Poštnina plačana v gotovini. S KA SOBOTA, 8. februara 1931. Cena 1 Din. tjednik. mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. CENA: V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe: letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV: cm2 75 par, med tekstom 1∙50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 6. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Govor g. banskoga svetnika Faflika za našo gimnazijo. Gledoč na višje razrede sobočke gimnazije želim sledeče pripomniti: Dovolite gospodje, da vam na kratko pojasnim naš položaj: s tem, da se ne vpoštevajo višji razredi sobočke gimnazije, se dela tomi lüdstvi velikanska krivica. To lüdstvo, štero je bilo prek jezero let pod tüjim madžarskim režimom, je verno ohranilo svoj lübi slovenski materinski jezik na vzlic tomi, da se je napovedala i tüdi vršila proti njemi zadosta močna i bojevita sistematična madžarizacija. Jezero let je jako-jako duga doba v živlenji ednoga lüdstva i smelo lehko trdim, da je popunoma zadosta, da iztrebi iz človeških src lübezen bodisi do šteroga šteč jezika, da omahüje tista odporna i nikdar ne speča človeška sila, štera vsigdar i povsedi büdno čuva i bije za nadvse lübavni materinski jezik. V nasprotnom slüčaji se ne bi čüla dnes naša mila slovenska reč i pesem v našem lepom ravenskom i goričanskom Prekmurji, nego bi bila likvidirana naša usoda za večno brez trianonske mirovne pogodbe. Ali zgodilo se je inači. Odporna sila prekmurskoga lüdstva za ohranitev materinskoga jezika, nikdar — tüdi v dobi najhüših nacionalnih bojov i nasilstev ne odpovedala, nego büdno stala na obrambi, vzpodbüjajoča njegove prebivalce na vzgajanje dugih jezero letih tüdi pod tüjim gospodstvom i zdaj, kda so se obistinitile po dugom jezero letnom pričaküvanji lepe senje prekmurskoga lüdstva, kda nesmo podali samo prijatelsko roko našemi slovenskomi brati, nego smo se zdrüžili, zjedinili i živemo v ednoj sküpnoj, osvobojenoj domovini, zdaj to lüdstvo, štero je vsigdar verno ostalo vsem onim cilom i želam, štere je gojilo z vsov gorečnostjov i narodnov zavednostjov skoz dugih jezero let, i štero narodno samozavest je gojilo v toj dugoj dobi tak, da se od toga nikdar ne da odtüjiti, kak ste se preminoči teden od toga osebno osvedočili gospod ban, kda je prekmursko lüdstvo tak pozdravilo svojega bana, kak je to mogoče samo od takšega lüdstva, štero je prepojeno s pravov narodnov zavednostjov i navdüšenostjov. Zdaj to lüdstvo pričaküje svojo bolšo i lepšo bodočnost, štero vüpanje je prižgao vaš visiki obisk gospod ban. To lüdstvo zdaj hrepeni šče bole po nacionalnom i kulturnom razvoji to lüdstvo, štero je najkesnej priklopleno materi domovini potrebüje v nacionalnom, kulturnom pogledi največ razvoja, pozornosti i pomoči. Domovina je svojemi najmlajšemi deteti podarila srednjo šolo, da bi njemi dala priliko za pravo nacionalno povzdigo. Višji razredi so se počasi ukinili. Občina M. Sobota je uvidela velko važnost višje gimnazije je vzdrževala skoz tri leta vklüb vsem težkočam i borbam višje razrede, tak da sta se zvršili dve maturi na toj gimnaziji. Oblastne samouprave so se svoječasno odločile i vzele v svoje proračune letno 300 jezer Din i to ljubljanska dvesto jezero, mariborska stojezero. Iz teh podporov se je posrečilo vzdržavati višje razrede do konca lanskoga leta. Kak vidimo, znaša banski proračun stodvajset miljon Din. i tak je vzdržavanje višjih razredov sobočke gimnazije v okviri toga proračuna samo malenkost, ar bi vzdržavanje višjih razredov koštalo največ štiristo jezero Din. Prosim Vas g. ban, prosim bansko upravo, kak vse vas gospode svetnike, ali smo ne dužni tomi našemi Benjamini skočiti na pomoč i v našoj lepo se razvijajočoj banovini vzdržavati to srednjo šolo, štera je za njega nacionalno i kulturno najvažnejše i najbole pereče pitanje. Slovenci so vsigdar pokazali do svojih bratov najvekšo naklonjenost i vüpam, da pokaže tüdi dnes, ino sem osvedočeni, da bodete gospodje svetniki odobravali to malenkostno zahtevo prekmurskoga prebivalstva i vzeme banska uprava za vzdržavanje višjih razredov sobočke gimnazije v proračun štiristo jezero Din. letno. Dozdaj se je posvečüvalo našemi lüdstvi malo brige, a v hipi, kda se cela država konsolidera naj naša banovina upošteva nacionalne potrebe lüdstva, štero je na treh straneh obdano s tüjimi državami, da ne bi zgübilo šče onoga, ka si je skoz jezero lei ohranilo. Gospod ban, vidli ste velko navdüšenost našega lüdstva, a jaz, ki sem prekmurski rojak i Živim stalno med narodom, vidim tüdi siromašnost, stradanje i skuze. Sirmaško lüdstvo je to, od njegovoga sirmaštva je vekša samo njegova preprostost i skromnost, ar je z vsem zadovolen. Znano je, da nega v državi bole gosto naseljene pokrajine, kak je naše Prekmurje. Njena zemla, posebno v goričanskom deli je jako borna. Okoli 10 jezer delavcov si mora letno iskati primerni zaslüžek indri, večinoma v tüjini. Ob sebi je umevno, da je potrebno takše lüdstvo izdatnejših podpor v vsakom pogledi. Ali stem neščemo trditi, da kričimo, da zahtevamo i cilo izsiljavamo. Ne! Dobro nam je znana velka kriza dnešnjih težkih časov i uvidevamo, da se vse ne da naednok rešiti, ali ta nacionalna i kulturna potreba toga lüdstva je tak velka, da v tom pogledi ne smemo biti ozkosrčni i mislim, da k tomi ne potrebno drügo, kak bratska lübezen i razumevanje od strani onih, s šterimi smo v srci i dühi ednakopravni, verni i delavni sinovje matere Slave v istoj domovini. Kda smo se oprvim zbrali za iz- 2 NOVINE 1. februara 1931. graditev fundamenta te naše lepše bodočnosti, izročam ponovno najprisrčnejše bratske pozdrave vsega lüdstva Prekmurja Vam, gospod ban. i vsemi banskomi sveti v vüpanji, da te lepše bodočnosti ne bomo predugo čakali, nego kem prle nastopi ona iskrena bratska lübezen i čüt sküpnosti, ki jo tüdi želno pričaküje prekmursko lüdstvo od strani naših bratov, i ki bo kronala zamiseo zgodovinskoga akta. Našega presvetloga, plemenitoga i človeško lüdnoga vladara i dobroga očo, krala Aleksandra prvoga, na šteroga zdravje i modro vladanje zakličem: Naj Bog ohrani Njega i hižo Karadjordjevičev še vnogo-vnogo let za dobrobit i srečo njegovih vernih podanikov! Ka novoga v Belgradi? Smrt bivšega politika. V petek je bio pokopani bivši poslanec i minister dr. Vojislav Veljkovič. Na zadnjoj poti ga je sprevajalo več poslanskih i ministerskih znancov i prijatelov. Novi jugoslovanski zlatniki. Po naročili Narodne banke so bili izdelani naši novi zlatniki, ki se bodo imenüvali cekini. Vekši cekini majo na ednoj strani sliko Njih. Vel. krala i kralice, na drügoj strani pa državni grb. Menši pa majo na ednoj strani sliko Njeg. Vel. krala, na drügoj pa državni grb. Novi romunski poslanik. V Belgrad je v soboto prišeo novi romunski poslanik g. Aleksander Buranescu. Prle je bio poslanik v Lisaboni. Svetovna politika. Nova francoska vlada. Vlado je sestavo Laval. Kak dugo de živlenje te vlade, se ne ve. Pri nastopi je v parlamenti dobila zavüpnico i s toga se sklepa, da se vlada obdrži najmenje tri mesece. Volitve v Španiji. Ministerski preds. Berenguer je izjavo, da se bodo vršile parlamentarne volitve 1. marca. Novi bojni minister v Bolgariji. Bolgarija je dobila novoga bojnoga ministra i to generala Kisjova, šteri je izjavo, da šče okrepiti notrašnjo edinost bolgarske vojske i zatreti vsaki poskus strankarske-političnoga vplivanja na armado. Smrt vogrskoga politika. V Budapešti je vmro v 72. leti starosti bivši notrašnji minister, grof Teodor Batthyanyi. Nevarnost v tüjini. Nasprotnik sv. Cerkve se poslüžüje vseh pripomočkov, da oropa narod toga, ka njemi more biti najdrakše; najmre prave vere. Dobro tüdi zna, gde je najbole pripravleni teren za to seme. Gde je dühovnik, ki glasi navuk sv. vere redno vsakšo nedelo, tam nemre tak zlehka pognati takše seme. Vse kaj drügoga je pa tam, gde nega nikoga, ki bi noso skrb za lüdstvo, gde nega prilike poslüšati redno navuk sv. vere, gde ne je dana prilika za redno prejemanje sv. Zak-ramentov. Lüdstvo živeče v takši razmeraj, je kak rodovitna zemla, za takše seme pripravlena njiva! Ta njiva pripravlena, da vrže sovražnik na njo škodlivo seme smo mi izseljenci v tüjih državaj. Tak tüdi mi izseljenci v Franciji. Tüdi na nas so se spravili nešterni gospodje i začnoli sejati med nas škodonosno seme. Pred nedavnim sta prišle dve ženski med Slovence tü v Franciji. Ponüjali so različne knige v hrvatskom i madžarskom jeziki. Slovenci so za hrvatskimi knigami ne radi segali, küpili so pa nešterni par vogrskih knig. Na žalost jaz nesam mogeo presoditi vsebine, ar ne vem vogrski. Tevi prodajalki sta odišli i mi smo si začnoli naročati drüge slovenske knige. Na njevi smo že skoro pozabili. Njevi pa na nas nesta pozabili. Prišli sta drügoč i prav živo sta začnoli agiterati za knige, ki so bile v slovenskom jeziki. Pripovedavali sta nam kelko sta odali med drügimi Slovenci. Najbole sta ponüvali edno malo knižico v obsegi 60 strani. Kniga ma na naslovnoj strani cerkveno zastavo (bandero) na njoj pa napis: „Zastava za narod.“ Kniga je izdana v Brooklyni Nev York U. S. A. Spisao jo je J. F. Butherford, predsednik medna- rodne drüžbe za raziskovanje sv. pisma. Puna je ta kniga z raznim čtenjom iz sv. pisma i različnih prorokov. Zvito se je pisateo spravo na delo. Najprle napada različne vladavine i kapitalizem. Nato se je spravo na Cerkev na tretjem mesti i tü ostane do konca. Najprle guči od velkoga pomenkanja i potrebe lüdstva. Vso krivico zročo na Cerkev. Piše tüdi od sodnoga dneva. Pri vsem pisanji napada sv. Cerkev, rekši, da njeni navuk ne pravi. Te knige so nevarne, ar lehko zapelajo človeka s prave poti, da ne ve več ločiti dobro od slaboga i božnoga. Vse opominam, naj takših ne küpüjejo i ne čtejo. Knige, štere pišejo od verskih reči, morajo meti od püšpeka potrjenje. V šteroj knigi na drügoj ali tretjoj strani ali pa na konci toga potrdjenja nega, takše knige dober vernik ne sme vzeti v roke. Bratje i sestre v tüjini, pazimo, da nam vucje v ovčenom gvanti ne strgajo iz src prave vere. - Koloman L Francija. Kalendar. februar (28 dni) 7. teden. Vreme: Spremenlivo. Senje: d. M. Sobota, 11. Ljutomer, 15. Bogojina. Murska Sobota Dr. Goljevšček — mrtev. Po več mesečnom betegi je vmro na Golniki g. Goljevšček Jožef odvetnik, kde si iskao zgübleno zdravje. Na Svečnico je zatisno svoje oči k smrtnomi spanji. Pripelali so ga domo i tü so ga sredo popoldnevi pokopali. K zadnjemi počitki ga je sprevajao velki šereg prijatelov i znancov. Žalüjoča familija naj sprejme naše sožalje, pokojnomi pa želemo slatek grofoski sen do videnja. — Pregnani tolvaji. Preminoči teden so šteli Benkičovo krčmo obiskati nezaželjeni gostje. Gospodar je začüo njihovo šepetanje, je stano, vzeo revolvo i dvakrat vün strelo. Tolvaji so se prestrašili i zbežali. — Martinišče. Namesto venca na grob pokojne farovske küharice v Beltincih je gospa M. N. darüvala lepi dar za Martinišče, v šterom de za pokojno molilo. Smrt v špitali. Zadnji čas se je v špitali smrt preci pogosto začnola oglašati. Te tjeden sta vmrla eden moški i edna ženska. Pregled autotaksijov. Preminočo soboto je komisija iz Maribora pregledala vse autotaksije. Slovenska krajina. Ka nam pišejo naši širitelje? „Hodila sem po ednoj vulici pa ka se mi je zgodilo, kda sem ponüjala Marijin list? Nekak mi je odgovoro, ka če nemam drügoga dela? pa tüdi sem dobila za odgovor, ka njemi vse svinje prejdejo leto za letom. Odgovorila sem: jaz pa hvala Bogi od leta do leta mam srečo pri njej. Mariji na čast ne vošči 10 Din. darüvati letno pa te se ešče čüdiva, 8. februara 1931. NOVINE 3 ka ma nesrečo pri stvari. — Odgovor: Prav je odgovorila. Ki vüpa dati Bogi za njegovo diko, dobi tüdi od Boga štrihano mero nazaj, se zna ka najprle v düši i kda se tü že vse v red spravi tüdi za vremenitne reči. Z Goričkoga nam piše naročnik: „Ne zamerite mi, ka sem ešče ne plačao popolnoma lanske naročnine. Zrok je to ka ne plačüjejo redno. Ešče zdaj mam dva stariva dužnika. Če ne bi se za božo volo i na čast nebeskoj Materi trüdio, ne bi bio širiteo, ar vnogi v oči vrže, ka širitelje dobro slüžijo, zato ponüjajo krščanske liste. V nedelo vzemem sebov Novine k cerkvi i je tü delim pa kak kakši žakutor terjam naročnino. Ali kelikokrat se mi zgodi, ka dobim za odgovor: ravno zdaj nemam peneze, v nedelo prinesem! Ali tiste nedele dugo ali pa niti ne najdem v kalendari, štero bi mi plačao, nazadnje svoje denem zraven i čakam na poštenost, če mi ednok li povrne.“ Odgovor: Širiti krščanske liste, je misijonsko. To pa je teško delo. Ali ne pozabimo, ka de Bog pri plači misijonsko plačo delio. Ka tak goreče želejo sveti Oča, glava Materecerkve i Kristušov namestnik, ka bi najmre svecki lüdje pomagali dühovnikom pri širjenji božega kralestva, to je ka bi se izvedla katoličanska akcija, to v najpopolnejšoj meri že vnoga leta vršijo naši vrli širitelje. To je naj tolaži, ka Kristušovo delo zvršavlejo i njegovo plačo slüžijo. Uprava Novin i Marijinoga Lista jih ne more plačati, ar nema občem. Bog njim je plačnik. * — Novi plebanoš v D. Lendavi. V nedelo so g. Baša Ivan, dekanijski opravitel slovesno inštalerali novoga lendavskoga plebanoša, vlč. Jerič Ivana, bivšega narodnoga poslanca i urednika Novin. Lendava je sprejela novoga düšnoga pastera z velkov častjov i vestnostjov. Pred inštalacijov so gospoda plebanoša pozdravile tri dekline: dve v slovenskom jeziki, edna pa vogrskom jeziki, štere so njim podale lepi šopek korin. Potom so šli vsi v cerkev. Verniki so jo napunili do zadnjega kotička. Pri inštalaciji so bile zastopane vse oblasti. G. Baša so po inštalaciji predgali v Slovenskom i Vogrskom jeziki. Novi g. plebanoš so meli slovesno sveto mešo, pri šteroj njim sta dvorila g. kaplana. Po cerkvenih obredaj so priredili novi g. plebanoš za goste slavnostni obed. Pozvani so bili gg.: dekanijski upravitel Baša, bivši narodni poslanec J. Klekl, okrajni načelnik dr. Farčnik, kapetan Markovič, varaški komandant, predstojnik sodišča dr. Fabijan, Zdravnik dr. Klar, župan Neubauer, vučiteo Sep i drügi. Med obedom so g Baša pozdravili g. novoga plebanoša. Nato so g. Jerič pozdravili vse goste i se njim zahvalili za vso naklonjenost. Posebi so še omenili g Klekla, ki so jih pripomogli do študeranja i so njim bili tüdi vsikdar vodnik. V imeni oblasti so g. plebanoša pozdravili dr. Farčnik, okrajni načelnik. Od novoga plebanoša moramo povedati, da so bili vsikdar i do vsakoga dobri i smileni. Lendavska fara, tak Slovenci kak Vogri so dobili v njih pravoga očo. G. novomi plebanoši iz srca želemo, da bi duga leta verno i veselo vodili vernike naše najvekše fare k Bogi na zveličanje! — Na znanje naročnikom v Lipovcih. Širiteo naših listov je odpovedao svoj težaven poseo iz razloga, ka teško dobi vküp naročnino. I zaistino, nam je ešče za dve leti nazaj dužen z vekšov naročninov. Zato prosimo naše naročnike v Lipovcih, naj se javijo za naše liste v šteroj sosednoj vesi, ali si je naročijo na lastni naslov. Če jih pa deset vküp stopi, ki so si sosedje, tem je lehko pošlemo na sküpni naslov. Tak lehko napravijo pali drügi sosedje. Plačüvati se more vsaki mesec proti. — Uprava v Črensovcih. — Papir Novin. K novomi leti smo naročili za pol leta papir za Novine. Eden mesec nas je fabrika počakala, zdaj smo ga mogli plačati. Plačali smo 14.360 Din. 30 par to je štirinajset jezero tristošestdeset dinarov i tresti par. Te peneze smo mogli vzeti na posodo i moremo od njih plačati intereš. — Zakaj to pišemo? Zato, naj naši pametni i dobroga srca naročniki vidijo, kak veliko krivico napravijo upravi tisti, ki redno ne plačajo naročnine. Nas v duge zakaplejo, pa stroške nam povekšavajo. Velika krivica je to. Prosimo zato naše širitele, naj povejo naročnikom, ka nam velko krivico delajo, če naročnine redno ne plačajo. Nad vse velko krivico nam pa delajo tisti bogati naročniki, ki bi lehko včasi plačali, pa odlašajo od dneva do dneva celo do novoga leta. Ali odkrito povemo, ka to več ne bo. Ki ne bo redno plačüvao, tistomi stavimo naše liste. Vekše olejšave itak nemoremo dati kak smo jo dali z tem, da lehko na mesec Plačüjejo naročnino naročniki. Vsaki, ki ma količkaj dobre vole, zmore na mesec za Novine dva dinara, za M. list pa ednoga. V slučaji nesreče ali velkoga siromaštva se pa počaka na posebno prošnjo naročnik, ki je ovak redno plačüvao. Te vrstice idejo predvsem naročnikom na sküpni naslov. Oni, ki na posamezni naslov majo naše liste, bole plačüjejo. Naročnino za mesec februar zato poberte širitelje i po čeki pošljite notri. — Uprava. Zgodba treh tišinčarov. Zadnjič so prišli Mariško i Aniko obiskat trije Tišinčari, ki so doživeli lepo zgodbo. Pisali so da se pripelajo z biciklinami v nedelo v Maribor i so prosili dekle, da jih naj počakajo na velkom mosti. Ravno tisto nedelo pa je nastopo jug i je bila cesta jako slaba, zato so se vozili 8 vür do Maribora. Prišli so vsi trije blatni, da je bilo joj. Popoldnevi so hodili po mesti i si ogledavali mesto. Ar ne so meli penez so šli zvečer na kolodvor, da bodo spali v čakalnici. Ar so si zvečer ogledüvali šče izložbena okna so se videli policajom sumlivi — hop po njih. Kda jih spitavajo po legitimacijah jih neso meli, penez zvün ednoga ki je ravno prišeo iz Francije, tüdi ne. Zagvüšno se preživlajo s tolvajijov ali spodobno k tolvajiji. Vsi izgovori ne so pomagali. Zaprli so jih, trikrat fotografirali i nevem kakše komedije so šče doživeli. Drügi den proti večeri so jih šče izpüstili. Vsi lačni so prišli k nam i na tretji den so se odpelali domo. Jaz sem si mislo ti si bodo že zapomnili kda so hodili na obiske v Maribor. Najbole sem se mogeo smejati z ednoga, ki je pravo, da ide domo k spovedi. No pa se je na policiji dobro izpovedao. (Sporočo nam je prijateo iz Maribora.) — Žižki. Prostovolno gasilno drüštvo iz Žižkov bo priredilo dne 15. februara t. l. v Črensovci v „Našem domi“ igro „Laži zdravnik.“ Što lübi veselo i pošteno zabavo naj ide v „Naš dom,“ pa ne v krčmo, zato prosimo vse, ki lübijo pošteno zabavo, naj pridejo gledat to igro, gvüšno njim nede žao. Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 3 — Čtite! Če šče človek s časom napredüvati, ne sme prezreti nekšne pridobitve. To pa lehko dosegne na razne načine: s potüvanjem, s predavanjom, s čtenjom i. t. d. Potüvanja so oteškočena v dnešnjih slabih časaj. Predavanja se ne more vdeležiti vsaki, ar ne dopüšča čas, niti sredstvo. V novejšem časi širi izobrazbo tüdi radio. Ali šče vsigdar si samo posamezniki lehko privoščijo kaj takšega. Človek, ki je želen izobrazbe, si more poiskati takšo sredstvo, ki se ga lehko poslüžüje. I to je čtenje. Sedimo doma pri toploj peči, kniga, ki jo čtemo pa nas vodi po krasnih pokrajinaj. Tak živo nam pripovedüje, da v dühi istino vidimo i hodimo po onih pokrajinaj, srečavamo lüdi, spoznavamo njihove navade, govorice i nošnjo. Vodi nas v preteklost, opisüje nam živlenje lüdi, ki so živeli i vmrli 4 NOVINE 8. februara 1931. davno pred nami. Seznanja nas s pridobitvami i teškočami dnešnjega časa. Kelko smo pridobili, če smo prečteli samo edno knigo. Istina kniga more biti dobra, slaba kniga več ško-düje nego hasni. Dobre knige pa dobite v knižnici „Prosv. društva“ v Črensovcih, Vsako nedelo med ranov i velkov mešov je knižnica odpreta v dvorani „Našega doma.“ Tam dobi vsakši knigo kakšo si žele. Člani „Prosv. društva“ jih dobijo k šenki, drügi pa plačajo malenkostno odškodnino 1. Din za vsako knigo. Pridite i čtite, da se izobrazite! (Priporočamo tüdi vsem drügim krajom, kde majo kakše prosvetne knižnice, da knige radi jemlejo v roke. Dobra kniga je za človeka najbolši prijateo. Op. ur.) — Naše žene i dekline, se vsigdar znova ogvüšajo, da je za njihovo zdravje vendar najbolše če nücajo za nego tela i lepote, higijensko čisto i temelito delajoče Elsa proizvode lekarnara Fellera. Za kožo: Fellerovo pomado za zaščito lica i kože „Elza-krema,“ 1 glažek 12 Din. Za vlase: Fellerovo Elza Tannochina pomado za rast vlasi, 1 glažek 12 Din. Za naprej poslani 40 Din se dobi 2 glažka pomade brez vseh dalnih stroškov. Fellerova Elza žajfa zdravja i lepote i to: lilijino-mlečno žajfo, lilijine kreme žajfo, rumenjakovo, glicerinsko, boraksovo i katranovo žajfo pa žajfo za britje, 5 falatov v polübnoj izberi 52 Din če se penezi naprej pošlejo, ali 62 Din s povzetjom, pri lekarnari Eugen V. Feller, Stubica Donja Centrala 146. Savska Banovina. — Beltinci. Preminoči petek je zadela farof i sploh celo Beltinsko faro velka žalost. Vmrla je gdč. Bedič Marija, farovska gospodinja i küharca. Pokojna je bila blaga düša. Smilena je bila posebno do sirmakov. Od nje nieden ne šo s praznimi rokami. Obdarila je vsakoga. Bila je prava mati sirot. Za vse njoj naj bo dober Bog plačnik! — Posojilnice, nasledüjte! Radenska posojilnica je dala g. tišinskomi plebanoši 300 Din z naročilom, naj jih ponüca za dobre namene. Menšo šumo njemi je dalo tüdi že lani. Obdarila je tüdi drüge. Hvalevredno bi bilo če bi se na kaj takšega spomnile tüdi naše posojilnice. — Najnovejši glasi od sijajnih priznanj, štere so hvaležni küpci poslali fabriškoj hiši vür H. Suttner v Ljubljani št. 945. znova dokažüjejo, kak hasnovito je zahtevati velki ilustrirani letni cenik, prvle kak se küpijo vüre, zlatnine i srebrnine. Tüdi naši čtevci dobijo te lepi cenik sploh brezplačno, če ga zahtevajo od tt. Suttner. Tvrdka pošila žepne vüre že od 44.— Din naprej, büdilnike od 49.— Din i vüre na roko od 98.— Din itd. vse takrekoč po originalnih tovarniških cenaj. Visiko odlikovanje Slovenca. Sv. Oča Pij XI. je podelo jugoslovanskomi poslaniki dr. Leonidi Pitamici red velkoga viteštva sv. Gregora. Dr. Pitamic je prvi Slovenec, ki je dobo to visiko odliküvanje. Dobo ga zaslüženo, ar je poznani kak jako zaveden katoličan. ZA NEDELO. Seksagesima. (Evang. sv. Mat v 13. tali.), V onom vremeni pravo je Jezuš vnožini priliko eto: Spodobno je včinjeno kralestvo nebesko k človeki, ki je posejao dobro semen vu svojo njivo. Kda bi pa spáli lüdjé, prišao je neprijáteo njegov i posejao je kokol med pšenico i odišao je. Kda je pa zrasla setva i sád je prinesla; teda se je skázao kokol. Pristopivši pa slugi hižnoga gospodára, pravili so njemi: gospodne, ne li si dobro semen posejo v tvojo njivo? odket tak má kokol? I veli njim: neprijáteo človek je to včino. Slugi so pa pravili njemi: ščéš, da idemo i ga vün ga splevémo? I veli: ne: naj kak, pobérajoči kokol, ne poskübéte vün žnjim navküpe i pšenico. Nihájte oboje rásti do žetve; i vu vremeni žétve povem žnjecom: poberte oprvim kokol i zvešte ga vu snopje na požganjé, pšenico pa spravte vu moj škegen. Razgled po domovini. Jubilej zagrebečkoga nadpüšpeka. Dne 29. januara je zagrebečki nadpüšpek dr. A. Bauer obhajao 20 letnico svojega püšpekovanja. Pri toj priliki njemi je častitao tüdi Njeg. Vel. krao i njemi je lastnoročno podelo najvekše odliküvanje, red Karadžordžove zvezde I. razreda. Zagrebečki župan pa njemi je zročo diplomo, v šteroj je nadpüšpek imenüvani za častnoga varašanca. Če v zakoni ne božega zakona. Na plesnoj veselici v Novom Tivti pri Subotici je bilo zvršeno grozno hüdodelstvo. 50 letni I. Gajer je med plesom z vitrijolom polejao po lici svojo ženo. Nato je spio vitriol, ki je še ostano v steklenici. Potem je zgrabo i je ženo še dvakrat smekno. Gajer i žena se že prle nesta razmela i sta bila razločeniva. Masarykova promocija. Preminočo soboto je bio Masaryk, predsednik Češkoslovaške republike v Ljubljani slovesno promoveran za častnoga doktora naše univerze krala Aleksandra I. Eksplozija v Zagrebi. Pred nedavnim smo poročali, da sta v banskoj palači i v ednom brzovlaki eksploderali bombi. V soboto ponoči pa je eksploderala bomba v okni hiše, kde ma prostore „Mladi Jugoslovan“. Aretacija milijonarov iz Čakovca. V Čakovci je vžbüdila velko senzacijo aretacija milijonarov nekšoga Dragotina Šajera, tovarnara Eppingera iz Dolnje Lendave i Viljema Szekelisa, vsi bivši upravni svetniki delniške drüžbe „Agraria“ v Čakovci. „Agraria“ je bila ustanovlena leta 1924 s kapitalom 1,000.000 Din. Že v začetki poslüvanja je izkazovala velke zgübe i bilanca leta 1929 je po- kazala nad 1 milijon Din zgübička. Še v istom leti so pasive zrasle na 6 i pol miljonov, na štero je prišla drüžba v konkurz. Upniki so se zglasili i zahtevali nad 5 i pol milijonov dinarov, dobili so pa samo okoli 1 milijon i pol dinarov, na štero je drüžba prišla v likvidacijo. Na ovadbo upnikov so omenjene tri kotrige te drüžbe aretirali. Šaruga Matjaš: Ali tobak škodi? Tobak je dobo svoje ime po deželi Tabako (Tabaco), ki leži na amerikanskom otoki San Domingo. Tü odnet ga je španski redovnik Roman Pano leta 1496 prineso v Europo za vrastvo. Pri nas so ga pa razširili za časa 30 letne vojne (1618— 1643) vojaki. Kajenje tobaka se je zato tak razširilo, ar povzroča nekšo prijetnost. Kadilci pravijo, da leži delajo, če kadijo. Tobak ma v sebi čemer, šteromi pravimo nikotin. Nikotin človeka razdraži podobno kak čaj ali kava. Nikotin je tak močen čemer, da če bi ves čemer, ki je v ednoj cigareti spravili v naše telo, bi včasi nastopila smrt. Vmori te že 0.05, to se pravi edna stotinka grama. „Zakaj pa meni ne škodi, četüdi pokadim tri cigarete“, tak bi me mogoče eden ali drügi pitao. Samo počakaj, da ti vse povem! Ti pri ednoj cigareti zavžiješ največ 0.006 grama nikotina, vse drügo pa ide z dimom v zrak. To je tvoja sreča! Tobak teda ne bi ravno preveč škodo, če bi ga zmerno kadili. Tü pa je ravno naopak. Kem bole kadiš, rajši bi več, ka je pre to lepo. Tak ti lehko kajenje postane škodlivo. Ednomi škodi več, drügomi menje. Škodi pa zagotovo vsem tistim, šteri so betežni na srci, ki mejo slabe obisti, betežen želodec, slaba plüča, ali pa trpijo na glavoboli. Živali ali menša živa bitja že s tobakovim dimom lehko vmoriš. Kajenje slabo vpliva na prebavo i na krv. Če dugo let kadiš, dobiš lehko kronične katare, roke ti trepečejo, ne moreš spati, glava te boli, vse te čemeri. Postaneš slabokrven i pri vsakom deli se hitro vtrüdiš, oko ti oslabi, da slabo vidiš. Pa tüdi na potomstvo se lehko prenesejo te bolezni. (Dale.) Gripa kosi. Beteg gripa grozno divja po celoj Španiji. Samo v ednoj noči je vmrlo: v Madridi 200, v Barceloni 100 i v Veneciji 40 lüdi. 8 februara 1931. NOVINE 5 Za naše male. Olaj Št. Krog: Prevejani sirmak. Sirmak je šo s senja i sreča dühovnika. Te pita sirmaka, či je velko senje. Sirmak njemi odgovori: „Nesam ga mero.“ Dühovnik ga znova pita či je dosta lüdi, sirmak njemi odgovori: „Nesam jih šteo.“ On ga znovič pita, či je dobro senje, sirmak njemi odgovori: „Nesam ga koštao.“ Dühovnik pravi, naj pride prišestno nedelo k njemi na obed. Sirmak nje mi obeča ino ide domov. Dühovnik je že celi teden posto dva psa, sirmak pa je zgrabo dva zavca. Prišla je nedela, sirmak se napoti na obed. Kda pride do farofa, sta psa že čakala pri dveraj. Sirmak püsti zavca i pes za njim, püsti drügoga i drügi pes za njim. Sirmak ide v hišo. Pri stoli sta sedela školnik pa dühovnik. Sirmak se pokloni ino ide k stoli. Obed se je začno. Dekla prinese na sto tri ribe. Sirmak vzeme najmenšo ribo i poslüša. Školnik ga pita, ka poslüša i sirmak njemi odgovori: „Poslüšam, če bi mi ta riba znala ka povedati od mojega očé, ki se je vtopo.“ školnik njemi ponüdi svojo ribo. Sirmak poslüša i pravi: „Ta mi pravi, ka je ona vidla mojega očo, a vekše več znajo od njega.“ Dühovnik da svojo najvekšo ribo. „Ta pravi, da je ona pojela mojega očo, zato naj jaz njo pojem.“ Tak je sirmak meo najvekšo ribo, dühovnik pa najmenšo. Dühovnik ide vün i hlapci naroči, naj vzeme bikovnico, sirmaka pri odhodi pozove v pivnico i ga naj dobro naklesti. Sirmak se lepo zahvali i odide. Hlapec ga zove v pivnico, njemi da piti i ga začne biti. Tam je pa bio lagev vina. Sirmak brsne v pipo i vino tečé po pivnici, hlapec hitro lüčí ta bikovnico i zatekne pipo s prstom. Sirmak si pa naklada šunke kak so je lüdje davali negda za pametivo. Sirmak ide iz pivnice i si zgučavle: „Jaj, da so žmetne.“ Dühovnik si je mislo, da so vdarci žmetni. Šo je pivnico. Hlapec zatikao pivko i njemi povedao, da je sirmak šunke odneso. „Skoči na konja i za njim“ — veli plebanoš. Sirmak se je na poti v drügi gvant oblekao, šunke je pa negdi püsto. Hlapec ga dojde i ga pita, či ne vido ednoga, ki šunke nese. Sirmak odgovori, ka ga je vido, naj njemi da konja, ka de on šo za njim. Hlapec njemi ga da. Sirmak je odjahao i ga več ne bilo nazaj. Muslimanski post „ramazan“. Letošnji muslimanski velki post „Ramazanišerif“ se je začno 18. januara i bo trajao en mesec dni. To je za muslimane mesec posta i molitve. Ramazan se ne obhaja vsigdar ob istom časi. Vsakši naslednji ramazan se začenja 10 dni prvle, kak fašenski, zato je ramazan lehko na sprotoletje, v leti, v jeseni ali pa v zimi. Trpi pa vsigdar 30 dni. Pravoverni muslimani ne smejo od ranoga jütra pa do kesnoga večera nikaj jesti, nikaj piti, nikaj kaditi. Što prelomi post samo ednok, tistomi se postiti več ne trbe, ar celi prvejši, šče tak strogi post njemi nikaj ne pomaga. Odpüščeni od posta so samo težko betežni i takši, ki morajo potüvati po sveti. V tom časi je vsakši musliman dužen siromakom deliti miloščino i to 30 ti grošov od celoga peneza, šteroga je v teki leta zaslüžo, i 40-to oko žita, kelko je to leto odao. To muslimani imenüjejo zečat, pomeni pa rast, povekšanje pa tüdi očiščenje, ar po muslimanskoj veri se tistomi, ki da zečat, odpüstijo vsi grehi. Post ramazan spada med glavne muslimanske zapovedi. Zato se mora postiti vsakši musliman od 15. leta i vsakša muslimanka od 10 leta do konca svojega živlenja. V tom časi mora vsakši musliman tüdi po predpisih izvršavati drüge verske dužnosti. Tak na priliko: što bi se posto i se ne bi ponizo z obrazom do tal pri molitvi, tomi bi post nikaj ne valao. Kak vidimo, so muslimanski verski predpisi izredno ostri. Vklüb tomi se jih vestno drži ogromna večina muslimanov, bodisi naših, kak tüdi onih drügih po sveti. Samo del inteligence, ki se nazivlejo svobodomiselci, odpüščajo te navade i pred lastnimi rojaki se nikdar nišče ne vüpa norčüvati se iz verskih predpisov. Pravoverni musliman najmre v takših stvareh ne pozna šale. Opomnimo to, da bi v izvršavanji verskih dužnosti i v spoštüvanji verskih obredov muslimani bili lehko v zgled nešternim katoličanom. Čüdno ozdravlenje. „Giornale d’Italia“ poroča: V Reggio Emilid se je pripeto dogodek, ki se splošno označüje kak čüdež. Vdovica Pasquali, stanüjoča s petimi malimi dec v siromaškoj hiši mestne klavnice, ma hčerko Alice. Malo deklico že dugo vničüje beteg štero so doktorje točno diagnozirali kak gangliarno i želočno tuberkulozo. Deklina je že celo leto ne hodila v šolo i je doma ležala. Pred dvema tjednoma je obiskala siromaško drüžino znana dobrodelna gospa, ki je prinesla s sebov relikvije od sv. Terezije od Deteta Jezuša. Od te relikvije je gospa odtrgala mali falajček svilnoga ovoja i ga položila na jezik deklini, šteroga je splavnola doli z vodov. Ponoči nato se je videlo, da se je beteg pohüšao, rano zütra pa je bila popunoma prenovlena. Mati, bratje i sestrice so bili presenečeni od te hitre izpremembe. Pozvali so dobrotnico, ki je taki pozvala zdravnika. Zdravnik, tüdi tak začüdeni, je izjavo, da bi mogla ta izprememba biti samo prehodna. Ali Alice je šče tistoga dneva gori vstanola i se je počütila popunoma zdrava. Kda je doktor znova prišeo, je najšo deklinico v tak zdravom stanji, da jo je mogeo že püstiti v šolo. Tüdi šče dnes je deklinica popunoma zdrava, kak da ne bi bila nigdar betežna. Vajenec iz bolše hiše se sprejme pri ADANIČ IVAN peki v Murskoj Soboti. Pošta uredništva. K. i Šk. Sat. Takše kritike se po zakoni ne smejo objavlati. Bi nas lehko tožili. 200.000 lačnih. V amerikanskoj državi Arkansas je lani süša vničila velko vnožino polskih pridelkov. Zavolo toga je nastanolo velko pomenkanje. Gladüje do 200 jezer lüdi. Pošta upravništva. Rajbar Franc, Leuchle Kembs. Peneze dobili. Zadosta je poslano. Plačani je roman pa dva kalendara, letošnji, šteroga smo poslali pa novi, šteri pride na jesen. Martinec Števan, Rankovci. Naročnino sprejeli. Meseca jula se ešče plača 25 Din. Gjergjek Mih. Kovačovci. Na Francusko smo poslali kalendar i M. List. Benkovič Viktor, Dobrovnik. Lani so hodile celo leto na očino ime i potom na vaše. Plačano je 30 Din. naročnine, kak more biti. Ne plačano više, pa ne menje. Na letos sprejeli 15 Din. Telko se šče more plačati meseca jula. Gonza Anton, Murski log. 6 NOVINE 8. februara 1931. Na posamezni naslov je naročnina Mar. Lista 15 Din. Tak je ostalo še 5 Din. duga, šteroga proti konci leta poravnajte. Maršik A. G. Lendava. Sprejeli 30 Din. naročnine. Z toga 10 Din. na staro spisali, ar je bilo samo 35 Din. plačanih, 20 Din. pa je že novoletna naročnina. Rengel Št. Melinci. Oznec je plačao Novine i M. List za letos. Škaper Treza, Dolič. Ki si naroči šterikoli list, naj bo stalen. Zato samo stalnim davajte liste. Tü si ne moremo zbirati kak pri loških grüškaj, ka ednok edno zmožimo z prstom pa ta lüčim, drügoč pa drügo. Ali, ali. Takša neodločnost nam grozne stroške dela. Horvat Peter, Kneževo. Naslov mate štampani. Tam na pošti se javite; mogoče je tam kakši zrok, ka drügi odnese vaše Novine. Pa kak štere številke ne dobite, včasi jo reklamirajte po pošti. Reklamacija ne košta nikaj. Lük Janoš, Domajinci. 150 Din. naročnine i 100 Din. na Dom sv. Frančiška, ka se je pri vaše hčeri gostüvanji nabralo, sprejeli. Bog daj mladomi pari svoj sveti blagoslov. Forjanič Leopold, Pertoča. Naznanite vredništvi v Soboto. Žganjar Adam, Bokreči. Naj bo, kak prosite. Kalendar poslali. Na Golniku, kamor je odšel, da si poišče izgubljeno zdravje, je umrl dne 2. februarja 1931. po večmesečnem trplenju Dr. Josip Goljevšček odvetnik v Murski Soboti. Pogreb nepozabnega soproga in očeta, čigar truplo je bilo prepeljano semkaj, se je vršil dne 4. februarja iz hiše žalosti, ob 4 uri popoldne. ILONKA roj. KÜHAR, soproga. SONJA, BORIS, PEPČEK, otroci in žalujoči ostali. Gospodarstvo Jugoslovansko-vogrska trgovska zbornica. V Budapešti je bila proti konci januara ustanovlena jugoslovansko-vogrska trgovska zbornica. Novoj zbornici pripisüjejo velki pomen, ar se potom nje jugosl. vogrske trgovske zveze še zbolšajo. Naš izvoz sadja v leti 1930. Po podatkih generalne direkcije carin je naša država izvozila v inozemstvo friškoga sadja spakivanoga v pošilkah do 5 kg. samo neznatne količine. Edi- no sliv smo na ta način izvozili 7∙8 milij. kg v vrednosti 21∙17 milij din. Vagonskih pošilk pa smo izvozili: grozdja 3∙9 milij. kg. za 11∙27 milij. din., jabuk 85∙1 milij. kg. za 183∙7 milij. din., hrüšk 171.154 kg za 384.960 din., marele 2070 kg za 5720 din., višnje 60.991 kg. za 254.298 din., čresnje 332.730 kg za 1.07 milij. din., sliv 23∙6 milij. kg. za 45.87 milij. din., orehov 4,315 356 kg za 23.5 milij. din., malin 14.787 kg za 129.884 din., ribizla 3772 kg za 27.600 din., jagod 37.590 kg za 300.590 din., oliv 3410 kg za 80.190 din., ostalega sadja 229.709 kg za 521.658 dinarov. Umetna gnojila i krumpiši. Kmetijska i kontrolna postaja v Ljubljani de na večih mestaj delala pri sajenji krumpišov probe z düšikovimi umetnimi gnojili. S tem posküšanjom šče kmetovalcom pokazati kak dobro vplivajo ta umetna gnojila na pov. Zednim poziva drüžba vse posestnike, ki majo ob javnih cestaj njive i želejo delati posküse s temi gnojili, da se do srede februara prijavijo Kmetijskoj posküsnoj i kontrolnoj postaji v Ljubljani, Dunajska c. 38. V pismeni prijavi naj prijavnik navede čitljivo svoje ime i priimek, kraj i hišno številko bivališča ter pošto i železniško postajo. Nadale mora prijavnik v pismenoj prijavi navesti natančno mero (širino i dužino v metrih) tistoga zemlišča, šteroga želi preizküsiti. Pri ustmenih prijavah se ti podatki zabeležijo. Prijave se sprejemajo do srede meseca februara t. l. Zamüdniki se bodo vpoštevali samo te, če bo še kaj poizküsov na razpolago. Postaja bo dala poizküsniki vsa potrebna umetna gnojila na razpolago. Oda se zavolo preselitve po vugodnoj ceni posestvo sestoječe iz 7 plügov njive 2 plüga šum i travnika hiša lesena, štale zidane vse v dobrom stanji. Küpci naj se zglasijo pri KRALJ JOŽEFI v Logarovci pošta Križevci, pri Ljutomeri. Na marofi Pitz v Topolovci se sprejme kravar (gulaš) na komencijo. 2 Fal trüge Najfalejše se dobijo vsikdar, vsake vrste trüge iz dobroga materiala. ŠTAUS GUSTI, mizar Beltinci, v občinskoj hiši, 107. 6 Na odajo je imanje, ki obsega 14 plügov. Z zidanov hišov i z zidanim gospodarskim poslopjom. Vse se oda z živinov ino inventarom vred ali tüdi brez toga. Küpci se naj zglasijo pri MARTINI ZAMUDA, Zihlava 11. pod Sv. Dühom p. Sv. Jurij. 2 UPRAVA VELEPOSESTVA v RAKIČANI ma k odaji jaličove droge različne debelosti (za lestvice, žrde, rante, lemeze itd.) Küpijo se lehko vsaki den pri veleposestvi v Rakičani, kak tüdi v Vadarcih. 1 Kam naj naložim peneze, da dobim najbolši intereš??? Kde bom iskao najugodnejše posojilo za svoje potrebe? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domačo HRANILNICO i POSOJILNICO v BOGOJINI, štera je vpelala dobro, polmesečno obrestüvanje (za vloge od 8 - 9% za posojila pa 10%) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele. Promet od meseca do meseca raste, ka jasno svedoči od velikoga zavüpanja i kaže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig. Pridite i se osvedočite! NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI. 8. februara 1931. NOVINE 7 JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17. Sprejema v zavarüvanje: 1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo. 2. Zvone glaže proti razpoki i prelomi. 3. Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dále penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj. Zastopniki v vseh mestih I faraj. Glavne zastopstvo za Slovensko krajino pri upravi NOVlN v ČGENSOVCSMt štera potom svojih širitelov i drügih pomornikov, šte-rih Imena bomo objaviti, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačne! MARA PA Vlč: PRAVICA i USMILJENJE Prevod iz hrvaščine. — Peter! — je zaječala vsa Skuzna - ti si nesrečen zavolo mene. Idi, idi! Beži, ar šče ne pozno! -- Marta! — je vzklikne začüdeno Peter i jo je krčevito obino. Nekaj časa sta ne gučala, potom pa sta zajokala. Hripala sta kak mala deca. Onjé čüto, daje njo ponesrečo i tüdi ona je znala, da je ponesrečila njega. —* Ženitev se je morala odložiti za nekaj časa. Mogoče bi se odložila tüdi na dukši čas, če Martina mati ne bi silila. Obred se je zvršio Čisto tiho, brez vsakše slovesnosti, v hiši Marüne matere. Po ženitvi se je Marta z možom preselila v S. Zdaj so se začnoli za njo šče bole Žalostne;!! dnevi. Peter je bio ščista izgübleni i zmešani. Očividno je hirao. Kelko njemi je bilo mogoče, se je silo, da bi bio nesproti Marti dober i prijazen, ali zabadav, ar njeniva okama ne mogii) hiti več. Znala je, da Peter trpi, strašno trpi i zavolo toga je tüdi ona trpela. — Peter, njemi je pravla nešternoga večera — ka bode iz tebe? — Nikaj! —- je odgovoro kratko i je odišeo v drügo hišo, kak da bi njoj šteo pokazati, kak ne-prijetni so njemi takši razgovori. Marte je zazebio v düšo. Nasproti njoj ne bio šče nikdar takši. — Mora njemi biti strašno v düši, — je mislila pri sebi — kda je takši nasproti meni. Bila je močno osvedočen, da jo Peter neizmerno lübi. Naslednje dni je bio Peter šče bole mrk, nevolen. Marta njemi je srčno rada odpüstila vse, na vso moč si je prizadevala, da bi njemi ugodila i ga razvedrila Moj Bog — si je zgučala sama pri sebi — če sva- kriviva, sva kriviva oba, pokorila se bodeva oba. Usmili se ga! Mino je den za dnevom, a Petri je bilo vsigdar slabše. Po cele vüre je mučao, kda je bio odsoten. Mislo je i mučao. Samo Martina velka lübezen i zlato srce sta mogla vse to prenesti z bolečim smeh-lajom na vüstaj. Njene reči so bile za Petra balžani i med. Znova je štela začnoti dukši razgovor z Petrom, ali kda je pogledal njegovo mrko, spačeno lice, njoj je sapa zadüšila reč v grli. Tak so minoli trije meseci po njihovoj ženitvi. Nešternoga jütra se je Peter kak običajno odprav-lao v urad. Kak vsigdar je pri odhodi podao Marti roko. Marta je čütila, kak se njemi je tresla. Nasmehno^ se njoj je šteo, ali v njegovom nasmeški je bilo te- liko bridkosti, da se je Marta le s težavov Premagala, da ne glasno zajokala. Tüdi v njegovom okej se je lesketala skuza. Komaj je zapro dveri, je iz Marte pri-vrela dugo zakrivana bolezen. Vsa se je tresla od joča. Oh, kak hüdo njoj je bilo! Ne zavolo nje, nego zavolo njega — Petra. Ali se bo istino vresničíla nad njim materina kletev ? O, Bog, usmili se! Tistoga večera je Peter ne prišeo domo. Ne nas-lednjoga dneva i ne poznej. Marta je vmirala od žalosti i od straha. Na vse strani je zvedavao po njem, ali níšče ne znao od njega nikaj. Za štir-najst dni je doznala, da je odišeo v Ameriko. Kda je to čüla, je za hip okamenela. Težko je prišla k sebi, a niti ednoga očitka ne izvüstila Petri. Tak se je oponašala, kak da bi celomi deli ona kriva bilá i krčevito je jokala. Šest mesecov ga je čakala i vüpala, da se povrne, ali, kda je premino od njega vsakši glas, se je na močno materino prigovarjanje povrnola v J. Zdaj je znova stanüval pri materi, pomagala njoj je pri deli, potrpežiivo prenašala njene očitke, mučala i čakala. Minola so tri leta. Od Petra šče ne znala nikaj. O, kak jo je mantrala ta negotovosti Kak strašna je miseo, da on nekdi trpi sam, brez tolažbe, brez svojov. I še nekaj jo muči. Leto dni je tomi, kda se je J. priselo bogat trgovec, Protestant Emil H. V J. je le nekelko protestantskih drüžin, zavolo toga ne Čüdno, da se je Emil hitro spoznao z njov i z njenov materjov. Ve, da si je že pri prvom srečanji pridobila simpatije mladoga trgovca, a to je še povekšalo njeno žalost. I njegovo vsikdar vekše zanimanje za njov, njegovi vsakdanešnji obiski, vse to jo moti i vznemirja. Ona je to Emili odkrito priznala, kda je nešternoga dneva istinsko začeo z njov gučati od svojoj ženitvi. Mati jo naravnost napada s prošnjami i skuzami, da bi privolila v možitev. Nešternoga večera so njoj prinesli glas, da je ladja, na šteroj je odpotüvao Peter, potopila i da se je on z vnogimi drügimi vred potopo. Krv njoj je zmrzavala okoli srca, kda je to čüla, čeravno nikak ne mogla vervati toj novici. Nato njoj je dokažüvao takše dokaze, da je istinsko omajao njeno vüpanje v Petrov povratek. Emil i njena mati sta napravila vse, da bi jo pridobila za možitev, ali ona je ostala odločna. Ali pa se bo šče mogla dugo vpirati njihovim navalom ? Njeni položaj je neznosen. O, da bi se Peter povrno. Da bi njoj poslao samo dve reči, samo telko, da bi znala, ali je šče živ! Ona bo končno prisiljena, da popüsti nasproti materi. O, Peter! (Dale pride.) 8 NOVINE 8 februara 1931. Cena: Penezi: dolar Din. 56.—, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7.90, lira Din 2 90, pengő Din 9.80, marka Din 13'37, uruguajski peso Din 50, frank Din 2*20. Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8, (joko debeli Din. 9), krave Din. 4—6, teoci Din. 14—15, svinje Din. 12. Hiftai ne zamüdite če^ne küpite vüre prehitro, nego če prle preglednete velki ilustrirani letni cenik fabrične hiše vür Suttner. Dobite ga popolnoma is šenki i v njem najdete najvekšo, izbiro istinsko zaneslivih büdilk i stenskih vür, zlatnine i srebrne* vsake vrste, vse takrekoč po originalnih fabriških cenaj. Že za 49 Din dobite pravo Anker büdilko št. 125. ponikla-no 16 em. visiko. Prava švisarska Anker—Remont, žepna vüra že od 44 Din. naprej, vüre-zapest- nice od 98 Din, naprej. Nikša rizika 1 Ka ne odgovarja se zameni, ali pa povrnejo penezi! Zahtevajte brezplačni letni cenik od tí. H- SUTTNER LJUBLJANA H. 945. — ŠVEDSKE KAPLICE apotekah bikica čistijo želodec čreva i krv. Okrepijo želodec i odstranijo želodčne bolečine.; Steklenica: 20 Din. — Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v Dolnjoj Lendavi. Srečna roka najde vsikdar tüdi za nego zdravja. Jestejollüdje, šterim se je posrečilo, da ostanejo zdravi skozi celo živlenje. Dosta lüdi pa nüca ze prek 34 let F e 11 ejr o v pravi blagodišeči „Elsafluid“, za zaščito proti raznim betegom i zna žnjim tüdi drügim lüdem pomagati bolečine olejšati ali beteg zaprečti pri reumatizmi, trganji, v sklepih,živčnih bolečinaj, bolečinaj v hrbti i križi, pri trganji, smicanji, glavoboli i zoboboli, pri slabostaj mišic i pri drügih slabostaj. . Napravite tüdi Vl tak, i pomagalo de tüdi Vami To, za notranjo i zvünanjo nücanje dobro preizküšeno hišno zdravilo i kozmati-kum, se dobi v lekarnaj i sorodnih trgovinaj v posküsnih glažkaj po 6 Din. ali velkih glažkaj po 26 Din. Poštni paket z 9 posküsnimi ali 6 dvornimi ali 2 velkima špecijalnima glažkoma 62 Din., več takših paketov vnogo falejše. Naroči se po pošti pri lekarnari EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA Central 146. Savska Banovina. Zrnje: pšenica Din. 140, žito Din. 125, oves Din. 145, kukorca Din. 120, krumpli Din. 35, ajdina Din. 120, proso Din. 90, lenovo seme Din. 200, novi grah črešnj. Din lgO, mešani Din. 120, Dajo sa z arende ali z polovine izvrstne njive i travniki od 10 do 25 plügov s stanom vred. Železniška postaja, občina, pošta doma. Tjedensko s^nje. Naslov: KRAUS — Severin pri Bjelovari. 2 Odata se dve posestvi v občini HRASTJE MOTA. Ednoga je 10 plügov, drügoga pa 20 plügov. Prí obema posestvoma je vse zidano i s črepom pokrito. Küpci naj se zglasijo pri FRANC BERDENI v občini Hrastje Meta p. Slatina Radenci. 1 Vajenko iz bolše rodbine Sprejmem za frizersko obrt URSULESKU PETER moški in damski frizer Murska Sobota. NAJKRACI I NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE — 3 - Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC