljejo nazaj na Hudičev otok. Seveda mu te prošnje niso uslišali. Zato je nekemu kmetu za žgal skedenj in se javil policiji. Sodišče ga ima zdaj v rokah in brez dvorna mu bo zdaj uslišana prošnja in ga bodo iznova poslali v ječo v Cayenne, ga ukovali ~r verige — in čudno hrepenenje se mu bo izpolnilo. AVGUST 10. I le de Franee r Ilarre Conte Grande y Trst 13. Bremen r Bremen 14. Manhattan r Havre 15. Chaniplain r Ilarre l«i. lierengaria r Cherln>urK 17. C«nte di Savoia r (Jeno» 21. Normandie r Harre 22. Aiinitania r Cherbourg 1^'». Eu ropa r Kremen Ui. Lafayette r Ilarre ltouia r Trst 28. Washington T Ilarre Ma jest le v Cherbourg Itrvmeu r Itmaen 31. Ile de France r Ilarre K«>x v «;<-n<«n SEPTEMBER: •1. septembra: Normandle r Ilarre 5. septembra: Champlaln r Havre 7. septembra: Aijuitania r Cherbourg 10. septembra: Euroim r Bremen Conte d i Saroia r Genoa 11. septembra: Manhattan r Ilarre 12. septembra: Majestic v Cherbourg 14. septembra: Lafayette r Ilarre Conte Grande r Trst 17. septembra: Bremen v Bremen 10. septembra : Berengarla r Cherbourg "JI. septembra: Il»- de France r Havre 21. septembra : Rex r < it'lloa 2."». septembra : Washington r Ilarre septembra: Champlain r Ilarre Atpiilania r Cherbourg J7. septembra: Ki i r<>|.;> r Bremen u G O Uživajte rse udobuosti jmtovanja prek« oceana r raso domovino. iK>tujoč jk> gladki, tšijajni JUŽNI PROGI ''Solarni strani Atlantika" Če hočete dobiti višek udobnosti in užitka, se po-služite JUŽNE PROGE na svojem bodočem potovanju v svojo domovino. Milo podnebje, krasno solnčno nebo in hitra vožnja na razkošnih italijanskih par-nikih in modri Jadran, vam bodo ostal v nepozabnem spominu. Preko Trsta — 7 ur v Jugoslavijo CONTE GRANDE — 14. septembra A V I \J A NAJHITREJŠA DIREKTNA SLUŽBA VI LCAMA — 9. nov. H G M A — 7. Preko Genore — 15 ur v Jugoslavijo. Conte di SAVOIA R E X dec. (Edini gyro-stubiJiiiran paru i k v službi) 17. avg. 10. sept. 5. okt. (Najhitrejši parnik na južni črti) 31. avg. 24. sept. 19. okt. k R O M A — 21. avgusta Obrnite se na katercRakoli t«ooblaSf-enega acnnta aH 624 Fifth Ave.. (IUtckefeller Center), New York City ITALIAN LINE ŽENSKE IN DOLGOST ŽIVLJENJA Zaročite se na "GZA8 NARODA", največji slovenski dnevnik • Združenih državah Dočim se je povprečje človeške življenjske dobe v zadnjih 50 letili mor no dvignilo, trdi angleški zdravnik proi*. dr. James Irvington na podlagi svojega proučavanja, da ži-\i današnja ženska povprečno dve leti manj nego njena mati in stara mati. Vzroke za ta pojav, ki je v l udi opreki z osebnim vtisom, ki ga ima vsakdo izmeti nas in tudi v opieki z dosedanjimi znanstvenimi izsledki, j«' iskati po mnenju d \ Irvingtona današnjem življenjskem liaei mi ženske. Živi gotoyo bolj intenzivno in živeno neiro ženska minulih dob. I)a išče angleški zdravnik krivdo tudi v današnji ženski modi in v liaecl i vitke linije, se razume samo po sebi, rep ram mora po tirnici M rani priznati, da je datkašu je žensko oblačilo v množili pogledih bolj zdravo, pametnejšo in bolj praktično, neiro je bilo kdaj prej. Xe ugaja mu pa. kak«) se ženske oblačijo pozimi. Po njegovem mnenju bi morale biti za svojo telesno in duševno zdravje v tem čiisu odete v debelo pla>t tolšče. Profesor Irvington trdi, da so bile žensko v njegovi mladosti neprimerno odpornejše nego danes. Niso bile sieer tako krepke in tudi niso toliko zmogle, zato pa je bila njih sposobnost pasivnega prenašanja vseli nadlog in bolezni toliko večja. FRANCOZI PROTESTIRAJO PROTI ZNI ZANJU PLAČ Ko so vprizorili delavci in vladni uradniki v Parizu demonstracijo proti skrčenju plač, je bila poslana proti ujirn jezdeča policija, ki jih je razgnala.