KRANJ, petek, 20. 5.1983 CENA 11 din i urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek -letnici izhajanja odlikovan z Ordenom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 38 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Jubilej Planike Kranj — Delavci kranjske Planike to soboto, 21. maja, ne bodo proslavljali tradicionalnega dneva Planike, na katerem se srečajo I vsi delavci tega kolektiva. Odlo-I fili so se namreč, da ga združijo s I proslavo 30-letnice obstoja Pla-m aike in sicer 11. junija letos. Za I takšno dvojno praznovanje v I enem so se v tej delovni organizaciji odločjli predvsem zaradi varčevanja. Vendar pa je ' pripravljalni odbor, ki je zadolžen za proslavo v prostorih PPC Gorenjskega sejma v Savskem pripravil med drugim tudi obeske, nalepke in o darilo za vsakega a Planike. Mladinski • brigadirski tabor Svež veter v mladinskem prostovolnem Dijaki imajo malo prakse Delovna praksa, ki naj bi zamenjala prejšnji praktični pouk, je slaba — Delovne organizacije sploh ne razmišljajo o kadrovskih štipendijah in spremembi tehnologije delu Na republiški mladinski delovni ikdjj »Trebče 83« bo letos od 1/. do 6. avgusta organizirana sova oblika mladinskih delovnih idi takoimenovani delovni tabor. 'A & uveljavljenih akcij se bo tabor Sova!po tem, da bo v njem aožno sodelovati krajši čas (vendar 'vaj teden dni), da ne bo starostnih Jiitev tudi strogega enotnega .mika za udeležence ne, temveč si 'rio svoj prosti čas mladi krojih po ^. Udeleženci tudi ne bodo or-^ruzirani v brigade, temveč jih bo Zniževalo zanimanje in želja po- W Sem naselju v Bistrici ob bodo V spominskem parku i Kanalizacijo, v parku urlali cSaialne poti, ceste in električno Si Lahko bodo tudi pomagali iom pri drugih opravilih. Na-120 ležišči in z možnostjo Ja v bližini leži ob moderni '*ovn? šoH Marije Broz, ki .z Zna opremo nudi precej fme ®0žnosti za razne deJavrWs,u „ "zlem času in ^„fJS'i air, v taboru bodo organizirali Lini lokostrelski tečaj, tečaj ljenja v posameznih ^nogah, seznanjali trni fotografije toEt reh, ' sodelovali na Sem taboru, se. ne bodo 4Mi v brigade. Pnjav f -^hko ST" šolskim razredom ali Prijave ves Jas do ■sfetka tabora zbirajo obCinsKe | Žlreance ZSMS in mladinske, tu-'«ične poslovalnice (v Kranju ttdijo tudi vse informacij ^^ Jesenice — Jeseniški komunisti so v minulem obdobju največ pozornosti posvetili uresničevanju sklepov 6. seje C K ZKS in pripravi za 7. sejo C K ZKS, ki govori o kadrovski politiki. Posebej osnovne organizacije ZK so razpravljale tudi o idejnopolitičnih vprašanjih na področju usmerjenega izobraževanja, medtem ko so na Jesenicah pripravili tudi seminar za vodje idejno političnega usposabljanja v osnovnih organizacijah ZK. Sklenili so še uvajalni seminar za sprejem članov Zveze komunistov, ki ga je uspešno zaključilo 20 slušateljev. Zaključila se je tudi dopisna šola marksizma skupaj z radovljiškimi komunisti. Zaključili so jo trije slušatelji iz jeseniške občine. Jeseniški komunisti so pripravili tudi problemsko konferenco o usmerjenem izobraževanju. Poudarili so, da je treba sistem preobrazbe srednjega šolstva nadalje razvijati, vendar obenem odpravljati slabosti, ki se pojavljajo. V združenem delu so vse premalo zagreti za planiranje kadrov, odločajo se le po trenutnih potrebah ter jih sploh ne zanima sprememba tehnologije in nadaljnji kadrovski razvoj. Delovna praksa, ki naj bi zamenjala praktični pouk, je nekvalitetna. Usmerjeno izobraže- vanje daje manj praktičnega znanja kot prejšnje poklicne šole, zato naj bi bolj strokovno povezali teoretična in praktična znanja. V času delovne prakse so učenci različno nagrajevani; ko pa so pripravniki, sploh ne vemo, kako naj bi pripravništvo potekalo, predvsem pa ne, kako naj bi bili nagrajevani. Komunisti so si bili edini, da kljub gospodarskim težavam nikakor ne bi smeli našega šolstva kakorkoli siromašiti. Čeprav se vrata novih zaposlitev priprta, je mladim treba omogočiti, da se izobražujejo in da dobivajo štipendije, če so do njih upravičeni. Učencem, ki se izšolajo izven kraja bivanja in živijo v domovih učencev, bi morali dati večje štipendije. Zavzemajo se za to, da sTednje šole ne bi uvajale programov različnih usmeritev, vendar naj bi obenem poiskali ustreznejše rešitve za manjše kraje, ki že imajo razvito industrijo in srednje šolstvo. Do jeseni naj bi poiskali trajne rešitve za vsa manjša izobraževalna središča in ugotovili, če imajo vse možnosti uresničevanja posameznih programov ter jim obenem zagotoviti dolgoročnejše možnosti razvoja šolstva. D. Sedej Delavći Cestnega podjetja Kranj so se odločili za sozd Za dobro gospodarjenje s cestami športnih bodo z osno- radioamaterstva, Kranj — Zakon o cestah narekuje nove družbeno ekonomske in samoupravne odnose oziroma zagotavlja, da upravljanje in gospodarjenje s cestami prevzamejo vsi delavci v cestnih podjetjih in podjetje za vzdrževanje avtomobilskih cest. Te naloge pa narekujejo, da se v cestnih podjetjih v republiki ustrezno organizirajo; da ustanovijo temeljne organizacije združenega dela, jih združijo v delovno organizacijo, le-te pa se s ■sprejemom samoupravnih splošnih aktov združijo v sestavljeno organizacijo združenega dela. V sedanjem izredno težkem položaju, v katerem so se znašli vsi cestarji v Sloveniji, pomeni takšna samoupravna organiziranost tudi eno od možnosti, da bi laže razrešili težave ter da bi hkrati učinkovito ter ,enotno upravljali z vsemi cestami v Sloveniji. Glavna dejavnost SOZD ZCP bi bila gradnja, rekonstrukcije in popravilo cest, gradnja drugih objektov tako imenovanih nizkih gradenj, projektiranje in strokovna dela skupne- ga pomena. V Cestnem podjetju Kranj pa so predlagali, da se samoupravni sporazum dopolni še z opravljanjem' stranskih dejavnosti, kot so: prodaja bitumenskih materialov za ceste, kamna, gramoza, peska, opravljanje prehrambeno gostinskih storitev, nadalje popravilo mehanizacije za vzdrževanje cest ter izdelava opreme za vzdrževanje cest. O takšni samoupravni organiziranosti v sestavljeni organizaciji združenega dela združenih cestnih podjetij so delavci Cestnega podjetja Kranj glasovali na referendumu 10. maja. Z večino so se odločili za statut in samoupravni sporazum o združitvi cestnih podjetij v sestavljeno organizacijo združenega dela. A. Ž. Obrambni dan Selca — Krajevna skupnost Selca, Bukovica-Bukovščica in -Luša-Le-nart prirejajo v nedeljo, 22. maja, obrambni dan. Pričel se bo ob 10. uri v Selcah, odkoder bodo udeleženci krenili skozi Spodnje Lajše do spomenika padlih partizanov v Zgornjih Laj šah, kjer bo ob 11. uri proslava s kulturnim programom. Nastopili bodo učenci osnovnih šol, mladinci in pevski zbor Iskra Železniki. Ob 13. uri se bo pri Štihelnu v Spodnjih Lajšah pričelo tovariško srečanje, kjer bodo lahko pohodniki v različnih igrah preskusili tudi svojo moč in spretnost. Referendumski program škofjeloškega samoprispevka uspešno uresničujejo. saj gradnja prizidka k osnovni šoli v Žireh poteka po programu. Z izgradnjo novih učilnic bodo v žirovski šoli ukinili dvo in troiz-menski pouk, ki sedaj zelo obremnjuje tako učence, kot učitelje in njihove starše. — Foto: F. Perdan V SREDIŠČU POZORNOSTI Prednost sposobnejšim Če so pred desetimi, petnajstimi leti časopisom pošiljali razpi- se za vodilna delovna mesta s pripombe, naj bodo kar najmanj vidni, v kakšnem kotu, se časi od takrat pravzaprav niso veliko spremenili. Kakšni so razpisi sedaj? Večina ima še vedno oznako — je reelekcija, ni reelekcija — v svarilo vsem, ki se čutijo sposobnejše, da si ne bi domišljali in se potegovali za razpisano mesto. Zakaj so razpisi še vedno pisani v prid vodilnih, da bi ostali ali v prid tistih, ki so bili že pred objavo razpisa izbrani v ozkem, zaprtem krogu? Zakaj dopušč'amo spuščene zapornice pred sposobnejšimi, mlajšimi, pripra vljenimi prevzemanja odgovornih nalog? Imamo družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike, toda o tem vse preveč le govorimo, uresničujemo pa ne. Prav na takšne zapornice, ki jih postavljamo nemalokrat v naši kadrovski politiki — in pred tem si ne kaže zapirati oči, je med drugim opozorila tudi razprava na seji CK ŽK Slovenije v začetku tega tedna. Prav gotovo pa ni naloga Zveze komunistov, da odstavijo in nastavlja kadre, pač pa da pokaže, kako smo s spuščenimi zapornicami preprečevali, da se ne bi uveljavili sposobnejši. Ponekod so v zadnjem času zapihali tudi bolj sveži vetrovi z vonjem po stabilizaciji, in brez posebnih pretresov pometli s takimi, ki niso kos nalogam v sedanjem težkem času. Drugje pa še vedno ščitijo manj sposobne, take, za katere ne veljajo nobena merila, ki so sicer predpisana za nove in mlade kadre. Dopuščamo, da so na vodilnih mestih tako v gospodarstvu kot negospodarstvu kadri, ki niso sposobni prenašati teže odgovornosti, ki niso pripravljeni za dnevne bitke za ustvarjalnost. Je pa vprašanje, če smo doslej že dovolj usposabljali kadre za delo in vodenje v takšnih pogojih dela in življenja, kot jih imamo danes. Očitno ne, kar se kaže v skromnosti znanja, v premajhni pripravljenosti iskati rešitve tudi v konfliktih mnenj. Dokler pa bodo delavci dopuščali tudi kadre, ki jim stabilizacijska prizadevanja na vseh področjih še niso zlezla pod kožo, dokler bodo ponekod dopuščali stanje, zrelo za ukrepe družbenega varstva, do tega ne bo prišlo in bodo sposobnejši le s težavo nadomestili manj sposobne. Kako iz tega stanja? Če bodo družbeni dogovori o kadrovski politiki ostajali le na papirju, kakšnih posebnih sprememb ne bo; ko pa bodo ti dogovori tudi čtivo delavcev, se bodo dosledneje uresničevali. L. M. Kranj — Preteklo soboto so v eni od štirih sosesk — soseski I v krajevni skupnosti Stražišče organizirali prostovoljno delovno akcijo. Več kot dvajset krajanov se je lotilo obnove stopnic od Kocjanove ulice proti železniški postaji. Potrebni gradbeni material je prispevala krajevna skupnost, gospodinje iz bližnjih hiš pa so poskrbele, da pridni delavci niso bili ne lačni ne žejni. Obnovljene stopnice so zdaj varnejše za vse, ki si krajšajo pot s Kalvarije proti mestu. — Foto: F. Perdan a- „nve prostore za izdelavo plastičnih izdelkov — V begunjskem fin gradi nov h ^ oktobra nared nova tovarniška dvorana za izdelavo 'mu računa;«, Dozidau _ nadgradili in podaljšali bodo sedanji ob-■mičnih izae troini namen V novih prostorih bodo lahko izdelovali plo-Naložba trna ^^ doižine_ Razširili bodo proizvodno sodelovanja s % do trinajsti a izdelujejo zgornje dela karoserij za dostavne av- ikswagnom, z , r pa se iM) lahko preselila proizvodnja jadralnih le- ^fJeuTatolahlo dodobra stekla MV - Foto: F. Perdan Svečanost na Ljubelju Ljubelj — Lanskega 22. maja je bilo v obmejni enoti naše armade na Ljubelju nadvse svečano. Karavla je dobila ime po maršalu Titu, ki so mu pred vhodom postavili tudi doprsni kip. S tem se bo spomin na vrhovnega poveljnika oboroženih sil, še posebej pa na njegovo bivanje v karavli 1962. leta, prenašal na vedno nove rodove graničarjev iz ljubeljske enote, na Tržičane in druge Gorenjce. Obletnica svečanosti ob poimenovanju karavle po tovarišu Titu ob dnevu mladosti, bo to nedeljo, 22. maja, ob 11. uri. Na proslavi, osrednji ob dnevu mladosti na Gorenjskem, bodo vTcul-turnem delu sodelovali člani pihalnega orkestra ljubljanskega armadnega območja, mešani pevski zbor s solisti in recitatorji, udeleženci pa si bodo ob tej priliki lahko ogledali tudi karavlo in Titovo spominsko sobo. Za tržiške občane bo v nedeljo organiziran avtobusni prevoz do Ljubelja. Avtobusi bodo ob 10. uri odpeljali iz Zvirč in iz Križev, ustavljali pa bodo tudi na običajnih postajališčih. H. J. DANES V GLASU 3. STRAN: Energije manjka, elektrarna pa stoji O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK, 20. MAJA 1983 PO JUGOSLAVIJI DEVIZE ZA ODPRAVO MOTENJ NA TRGU Zvezni izvršni svet je sprejel sklep o delitvi deviz za uvoz najnujnejšega blaga, s katerim bo mogoče odpraviti motnje v preskrbi in izboljšati turistično porabo. V ta namen bodo zagotovili 114 milijonov dolarjev. Denar je namenjen za meso, živinsko krmo, ribe, nekatere rezervne dele za potrebe turističnega gospodarstva, nastope na tujih trgih in podobno. Določen znesek je namenjen tudi za povečanje proizvodnje detergentov, razne specialitete in najnujnejše blago široke porabe. AKTUALNA VPRAŠANJA RAZVOJA V Beogradu je bila skupna seja predsedstva CK ZKJ in predsedstva SFRJ, ki ji je predsedoval Mitja Ribičič. Na seji so obravnavali nekatera aktualna vprašanja družbenogospodarskega in političnega razvoja države ter naloge subjektivnih socialističnih sil pri uresničevanju zastavljenih ciljev, zlasti na področju razvijanja in krepitve obrambe ter družbene samozaščite. BRANKO MIKULIĆ MED SLOVENSKIMI NOVINARJI* Izvoz na konvertibilna področja je treba na vsak način povečati, tuje dolgove morajo vračati tisti, ki so jih porabili. Drugi jim lahko solidarno pomagajo, je med drugim v sredo v pogovoru s slovenskimi novinarji poudaril član predsedstva BiH Branko Mikulič. Pogovor je pripravilo Društvo novinarjev Slovenije. ŠTAFETA V BiH * Štafeta mladosti je te dni potovala po Bosni in Hercegovini. Palico je prevzela mladina te republike od hrvaških vrstnikov. Natanko v sredo opoldne je prispela z letalom na letališče v Vogošči, kjer so ji pripravili slovesen sprejem. Pozdravili so jo številni pionirji, mladina in delovni ljudje, zvečer pa je bila na stadionu Košava osrednja republiška proslava, kjer je nastopilo okoli 5000 mladincev. KAKO ZAPOSLITI MLADINO Število nezaposlenih se v Jugoslaviji povečuje in je ie preseglo 900 tisoč. Predstavniki organov in organizacij v federaciji, ki so obravnavali ta problem so menili, da lahko le zaposleni omogočijo zaposlovanje novih delavcev in, da jih k temu zavezuje tudi ustava. Seznanitev s carinskimi predpisi — Za letošnji osmi sejem drobnega gospodarstva v Kranju je bila značilna izredno pestra in zanimiva dejavnost i: tako imenovanega spremljajočega programa. Tako se je na sejmu vsak dan nekaj dogajalo. KŽK Agromehanika je v ponedeljek pripravila dan kooperacije, v torek so se razstavljavci in obiskovalci lahko seznanili z zavarovanjem v drobnem gospodarstvu in o uporabi računalništva, v sredo pa je bil informativni dan industrijske kooperacije pri Iskri. Preccj zanimanja pa je bilo v ponedeljek tudi za predavanje in pogovor o novih carinskih predpisih in o novem carinskem zakonu s poudarkom na drobnem gospodarstvu, o čemer je govoril Franc Košir (na sliki). — A. Ž. Tekmovanje mladih v obrambnih veščinah Radovljica - Mladinska organizacija iz Zasipa je s pomočjo sveta krajevne skupnosti ter ostalih družbenopolitičnih in družbenih organizacij, občinske konference ZSMS in sekretariata za ljudsko obrambo vzorno izvedla letošnje občinsko tekmovanje mladih v obrambnih veščinah. Udeležilo se ga je deset ekip i z krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in šol. Na tekmovanju so preverjali znanje iz orientacije, poznavanje narodnoosvobodilne borbe in razvoja nove Jugoslavije, prometne in požarne varnosti, prve pomoči, streljanje in ostale obrambne veščine. Zmagala je ekipa prireditelja pred tekmovalci Verige in mladinci ekonomske srednje šole. - B. Grohar Srečanje bratskih društev Tudi letos bo junija tradicionalno srečanje pobratenih društev invalidov Kranja in Maribora. Tokrat se bodo člani obeh društev srečah v štaierski prestolnici 25. junija. Vsi, ki bi se radi udeležili izleta v Maribor in prijetnega srečanja se lahko prijavijo v pisarni društva invalidov na Begunjski cesti. r~ NAŠ SOGOVORNIK Premalo je le ugotavljati probleme Anton Požar, predsednik občinske konference ZSMS Jesenice Jesenice - V kriznih gospodarskih razmerah se kopičijo številni problemi, ki jim je družba le stežka kos. Zlasti mladi ljudje, ki komaj stopajo v življenje, se zaradi njih znajdejo pred mnogimi neznankami. Tudi jeseniška mladina se srečuje z njimi. »Težave jeseniške mladine niso nič drugačne od tistih, ki jin čuti mladina drugje po Sloveniji, le da so se tem pridružile se nekatere, ki jih pogojuje značilen jeseniški utrip,« pripoveduje predsednik jeseniške mladine Anton Požar. »Na Jesenicah je nekako petina mladega prebivalstva. Mnogo se jih šola zunaj občine, mnogo jih dela v manjših poslovnih enotah. ki imajo sedeže v drugih občinah in tako mladi niso vključeni v samoupravno življenje svojih delovnih organizacij. Veliko mladih prihaja iz drugih republik, živi pri nas v samskih domovih nekoliko odmaknjeno življenje. Nekoliko tesneje živijo te z organizacijo. v kateri delajo, v življenjskem okolju pa jih ni čutiti. Od mladinskih dejavnosti se vključujejo običajno le v šport in prostovoljno delo saj jih slednje običajno zbližuje s kraji, od koder prihajajo. Samski domovi običajno niso najprimernejši kraj, kjer naj živi in zori mlad človek. Ker je to eno osrednjih jeseniških .mladinskih' vprašanj, smo se ga lotili tudi na kongresu. Tudi stanovanjska problematika je pereča. Jesenice se urbanistično ne morejo širiti, zato tudi ni mogoče zadostiti vsem prosilcem za stanovanja, med katerimi so večinoma mladi ljudje. Zaradi tega tudi težnjam, da bi namesto samskih domov za mlade iz drugih republik gradili garsonjere ali modernejše domove hotelskega tipa, ne bo lahko zadostiti. . Problem nezaposlenosti, ki pesti vso mladino, tudi jeseniski ne prizanaša. Sicer statistike trdijo, da vprašanje brezposelnosti še ni zaskrbljujoče, vendar pri nas gledamo nekaj let naprej, ko tega ne bo mogoče več trditi. Veliko mladih se zdaj šola v usmerjenem izobraževanju, tudi precej deklet. Kje se bodo ti ljudje zaposlili ko sklenejo šolanje, še ni jasno. Jasno pa je, da jih domača bazna industrija, ki ne izkazuje potreb po strokovno izobrazeni delovni sili (tudi po ženski delovni sili ne), ne bo mogla zaposliti. To da se mladina na Jesenicah nima kam dati, da nima kje zadovoljevati svojih interesnih potreb, menda ni značilno le za našo mladino. Sicer pa smo letos z novoustanovljenim centrom za kulturo mladih v usmerjenem izobraževanju za silo potešili vsaj težnje šolajoče se mladine po aktivnostih v prostem času.« Ugotavljati probleme je premalo, zato so mladi Jeseničani glede najresnejših problemov tudi marsikaj ukreniti. Ponekod sicer še niso dlje od dogovarjanja, toda drugje imajo že konkretnejše načrte. Na primer pri reševanju stanovanjskih tegob. »Glede stanovanj bi kazalo preveriti, koliko je v resnici zaseden obstoječi stanovanjski fond,« pravi Anton Požar. »Zlasti nas zanimajo družbena stanovanja in tista v lasti delovnih organizacijah Čaka nas tudi pregled samoupravnih aktov, pravilnikov, ki opredeljujejo merila za pridobitev stanovanja. Glede zaposlovanja pa mladi sami teže kaj storimo, ne da bi se povezali z drugimi družbenimi dejavniki.« D. Z. Žlebir v. ,» i» «h*in«ke konference SZDL Jesenice. Kran). Radovljica. Škofja Loka In TrHt - Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj GLA8 Ustanovitelji _oJ!^orn, urednik Jože KoSnjek - Novinarji: Leopoldlna Bogataj, Danica Dolenc. DuSan Humer, Helena - 3iav.il urednih l9or Slavec Odgovor Cveto Zap|otnik. Andrej Žalar in Danica Žlebir - Fotoreporter Prane Perdan jelovčan, Lea Mencinger. Stojan Saje DarinKa beaej i ^^ ^ ^ Koha|j _ u>t izhaj0 Qd oMobra 1947 kot ,ednlk od januarj> 1958 __ Tehnični urednik Marjan A|dovec - Oblikova.cr ¥ i poltednlk ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK kot poltednlk, od januarja 1960 trikrat tedensko^d jar^a I ^ £ e Kranj MoSe Pij8deja , _ Tekoći raćun pr, SDK v Krwi|u številka tisk. tisk ZP ljudska pravica Ljubljana Nas'ov £ odaoworn, urednik 21-835. tehnični urednik 21 835. komercla J 51500-603-31 *d ,ež izgradnje p08tXnYnskega doma so nosili pla- tega planinskem u se. ninski zanesenjaki poa daj ie pokojnega Tineta^^^ so ob pomoči občanov, ^ paun"*" . planinski JLA uspeli' postaviti u j IZ niC. L. B. ?ETEK. 20. MAJA 1983 NOTRANJA POLITIKA, KOMENTARJI .3. STRAN O IU A 8 Energije manjka, elektrarna pa stoji Dve leti in pol je, kar je Elektro Kranj predal v upravljanje elek-:ramo na Fužinah v Poljanski dolini, ki izkorišča vodno moč Sore, v upravljanje Elektru Ljubljana-oko-iica. dve leti pa je že, kar elektrarna, ki v zadnjih tridesetih letih ni nikdar stala več kot mesec dni, ne obratuje. Vsa vodna moč,,ki je zaradi precejšnjega padca in zgrajenega jezu, dokaj velika, odteka mimo. »Elektrarna ima inštalirano moč 415 kilovatov in letno lahko proizvede 2 milijona kilovatnih ar električne energije,« pripoveduje Tone Peternelj iz Pod-gore ki je 18 let vodil delo v elektrarni. »Ce računamo, da ?&ak kilovat nadomesti kilogram premoga, vsako leto izgubimo 2.000 ton premoga, kar je dva dolga vlaka tega kuriva. Sicer pa je fužinska elektrarna pomembna za pokrivanje napetostnih razmer v okolici. To je zelo važno zaradi dokaj redke transformatorske mreže. Enostavneje povedano to pomeni, da je s tem, ko je vključena elektrarna, zagotovljeno, da normalno delujejo vsi stroji, pa naj bodo to gospodinjski ali tudi večji. Sicer pa je fužinska elektrarna vključena v slovensko in jugoslovansko električno omrežje.« ■ Zakaj so premenili upravljavca? »Elektrarno je več desetletij upravljajo Elektro Kranj oziroma Savske elektrarne, ko pa je bilo upravljanje razdeljeno po območjih, Vsak dan paket saj direktorju Km ni - V četrtek, 12. maja, ob 17zazvoni telefon: »Ali lahko pridete na Zlato polje k eni od hiš \Tfo Jnl9 da se boste sami pre-ti£li kaj W dogaja in v kakšnih vmoeočih pogojih živimo tukaj?!« I s ceste ki vodi proti samafor-i"m pri dijaškem domu, je bilo moč ZSSgost in črn dim ki se je valil zTekstilindusovega dimnika Ne-taičasa je lebdel v zraku, se ZJnčfl in počasi izgind v smeri '%TJes7dogajapn nas vedno bnJlžrSrče takšen veter. Ko se veter tZ Š za spoznanje oddahnemo. Vendar takrat dobijo SA^Itna l^ ^rZiboljeje ob sobotah in ^Pnth kTTekstilindus ne dela. T^lja,h'/Jhko počistiš stanovanje S*7n £den), veš, da boš pojedel Zikor toliko čisto juho, opral m *tČr£°pripovedovali drug za krajam tega dela Zlatega rJ?„/\> ne bi sam videl, ne bi fJprazVgal, dane morejo gojiti ne solate ne drugih povrtnin, da so fasade v dveh letih postale sivo umazane in da mlade mamice skrivajo dojenčke v čimbolj zaprtih prostorih, si je nalil pivo, a ga je čez nekaj minut zlil stran. Pena se namreč niti ni posedla, a je bila že vsa sajasta. Se najmanj saj je bilo videti _ v kavi. Ogorčeni krajan je zahteval, da zapišemo: »Vsak dan bom poslal direktorju Tekstilindusa paket saj. Brez skrbi', ne bo jih težko zbrati, če pometem samo pred garažo in na balkonu. Še prej pa bom vse skupaj odnesel na zavod za medicino dela. Sprašujemo se, kaj je bilo doslej narejenega in kako je mogoče in dovoljeno, da se to dogaja. Kaj meni konkretno o tem bivši direktor Tekstilindusa in sedanji predsednik izvršnega sveta oziroma sedanji direktor Tekstilindusa in nekdanji predsednik kranjske občinske skupščine? Najbrž bi lahko povedali marsikaj, kar zadeva zdravje, predvsem obolenje dihal, zdravniki. Zato se sprašujem, koliko je vreden meter Tekstilindusovega blaga v primerjavi z zdravjem oziroma stroški, kijih ima zdravstvo zaradi tako onesnaženega zraka, kot je v Kranju?!« A. Ž. jo je prevzelo Elektro Ljubljana-okolica. Povedati moram, da je elektrarna vedno v redu delala in Elektro Kranj je v njeno posodobitev in avtomatizacijo kar precej vlagal. Tako so meni. celo doma vgradili povezavo z elektrarno oziroma komandno ploščo, tako da sem bil praktično ves čas dežuren in sem ob vsaki nepravilnosti lahko takoj ukrepal.« Zakaj pa elektrarna stoji? »Elektrarna, ki so jo zgradili v tridesetih letih in potem, ko jo je odnesla voda, nekaj let pred vojno, še enkrat, poganja Sora, ki je pod Zelenakom zajezena in od tam je po 920 metrov dolgem cevovodu speljana do turbin. Cevovod je še vedno v glavnem lesen, le 160 metrov je betonskega. Pred dvema letoma so se na enem mestu porušile podpore za cevovod in elektrarno je bilo treba ustaviti. Če bi takoj popravili poškodbo, bi bilo dela za štirinajst dni, sedaj pa je škoda veliko večja, saj je podrtija iz dneva v dan obširnejša. Mislim celo, da če se dela ne bodo takoj lotili, bo treba zgraditi nov cevovod, kar bo seveda ogromno stalo.« Tone Peternelj je sedaj v pokoju. Ko je pogosto delal v cevovodih in na terenu si je poškodoval hrbtenico in je pred dobrim letom moral invalidsko v pokoj. Ni mu pa vseeno, kako je z elektrarno. Dobro se spominja, kako so se včasih trudili, da so napake čimprej odpravili. Velikokrat se je zgodilo, da so jo popravili že ponoči in ljudje praktično niti niso vedeli, da je elektrarna obstala. Največ, se spominja, je stala mesec dni. Malomaren odnos do vzdrževanja elektrarne na Fužinah pa jezi tudi druge domačine. Elektrarno so namreč sami zgradili in, ker jo je odnesla povodenj in ker so potem postavljali novo, so se mnogi zadolžili in še dolga leta potem občutili posledice. Toda to so spomini. Resničnost pa je takšna, da si danes ob težavah z energijo nikakor ne bi smeli privoščiti takšne malomarnosti, posebno še, ker je sigurno, da bo cevovod treba popraviti in vsak dan odlašanja pomeni nove stroške, ki jih bomo na vsak način plačali potrošniki skozi ceno električne energije. Čeprav stroški, četudi bodo zrasli v nekaj novih milijonov ali celo več, v celotnih stroških elektrogospodarstva ne pomenijo veliko, pa se vendar ne da znebiti občutka, da se podobno ravna tudi pri veliko večjih zadevah v elektrogospodarstvu. L. Bogataj Ne podcenjujmo drobnega gospodarstva ^udarjanjemJ? Po dbujanja raZXodarstva doslej inen-ffif&ati tako jasne in i, bl!£ ki io ie o tem izrekel /ikrite besede kl o je /veze ''^isednik ^"^ife Marjan Orožen ndikatov j ^ * 0tVOnt^aS Lahko bi rekli v ^ gospodarstva preneka- j^podobj.daje >; nalil tistega *f0 ? radeva nekatere tabuje. . '-rva, kar zadeva i besedami, - Ne tfHe treba" priznati, da so dansko je * d- drobno gospojaožnost!, ki jm namreč izkug Wo, oprime ^ industrijskih -je visoko 'azv tl tej p0ti moč Vžav kažejo da Je P juktivnost, Ugotoviti y»sOKudi zaposlenost, ni ^^"^dab dvornili pri nas ^1&g°hV'poibno še, ker nismo last-uspeh. in obremenjeni. Ce 'Ao omejeni u jap0nska, *anee ^^oolovico vseh delavcev ^ gospodarstvu, potem je kako vehke so tudi pn nas na : ifrnčiu notranje rezerve. ^ področju n zaposle- Na šobnem gospodarstvu prek r-ih v drobnem gt družbenem 2° delaS v za^bnem, 2425 pa **torju, številka, ki po- obrtnikov). * J zap0slenih v go- *ni desetmo vsen ustva_ družbenega pi**- voda; in sicer v družbenem sektorju 2,9 in v zasebnem 4,4 odstotka. Stopnja reprodukcijske sposobnosti družbenega sektorja obrti je znašala 10,5 odstotka. In izgub v tej panogi ni bilo. Ko smo 1970. leta začeli govoriti o potrebnosti razširjanja obrti, nam današnje primerjave pokažejo, da kar zadeva družbeni sektor obrti na Gorenjskem, nismo sledili smernicam. Takrat je bilo v panogi obrti 69 delovnih organizacij, danes jih je 61. Nekatere so se uvrstile v industrijo (Kroj Škofja Loka, Gorenjska oblačila), nekatere so se pripojile sorodnim, vendar večjim delovnim organizacijam (Predilnica Begunje, Elita Bled, Puškama Kranj), ostale pa so prešle v likvidacijo (Mladi rod Kranj, Opekarna Dvorska vas, Pekarna Ziri). Na Gorenjskem kasneje tudi ni zaživel tako imenovani inštitut Pozdov. Trenutno je le eden. Občuten pa je bil v tem obdobju razvoj zasebnega sektorja. Število zasebnih obratovalnic se je povečalo skoraj za 1000 in jih je trenutno 2425. Največji porast beležijo dejavnosti: avtoprevozništvo, elektrotehnika, kovinska, stavbna in osebne ter druge storitve. Zmanjšanje pa beležimo v živilski, lesni, tekstilni in dejavnosti predelave usnja. Pri elektrotehnični dejavnosti velja še posebej poudariti razvito kooperacijo z Iskro •••»'. t* I i. H i> » i- . t 4 Kranj. Lani je znašala vrednost proizvodnje v kooperaciji Iskre z zasebnim sektorjem 360 milijonov dinarjev oziroma 3 odstotke celotnega prihodka. Delež kooperacije v kovinski in stavbni obrti je manjši in še zdaleč ne dosega elektrotehnike. Z ustreznejšo davčno politiko in drugimi ukrepi pa bi veljalo stimulirati tudi osebne in druge storitve ter razvoj gostinstva. Za konec pa še tale misel Marjana Orožna: »V vsaki družbenopolitični skupnosti bi morali določiti tiste, ki bodo razvijali drobno gospodarstvo in bodo za to tudi odgovorni. V vseh večjih organizacijah združenega dela bi morali nujno ob spremembi petletnega in v pripravi letnih načrtov jasneje razmejiti, kaj bodo razvijali sami in katera vprašanja reševali prek kooperacije z drobnim gospodarstvom. Marsikje bi lahko posamezne programe ali pa dele le-teh prepustili drobnemu gospodarstvu. Razmisliti velja tudi o tem, da se neizkoriščena ali odpisana sredstva iz sestave organizacije združenega dela prenesejo na drobno gospodarstvo, dajo obrtnim zadrugam ali skupini delavcev, ki se je pripravljena združevati zaradi določene proizvodne dejavnosti v obliki pogodbene organizacije ali na drug način.« A. Žalar Odprto pismo staršem Rad bi bil vaš Spričo obremenjenosti z lastnimi težavami, sredi pridobitniške naglice in osebnih teženj le malokdo opazi članek, ki govori o rejništvu. Nikomur, ki se tako ali drugače ne srečuje s to problematiko, ta izraz ne pove veliko, raje beremo druge novice, ki govore o problemih, s katerimi se srečujemo vsak dan. Zato bi želela spregovoriti o rejništvu na drugačen način, tako da bi morda začeli razmišljati, ali ni morda še kaj prostora tako v vaših domovih kot v vaših srcih za otroke, ki so ostali brez topline doma, brez ljubezni staršev, ki nimajo nikogar, da bi jih stisnil k sebi, jih hranil, negoval in vzgajal, vžel v naročje. Mislim tudi na vse tiste otroke, ki jim starši niso sposobni dati vsega, kar otroci potrebujejo. Nekateri starši so neurejeni ali propadli zaradi raznih odvisnosti, tako da ne morejo skrbeti niti zase. Kako mučne so situacije, ko je treba mladoletnega otroka premestiti v drugo okolje, ga vzeti staršem, ki so na otroka sicer instinktivno navezani, vendar niso sposobni oceniti, da bo njihovo skupno življenje otroka pohabilo za življenje. Socialna služba pa mora varovati bodočnost takega otroka in ga zato namestiti v okolje, kjer bo zadoščeno otrokovim potrebam. Otroke, ki iz takih ali drugačnih razlogov ne morejo živeti s svojimi starši, v Sloveniji nameščamo v rejniške družine, te pa niso nič drugačne kot vaše družine. Otroka vključijo v svojo družino, kot bi bil njihov, mu nudijo vse to kar svojemu otroku, ga vzgajajo kot svojega otroka, kaznujejo kot svojega, se trudijo, da postane urejen človek kot njihov otrok. To so družine odprtih src, razširjenih rok, s človeško toplino. Prepričana sem, da je skoraj v vsaki urejeni družini še prostor za takega malčka, ki ga je zapustila mati. ki sta ga v alkoholnem vzdušju vzgajala roditelja, otroka, ki je v rani mladosti okusil vse tragedije, ki se odvijajo v neurejenih družinah. Ali bi razmislili o tem? Ali bi našli prostor še za enega družinskega člana? Ali bi vašemu edinčku ali pa tudi dvema ali več otrokom malo zožili prostor v vašem domu in ga nekaj odstopili takemu novemu bratcu, sestrici? Res je prevzem takega otroka v celotno oskrbo, nego in vzgojo nova obremenitev za vas, za vaš dom, vendar pa le ni tako velika, da bi se bilo treba prestrašiti. Koliko je domov v mestu, v bližini mesta, ki imajo možnost, da bi sprejeli kakšnega našega rejenčka, na katerega bi se navezali, kot so se doslej navezali še vsi rejniki? O tem še niste premišljali, niste vedeli, kako zelb vas potrebujemo? Zakaj poudarjam »v mestu, v bližini mesta«. Ne le, da težko dobimo rejniške družine, pač pa se najpogosteje javljajo za rejnike ljudje iz oddaljenih krajev ali občin. Zato otrok iz mestnega okolja, preseljen na podeželje, v celoti spremeni svoj način življenja, adaptacija na novo okolje je težja, bodočnost bolj nejasna. Če bi ostali otroci v rejni-ških družinah v mestu, bi imeli več možnosti za razvoj osebnosti, za doseganje čim višje izobrazbe. V mestu 4e tudi več možnosti za vključevanje v organizirano varstvo, v razne interesne, poklicne in ostale dejavnosti. Ne vem, s kakšnimi občutki prebirate te vrstice, vendar pa nikar takoj ne zaključite, da niste taka družina, ki bi mogla sprejeti ogroženega malčka. Razmislite in če se želite vsaj pogovoriti o možnostih za sprejem otroka, se oglasite pri Centru za socialno delo Kranj. Vaš obisk je neobvezen, vendar dobrodošel! Če pa se boste odločili za sprejem otroka, se bomo o vsem pogovorili, sestavili rejniško pogodbo in z njo zagotovili redno mesečno rejnino, z vami sodelovali in pomagali razreševati tako vzgojne kot vse druge probleme. Če pa boste ugotovili, da iz takih ali drugačnih razlogov ne morete več imeti rejenca, bomo potrkali na druga vrata in otroke premestili v drugo družino ali v primeren zavod. Zato je vsak strah, da bi prišli v brezizhodno situacijo, povsem odveč. Slavka Šarčevič socialna delavka Ob sedmih ali ob šestih V RUŽV menijo, da bi s spremembo delovnega časa zmotili delovni ritem — Alpina in vse druge žirovske delovne organizacije še vedno začenjajo delo ob sedmih Na zadnji seji občinskega komiteja ZKS Škofja Loka so poudarili, da se ne morejo strinjati z ravnanjem delovnih organizacij Žirovske kotline, ki so sklenile, da začnejo ponovno delati ob šesti uri zjutraj, prav tako pa tudi ne z ravnavanjem kolektivov Termopola^ iz Sovodnja in Rudnika urana Žirovski vrh, ki sploh niso premaknili delovnega časa. Menili so tudi, da so vodilni delavci, ki so komunisti, dolžni sprejeti in uresničevati skupne družbene usmeritve. »Delavci Rudnika urana smo se 9. maja samoupravno odločili za nespremenjen delovni čas,« so v pismu, ki so ga poslali v naše uredništvo, napisali delavci rudnika. Tako začenjajo delavci v neposredni proizvodnji delati ob šestih, delavci ad-ministrativno-strokovnih služb pa imajo drseči delovni čas in se jim delovnik začne med šesto in pol osmo uro.« Kljub priporočilom izvršnega sveta občinske- skupščine in načelnim stališčem sindikata o novem delovnem času smo imeli delavci RUŽV tehtne razloge za našo odločitev. Učinkovitost dela nam zlasti v zadnjem času narašča, kljub finančnim in kadrovskim težavam in zastojem pri uvozu potrebne opreme. Izboljšali smo organizacijo dela, bolje izkoriščamo opremo in v kolektivu je opaziti tudi večjo zagnanost za delo. Večina naših visokokvalificiranih in kvalificiranih rudarjev se vozi na delo iz Idrije. Zlasti ta skupina delavcev ne vidi razloga za spremembo ritma dela in življenj a. Delajo v treh izmenah in bi drugače prihajali ob popoldanski izmeni domov šele opolnoči. Pomembno je tudi to, da naša odločitev ne ovira zastavljenega prometnega režima, ker smo zaradi našega dela in oddaljenosti delavcev bili sami prisiljeni organizirati prevoz. Nesprejemljivo se nam zdi, da bi direktor delovne organizacije kot član izvršnega sveta delavcem vsilil priporočilo. Direktor se je zelo potrudil in je delavcem obrazložil razloge za prehod'na novi delovni čas, toda razlogi delavcev za začetek dela ob 6. uri so bili močnejši.« Družbenopolitične organizacije rudnika tudi menijo, da bi kakršno koli vsiljevanje lahko poslabšalo politično, samoupravno in varnostno stanje v rudniku, posebno sedaj, ko ■ v Gorenji vasi ne deluje krajevna samouprava in je rudnik eden najmočnejših dejavnikov varnostno-politi-čnih razmer v kraju. V žirovski Alpini, kjer naj bi skladno z drugimi delovnimi organizacijami žirovske kotline sprejeli sklep, da spet začnejo delovni čas ob šestih zjutraj, pa so povedali, da trenutno v Žireh še vsi delavci začenjajo delo v jutraji izmeni ob 7. uri, začetek dela v drugi izmeni pa se ravna po prvi. Da so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi predlagali zgodnejši začetek delovnega časa, so se odločili na zahtevo večine delavcev. Ob javni razpravi o pravilniku o delovnih razmerjih se je namreč izoblikovalo mnenje, da bi jim bolj ustrezal zgodnejši začetek dela, zato so predlagali, da bi spet prešli na stari delovni čas. Predlog je Alpina uskladila z drugimi žirov-skimi delovnimi kolektivi in s šolo, hkrati pa tudi z Alpetourom, ki je obljubil, da bo svoj vozni red v tem koncu prilagodil potrebam delavcev. Ker niso želeli delati nekaj po svoje, so za mnenje povprašali izvršni svet občinske skupščine Škofja Loka in občinske družbenopolitične organizacije. Izvršni svet in sindikat sta jih opozorila, da so dolžni spoštovati sprejeta stališča oziroma naj z odločitvijo počakajo vsaj do junija, ko bo pripravljena analiza o učinkih premaknitve delovnega časa. Zato delavci Žirovske kotline, razen Remonta, kjer poleti zaradi narave dela delajo po devet delovnih ur, še vedno začenjajo delovnik ob 7. uri. L. Bogataj ' GLASI STRAN GOSPODARSTVO PETEK. 20. MAJA 1983 Gorenjsko gospodarstvo v prvem tromesečju rečja proizvodnja na ■j. ačun Kranja in Škofje Loke Visok porast celotnega prihodka je posledica ne le visoke rasti cen, temveč tudi večje produktivnosti, saj se je proizvodnja povečala za 3,1 odstotka — Vendar le v Kranju in Skofji Loki; v Tržiču, Radovljici in na Jesenicah je manjša kot lani — Prihodek in dohodek se ne gibata enako kot proizvodnja — Trikrat večje izgube kot lani Finančni rezultati gorenjskega gospodarstva so letos kljub povečanim izgubam zadovoljivi, zlasti še, če upoštevamo, da so se pogoji gospodarjenja še poslabšali, da so poslovna razmerja še bolj neusklajena in da ukrepi ekonomske joslovna razmerja še bolj neus- ____v____ n da uki . politike zamujajo. Pri izredno visoki rasti celotnega prihodka in še višji rasti porabljenih sredstev je rast dohodka sorazmerno nizka, vendar je racionalna razdelitev dohodka omogočila zadovoljive rezultate. Visoka rast industrijske proizvodnje, ki je še enkrat večja v Sloveniji, ob nespremenjenem številu zaposlenih, kaže, da so finančni rezultati v veliki meri rezultat povečane produktivnosti. V prvih treh mesecih je gorenjsko gospodarstvo ustvarilo dobrih 48 milijard dinarjev celotnega prihodka, kar je za dobrih 38 odstotkov več kot v enakem času lani. V Radovljici se je celotni prihodek povečal kar za 61 odstokov, v Kranju za 44, na Jesenicah za 32, v Tržiču za 42 in v Skofji Loki za 20 odstotkov. Različne rasti so posledica različne strukture gospodarstva, izreden porast v Radovljici pa gre pripisati statusnim spremembam v delovnih organizacijah hkrati s spremembami obračun- V predilnici brez surovin Zapuže — V prvih treh mesecih letošnjega leta je delovna organizacija Sukno Zapuže — kot, piše glasilo Informator — dosegla zadovoljive rezultate, manj pa so lahko zadovoljni, ker niso izpolnili plana proizvodnje zaradi pomanjkanja surovin iz uvoza. Se vedno se srečujejo s težavami, saj so poslovno teto začeli brez ustreznih surovin iz uvoza, zato ne vedo, kako bo to vplivalo na poslovni rezultat ob koncu leta, ko bi morali zaostanek v proizvodnji nadoknaditi z dobavami na domače in tuje tržišče. V Suknu jim je za normalno proizvodnjo primanjkovalo surovin gredvsem v česani predilnici ter arvarni in zato so obrati imeli premalo polizdelkov. Razeri tega so imeli težave z nabavo rezervnih delov v predilnici in tkalnici. Razen v proizvodnji mikane preje nikjer niso dosegli zaželenih uspehov. Ozka grla v proizvodnji zaradi precejšnjih naročil nameravajo odpravljati z delom v tretji izmeni in z vključevanjem vseh delavcev iz skupnih služb v samo proizvodnjo. NA DELOVNEM MESTU skega sistema med proizvodnjo in trgovino. Tako ugoden porast pa je tudi posledica visokega povečanja proizvodnje, ki se je v primerjavi z enikim lanskim obdobjem povečala na Gorenjskem za 3,7 odstotka, kar je enkrat več kot v Sloveniji. Po občinah je bil obseg proizvodnje zelo različen. V Skofji Loki je večja za 7,3 in v Kranju za 7,9. V vseh drugih občinah pa je manjša kot v enakem času lani. Tako je v Tržiču bilo narejenih za 0,4 odstotka izdelkov manj, na Jesenicah za 0,7 in v Radovljici celo za 11,8 odstotkov manj kot lani v prvih treh mesecih. Če obseg proizvodnje primerjamo z rastjo celotnega prihodka, vidimo, da večji prihodek nikakor ni odvisen le od dela, temveč v veliki meri tudi od ?!isti cen. Stroški poslovanja so bili v primerjavi z lanskim trimesečjem večji za 42 odstotkov, vendar stroški za materiale in surovine za proizvodnjo rastejo počasneje od celotne rasti stroškov. Obračunana amortizacija se tudi letos izredno povečuje, kar je posledica izredno visoke lanske revalorizacije osnovnih sredstev. Začasna razporeditev dohodka kaže na visoko rast nekaterih obveznosti iz dohodka. Prispevki za skupno porabo zaostajajo za rastjo dohodka, nizka rast davkov je posledica večjih izgub, obveznosti iz dohodka za delovne skupnosti pa so zelo porasle. Ker te obveznosti pomenijo prihodek delovnih skupnosti, lahko zaključimo, da niso urejeni odnosu med njimi in temeljnimi organizacijami. V prvih treh mesecih je gorenjsko gospodarstvo doseglo 20,1 odstotka lanskega skupnega izvoza, od tega na konvertibilno področje za 21,9 odstotka, kar lahko ocenimo za so-sorazmerno dobro. Po občinah je konvertibilni izvoz najbolj porastel v Kranju in sicer za 23,1 odstotka, sledi Škofja Loka s 23-odstotnim povečanjem itd. Obračunane izgube so letos trikrat večje ob lanskih v tem Času. Znašajo 281 milijonov dinarjev. Vzroki za rdeče številke so zamrznjene cene, ukrepi devizne politike, pomanjkanje domačih surovin ter stalno večanje njihovih cen, neporavnane izvozne stimulacije kot tudi neplačani prihodki. L. Bogataj Inovacije za stabilizacijo 83 — Izredno zanimiva na sejmu drobnega gospodarstva v Kr.anju je bila tudi razstava Inovacije za stabilizacijo 83. Ljubljanska banka-Združena banka, Raziskovalna skupnost Slovenije in zadnji dve leti tudi Gospodarska zbornica Slovenije so doslej pripravile že šest razstav domačih inovacij. Gre za dosežke usmerjenega raziskovalnega dela, ki so bili kot rezultat predhodnih raziskav preneseni v proizvodnjo oziroma v druge razvojne procese. Na letošnji razstavi so bili drugič prikazani tudi izumi in tehnične izboljšave, za katere so avtorji kandidirali in mnogi med njimi tudi prejeli nagrado za izum in tehnično izboljšavo sklada Borisa Kidriča v letu 1983. Vsakoletna razstava predstavlja tudi edino tovrstno republiško predstavitev inventivno-inovacijske dejavnosti na Slovenskem. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Sladkor namesto piva Kranj - 20. januarja letos so v polnilnici nekdanjega Vina iztočili zadnje litre piva. Potem so se delavci, ki so do tedaj vsak dan napolnili po 46.000 zabojev s steklenicami priljubljene pijače, preselili v Naklo, kjer so po spojitvi z Živili našli nove delovne prostore. »Polnilnice od januarja nimamo več. Pivo zdaj vozijo direktno iz Uniona,« je povedal Marko Lebar, vodja pakirnice v Živilini temeljni organizaciji Ve leprodaja, prej vodja polnilnice v Vinu, še prej pa v Engeneenngu monter galvanskih naprav m tehničnih ter odpadnih voda, po delovnem stažu eden najstarejših v Jugoslaviji. . »V pakirnici, kjer je zaposlenih deset delavcev, je de-ltvni proces -veda docela drugačen,« je nadaljevai »i a Sirarno v glavnem siadkor, Čokolado v prahu m kakao, sadje in ne^ptere, druge pre hrambene izdelke, s katerimi Živila zakladajo trgovine po vsej Gorenjski. K nam spada tudi pražarna kave, v kateri pa letos še nismo imeli veliko dela. Obljubljajo, da bo kave kmalu več, sicer pa smo z najnujnejšimi življenjskimi artikli dobro založeni, tako da kakšna potrošniška mrzlica ni potrebna.« Marko Lebar skrbi predvsem za to, da imajo v pakirnici, ki bo v kratkem do konca zgrajena in opremljena, dovolj dela. Kot je dejal, so delovni pogoji dobri, tudi odnosi med delavci so tovariški, pogrešajo , , vsaj praprot p j Se strojne pripomočke. Pakirnica menda ni rentabilna in je zato najbrž tudi nekoliko zapostavljena. Sami bodo poskušali sestaviti stroj, s katerim bodo poenostavili postopek ročnega pakiranja. »Čeprav preusmeritev delavcev iz polnilnice v pakirnico ni šla povsem gladko, mislim, da smo z združitvijo vendarle marsikaj pridobili. Prav je, da je prej razdrobljeno živilsko gospodarstvo Kranja povezano v eno organizacijo in združeno na enem mestu,« je dejal Marko Lebar, ki ob delu obiskuje še organizacijsko-proiz-vodno smer na višji šoli za organizacijo dela. V stari stavbi Vina v Kranju je zdaj skladišče, medtem ko je vinska klet, za katero bi t ežko nali boljše prostore, ostala. »Družbeni standard imamo v Živilih dobro urejen,« je Še povedal Marko Lebar. »Imamo toplo prehrano, svoj avtobus, ki nas prevaža iz Kranja v Naklo in nazaj, če omenim samo ti dve ugodnosti. Osebni dohodki so ostali na ravni prejšnjih. Trenutno pripravljamo nova merila za nagrajevanje po delu za vsa Živila. Upamo, .da bodo v kratkem gotova in da nam bodo prinesla boljše ocene.« H. Jelovčan Do naložb prek združevanja Naložbe gorenjskega gospodarstva so še vedno razdrobljene in premalo izvozno usmerjene — Kako zbrati denar za jeseniško elektrojeklarno — Do investicijskega dinarja prek združevanja denarja Čeprav so investicijska vlaganja letos na Gorenjskem nekaj večja kot so bila lani v enakem času, so naložbe še vedno preveč razdrobljene in premalo usmerjene. Zaradi prepovedi uvoza opreme se tudi premalo vlaga v posodabljanje tehnologije, kar bo prav potovo imelo posledice v slabši rasti proizvodnje in uvajanju novih izdelkov. Hkrati pa prepoved sili delovne organizacije, da denar, ki ga imajo na voljo za investicije, spet vlagajo v zidove. Živahnejšo investicijsko dejavnost ovira tudi pomanjkanje denarja oziroma bančnih kreditov. Ko smo se v Sloveniji odločili za gradnjo elektrojeklarne na Jesenicah in jo opredelili kot prednostno naložbo, se nismo dogovorili, kako bomo zbrali denar za uresničitev tega cilja. Čeprav je izgradnja elektrojeklarne slovenska in celo jugoslovanska naložba, saj visokokvalitetna jekla potrebuje vsa naša kovinska predelovalna industrija, zaradi nedogovorjenega načina financiranja ostaja bolj ali manj gorenjski program, ki naj bi ga financirali z denarjem gorenjskega gospodarstva, za katerega mora kredite preskrbeti Ljubljanska banka. Ce lle bo sklenjen dogovor o širšem združevanju denarja, se lahko zgodi, da bo Železarna do leta 1986 pobrala vse kredite oziroma ves denar, ki se na Gorenjskem zbere za gospodarske naložbe. Zato je nujno, da steče dogovarjanje o zdruzevanju sredstev na ravni Slovenije in Jugoslavije, sicer gorenjsko gospodarstvo naslednja tri leta ne bo imelo kaj investirati, oziroma ne more računati na posojila. Vendar pa jeseniška elektrojeklarna ne sme in ne more biti gospodarstvu izgovor za investicijsko mrtvilo. Politično smo se opredelili in trenutno je tudi vsa kreditno-monetarna politika usmerjena na odmiranje kreditnih odnosov in spodbujanje združevanja sredstev za sovlaganja. Krediti se lahko letos povečajo le za 11 odstotkov, naložbe na podlagi sovlaganja pa niso omejene. Da pa se delovne organizacije tega načina združevanja denarja ne poslužujejo v večji meri, je vzrok tudi v premajhni usposobljenosti 'bančnih služb za organizacijo in izvedbo združevanja sredstev za sovlaganja. L. Bogataj Naročil dovolj, z uvozom pa so težave Gorenjski gozdarji in lesarji naj bi po planu letos izvozili za 27 odstotkov več kot lani — Primanjkovalo bo deviz za nujni I1VH7 n < Tako kot vse naše delovne in temeljne organizacije združenega dela so tudi gorenjski gozdarji m lesarji v dokaj težkem položaju, ko želijo slediti prizadevanjem vsega jugoslovanskega gospodarstva, da čimveč izvozi. Za letos tako načrtujejo kar za 27 odstotkov večji izvoz, ki pa ga bodo zaradi raznih težav le težko dosegli. Ko izračunajo prodajno ceno za tuje tržišče, se izkaže, da je občutno previsoka, sami pa razlike ne morejo pokriti. Če tako prištejejo Se stimulacije, povračila davkov, devalvacijo dinarja, združevanje deviz, je cena občutno previsoka, ob tem pa povrh vsega ne vedo, koliko Uvozne bodo lahko sami porabili. Uvoz načrtujejo pa so precejšnje, saj načrtujejo uvoza kar za 37 odstotkov kot lani. Ta, plan najbrž ni realen, saj terja kar polovico ustvarjenih deviz. Načrtujejo, da bodo letno porabili 75 odstotkov ustvarjenega priliva, vendar se bojijo, da bo uvažati silno težko, še težje pa združevati devize. Gozdarji in lesarji se zavedajo, da opreme sploh ne bo mogoče Srečanje borcev in mladine Pristava — Na Pristavi v Javorni-škem rovtu se bodo v soboto, 21. maja, zbrali udeleženci pive vojaške akcije Gorenjskega odreda na zapadno Koroško pred 40 leti. V noči s 17. na 18. maj 1943. so borci tretje čete ter Goliškega in Koroškega voda Gorenjskega odreda izvedli več vojaških akcij v Bistrici v Rožu na Koroškem. Onesposobili so tovarno akumulatorjev, zažgali žago, uničili električno centralo, zažgali planinsko kočo na Mačevski planini, kaznovali izdajalce in rešili štirideset mladih Ukrajincev in Rusov. V počastitev teh dogodkov i/, revolucionarne zgodovine se bodo jutri srečali mladi, borci, rezervni vojaški starešine, delovni ljudje in občani ter takratni udeleženci akcij. Na slovesnosti, ki bo hkrati osrednja prireditev ob mesecu mladosti, se bodo mladini, borcem in udeležencem Go-renjskega odreda pridružili pohodni ki devetih pohodnih enot jeseniške občine. Na Pristavi v Javorniškem rovtu bo ob 12. uri proslava, na kate-bo zbranim spregovoril piedsed-slovenske mladino Andrej Br-nuduljevuli pa bodo s kulturnim programom. Dostop do .lavorniške^a rovtu je može u* tudi z avtobusom, ki pelje.s Korbfl* * * i t >} \ o * * n fvV* 5* * ♦ uvoziti, hudo občutijo razna izsiljevanja ob dobavah za devizno plačilo. Denar, ki naj bi bil namenjen izvoznim stimulacijam, kop ni, obrestne mere za kredite so visoke, za nameček pa še kvalitetnih reprodukcijskih materiaslov ni v izobilju. Če pogledamo izvozne rezultate letošnjega prvega četrtletja, so v primerjavi s planom pičli, saj ga dosegajo le s 17 odstotki. Manj kot lani so izvozili Jelovica, Gradiš in Celuloza. Večina delovnih organizacij ima dovolj naroČil in bodo lahko plane uresničili, če ne bo zastojev v proizvodnji, le v Jelovici imaio naročil šele za polovico plana. Prav tako za planom zaostaja uvoz, vendar je bil planiran zelo visoko. Zaostaja pa zaradi pomanjkanja deviz, saj delovne organizacije razpolagajo le s 50 odstotki deviznega priliva, dve delovni organizaciji pa imata zaradi anuitet po tujih kreditih blokiran devizni račun. Če rezultate primerjajo z lanskim letom, je realna slika manj ugodna, saj je vrednost tečaja dinarja občutna padla. Devalvacija sicer prinaša izvoznikom več dinarjev, vendar občutno podraži uvoz. D.Sedej ri nik vat Več čevljev v izvoz Kranj - V prvih treh mesecih letos so v kranjski Planiki izdelali nekaj več kot milijon parov obutve, kar je za 5 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Več kot polovico izdelane obutve, to je več kot 748 tisoč parov, so prodali na tuje trge, razen tega pa še nekaj več kot 600 tisoč parov obutve kooperantov. S takšno prodajo na tuje so v Planiki za 8 odstotkov presegli plan izvoza ter ztržili 8,2 milijona dolarjev. Večino obutve so izvozili na konvertibilni trg, to je 65 odstotkov vrednosti vsega izvoza, kar je sicer nekaj manj, kot so predvidevali. V izvozni vrednosti izdelkov niso zajeti le čevlji, pač pa tudi izvoz, podplatov keil, sem ( sodijo tudi kontokorentni posli | %°treh meSh letos je Planika uvozila za 2,2 milijona dolarjev , repromateriala. Pokrivanje izvo-Z l uvozom je zato ugodno saj velja za skupni izvoz 3.3/. samo , za konvertibilno področje pa 2,43, kar je boljše od planiranega po- kritja 1,36. J « i ?ETEK, 20. MAJA 1983 KULTURA .5. STRAN O \aš pomenak Kupci imajo radi knjige domačih avtorjev V jeseniški knjigarni Državne založbe ugotavljajo, da novosti sodobnih literatov ostajajo na policah — V promet gredo knjige s strokovno vsebino — Drage knjige Jesenice — Prav dobro vemo, da * kupovati knjige silno draga stvar m da se naše domače knjižnice ne aorejo bogatiti tako, kot bi si želeli. Dvakrat premislimo, če si lahko mk mesec privoščimo dobro knjigo, tikžno ki bi jo želeli imeti doma, uiti cene so zares tako zasoljene, da as zaboli glava. Založbe se prav ako otepajo s silnimi težavami, saj saj o dotacij vse premalo in se ^krat morajo odločati za komer-Talne izdaje. Očitali bi jim lahko iadi. da knjige niso ravno primerne zadolgo rabo. Papir je predrag, dragi so prevajalci, zato tudi dobre svetovne literature v prevodu ni-tamo na pretek. A kakorkoli že, sem m tja nas •endarle zanese pot v knjigarno, da 5 vsaj ogledamo novosti založb, če ;th ie ne moremo kupiti In če je za prodajalnim pultom odlična proda-Skidobro ve, kako s kupcem, se S tudi pregovoriti m kupimo ufnam je všeč. Takšna prodajalka *^fenkno, Cilka Sutlič iz jeseniške prav dobro pozna je-S&ekupce knjig in če le ima kaj Kulturni koledar blejska DOBRAVA - Delovni kolektiv Iskre Kranj bo v svojih prostorih na Blejski Dobravi odprl 25. samostojno raSu®R_Ufa Blejskem otoku so odprli razstavo del Črtomira FrKROPA - Moški zbor Stane Zacar Plamen Kropa ima v sto 21. maja 22-letm kon-Srt sooredov umetnih pesmi Jiovensk* in tujih skladateljev ter ljudskih pesmi raznih narodov Koncert bo ob 20. v Sindikalnem domu v Kropi Wooil bo tudi otroški zbor, ki »ot sekcija tega društva. kŽuLNJ - V sredo, 25. maja ob 10 bodo v Prešernovem četrtek, 26. izvedel Lužana .. Havel: ™Noft6GEUo izvedli na 3UWZ Janina v Kranju ^N^ACE, ob 17. pa bo v trnovem gleda.Ku p monodramo delo r. RE ŽIVELO ŽIVLJENJE LUKfc DE igralec Polde Bibič. Vestni hiši e na ogled stalniArheološka, kulturnozgo-Sfska in umetnostnozgodo- zbUa ter stalna razstava del slovenskega kiparja Sta Dolinarja. V drugem S opju iste stavbe si ahko at^ stalno razstavo Ljud-3Snetnost na Gorenj-airem V Prešernovi hiši sta Prešernov spominski SKef in Jenkova soba. V Ssk h prostorih Prešernove uStne hiše v Kranju je na itujoča razstava del Slovenskega slikarja, kronista in Sa njegove dobe Hinka Wka5a>azstavo je posredovala Moderna galerja ^Š&St-ia«onn i f rvrklie bo Prešernovo aSfear®® T77ANSKIMITING. . IktSCUB - Za OŠ J. m S. bo v četrtek, 26. maja Skofji Loki drugo sreča- ^/ilflomih skupin občine z -Je folklomin sl£venskih ple- V 43 Na- ^It^ra Loka, Sovodenj, ; i o folklorna skupina o. S. pT^Kb^V primeru dežja ■ Jl^itev v soboto 21. maia. prireditev v ^ .Livade" a&emsiega sli- ^vffiU«. v '/ J •• stalno odprta prodajna Žireh je 8^vskijT slikarjev in ^Tn^ah od 10. do 12. na zalogi takšnega, kar ve, da bi bilo kupcu všeč, vam bo knjigo zagotovo prodala. O jeseniških kupcih knjig in o problemih jeseniške knjigarne, ki se je nedavno preselila v lepe prostore v Centru II na Jesenicah, smo se pogovarjali s poslovodkinjo Bo ženo Pivk, ki je pri Državni založbi zaposlena že petnajst let. »Ob teh cenah knjig, kakršne veljajo zadnja leta, « pravi Bože-na, »je prodaja silno različna, največ pa seveda prodamo z obročnim plačevanjem. Prej so jih veliko kupovale knjižnice od Rateč do Rodin, zdaj pa nimajo več toliko dotacij in jih nabavlja matična jeseniška knjižnica, ki pa zaradi denarnih težav in prostorske stiske tudi omejuje svoj nakup. Imamo pa stalne zasebne kupce, poznamo njihov okus in boste presenečeni, če povemo, da je največ prav delavcev, jeseniških železarjev. Ob vsem tem, da govorimo, kako malo ljudje berejo, je prav razveseljivo, ko vidimo, kako radi posegajo po knjigi ne le tisti, ki jo potrebujejo za strokovno izobraževanje, temveč ljudje iz delovnih organizacij.. Leposlovnih zbirk ne prodamo veliko, zanje niso tako navdušeni, razen seveda tisti, ki jih kttpujejo za lepo in vabljivo domačo knjižno polico — na metre. Vedno dobimo vse novosti naše založbe in vseh ostalih založb, saj se zavedamo, da se zadovolj- na stranka vedno vrne. Poznati pa moramo vsebino knjige, avtorje in zaslutiti okus in zahteve bralca, da se knjiga tudi uspešno proda. Na splošno pa imajo naši kupci silno radi domače, stare avtorje, zanje so zanimive knjige, ki jih izdaja Kmečki glas, in stari prevodi. Novosti mladih literatov ostajajo na policah. Ugotavljamo, da je za današnji čas značilno povpraševanje po lažjem čti-vu, po knjigah, ki zabavajo in so nezahtevne pa seveda po strokovnih knjigah. Najbolje so se prodajali Zakladi Slovenije, Lepa si zemlja slovenska in druge knjige, ki so prav primerne tudi za darilo. Pa seveda otroške slikanice, čeprav so postale že neznansko drage, saj ena velja okoli 200 dinarjev. Omeniti velja leksikone in šolske knjige, zaradi katerih pa bo letos še posebej problem, saj jih šole ne bodo mogle toliko kupiti, če ne bodo dobile nujnih subvencij. V knjigarni prodajamo tudi pisarniški material in šolske potrebščine. Nekaj časa že primanjkuje »bombic«, predvsem pa nalivnih peres, občasno zmanjka risalnih listov, barvni-kov. Zvezke za naslednje šolsko leto smo že naročili, prav tako vizitke^za novo leto, a ti sezonski »artikli« so silno problematični, saj nikakor ne moreš vedeti za naprej, kakšno bo povpraševanje na tržišču. Zato smo večkrat kot ne v silnih zadregah, saj ne vemo, kako se bodo spremenile zahteve kupcev.« D. Sedej Predstava, ki je več kot cirkus Pred gostovanjem Državnega cirkusa iz Koreje v dvorani Tivoli v Ljubljani Ljubljana — Po dveh tednih gostovanja v beograjski dvorani Pionir, ki ie bila med vsemi predstavami nabita domala do zadnjega kotička, se bo državni cirkus LDR Koreje Pjong-jang od 27. maja do 5. junija prvikrat predstavil tudi slovenskemu občinstvu v dvorani Tivoli v Ljubljani. Spektakel blizu stočlanske ekipe, ki pri nas gostuje v okviru kulturne izmenjave med dvema prijateljski- Umetniki iz Ludbrega razstavljajo v Tržiču Tržič — Nocoj ob 18. uri bodo v tr-žiškem paviljonu NOB odprli razstavo likovnih del ludbreških slikarjev in kiparjev, ki bo na ogled do 7. junija. Razstavo je pripravilo Narodno vseučilišče iz Ludbrega in tako vrača razstavo, ki jo je lani tam priredila enota galerije Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič. Razstava je prikaz likovnih del članov Društva umetnikov Ludbreg, ki je bilo osnovano leta 1981 z namenom, da poveže likovne amaterje. Danes šteje 25 članov, ki so priredili že 14 likovnih razstav. Pričujoča razstava predstavlja 17 avtorjev s 44 deli, predvsem slikarskimi stvaritvami, in le eno skulpturo. Janez Šter ma državama, je mnogo več kot cirkus v evropskem pomenu besede. Resda ni živali in njihovih krotilcev, značilnih za evropske cirkuse, zato pa se Korejci predstavljajo s tako vrhunskimi točkami ekvilibristike, akrobacije in žonglerstva, da gledalcem zastaja dih. V ansamblu so sami vrhunski artisti s končano visoko šolo tradicionalne daljnovzhodne cirkuške umetnosti. Mnogi med njimi so si v letih nastopanja pridobili še posebna priznanja. Samo čarovnik Kim Tek Song ima kar 16 mednarodnih diplom in priznanj. Ko so že vsi prepričani, da so odkrili vse njegove prijeme, se spet izkaže z novo vrhunsko točko. V dveh urah programa se brez zastoja zvrsti pred gledalci štirinajst točk, ki jih spremlja dvajsetčlanski orkester z značilno korejsko glasbo. Predstave, ki bodo enako zanimive za starše in otroke, bodo v dvorani Tivoli med tednom ob 18. uri, ob sobotah in nedeljah pa ob 10. in 17. uri. Vstopnice prodajata Zavod Tivoli in Globtour, ki dajeta vse nadaljnje informacije. Upokojenci bodo prepevali Kranj — Ob 20-letnici ustanovitve pevskega zbora Društvo upokojencev Kranj vabi na 9. revijo gorenjskih upokojenskih pevskih zborov. Trinajst upokojenskih zborov z vse Gorenjske bo nastopilo v soboto, 21. maja, ob 17. uri v sindikalnem domu v Kranju. Revijo prirejajo v počastitev 40. obletnice AVNOJ in priključitve Primorske k Jugoslaviji. Prodaja KŽK KRANJ -HRASTJE etf ■S kombivak ■m jmMtp Hftral 1 ml m i;: •sv-. Jpls&fllM Jm Pili lb. ~ KIJ * Š *** Uspeli Ex-tempore — V do- nitu v Medvodah so pred nedavnim pripravili prvi Ex-tempore, ki se ga je udeležilo 10 likovnih samorastnikov in učenci medvo-ških osnovnih šol. Srečanje je nedvomno uspelo, kakor je dejal akademski slikar Gorazd Sotler, saj bodo razstavljena dela poslej krožila še po drugih razstavah. ~fr J Zmago Puhar razstavlja v »Kavki« Mladi kranjski slikar Zmago Puhar je našel za svojo razstavo prostor v Kavki, v gostinskem lokalu — galeriji, ki je bil odprt v soboto 14. maja v Kranju. Novo kavarno, bife in galerijo je odprl Andrej Pogačar z obljubo, da se bojo v Kavki razstave menjale vsak mesec, da bo ob razstavah izdal spremni tekst, da bodo ob otvoritvah tudi razgovori z razstavljalci. Prvič je vse to odpadlo iz povsem razumljivih razlogov in na stenah je ob množici ljudi za točilno mizo skoraj neopazno viselo približno deset majhnih slik. Ker je Zmago Puhar zasnoval svoj pogled na motiv skozi okno ali kot skozi okno (nekaj slik je uokvirjenih tudi v stare okenske okvire) tudi slike dokazujejo afiniteto do klasičnih sredstev slikarskega izražanja in do v nekem smislu klasičnega slik'arskega jezika, katerega dialekt je blizu asociativni abstrakciji. Blizu samo zato, ker skozi slikarjeva okna zremo v pokrajino z abstrahirano realnostjo. Osnovna prvina Puharjevega dela je vztrajanje pri prirodnih izhodiščih (navidezno okno in pogled skozenj v naravo). Druga prvina je težnja po redu, ki se pokaže v kompozicijskih prijemih: spodnji ozki pas slike je rezerviran za rastlinje (ozke pokončne barvne lise ali trakovi spominjajo na to), zgornjo večinsko ploskev zavzema nebo (pač v eni barvi ali tonu poslikana ploskev). Faktura Puharjeve slike je stkana iz umerjenih in gladko nanaše-nih barvnih trakov na spodnjem robu slike in iz večje barvne ploskve, katere gladkost je tu in tam strukturno deformirana. Vse barve so nanesene v načinu prekrivajočih barv, tako značilnih za slike na steklu. Vprašanje, ki ostaja je, ali je slika za Puharja izraz čustva, ali je to refleksija na realnost v naravi. Razumljivo je, da bomo odgovor o tem lahko zvedeli na prihodnji večji razstavi. Andrej Pavlovec .'v ! Hll Najmlajši folkloristi — V Podkorenu ni razvita le dejavnost odraslih folklornih skupin, temveč so poskrbeli tudi za podmladek. Pionirska folklorna skupina pod vodstvom Pavle Oman pleše v glavnem gorenjske plese, zavrtijo pa se tudi v taktu otroških pesmi.'Pri gledalcih so sila priljubljeni, kar gotovo spodbudno vpliva na niihov razvoj. — Foto: B. B. Nepozaben koncert Škofja Loka — V soboto, dne 14. maja 1983 je v kapeli na Loškem gradu v Skofji Loki oktet Cvetko Golar s Trate pri Škofji Loki pripravil svoj prvi samostojni celovečerni koncert. Oktet je bil ustanovljen leta 1979 na pobudo tov. Milke Omanove s Trate z namenom, da se prekine vokalno glasbeno mrtvilo na tem območju. Čeprav je bil to njihov prvi samostojni koncert, smo imeli pevce okteta Cvetko Golar priložnost poslušati že na raznih kulturnih prireditvah v škofjeloški občini in zunaj nje. Tako že od svoje ustanovitve sodelujejo na občinski pevski reviji, na večerih slovenskih podoknic na Mestnem trgu v Skofji Loki, dvakrat so že nastopili na srečanju oktetov v Šentjerneju in podobno. Da so se širšemu občinstvu pokazali s' celovečernim koncertom šele po štirih letih delovanja na glasbenem področju, je krivo predvsem menjavanje članov, saj izmensko delo v tovarni in delo na kmetiji dopuščata le malo časa za obiskovanje vaj. Kakor smo lahko v soboto na Loškem gradu slišali, so fantje prebrodili začetne težave in nam pripravili izredno lep večer, ki se ga bomo gotovo še dolgo spominjali. Oktet, ki ga sestavljajo pevci Jože Hartman in Jože Dolinar 1. tenor, Janez Šifrer in Janez Jugovic 2. tenor, Janez Berce in Vinko Brelih 1. bas, Ivan Camlek in Peter Trojar, 2. bas, vodi železna, izkušena roka umetniškega vodje Franca Čuferja iz Železnikov. Kakor so imeli fantje srečo, da so dobili takšnega dirigenta, je tudi Franc Čufer lahko zadovoljen z izbiro glasovno izredno se ujemajoče skupine, za katero lahko trdimo, da nas bo še velikokrat navduševala s svojimi ubranimi in čistimi glasovi. Pevci okteta Cvetko Golar s Trate so nam v soboto predstavili dela iz bogate svetovne in tudi domače zakladnice narodnih in umetnih pesmi. V prvem delu koncerta, ki je bil bolj namenjen avtorjem tujih umetnih pesmi, so nam člani okteta zapeli pesmi v angleškem, ruskem pa tudi v slovenskem jeziku, med katerimi sta bili lepo zapeti črnski duhovni pesmi Kum ba Yah in Somebody knocking. Seveda na takem koncertu ne gre brez del Jakoba Gallusa, ki so prišla v kapeli Loškega gradu Še posebno lepo do izraza. Pri tem mislimo predvsem na pesem Ecce quomodo' moritur ius-tus, ki so jo fantje pod vodstvom Franca Čuferja enkratno zapeli. V drugem delu so bolj prevladovale narodne, slovenske pesmi. Od pesmi do pesmi se je vzdušje v kapeli vedno bolj in bolj dvigovalo in gotovo ne bomo pretiravali, če rečemo, da so vrh sobotnega- koncerta fantje dosegli prav ob Kernjakovi foojcej. pri kateri je bil solist Janez Šifrer. Ko so pevci to pesem odpe i, se je kapela kar tresla od bučnega aplavza. Svojo izredno sposobnost kot solist je pokazal tudi Janez Berce, za katerega lahko trdimo, da postaja pod izkušeno roko Franca Čuferja odličen solist. Ob tej priložnosti ne smemo pozabiti na Ivana Camleka in Jožeta Dolinarja, ki sta tudi pokazala svoje odlične sposobnosti. Ko so zamrli zadnji zvoki pesmi Benjamina Ipavca Domovini, so poslušalci s svojim bučnim aplavzom dosegli, da so pevci za konec koncerta zapeli Še dve pesmi. Ob koncu je pevcem in pevovodju v imenu kulturne skupnosti občine Škofja Loka čestital tov. Ludvik Kaluža in jim zaželel še obilo podobnih večerov. Čestitkam sta se pridružila tudi predstavnika pevcev okteta Jelovice s Trate in moškega pevskega zbora KUD Janko Krmelj iz Reteč, ki so najbližji sosedje okteta Cvetko Golar. -KIJ- Drevi koncert dixielanda Kranj — Člani Kranjskega dixieland ansambla, ki negujejo pred leti tudi pri nas izredno priljubljeno in zdaj na novo odkrito zvrst glasbe, se radi predstavijo tudi domačemu občinstvu. Pred delavskim praznikom so gostovali v Stražišču, kjer so med številnimi poslušalci naleteli na zelo ugoden sprejem, drevi ob 20.30 pa bodo nastopili v restavraciji hotela Creina v Kranju. Vabijo vse, ki radi poslušajo in zaplešejo ob zvokih starega dixielanda. GLAS 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK. 20. MAJA 1983 Petdeset let po maturi V sredo popoldne so se v gostilni Benedik v Stražišču srečali maturantje iz druge generacije kranjske tekstilne šole Kranj — Po prvi svetovni vojni je začela v Sloveniji in še posebej na Gorenjskem z vso naglica kliti tekstilna industrija. Kapital in upravljanje so imeli v rokah v glavnem tujci, ki so s seboj pripeljali tudi svoje strokovnjake, saj domačih ni bilo. Prav pomanjkanje lastnih strokovnjakov pa je narekovalo ustanovitev glavne tekstilne šole v Kranju, katere največji pobudnik je bil univerzitetni profesor dr. inž. Franjo Kočevar. Solo so odprli 1930. leta. Sprva se je stiskala v kleti sedanjega delavskega doma, potem na Jenkovi ulici, po vojni pa je Kranj, največ s pomočjo njenih maturantov, dobil novo, sodobno šolo. Prvi letniki tekstilne šole, ki je trajala dve leti, imela 28 predmetov, vsak dan pa osem polnih ur pouka, so sprejeli po 24 učencev. Kandidatov je bilo tudi dvesto, izbirali pa so jih. kot prvi v Jugoslaviji, na osnovi psihotehničnih testov. V sredo popoidne so se v gostilni Benedik v Stražišču po dolgih letih srečali tekstilci, ki so maturirali pred petdesetimi leti. Od trinajstih maturantov druge šolske generacije jih je prišlo devet; dva sta padla med narodnoosvobodilno vojno, eden je umrl. eden izostal s snidenja. Pridružil se jim je tudi nekdanji mentor, profesor Franjo Kočevar, in pe- Od leve proti desni — sedijo: Tone Pavlic, Tone Tadel, prof. Franjo Kočevar, Jožica Kolar, Polde Tratnik; stojijo: Jakob Maestro, Jože Berlič, Franjo Ore-šič, Viktor Kompare, Kamilo Mikič, Edvin Iiutar, Peter Dacar, Emil Mertelj. - Foto: H. J. in tretje Zbor kurirjev na Katarini Pododbor relejnih kurirjev Gorenjske in občinska komisija kurirjev pri Združenju borcev NOV Lju-bljana-Šiška prireja skupaj z organizatorji pohoda »Po poteh dolomitskega odreda« srečanje relejnih kurirjev Gorenjske, ki bo v sredo, 25. maja, ob 9. uri pri osnovni šoli Katarina — Topole nad Medvodami. Srečanje bo posvečeno Dnevu mladosti. Organizatorji pričakujejo, da se bo srečanja udeležilo tudi veliko gorenjskih pionirjev in mladincev, ki bodo skupaj z nekdanjimi kurirji počastili spomin na Titov rojstni dan. Na srečanju bodo kurirjem, letnik 1923, podeljene zlate plakete. Zbrane kurirje in mladince bo pozdravil narodni heroj Franc Avbelj-Lojko. Z avtobusne postaje v Medvodah bo ob 8. uri odpeljal na Katarino izredni avtobus. Udeleženci pa se na Katarino lahko pripeljejo tudi z osebnimi vozili preko Sore in Ločnice ali preko Studenčic. ščica »sotrpinov« iz prve generacije maturantov. Kranjska tekstilna šola je vzgajala univerzalne strokovnjake, ki so tudi v povojni izgradnji domovine znali hitro postaviti na noge slovensko tekstilno industrijo, razvijati pa so jo pomagali tudi v drugih republikah. Razumeli so potrebo po znanju, podprli gradnjo novih šol v Kranju in Mariboru ter ustanovitev tekstilnega oddelka na ljubljanski univerzi 1956. leta. Njeni diplomantje so postavili slovensko in jugoslovansko tekstilno industrijo na evropsko tehnološko raven. Podobno, kot je prav tekstilna industrija pomagala povojnemu gospodarstvu, vseskozi reševala vprašanje zaposlovanja, zlasti žensk, v manj razvitih krajih, tako tudi danes znatno pomaga reševati jugoslovansko devizho bilanco z izvozom na zahodne trge. Njena prihodnost je svetla, saj bo po napovedih nekaterih strokovnjakov že čez dobro desetletje lahko črpala pretežno domače surovine. H.Jelovčan Amaterske melodije v Krpinu Begunje — Peto leto zapored bodo marljivi delavci turističnega društva Begunje pripravili srečanje harmonikarjev, ki igrajo na diato-nične harmonike. Prireditev bo v nedeljo, 5. junija, ob deseti uri v Krpinu pri Begunjah. Letošnji spored bo podoben lanskemu, le da bo, kot se za jubilej spodobi, nekoliko slovesnejši. V tekmovalnem delu predvidevajo nastop štiridesetih do petdesetih harmonikarjev, v vmesnih točkah pa ga bodo popestirli godba na pihala iz Lesc, moški zbor A. T. Linhart iz Radovljice in otroška folklorna skupina iz Ribnega. Popoldne bo od treh naprej za ples igral priznani Blejski kvintet, turistično društvo pa bo poskrbelo za dobro postrežbo. Osnovni motiv srečanja harmonikarjev je obujanje tradicije partizanske harmonike in borbene pesmi sploh. Prireditev obenem sovpada s počastitvijo obletnice ustanovitve KokrŠkega odreda, ki se je v teh krajih bil proti okupatorju in je bil legendarni osvoboditelj zloglasnih begunjskih zaporov. Drugi motiv je kulturnozabavnega značaja; ohranjanje starih melodij in napevov ter spodbujanje zanimanja za ta instrument. Pravico nastopa v tekmovalnem delu imajo vsi, ki so vešči igranja na diatonično harmoniko, ne glede na starost in glasbeno izobrazbo. Medtem ko so lani smeli nastopiti izključno Gorenjci, prireditelji letos vabijo tudi harmonikarje iz Ljubljane in okolice ter iz kamniško-domžalskega konca do Trojan. Vsak harmonkar bo moral zaigrati dve skladbi; prvo iz tematike narodnoosvobodilnega boja, drugo po prosti izbiri. Najbolje ocenjen tekmovalec bo prejel pokal v trajno last, vsi pa praktične nagrade, ki jih prispevajo delovne organizacije in posamezniki. Kdor namerava nastopiti, naj izreže iz časopisa prijavnico in jo izpolnjeno pošlje do 31. maja na naslov: Turistično društvo 64275 Begunje. M. Gašperin Prijavnica Ime in priimek ................................................................................ Naslov............................................................................................... Starost .............................................................................................. Prijavljam se za nastop na »Amaterskih melodijah« Turizem naš vsakdanji Termalna voda za hotelske sobe Na Bledu poskusno črpajo termalno vodo, saj je po vseh analizah primerna za ogrevanje dveh hotelov ter za hotelske bazene — Precejšnja naložba bodo toplotne črpalke Bled — Že nekaj časa nas naši turistični in gostinski delavci resno opozarjajo na izjemno visoke stroške za ogrevanje. Nismo sredi toplega obmorskega raja, na Gorenjskem traja zima sedem mesecev, zato je razumljivo, da jim prav ogrevanje riše pod sklepne račune poslovanja velike rdeče številke. Liter kurilnega olja velja 40 dinarjev in če si predstavljamo, kako gromozanskih dimenzij so naši hotelski objekti, v katerih turisti pač ne bodo hoteli zmrzovati, smo si brž na jasnem, v kakšne krepke milijone sežejo stroški kurjave. V Kranjski gori resno razmišljajo, da bi čimprej napeljali enotno ogrevanje v vseh hotele in s tem pomembno znižali stroške, obenem pa z energijo seveda varčevali. Na Bledu tudi ne stojijo križem rok in poskušajo vsaj delno omiliti hudo energetsko krizo, ki se konkretno izkazuje v nenormalno visokih stroških kurjave v vseh hotelih. Samo Park hotel — denimo — si odpiše v rubriki materialni stroški dobro staro milijardo dinarjev. Blejci že zdavnaj vedo, da Bled ni bil svetovno znan le po čistem zraku in mirnem okolju, temveč tudi po zdravilni termalni vodi. Pred štirimi leti so zatorej začeli z hidrološko raziskavo vode ob Kazini, z raziskavo o možnostih pridobivanja te vode in seveda izkoriščanjem za hotele. Bili so vztrajni in danes so že v tistem terminu, ko bodo štirinajst dni preizkušali količino vode. Naložbo, za katero se je že izkazalo, da je upravičena, so sofinancirali hoteli Park in Toplice, skupščina občine, raziskovalna skupnost Radovljica. Izkazalo se je, da je vode za najmanj 40 sekundnih litrov. Paziti pa zdaj morajo, koliko je vode dejansko pod zemljo in kakšna je njena temperatura, obenem pa tudi to, da ne bi črpanje prizadelo nivoja vode v bazenu v Toplicah. »Sedanji rezultati so prav spodbudni,« je dejal direktor hotela Park Ludvik Kerčmar. »Vašo temeljno organizacijo veljajo dela pri črpanju milijon 200.000 dinarjev, vendar trdno upamo, da se bo naložba obrestovala. Ob toplotnih črpalkah, ki jih bodo pozneje namestili na ustreznem mestu za Toplice in Park, bi lahko znatno prihranili, obenem pa bi vodo napeljali tudi v bazen. Vrtali so 300 metrov globoko in ugotovili, Ha je temperatura vode okoli 22 stopinj Celzija. S toplotnimi črpalkami bi.nadomestili nafto, voda pa bi prišla hudo prav tudi za sanitarije v hotelu. Računamo, da bi lahko znižali stroške za polovico. Voda pa bi po izračunih ogrevala prostore do minus 5 stopinj Celzija. ' Za ogrevanje našega hotela bi uporabili 15 do 20 sekundnih litrov termalne vode, seveda ob črpalkah, ki niso poceni. Toplotne črpalke bi veljale 3 milijone dinarjev, vendar bi se naložba povrnila najkasneje v štirih letih. Tako že ogrevajo v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, na primer. Skrb, da bi znatno zmanjšali stroške energije, je razumljiva, saj nam v Parku materialni stroški letno odnesejo krepko staro milijardo dinarjev. Preden so na Bledu delavci Geološkega zavoda začeli vrtati, smo dobili razne analize tako ljubljanskega geološkega zavoda, centra za raziskavo mineralnih vod Maribor, osnovnega zdravstva Gorenjske in vsa mnenja so bila na moč spodbudna. Termalna voda je trda voda, s karbonatno trdoto, v kemijskem pogledu je sanitarno in higiensko brezhibna. Prav tako se je pozitivnim mnenjem pridružil tudi slovenski zavod za zdravstveno varstvo, ki je poudaril, da je voda kemijsko neoporečna in se lahko uporablja v rekreativne namene. Dovolj je torej čista za hotelske bazene. Natančni rezultati pa bodo seveda znani takoj, ko se bo končalo poskusno črpanje.« " D. Sedej Ml PA NISMO SE UKLONILI Prvič na Koroškem Franc Biček-Bruno Tako tesno je njegovo ime povezano z dra-žgoško bitko, da sem ves čas imela občutek, da mora biti tudi tam nekje doma. Ce ne prav iz Dražgoš, pa nekje blizu. Pa ni. S Prapetne-ea brda na Tolminskem so doma Bicki. 1Q9Q leta je cela družina prišla v Jugoslavijo, v Banja Luko. France pa je leta 1930 prišel v Slovenijo najprej v Polhov gradeč, od tam pa v Kranj Nekaj tisa je delal v Jugobrum ne-kaičasa v Sempentu, pogosto pa je bil tudi brez dela Prijel je za vsako delo. &P™ mehanik je delal tud. kot navaden gradbeni delavec pri Slavcu. Taki časi so bili tedaj. Delavci, ki so si delili isto usodo, so se družili med seboj, si pomagali. Vsi, ki so z dežele prihajali v mesto za kruhom, so več ali manj enako doživljali kapitalizem, industrijo, brezpravnost delavcev. Že leta 1932 se je povezal s komunistoma Cirilom Dolencem in Tonetom Nartnikom-Črnivcem, ki sta tedaj stanovala na Laborah. K njima je hodil na sestanke in se pripravljal za sprejem v partijo. Ni bilo lahko tedaj postati komunist. Ne, takrat se ni sprejemalo tako, kot danes! Komunist je postal šele leta 1942, ko je bil formiran Poljanski bataljon. Med prvimi gorenjskimi partizani je bil Franc Biček. 26. julija 1941 je bil eden od partizanov na Jelovici, ki so se zbrali v Jelovški četi in potem v Cankarjevem bataljonu. Oktobra 1941 je bil že komandir voda. Ne moreva mimo Dražgoš. Tri dni je njegov vod zadrževal Nemce s skale, ki jo danes vsi poznamo pod Ričkovo skalo. Prvi dan je tu z mitraljezom kosil brat Henrik. Naslednji dan je mi-tralješko mesto prevzel France. Kar z dvema mitraljezoma je tolkel po Nemcih. Enega je dobil od brata, drugega pa so vzeli ubitim Nemcem pod skalo. Kar s petih strani so prihajali sovražnikovi vojaki. Zdaj se je en mitraljez hladil v snegu, zdaj drugi. Belo haljo si je nadel France in še danes trdi, da ga je prav ta reševala. Dva dni jih je zadrževal. Se potem, ko so Nemci postavili težki mitraljez pri kmetu Novaku in na Površnici. Vse dokler se ni sovražni klin vsilil med Jelenšče in Peči, ko je odpor borcev na Pečeh pojenjaval, ko je začelo zmanjkovati municije. Morali so se umiikniti . .. Po dražgoški bitki je Bičkov vod zimoval v Poljanski dolini. Zgodaj spomladi 1942, potem ko je bila razbita Selška četa in je nad Crn-grobom padel Stane Žagar, je Franc Biček zbral vse preživele borce te čete in ustanovil novo Jelovško četo. Sprva je bil komandir te čete; kmalu zatem pa je postal komandir Škofjeloške čete. Avgusta 1942 je bil poslan na Jelovico zži komandanta Pokljuškega bataljona, oktobra 1942 pa je bil imenovan za komandanta Gorenjskega odreda. Nekaj časa je bil pomočnik komisarja odreda Matija Verd-nik-Tomaž. Ko je bil Tomaž potem poslan na Koroško, mu je Biček ob neki priložnosti predlagal, da bi njegov odred napravil kakšno akcijo na Koroškem. Le dobro bi moral Tomaž proučiti položaj na Koroškem in možnosti. V Bistrici v Rožu je bil Tomaž doma in dobro je poznal tamkajšnje razmere. Zakaj bi ne bila prva večja akcija slovenskih partizanov prav v Bistrici? Tovarna akumulatorjev je bila tu, ki je proizvajala za nemško vojsko, tu je bila žaga in tovarna vezanih plošč, iz katerih so takrat delali vojaške avione, »štuke«. In v tovarni akumulatorjev je delalo veliko število ruskih in francoskih ujetnikov. Te bi lahko rešili. Po kurirski zvezi je Tomaž sporočil datum: 18. maj 1943. Na ta dan se bodo dobili na vrhu Stola, ponoči pa napadli Bistrico. Kakšnih 60 borcev je vzel s seboj Franc Biček, tedaj še vedno komandant Gorenjskega odreda. Sodelovala je četa borcev, ki se je zadrževala pod Stolom, del čete s Pokljuke in partizanski vod iz Kranjske gore. Z njimi je bil tudi komisar Evgen Pemc. Tomaž jim je točno obrazložil, kje so žan-darji, kje tovarna, kje skladišče lesa in Biček je razporedil ljudi tako, da bi jih z nobene strani ne mogli presenetiti. Najprej so obkolili žandarmerijsko postajo, da so onemogočili žandarje, pretrgali telefonske zveze, zastraži-li vse ceste in poti. Vsaka skupina borcev je imela točno določene naloge. Najprej so vdrli v tovarno akumulatorjev. S to skupino borcev je bil tudi Biček. S krampi so razbijali skladovnice akumulatorjev, uničili motorje. Ob udarcih krampov ^ navitja so motorji v trenutku zgoreli. Druga skupina je zažgala žago in skladišče lesa. Biček je s svojo skupino vdrl tudi v taborišče ujetnikov, ki so delali v tovarni akumulatorjev. Čez 50 ruskih ujetnikov je bilo tu in več Francozov. Ko so Rusi videli, da so prišli partizani, so bili takoj navdušeni, da gredo z njimi. Francozi pa so se obotavljali, češ, da se bodo potem Nemci maščevali njihovim družinam in podobno. Pustili so jih, vendar pa so jim pobrali čokolado, ki jo je imel vsak Francoz po okrog kilogram v omarah. V odejo so jo nagrabili in potem razdelili ruskim ujetnikom, s katerimi so Nemci očitno slabše postopali. Akcija je bila končana in Biček se je z borci in ruskimi ujetniki vračal pod Stol. Spotoma so razbili še električno centralo, ki je bila v grapi nad Bistrico. Dve bombi sta hkrati eksplodirali v njej. Spomnili so se tudi lovca, ki je pred časom ustrelil partizana, ki je hodil na zvezo s Tomažem. Našli so ga in likvidirali. Sploh so bili lov^i tod okrog silno nevarni partizanskemu gibanju. Pravijo, da sta bila tedaj od treh lovcev dva zagotovo nacista, ki sta poročala Nemcem o vsakem partizanskem premiku, o vsakem posameznem partizanu in aktivistu. . _ . Tokrat je akcija popolnoma uspela. Dobro je bila pripravljena in povsem nepričakovana. Hudo je odmevala po vsej Koroški in po Gorenjski. Biček je svoje borce spet popeljal na Stol Naslednji dan, 19. maja, je bil že ves Stol obkoljen, v zraku pa so se pojavila izvidniška letala. Vendar takrat so akcijo končali brez vsakršnih žrtev. , _ . . Biček je ostal komandant Gorenjskega odreda vse do ustanovitve Prešernove brigade julija 1943, potem pa je bil poslan na Dolenjsko Tu je bil po kapitulaciji Italije imenovan 7a komandanta Tankovskega odreda za Slovenijo. To je bila enota, iz katere se je kasneje formirala Jugoslovanska tenkovska armi-a V Banja Luki je hranjen arhiv, iz katerega je točno razvidno, da se je jugoslovanska tenkovska armija začela prav pod Bičkovim vod- StV°Vmtankovsko šolo je šel potem Franc Biček V Banju, Rimu in Neaplju se je zadrze-V Afriki 40 kilometrov ven iz Kaira. V Ki"*tfUandan; dan ^a vto mob 11 s kth j^j^j ^8^1945 kolono avtomobilov se je ieoru j Albanijo vrnil v Srbijo in v Beog^d^ PETEK, 20. MAJA 1983 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 7. STRAN O Lr A S 104IV? ^ /\^ALPE70UR NAŠI IN VAŠI IZLETI za posameznike in skupine 28 5 SLOVENSKA ISTRA 28 5. CELJE - PTUJ 21 5 LOGARSKA DOLINA - alpska lepotica 4 6 POMURJE - HRVATSKO ZAGORJE 28 5 ZLAT! OTOK KRK 21 5 ISTRA DO POREČA 4 6 PLITVICE - CRIKVENICA 27 5 RAB — najlepši jugoslovanski otok 10 6" PETROVA GORA - KORNATI 10 6 PLITVICE - ŠIBENIK - SLAPOVI KRKE 1 7 SARAJEVO - olimpijsko mesto 23 6 SAMOSTANI SRBIJE 1. 7. JUGOSLAVIJA - moja domovina 24. 6. MAKEDONIJA Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih po-flovalnicah. (OMPAS 'JGOSLAVUA NOVOST V KOMPASOVI POČITNIŠKI PONUDBI BOŽAVA na Dugem otoku DALEČ STRAN OD AVTOMOBILSKEGA HRUPA r \ ALPETOUROVA PUNUDBA IZLETOV ZA POSAMEZNIKE IN SKUPINE Aipetour je izdal posebno brošuro, v kateri predstavlja eno in večdnevne izlete Za en dan greste lahko v Slovensko Istro (28 5 . 4.6.. 25.6. in 2. 7 ). Po sledeh zgodovine — Ptuj, Celje (28. 5 in 25. 6 ). Logarsko dolino (21.5. in 11.6 ), za dva dni v Pomurje in Hrvatsko Zagone (4. in 25 6.). na Krk (skupine 21 5.. 4 in 18 6.. posamezniki 28. 5., 11. in 25. 6 ). v Istro do Poreča (21. 5. in 11 6 ). v Crikvenico in na Plitvička jezera (4. 6. in 2. 7.). za tri dni na RaD (27 5. in 24. 6 ). na Komate-in Petrova gora (10 6 ). na Plitvice in slapove Krke (17. 6.). v Makedonijo — od Skopja do Ohrida (24 6 ), za štiri dni v Sarajevo (1.7,), po samostanih Srbije (23.6.) in po republiki Bosni in Hercegovini ter Srbiji z odhodom 1. 7. Brošura s podrobnim opisom programov in drugimi informacijami vam je na voijo brezplačno v vseh poslovalnicah. KOM PAS JUGOSLAVIJA Prijave sprejemajo v vseh turističnih poslovalnicah. • VVeekend v olimpijskem Sarajevu, v maju in juniju • Beograd —Bar—Sv. Štefan—Lovčen 4 dni in pol, 17/6 • Sarajevo—Mostar—Dubrovnik, 4 dni, 17/6 * • Letni oddih na Božavi na Dugem otoku, 7 dni, v juliju in avgustu s prevozom • Komati (Božava — Dugi otok) vsak petek v maju in juniju, 3 dni • Križarjenje — KORNATI, 7 dni, julij, avgust, september Strokovna potovanja: • Munchen — cvetličarna in vrtnarska razstava IGA 83, 2 dni, 17/6 • Hannover — sejem perutnine in prašičereje, 4 dni. letalo. 21/6 PROGRAM ZA MATURANTE IN ABSOLVENTE TER POČITNICE 1983! IZLETI SLAVNIK - planinski izlet, 28. 5. 83 Vojvodina. 25. 5.—30 5. 83 Z veselim vlakom na praznik češeni v Goriška Brda, 4. in 5. junij 83 Praznik češenj v Goriških Brdih, 5. junij 83 Češnje vabijo ... 11. in 12. junij 1983 Pula—Mali Lošinj. 28.-29. 5. 83 Ribolov na Paliču, 2, —14. 6. in 24.-27. 6. 83 Križarjenje, 26.-29. 5. in 2 —5. 6. 83 V pripravi so še izleti: Beograd—Bar—Dubrovnik. 16.-20. 6. 83 Križarjenje, 9.—13. 6. 83 Šumadijski vikend, 23.-27. 6. 83 Splavarjenje (Foča—Goražde—Višegrad), L—5. 7. 83 Sarajevo—Dubrovnik, 30. 6.-3. 7. 83 Sprejemamo prijave za MLADINSKI DELOVNI TABOR TREBČE 83! POČITNICE V vseh turističnih poslovalnicah TTG zahtevajte programe POČITNICE 83 s posebno ponudbo — program POČITNICE ZA VSAK ŽEP Ugodne cene! SLOVENSKA NARAVNA ZDRAVILIŠČA ' Zahtevajte brošuro TTG s celovito ponudbo vseh naravnih zdravilišč! PRIJAVE iN INFORMACIJE v turističnih poslovalnicah TTG: Ljubljana (311-852), Maribor (28-722), Celje (23-448), Koper (21 358 in 23-494), Postojna (21-244). Portorož (75-670), Rogaška Slatina (811-488). Murska Sobota (21-189). Nova Gorica (26-012). Pulj (23-629), Bohinjska Bistrica (76-145). m L Kunci iz Kamnika, Domžal, Ljubljane in tud^ Kranja se večkrat ustavijo v orodalalnah Kovinotehne Oprema In Tehnika v Mengšu, saj sta dobro založeni Ldi kadar manjka tehničnih predmetov — Prijazni prodajalci pri nakupu tudi svetujejo - Pri Opremi ugoden nakup za centralno ogrevanje, v Tehnik, razširjena reoprodukcijska prodaja trgovini kovinotehna U(inflei __ Od 1976. leta že obstaja Kovinotehne OPREMA v m noslovno-stanovanjskem cen- r°Ve'u^nalu Vnjej je na prodaj širo-a Iz^ra tehničnega b.aga od ge sraiaci,sk. matenal do ^^ r-MFČzna samem križ,š," ke. Ker stoj trg ^ Kammk nU SS in Ljubljano, jo obiskujejo z vseh štinh vetrov. Prodajalna vseh koncev, na pro-16 60Parkirišču pa kupe. lahko pu-^;noTebn, avto, pnkolico a.i tovorn, avtomobil. # « ^.rtikanie vseh vrst tehničnega ^r sicer ni prizaneslo niti men-DlT noremt je privedlo kupce .z od- S%Z3S£poskušajo srečo # tudi v prodajalnah v manjših krajih. Najbolj povprašujejo po beli tehniki, akustičnih aparatih in električnih kablih V prodajalni Kovinotehne Oprema se trudijo, da bi bili kupci čimbolj zadovoljni zato se redno oskrbujejo s potrošno robo pri Kovinotehni v Celju, neposredno pri proizvajalcih in grosi-stih. »Posebno ugoden je letos nakup peči na trdo gorivo za centralno greva-nje, saj jih prodajamo brez pologa,« pravi poslovodja Opreme Rafko Ur-bancl »Imamo jih od številnih proizvajalcev: Feromoto, Sigma Žalec, Tam Steiger, ITP Ribnica, cene pa se gibljejo od 38.000 do 70.000 dinarjev. Čeprav potrošniki veliko kupujejo te peči, jih še ne bo zmanjkalo.« In kako so s ponudbo in postrežbo v Kovinotehnini Opremi zadovoljni kupci? Domačinka Kati Sretenovlč pravi, da izredno: Marjan Uijaš »Nazadnje sem tu kupila prenosni črno-beii "H/ sprejemnik, prej pa že velikokrat stroje, potrebne za gospodinjstvo. Že moja dolgoletna zvestoba trgovini dokazuje, da sem z njo zelo zadovoljna. Ne Je da v njej dobim vse, kar potrebujem, temveč sem zadovoljna tudi s postrežbo. Redkokje so prodajalci tako prijazni, da pri nakupu svetujejo. Zato res ni potrebe, da bi nakupovala kje drugje.« TEHNIKA, prav tako trgovina celjske Kovinotehne, stoji že od 1969. leta. Prostore ima v stari stavbi na cesti, ki vodi proti Ljubljani, tik pred bencinsko črpalko. Prodaja pretežno gradbeni materiala barve, lake, praške, čistila, razna okovja, vijake, pa tudi kolesa in dele zanje. Vseskozi ima na zalogi dimnike, izolacijski material, armaturne mreže, pohištvene cevi, plastične odtočne cevi, po čemer povprašujejo pretežno graditelji. Poslovodkinja Ina Malus pravi, da je največ povpraševanja po cementu in apnu, ki ga dobe enkrat tedensko, običajno ob četrtkih. Vnaprej ga ne naročajo, zato običajno takoj poide. »V glavnem se pri nas oskrbujejo domačini, saj je v trgovini izbira za drobno domačo potrošnjo,« pravi poslovodkinja »Zdaj ko manjka gradbe- nega materiala, pa kupci prihajajo tudi od drugod. Veliko jih je iz Domžal in Kamnika, prihajajo pa tudi iz bližnjih Cerkelj in Lahovč. Material, ki ga skladiščimo v domačem skladišču in na velikem dvorišču za prodajalno, naročamo od domače organizacije, Namine Opremotehne, Che-ma, Mavrice in Gramexa pri Lesnini. Poleg prodaje na drobno imamo tudi precej reprodukcijske prodaje. Zvest odjemalec je zlasti kranjski KŽK, pogostejši pa še razna podjetja iz Mengša, ki se zanimajo za železo, pločevino, avtoličarski material, ži-čnike, vijake in podobno.« Prodajalna je ves čas polna kupcev. Povprašali smo Marjana llijaša iz Kamnika, kako je zadovoljen z založe-nostjo Tehnike. »Iščem plašč za svoje motorno kolo in upam, da bom našel pravšnjega. SIcer pa tu redno kupujem razne drobne predmete, čeprav nisem domačin. Moja službena pot, kot vidite, sem pismonoša, me pogosto vodi tod mimo. Danes sem imel smolo. Odpovedal mi je pjašč pri motornem kolesu, pa sem bil prisiljen stopiti sem. Trgovina je kljub tesnemu prostoru dobro založena, prodajalci pa prijazno postrežejo z vsem, kar potrebuješ.« Kati^etep ovtć Rafko Vrbafld .. } , v u 1. /na Malus V trgovinah celjske Kovinotehne Opremi in Tehniki ste vedno dobrodošli. Odprto imajo vsak dan od 8. do 20. ure, v sobotah PA 8f. .dA 13, ure. ' ^ ^ .c Kako se je to dopoldne sonce upiralo v pobočje Dobrče! Dež je ponoči namočil zemljo in zdaj so vlaga in z njo vse dišave pomladi kar puhtele iz*2emlje. Češnje so že odcvetele, odpirali so se cvetovi jablan, hrušk, sliv in čebele so hitele ... V Vrteh se reče v tem koncu Brezij pri Tržiču, kjer sta doma Marija in Franc Praprotnik, ki vzgajata najlepše cvetove v tem koncu Gorenjske: rododendrone in azaleje. So bili že nekoč tu doma vrtnarji? So bili tu vaški vrtovi? Kdo ve od kdaj je tem livadam pod Dobrčo ostalo to ime. Toda resnično si vrtnar ne bi mogel želeti lepše lege. Sonce se ves dan upira v grede, rastlinam, ki ne marajo vročega popoldanskega sonca, pa nudi zavetje senca gozda. Gospodar France si je pravkar dal opraviti z lončnicami. Nekaj korit bo napolnil z bršlinkami. Lepe sadike je vzgojil in zagotovo se bodo spet na široko razrasle na njegovem .balkonu. Kar »kovtr« narede vzdolž ograje. Že prvi pogled na lepo zravnane in ob robeh zaobljene gredice, na številne steklenjake in pokrite grede da vedeti, da so tu doma pridne roke. Če hočeš, da zemlja dobro rodi, da izkoristiš prav vse, kar ti lahko nudi, se ji moraš posvečati ves dan. Od ranega jutra do poznega večera. Nikoli ne zmanjka opravil. Vsak večer France tudi zapiše,kaj je ta dan posejal, kaj presadil, kakšno je bilo vreme. Tudi to spada v "" Tokrat se nismo dveh zaradi vrtnih jih imata tudi naprodaj, temveč zaradi azalej. Azaleje in rododendroni so njuna ljubezen. Pravijo, da sta rododendron in orhideja cvetova, ki ju je najtežje vzgojiti. Le mojstrom to uspe. France je eden »zmed njih. Ljubezen do rož je prinesel od doma. Francetov oče, Jančov s Popov, je bil dober sadjar, mama pa je imela rada rože. Trdno sta bila privezana na zemljo, navduševala zanio otroke. In ko je mali France še pasel, je že znal opazovati naravo okrog sebe. Najlepše so se mu tedaj zdele kranjske lilije, ki so rasle kar na divje. Kakšni čudoviti zlato rumeni »jabolčki« so to bili! V šole je šel potem. Pred vojno je naredil trgovsko šolo in potem še ekonomsko. A ga je že s trgovske potegnilo nazaj na zemljo. Pri Sv. Juriju v Tržiču, v Glancmanovi vili, je pomagal vrtnariti. Prof. Franc Vardjan in vrtnar Čeh Joža Navratil, sta takrat urejevala vrt pri vili. Takrat je spoznal rododendron. Slišal je praviti Navratila, koliko je vreden tak grmič. Tristo dinarjev so dali za enega. Toliko, kot je stala nova kamgarnasta obleka. Že takrat so mu dali misliti ti Zdaj, zdaj bodo zacvetele*. Azaleje in rododendromi so ponos Vrtarjeve hiše — Foto: D. Dolenc grmiči. In ko je pred petindvajsetimi leti začel na svoje, se jih je lotil. Dobil je seme za rododendrone. »To boste vi bogati,« mu je dejal prijatelj, ko mu je s pravo pobožnostjo podal seme v roke. Veliko potrpežljivosti je bilo treba. Dve leti sadike kar s pincetami prenašaš, tako so majhne, pripoveduje. Tudi neuspeli poskusi so bili vmes. Le žlica trde vode^ pravi Vrtarjeva mama, pa je ~~ ' ehal. po njih. Toda ni odnehal. Danes spravi pokonci vsak rododendron, vsako aza-lejo, naj bo iz semena ali s cepljenjem. Okrog tisoč vrst rododendrona je na svetu. Azaleje so pravzaprav listopadi rododendroni, oboje pa spada v družino vresnic, kamor spadajo tudi resje, borovnice, brusnice, slečnik in podobno. Rododendrone poznamo. To so grmi, ki spomladi, v začetku maja, tako lepo rožnato, belo, rdeče, lila in podobno cveto na vrtovih. Azaleje pa poznamo bolj kot lončnice. Saj veste, tiste* ki nam jih vrtnarji pripravijo do začetka marca, da imamo lepa darila za naše mame ob 8. marcu. Pri Vrtarjevih pa goje drugačne azaleje, grmovnice, ki so vse leto zunaj. Pri Vrtarjevih jih imajo kar nekaj ed. Prav zdaj se popki napenjajo in te ni bo Dod eozdom zacvetelo. »Takrat S prihajajo ljudje od vsepovsod,« pripoveduje Vrtarjeva mama. »Kdor le ve, kje je pri nas. Zares so lepe. Zal pa jih ljudje pri nas ne poznajo dovolj. Čudovita grmovnica je to, ki se poda na vsako zelenico. In prav nič zahtevna. Zdajle, ko cvete, jo res ni najbolj priporočljivo presajati, toda vse do cvetenja, sploh pa jeseni, jo mirno lahko presadimo. Kar na rušo postavimo korenine. Najprej ji dobro pognojimo s hlevskim gnojem, damo na vrh še malo gmajnarske prsti, postavimo na kupček rastlino in jo obsujemo s prstjo. Kislo prst ima rada. Povrhu pa nadevamo kupčke mahu ali šote, da se vlaga bolj obdrži. Rada ima vlažno, a ne močvirno zemljo. Mehka voda je najboljša zanjo. Le suša jo uniči in če je preveč apna v zemlji. V senci ali polsenci in v miru najbolje uspeva. Veter ji ne škodi. Pred zimo jo zavarujemo z listjem, ki ga naložimo okrog nje kar za dobro ped visoko in obdamo še s kakšno smrekovo vejo.« Morda se bo komu zdelo vse skupaj preveč zahtevno. Pa ni. Če imamo le malo posluha za rastlino in če upoštevamo navodila, bo zagotovo uspevala. Spomladi pa nam bo še preden bo naredila lističe, v zahvalo prelepo zacvetela. rf/s^^■■ ■ • ■ —— — -------— - ■ Vrtarjeva mama Marija: »Azalejo Gorenjci vse premalo poznajo.. Vrtnarjeva imata res roko za rože. Le rada bi ne vzdržala Toda, ko zacveto pri njiju menda na Gorenjskem najdemo njune azaleje pn gozdu, ko razpno svoje Cme io, ki raste kar na prostem. cvetove, rdeče, rumene in ognjeno rdeče. Poznate kamelijo? Ne? Zagotovo pa ste tedaj po^biU na vse tegobe svojef že slišali za Damo s kamelijami? V filmu poklica. Takrat je pn h£i praznik, io je igrala Greta Garbo. Ona je sicer Dolenc ijuuua uele kamelije, pri Vrtarjevih pa cveto rožnato rdeče. Nima posebnega vonja, toda zares je lep cvet. Kamelija bo njuna tretja ljubezen, ki se ji bosta posvetila. Vrtarjeva kamelija je polnocvetna, ki ne naredi semena. Enojno cvetno bosta morala dobiti, pa bosta lahko vzgojila nove sadike. Kmalu se je bosta lotila. Vedno moraš kaj novega poskušati. In če ti uspe, ko nekaj na novo zacveti, tedaj je najlepše. Tudi pn vrtnarstvu mora razvoj naprej, da je zanimivo. , . Zares je lepo pri Vrtarjevih. Ljudje jima pravijo, da sta »kot v raju«. Tudi jaz jima zavidam toliko sonca, dobrega zdravega zraka in prelestnih dišav narave. Toda za vsemi temi cvetovi se skriva delo, neprestano delo, boleči hrbti, razpokane roke. Trpljenje in ljubezen se tu prepletata. Če bi vrta ne imela tako Nobena stvar ne naredi človeka srečnejšega, kot njegovo lastno prepričanje, da je naredil najboljše, kar je mogel. Mihailo Pupin Človek še nikoli ni bil tako blizu zvezdam in tako daleč od samega sebe. Mc Carol G LA8 8 STRAN _ZA DOM IN PftUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI_______PETEK, 20. MAJA 1983 Sreča — to je biti z naravo, TŠ / ^^tSLoj ko zacveto azaleje dO Naša mladost Ja, trinajst let ji je bilo, ko sem jo spoznala. Drobno, prijazno dekletce je bila in že v trgovini je zbudila mojo pozornost. Na cesti sem jo ustavila in jo vprašala: »Zdravo! Kako ti je ime? »Mojca. Pa tebi?« »Tanja. Greš domov? Zazrla se je nekam v daljavo in mi začela pripovedovati. »Nekoč je bil to res pravi dom, poln ljubezni in razumevanja. Oče in mati sta takoj po delu prišla domov, da sta mi pripravila toplo kosilo. Toda NAGRAJENI SPIS Po številu spisov, ki ste jih poslali na - po našem mnenju dokaj domačo — temo o mladosti, sklepamo, da vam pisateljska zagnanost v poplavi obveznosti pred koncem šolskega leta poje-njuje. Zato za to šolsko leto tudi sklenimo razpis. Objavljamo še nekatere spise na temo Naša mladost pa seveda nagrajenega, ki ga je poslala Mateja Gajgar in bo zanj dobila An Rutgers Jaz sem Fedde. Sicer pa vam želimo kurs eda lep mesec in še posebej dan mladosti, na novo pečenim mladincem pa čestitamo. • • • Vihravi, kodrasti lasje obkrožajo navihan obrazek z živimi očmi polnimi veselja do življenja in igre. Usta so nabrana v radosten smehljaj mladosti. Otrok. Majhno bitje, ki se ne zaveda krutosti okrog njega plazečega se sveta. On živi v svojem svetu ljubezni, miru in svobode. Ne pozna zahrbtnosti, sovraštva, ubijanja. Misli, da je ves svet tako nedolžen in lep kot je on. Treba bi ga bilo varovati kot najdragocenejši zaklad. Mladost je nežna, lepa. nebogljena cvetlica, ki se ob najrahlejšem vetru nevarno zamaje da vztrepetamo ob misli, da nam bo umrla. ' Rada bi bila vedno mlada. Ko si mlad, ne vidiš nobenih ovir, nobenih omejitev pred seboj. Ne poznaš previdnosti. Lotevaš se stvari ob katerih bi si drugi polomili vratove, ti pa ,jih z lahkoto opraviš Vesel si, da živiš. Živiš za dan, ki prihaja in se ti poln skrivnosti smeje na obzorju. Rad odkrivaš neznane stvari. Rad brskaš po njih! Raziskuješ, si radoveden. Iločes odrasti, postati velik in pomemben. Ne poznaš še tistih skritih nevarnosti, ki preljo nute na vsakem vogalu in stbpijo predte v trenutku ko to najmanj pričakuješ. A ko odrasteš, ko zapluješ v jesen življenja, želiš nazaj. Nazaj v prelepa mlada leta, ko s. brezskrben tekal po zelenih sončnih livadah, prepletenih z rožami pomlad, in jube-zni Opazuješ mlade in v njih vidiš del svoje preteklost,. Zato neskončno rad prisluhneš otroškemu vrišču in z.vzavu na igriščih. Kdai pa kdaj s solzami v očeh pogladiš prestrašenega malčka z ofm okroglim, od začudenja. Nasmeješ se, ko vid,s, kako hitro steče svoTi rnateri v naročje. Morda kdaj čez čas z velik,m pono-som^ugiš na svojih kolen,h prvega vnučka ,n mu pripoveduješ pravljice. , ■ srečna. Ker živi v miru. Ker se h ra t S tvu i ne n o t n osti Ker ne pozna strahu, lakote in be-S3j^S^dost drugje po svetu. Lepa je -to, ker 7.cr.osn. Sole Cvetko Golar 6kofjak°ka---------- PETEK. 20. MAJA 1983 ZANIMIVOSTI 9. STRAN O L, A S Pavle Šubic — 34 let dela v kmetijstvu Gozdarji vedo za vsako smreko, kmetijci komaj za polovico njiv »Špekulanti izkoriščajo zmedo na kmetijskem trgu in slabosti zadrug, ki nimajo popolnih podatkov o številu repov v hlevu in o površinah posevkov. Zgledovati bi se morali po gozdarjih ki vedo domala za vsako smreko. Kmetijci vemo komaj za'polovico njiv, saj se dve petini pogodb sklepa za pisarniško mizo in ne na polju in v hlevu,« razmišlja Pavle Subic, še do nedavnega direktor Gorenjske kmetijske zadruge. Kranj - P° 34 ietih dela v kmetijstvu, v Begunjah, na posestvu v Kočevju in nazadnje v Kranju je Patle Subic pred kratkim prepustil direktorsko mesto v osrednji gorenjski zadrugi mlajšemu nasledniku. Direktorski stolček, za* katerega pravi, da je tem boli trden, čimveč je direktor med kmeti v hlevu in na polju. Zdaj se skuša navaditi upokojenskega živ-lienia r>a ga domala vsak dan »motijo« telefonski klic. Kličejo iz zadruge, občine, iz republike^ Pavle namreč kmetijstva in zadružništva ni pustil vnemar. Ostaja dejaven v kmetijskih organih. Z izkušnjami želi pomagati kmetijstvu iz težav, okrepiti zadružništvo, ki zdaj v Zaostrenih gospodarskih razmerah /vsaj zdi se tako) preživlja manjšo ^ed skoraj Četrt stoletja smo v zadrugi kupili prva traktorja « se soominia sogovornik. »Kmetje so HS&vali* češ te po^ že ne bodo tlačile naše zemlje. Prva zna nUca napredka sta bila skoraj brez 3ela Prevažala sta pretežno hlo-dovmo Pred dvema desetletjema iP v kranjski občini zabrnel prvi frakto^i na kmetiji. Iz žabmce stoieči kmetje, se je val mehamza-^tSali v Kramu. Kmetje Lani je kmet kooperant prvič tožil svojo zadrugo. Na zatožni klopi se je znašla kisla repa. Sodba še ni končana, ostaja pa senca na zadružnih odnosih. »Gozdarji vedo za vsako kmetovo parcelo, za vsakč smreko na njej, mi kmetijci ne vemo za polovico njiv. Površine posevkov, zapisane v kooperantski pogodbi, so pogosto izmišljene. Kmetje navajajo tudi 30 do 40 odstotkov manjše površine, zato da jim ostaja manevrski prostor za prodajo mimo zadruge. Pospeševalec bi moral vedeti za vsak kos zemlje — kaj raste na njej, kolikšen bo pridelek — ter za stalež živine v hlevu. Ze teh podatkov nimamo, ne moremo nadzorovati prometa s kmetijskimi pridelki. To s pridom izkoriščajo »prosti strelci«, špekulanti, ki koljejo in prodajo na črno ter mečejo slabo luč na celotno zadružništvo. Pospeševalno službo bi morali okrepiti z novimi močmi in jo razbremeniti pisarniškega de- la. V sedanjih razmerah ji uspe na polju in v hlevih skleniti le 60 odstotkov pogodb s kmeti, vse ostale se še vedno rojevajo za (pisarniško) mizo.« Položaj v zadružništvu in na kmetijskem trgu je tak, da bolje »pride skoz« špekulant kot pošten zadružnik. »Žalostna resnica je to. Delavci prispevajo prek intervencijskih skladov denar za zavarovanje živine, za premije in regrese, ,za zdravstveno zaščito in pospeševalno delo. V zadrugi dobi kmet semena, krmila, gnojila in škropiva. Njegove ljubezni do zadruge pa je brž konec, ko zve, da mu na Hrvatskem • za bika plačajo dva stara milijona več. Pozabljajo, da so bila pred desetimi leti goveda-pri naših sosedih cenejša kot v Sloveniji. Kaj bi se zgodilo, če bi takrat tudi klavnice odpovedale ljubezen gorenjskemu kmetu in pričele voziti živino s Hrvatske? Slejkoprej bomo morali poštenemu kmetu, ki vse kmetijske presežke odda zadrugi, izboriti prednost pred neorganiziranimi in špekulanti. To bi lahko uresničili tudi z davčno politiko. Vsem kmetom bi enako obdavčili hektar obdelovalne zemlje. Tistim, ki bi načrtovane presežke prodali prek zadruge, bi davek vrnili in jim dali regrese in premije, ostalim ničesar.« C. Zaplotnik Kmetijski nasvet Prva košnja v silose v tovarni, prav tako ki" jim je pozidava šestdesetih let so lahko so dohodek prislužen vlagali v mehanizacijo so storili tisti, vzela zemljo.« »Na začetku Kal krave kumrne, da si tinbešal na njihova rebra,« ^^fie so^vomik. »V jaslih sta ^SiavSi Sama in repa, repa in «e menjavaj ^ ^ poznalo v 1100 litrov, smo takrat v letu dama To Biečnem vrču. naračunali, Je -a ygaka k teletu 12 .litrov povprečno sem na nekem bi lahko dala so se mi tudi 24 kmetje « j« »®tlaiia?a za dobro molzni-J€JrJ* * nekem sestanku eo. Ko ^ oraenil, da 5krov.. roMedtem je silažna koruza revoTudjo v eorenjski napravila revoi j ^ D. LTSesni Danes kmetje verja- i-Vbrrle gorenjska 8olo. Prej zanjo n, bto^hTtudi med roožmi ne!« S košnjo moramo pričeti takrat, ko vsebuje največ hranilnih snovi S košnjo moramo pričeti takrat, ko trava vsebuje največ hranilnih snovi — v času latenja in pred pričetkom cvetenja. V tem kratkem času zaradi pomanjkanja delovne sile in nezadostnih zmogljivosti sušilnic ne moremo pospraviti vse trave, zato priporočamo, da čimveč prvega odkosa siliraino. Pri tem izgubi mrva le 15 do 20 odstotkov hranilnih snovi, medtem ko jih pri sušenju na tleh znatno več — tudi do 70 odstotkov. Pri prvem odkosu vsebuje trava največ sladkorjev, kar je pomembno za potek mlečno-kislinskega vrenja v silosu. Travo spravljamo v silos takrat, ko vsebuje 35 do 40 odstotkov suhe snovi. Čimbolj je uvela, tem krajše jo moramo razrezati (od 6 do 8 centimetrov) in tembolj potlačiti. Silirano travo pokrijemo s PVC folijo, jo obte-žimo ali vsaj pokrijemo s prstjo ali peskom. Po spravilu prve košnje travnike takoj dognojimo z ustreznimi mineralnimi, predvsem dušičnimi gnojili. Za travnike, kjer nameravamo še dvakrat kositi, priporočamo za drugo košnjo 60 kilogramov Čistega dušika na hektar in za tretjo od 40 do 60 ki- logramov. Če gre za travnike, na katerih bomo po prvem odkosu še trikrat kosili, pognojimo za drugo in tretjo košnjo s po 60 kilogrami dušika na hektar in za četrto s 40 do 60 kilogrami. V ugodnih razmerah lahko navedene količine povečamo za 20 kilogramov. Na travnikih s premalo fosforja in kalija priporočamo dognojevanje z mešanicami NPK 17:8:9 ali NPK 13:10:12. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske energija varčevanje denar S Tisoč cicibanov — Predšolski otroci iz vseh kranjskih vrtcev in oddelkov za predšolske pri osnovnih šolah so v torek zavzeli Jošt brez utrujenih nog uh druge nezgode. Mladi planinci so s tem zaključili tekmovanje za športno značko cicibana Partizana Slovenije. — Foto: L. M. Najmlaji športniki -in planinci Vzgojno varstveni zavod Kranj je skupaj z Zvezo ttflesno-kulturnih organizacij Kranj in Planinskim društvom pripravil na Joštu športno slavje za skoraj 1000 predšolskih otrok iz kranjskih vrtcev — Mali športniki in planinci že imajo pravilen odnos do telesnih aktivnosti, pa tudi do čistega okolja Kranj — Tako oblegen, kot? je bil sončno"torkovo dopoldne, je Jošt samo še ob nedeljah in za prvomajske praznike. Njegove strmine so namreč zavzeli otroci iz kranjskih vrtcev. Kar 970 .jih je bilo, iz vseh vrtcev ter oddelkov pri osnovnih šolah. Jošt so si izbrali za kraj, kjer so dobili svoja prva športna priznanja. Da so se pa potem lahko še do .mile volje navaljali po zeleni travi, kar pred bloki ne morejo, so morda opazile tudi mame na obleki. Vendar pa je večina teh malih planincev imela trpežne hlače, večina tudi kar kratke, tako da so poleg športnih značk in priznanj prinesli tudi kakšen zeleni pozdrav z Joštovih strmin. Kranjski vrtcarji so Jošt, sicer priljubljeno izletniško točko starih in mladih Kranjčanov, zavzeli tokrat že petič, da bi tu pripravili prisr-" eno slovesnost ob podeljevanju športnih priznanj, sicer pa so na Jošt seveda hodili že poprej. Vendar pa sam Jošt za pridobitev zlate športne značke in diplome ter našitka in znaka cicibana-planinca ni najbolj pomemben. Pomemben je bolj zbir vseh aktivnosti, športnih seveda, ki jih po kriterijih Partizana Slovenije predšolski otrok opravi v dveh letih. V kranjskih vrtcih so pobudo Partizana Slovenije v letu 1975/76 'vzeli nadvse resno, sai so že naslednje šolsko leto podelili prvih 200 značk predšolskim, ki so se izkazali kot dobri športniki pri smučanju ali plavanju, vodenju žoge, kolesarjenju ter seveda pri izletih v hribe. Vse te dejavnosti so seveda takšne, da jih petošolec z malo truda obvlada, ob tem pa gre tako za razvijanje spretnosti kot za privajanje k zdravemu življenju, ki mu rekreacija in šport nista nekaj neznanega. Prav to je najmlajšim športnikom in planincem v kratkem nagovoru povedal" tudi Stane Ganter s Planinskega društva Kranj ter vsem 38 vrtcem podelil zaslužena priznanja. Letos si je, potem ko so dve leti nabirali »točke« in seštevali organizirane izlete, zlato športno značko zaslužilo 655 cicibanov, našitek in znak cicibana planinca pa 1076 predšolskih otrok v vseh oddelkih Vzgojno varstvenega zavoda Kranj in oddelkih za predšolske pri osnovnih šolah. Da bo vse prav in po pravici, je seveda treba povedati, da so si cicibani skrajšali pot na Jošta z avtobusi, ki so jih počakali v Pševem, pot naprej pa je bila ravno prav dolga, da so se noge pet do sedemietnikov malce utrudile in da se jim je zbudil tek. Zato so takoj po kratki slovesnosti veselih pesmih zagrizli v malico in ni jih bilo malo, ki so tudi dvakrat hoteli »repete«. Zakurili so tudi taborni ogenj, v katerega so potem zmetali tudi vse odpadke, tako da so travnike na Joštu pustili čiste brez enega samega papirčka. Tudi pri tem so bili pravi planinci. L. M. komhivaM Varnostnik Sašo Kropar Grenak varnostnikov kruh KŽK nizacijamh W " na e 8VWJzasebnimi kooperanti, je tudi KŽK svoj program vale tej te cijsk — Med delovnimi orga-nnu cirou7tej/u i/u.>/^L/«t«>.nm v Kranju predstavi-in nredvsem tisti del. pri katerem so že doslej sodelo- 1,1 " .. .J. f>">r.' TM7/1 / 'meljni organizaciji je za proizvodnji, v skladisc 'J L-nnneranti, ki skupt TOŽI) Agromehanika. V uposlenih 7.0 delavcev, od tega v koopera-ih in montaži 32. Sodelujejo kar s 45 zaškripaj zaposlujejo še okrog 50 delavcev. Lani ..............materiala) -.ebni™1 J^ost' kooperantskih del (brez osnovnega materiala) znašala vre ■ dinarjev_ Trdnost teh vezi potrjujejo tudi ncka-i ~rek 6 starin mvij kj , Aqnrmciuiruko sodelujejo že od začetka icri samostojni < .i tnnr. :irorr>a od 1975. leta - A Z. Kranj — Prejšnji teden smo praznovali dan varnosti. Zavedamo se, da imajo varnostniki neprecenljivo vlogo pri varovanju družbenega premoženja. S Sašem K roparjem, zaposlenim pri Ljubljanski banki, je stekla beseda o delu, odgovornosti in tegobah poklica, ki mu družba še ni dala ustreznega priznanja, saj je na družbeni lestvici še vedno zapostavljen. Sašo Kropar je sicer po poklicu pleskar, ker pa ga je terensko delo preve,č utrujalo, se je odločil zaposliti se pri Varnosti. Hitro je spoznal, da je ta kruh grenak, saj so ga najprej dodelili na najbolj naporno delo, na gradbišče Ljubljanske banke. Nočni obhodi so storilce odvračali, da niso segli po družbenem premoženju, se spominja Sašo Kropar, a nezakonitosti so se dogajale pri belem dnevu, ko niso varovali. Ko so novo banko končno dogradili, tretje leto mineva od tedaj, so tudi delovne razmere varnostnikov postale znosnejše. Zdaj Sašo Kropar podnevi opravlja re-ceptorsko delo. Ko se stavba ponoči izprazni, jo nekajkrat obhodi. Zlasti pozoren je do dostopnejših prostorov, garažah, preddverju, kjer je vsak nepoklican ponoči sumljiv. Razen nadzornika Varnosti, milice in štirih članov poslovodnega odbora banke nima tu ponoči nihče ničesar iskati. Varnostnik je pri delu oborožen in ima precejšnja pooblastila, tako da po potrebi lahko tudi najstrožje ukrepa. »To pa ni vdfe, kar spada v varnostnikove dolžnosti,« pravi Sašo Kropar. »Včasih moraš biti razen nočnega čuvaja in re-ceptorja tudi gasilec. Lani pa smo na primer dvakrat doživeli poplavo ob nalivih in skoraj nam je zalilo klet. Takrat smo morali sami ukrepati, odpirati kanale, da nam ni voda vsega uničila. Delo res ni posebno naporno, kot je na primer delavčevo ob tekočem traku, je pa precej odgovorno, saj si ponoči povsem sam in je objekt takorekoč v tvojih rokah, njegova varnost Ea odvisna od sposobnosti in udnosti varnostnika. Ta odgovornost človeka tudi psihično bremeni. Za vse to smo slabo nagrajeni. Naš dohodek je nižji od dohodka kateregakoli delavca, saj je celo pod republiškim povprečjem, pa tudi ljudje ta poklic zelo malo cenijo. Najbolje plačan varnostnik dobi okrog 13.000 dinarjev. Z nadurami sicer kar gre, naše dohodkovne osnove pa so klavrne. V tovarnah, kjer imajo za varovanje nameščenega svojega delavca, dobijo varnostniki najmanj 3000 dinarjev več kot pri nas, čeprav njihovo delo ni nič drugačno in njihova odgovornost nič večja od naše. Ta razlika v dohodku veliko delav- cev od Varnosti zvabi v tovarno, mlajši pa običajoo že po nekaj mesecih odidejo tja, kjer je lažje zaslužiti kruh. Vsaj dohodek v višini republiškega povprečja naj bi pripadal varnostnikom, da ne bi bežali na bolje plačana dela. Sašo Kropar tudi pravi, naj bi bil status varnostnika izenačen z gasilčevim, naj bi bilo tudi več možnosti šolanja in napredovanja ... Tako bi morda ljudi vendarle prepričali, da je varnostnik danes več kot nekdanji vratar in nočni čuvaj in da njegovo odgovorno in družbeno potrebn a delo zasluži večje spostovanie. D.Z.Zlebir Na Planini v Kranju poteka trenutno dokaj zahtevna rekonstrukcija toplarne, ki naj bi po končnem programu ogrevala 4000 stanovanj in novozgrajene družbene objekte — Vprašljiv prihranek v minuli kurilni sezoni Kranj — V upravljanje samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj sodi med drugim tudi Toplarna na Planini in še deset samostojnih kotlovnic v kranjski ob- Inž. Iztok Knific, vodja Toplarne Planina in ostalih kotlovnic, ki so v upravljanju samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj čini. V osnutku nove organiziranosti delovne organizacije Domplan pa je predvideno, da bi v okviru organizacije deloval samostojni oddelek za oskrbo s toplotno energijo. Trenutno je v tej službi, ki deiuje kot skupina energetikov v sklopu stanovanjskega oddelka, 12 zaposlenih. Glede na dosedanjo stanovanjsko gradnjo na Planini in gradnjo spremljajočih družbenih objektov, glede na načrtovano gradnjo v prihodnje, predvsem pa zaradi rekonstrukcije, ki poteka v sedanji toplarni, smo obiskali ta energetski objekt in se pogovarjali z vodjem Toplarne na Planini inž. Iztokom Knificem. »Toplarna na Planini je bila zgrajena za ogrevanje stanovanjskega naselja Planina 1972. leta. Že v prvotnem projektu je bilo predvideno, da se v končni fazi zamenjata dva kotla z močjo po 4,65 megavata z večjima kotloma, ki bi dajala končno zmogljivost toplarne 46,5 megavata. V sezoni 1978/79 je prišlo potem na zahtevo republiškega inšpektorja parnih kotlov do zamenjave in zaradi večjih okvar do re- > Če je toplarna srce stanovanjskega naselja na Planini, potem je strojnica srce toplarne konstrukcije. Nabavljena sta bila dva kotla EMO Celje s po 6,98 in 3,49 megavata in tako zamenjala prejšnje kotle oznake TPK Zagreb. Hkrati je bila ob tej priliki opravljena sanacija na kotlu z oznako GVL 10, ki je bil vgrajen ob zamenjavi kotlov z močjo 4,65 megavata. Ker pa je na tem kotlu tudi v sezoni 80/81 prihajalo do okvar, je bilo zaradi negotovosti delovanja sklenjeno, da se nabavi nov kotel EMO Celje z močjo 17,4 megavata. Zamenjava kotla GVL .10, na katerem so bile stalne okvare, pa je narekovala ponovno rekonstrukcijo toplarne, ki se je začela lani in je prilagojena vsem zahtevam republi-škeja inšpektorja parnih kotlov. Leta je zahteval, da je treba spremeniti temperaturni režim delov"nia ko- »Gosta ne zanima, če si utrujen in zaspan« Miran Šoberl o delu barmana — Barmanstvo ni le mešanje pijač, temveč tudi nenehen stik z gostom — Odlični rezultati na domala vseh tekmovanjih Tridesetletni MIRAN SOBERL je barman v hotelu Toplice na Bledu. Že enajsto leto okuša vse sladkosti in bridkosti gostinstva; slednjih je obilo, prvih pa kaj malo. O tem, da je eden najboljših na Bledu, ni dvoma, saj je bil pred leti na tekmovanju barmanov v Ljubljani prvi, lani tretji, pa spet prvi na Bledu ter nasploh vedno visoko uvrščen. • »Miran,- mešanje in ocenjevanje pijač, strokovno in pred komisijo, je za laika hudo zapletena stvar.« »Kriteriji ocenjevalnih komisij niso mačje solze; ocenjujejo harmonijo okusa z ozirom na sestavo pijače, z ozirom na barvo, videz, skladnost barv, dekoracijo, ustreznost sadnih dodatkov pijači. Odbijejo ti točke, Če si na tekmovalnem prostoru neurejen, če kozarci niso ohlajeni, če ne uporabljaš ustreznega pribora, če polivaš, če si neroden ali si prekoračil (as. Komisija publike se menja in če ravno naletiš na žirijo, ki ljubi sladko pijačo, ti pa nastopaš z grenko, si lahko brž ob točke.* e »Mi, ki pijemo briz-gance in pivo in sploh ne znamo piti, nimamo tovrstne kulture, bi radi vedeli, kako je • tem v bolj zahtevnem iirnero svetu.« »V Franciji pijejo redno, vsak dan, z obveznim predobednim aperitivom. Po kosilu in večerji je vino, konjak ali kaj drugega, kar pač po jedi najbolj prija. V tujini imajo specializirane lokale z določenimi pijačami Mešanje pijač je silno popularno v Ameriki in drugod, vsaka gospodinja vam zna pripraviti osem do deset cocktajlov, pri nas pa jih pripravljajo večinoma le v boljših hotelih. Najbolj • znani barmani so v Opa tiji, Dubrovniku, Portorožu, na Bledu. • »V Toplice zahajajo ugledni tuji gostje, mešanje pijač je obvezno. Kaj pijejo?« »Mešanice se pripravljajo na osnovi sadja, jajc, mleka ter seveda alkoholne mešanice. Vedeti moraš kaj je to, če gost naroči white-lady, paradiso, manhattan, martini-cocktail. Običajno se omejujejo na deset svetovno znanih in prav dobro jih moraš poznati.« e »Kaj pa, če jih ne? Če se potem nekam čudno začnejo pačiti...« »Se nikoli ne pačijo, ker jih moraš poznati. Nekam čudno pa se le počutiš, če veš, da okus ni tak, kot so ga vajeni v domači kuhinji ali v domačem lokalu. Težko nam je nabavljati tuje pijače, ker sd drage. Pri jugoslovanskih je manjša izbira, so pa trikrat cenejše. En deci in pol našega cocktajl požirka velja toliko kot je whi-skyja nula tri.« • »Da bomo bolj svetovljansko poučeni: kaj je long in short drink?« »Dolga pijača se pije zvečer, do dva decilitra jo je, lahka je, kratka pa je močna. Običajno se ne spije več kot dva kozarca, cocktajl vsebuie lahko tudi do 28 odstotkov alkohola. Dobra pijača je tista, ki jo piješ počasi, a čutiš, da bi jo pil kar naprej. A zmernost tu ni odveč.4 • »Koliko bi v Toplicah odšteli za en dober cocktail?« »Okoli 200 dinarjev.« • »In s čim na tem tekmovanju nastopaš ti?« »Z likerjem iz zelenih banan: Talisova vodka, modri curacao, sok man-ga in šampanjec. Peneča pijača je to, z bananinim okusom.« • »Bi povedal bolj enotaven recept za naše gospodinje, ki še banan ne najdejo, kaj šele mango?« »Na tekmovanjih lahko nastopamo s tujimi pijačami, povem pa naj, da pomagata Tališ in Slovin, firmi, ki sta v redu in od katerih tudi veliko kupujemo. Za domačo, okusno, odlično *bovlo pa v gozd po liter in pol gozdnih jagod, ki jih posipljemo s sladkorjem v prahu po okusu, dodamo pol decilitra maraskina in deciliter konjaka ali vinjaka z limono, nakar posoda roma za pol ure v hladilnik. Ko dodamo liter belega vina, premešamo, dolijemo liter šampanjca ali našega penečega vina, nakar je lahko silno veselih vsaj osem gostov. Če jih imaš rad, jim poveš, da več kot dva kozarca nikakor nista priporočljiva, če pa te nočejo ubogati, naj sami sebi pripišejo.« • »Miran, kako gledaš na blejski turizem nasploh?« »Zdaj v predsezoni je največ starejših gostov; jezero in folklorne prireditve so za Bled vse premalo; premalo je nočnega življenja, družabnega življenja nasploh. Osebni dohodki pa so v fostinstvu— pri nas v 'oplicah zadovoljivi — nizki, fluktuacija velika. Pri nas, v Toplicah, smo • v preteklih letih poskrbeli za sleherni stanovanjski problem, skrbi nas le. kaj bo, ko bodo odšli starejši v pokoj.« e »Barmanstvo ni le mešanje pijač, je tudi {»rvi stik gosta s hote-om, z natakarjem.« »V aperitiv baru se zbira, klepeta, sedi, sprašuje, pritožuje, zato mora biti sleherni barman predvsem prijazen obveščevalec, ki ve za izid nogometne tekme in mora znati komentirati sleherni politični, kulturni, družbeni dogodek. V vsaj dveh jezikih, kajpak.« • »Kaj pa te v zadnjem času najbolj sprašujejo?« »Zanima jih, če je res, da pri nas ni tega in onega, Če živimo tako, kot jih obvešča njihovo časopisje. Vse sorte, tudi, koliko zaslužim, kakšno bo vreme in tako dalje.« • »In kaj praviš ti?« »Pravim, da včasih v trgovini res kaj zmanjka, je pa kmalu spet na za- logi. Da zaslužim prav dobro; svoj osebni dohodek si tedaj dvignem vsaj za četrtino.« • »Pa takole ponoči, potegneš kdaj roleto dol m odločno rečeš: dragi moji, zaspan sem, ura je tri, pojdite že spat?« »Kje pa! Še nikdar. Tudi po dva poslovneža sta bila vso noč, diplomatsko sem jih spravil skupaj in postala sta prava prijatelja. Prijateljstvo sta seveda dolgo zalivala, vljudno sem jih poslušal V aperitiv baru se pa res ne moreš vsesti in brati časopis, ker potem nisi pravi barman.« e »Družino imaš, tudi iena je kot medicinska sestra v nočnih izmenah. Kako splph odpravita zjutraj otroke v vrtec ali ftolo?« »Nemalokrat se zgodi, da pridem ob štirih domov, ob šestih pa malčkov prav nič ne zanima, da bi rad spal. Na morju — denimo — tudi še nismo bili. Tako kot moji otroci še ne morejo razumeti, da sem bil vso noč na nogah, tako nikoli ne pokažem gostom, da sem utrujen. Gost nikoli ne vpraša, če sem »utrujen« in zaspan. • »Pa boš vzdržal?« »Vzdržal bom, saj imam rad svoje delo.« D. Sedej tlov na 150/120 in tlak na 8,5 bara.« »In kaj pomeni ta rekonstrukcija glede na sedanjo in bodočo gradnjo na Planini?« »Lani se je začela in bo končana prihodnje leto. Pomeni pa nemoteno ogrevanje dosedanjih stanovanjskih in družbenih objektov in po programu predvidenih novozgrajenih objektov. Ob morebitni razširitvi izgradnje še na Planino III in IV pa bi z nabavo še enega kotla bilo zagotovljeno nemoteno obratovanje in ogrevanje. Toplarna na Planini, ki je srce naselja, trenutno ogreva 2854 stanovanj in spremljajoče družbene objekte, v končni fazi pa bo zmog-. ljivost znašala 4000 stanovanj in spremljajoče objekte. Dodam naj še, da rekonstrukcija poteka v treh fazah, (glede na samo gradnjo na Planini) in da bo predvidoma veljala okrog 60 milijonov dinarjev. Lahko pa tudi rečem, da bo na življenjsko dobo postavljenih kotlov, pravilno obratovanje, redno vzdrževanje ter vsakoletna krajša obnovitvena dela (remonti) toplarna nemoteno delovala lahko do 25 let.« »Energetski vir Toplarne na Planini je mazut. Kaj lahko rečete o porabi v minuli kurilni sezoni?« »Trenutno ima toplarna dve cisterni po 500 ton. Letos bomo vgradili še eno z zmogljivostjo do 500 ton. Dnevna poraba ob zunanji temperaturi od nič do -5 stopinj Celzija znaša 26 do 32 ton. Ob takšnih pogojih bi torej znašala poraba v eni kurilni sezoni okrog 6000 ton. V kurilni sezoni 81/82 smo Eorabili 3346 ton. O porabi v minuli urilni sezoni pa je še težko konkretno govoriti. Zima je bila milejša, poraba pa nekoliko večja zaradi novozgrajenih stanovanj. Vsekakor pa smo zaradi uspešnega delovanja in nastavitve 43 toplotnih postaj prihranili pri količini. Manj pa najbrž v primerjavi s tem pri znesku glede na podražitve in različne cene mazuta. Bojim se namreč, da so nam prihranek »požrle« cene. Prav zdaj se delajo izračuni, ki bodo znani (kot običajno) po 1. juliju oziroma ob preteku obračunskega leta. Takrat pa bo določena tudi nova akontacija za kurilno sezono 1983/84. Ob vsem tem pa bi rad še dodal, da bi se morali čimprej odločiti, kako-razreševati celotno energetsko problematiko mesta Kranja. Mislim, da preskrba s toplotno energijo v občini oziroma v mestu Kranju terja čimprejšnjo samostojno organizacijsko obliko. S tem v zvezi bi bila opravičljiva posebna organizacija, ki bi se bavila izključno z energetiko in se lotila toplifikacije mesta, kakršna je ' zasnovana v idejni študiji iz leta 1981/82.« A. Zalar Za travnik ob blejs ovčarske skupnosti. \ ravninskem trai Bled — Ponovno čereje na Gorenjskem prenekatere težave in maj se je polegel glas o ii nem poskusu uveljavljanja < je na Jezerskem, že se na drugem koncu Gorenj' Bledu, jezijo nad odne reje. »Naj družba pove, ali ovčerejo samo na papirji pripravljena tej živinoreji dejansko pomagati na volno in ovčetino v gatah s hrano res potrebuj« ne?« se sprašujejo Peter Janko Slivnik, Vinko ostali člani ovčarske Kmetijske zadruge Bled gre? »Takoj po ustanovitvi s ski ovčerejci seznanili zadr JANKO SLIVNIK: »V 1 imam 14 goved, tri konje1 ovc. Bece imajo pri nas 50-letno tradicijo. Od hiše i sem dal niti pred 15 leti, M terinarski inšpektor zar* žne šepavosti zahteval vseh ovc. Raje sem pla' narjev in jih medtem c žganjevim cvetom.« bi za zgodnjo spomladan od 20. aprila do 20. raa pozno jesensko pašo, novembra do prvega sn bovali pašnik v bližini problemu sta razpravi zadružni svet in upra' zadruge, vendar samo menijo rešitve. Lani marca obljubili, da bo skupnost hektara velik travni ob mostu. Kmalu zatem srn da je zadruga oddala i desetletni zakup nekemu Naše ovce so tako tudi 1 brez nižinske paše, lahko že mesec dni same le. Zdaj trgajo travo po rečiški gmajni in celo v jezero so zašle. Ob vsem tem moramo krmiti še s senom, brez težav pojedlo govedo,« gaj o blejski ovčerejci. Kranjski malčki tekmovali s ^^^^^oTn i^jno vanhen) i eni tr-iz 11 Hnitni vrtec z Golnika in Tuga Vidmarja. , nočastitev meseca tu/a- Tekmovanje že vrsto U t prirejajo najmlajši ^ pocasu dosti. loto: F. Perdan ranjsl____ ________ znaki odre/ali vrtci Najdihojca, Toplarna za 4000 stanovanj •£ SPOMLADANSKE PAŠE e bitko o se potegovali člani t odločila drugače: na w foost goveja živina. barska skupnost ima 15 čla-Poleg čistih kmetov so v njej u-f ovčerejci — delavci in usluž-ki redijo le nekaj ovc. ai trop 200 ovac se je v treh , povečal za 150. Stalež pa bi 0, še povečevali, če bi hkrati s »onskrMi tudi za zgodnjo spo- iašp. na isko in pozno jesensko p« je namreč trave dovolj 1 MEŽAN: »Na Bledu in v bližnji okolici je dovolj -Aščenih ali slabo izrablje-} travnih površin, na katerih U lahko brez škode pasle ne-i tednov tudi naše ovce. Kar i trop jih je sedaj pri hiši — med Kranjsko dolino in 'kjer popasejo prek tristo rov Triglavskega narodnega k zgodnjo spomladansko pašo 'mostu ne bi povzročili S Scode na travniku, saj bi na * tudipotem lahko še dvakrat A Če bi bili dejansko vsi za to Smo ovčerejo bi. po končani PETER ŽEMVA, predsednik ovčarske skupnosti: »Blejske ovčarje tudi po ureditvi nižinske paše čaka veliko dela. Temeljite obnove bi bila potrebna pastirska koča na Upnici. V njej več kot dve desetletji ni bilo življenja, medtem pa se je spremenil tudi standard pastirjev.« njem pa bi postavili tudi ovčarsko stajo. »Smo za ovčerejo, toda ne na račun govedoreje,« odgovarjajo v blejski kmetijski zadrugi. Ovce naj izkoriščajo pašnike, ki niso primerni za govejo živino. Travnik ob mostu pa je na ravnem in na njem imajo prednost krave in biki. Toda ne gre samo za to. Tudi če bi rešili problem nižinske paše, bi se morali določneje dogovoriti o prodaji tržnih presežkov. Prosta prodaja, kjer dosegajo ovce tudi za polovico višjo ceno od uradne, je ugodna za kmete, ne pa tudi za zadrugo.« Nimamo namena, da bi presojali, kdo ima prav in kdo ne, kdo je kriv in kdo ni, da ovčarska skupnost še po treh letih nima urejene spomladanske in jesenske paše. Želimo le opozoriti, da zadružništvo ni le enostransko uživanje pravic in izpolnjevanje obveznosti. V kooperantskem odnosu sta dva — kmet in zadruga. Če med njima ni sporazumevanja, je nemogoče pričakovati, da se bo uveljavilo naročeno (organizirano) pridelovanje za trg. To pa je naš sedanji cilj. C. Zaplotnik STANISLAVA LOMOVŠEK Znanje je zlato, hrana življenje Tržič — Stanislava Lomovšek, ki jo največkrat kličejo kar Slavica, rada pove, da je Dolenjka, doma iz številne gostilniške družine v Mokronogu, a v srcu se ima po petindvajsetih letih za pravo Tržičanko. Čeprav kot otrok ni trpela pomanjkanja, so tudi v njenem življenju valovi neusmiljeno butali ob čeri. Z desetimi leti je šla služit, pomagat stricu, ki mu je umrla žena in pustila pet otrok. Med vojno njeni družini, predani revolucionarnemu narodnoosvobodilnemu boju, ni bilo prizaneseno. Gledala je, kako so belogardisti mučili očeta in morda ga je rešila prav njena otroška prošnja. Ima samo štiri razrede osnovne šole, tega ne skriva. Taki so bili pač takrat časi. Kasneje je v Ljubljani končala gostinsko šolo. Zato verjetno bolj kot marsikateri izobraženec ceni znanje, ki je po njenem mnenju eno najpomembnejših bogastev človeka. Ne mine dneva, običajno so to ure pred spanjem, da ne bi odprla knjige. Veliko jih ima: romanov, potopisovt strokovnega branja in biografij, največ o velikih jugoslovanskih možeh, o Titu in Kardelju, pa Smučarsko šolo Bojana Križaja, ki mu pravi naš drugi maršal. Rada prebira tudi po zgodovini kuharske umetnosti pa po slovarjih. Goste zna postreči v srbohrvaščini, francoščini, italijanščini in nemščini, ki jo tudi sicer dobro obvlada. Vsega se je učila sama. In še se uči. Znanje je zlato, večkrat ponovi. Hrana pa je življenje. Prvih enajst let, kar živi med Tržičani, je delala v hotelu Pošta, ki je bil takrat še ugleden lokal z dobro restavracijo, barom, s kavarno, glasbo ob koncu tedna. In z veliko gosti. Zaradi neznanja je šel ugled po zlu, obtožuje Slavica. Čeprav nekdanje sodelavce iz Pošte spoštuje, se je naveličala številnih problemov. Razpis, da protokol slovenskega izvršnega sveta išče kuharico in oskrbnico, je zanjo pomenil življenjsko prelomnico. Sprejeli so jo in ponosna je, da lahko streže najuglednejšim državnikom, politikom in kulturnikom. Ponosna, ker je sama in njena družina moralno in politično neoporečna, kot se uradno reče, da ima pravico to delati. Njena delovna pot se giblje med Bledom, Pokljuko, Bistrico, kjer je v osmih letih srečala izredne ljudi kot Miroslava Krležo in Josipa Vidmarja, pa med Strmo-lom, tudi na Brionih in v Beogradu je že bila, medtem ko se zadnja štiri leta vozi v glavnem na Brdo. Po tridesetih letih dela je bila za letošnje novo leto prvič doma. Zanjo je bilo to nenavadno in, čudno, sploh ni bila srečna. Raje bi delala. Najhujše zlo človeštva je lenoba, pravi in doda: ko nehaš delati, umreš. Nihče je nikoli ni privezal k loncem in kuhal-nicam, sama je hotela. Pove, da je včasih mislila, da ljudje, ki »nekaj« so, ne primejo za vsakdanja dela. A se je zmotila. Občudovala je Edvarda Kardelja, ki mu je bilo vsako delo častno. Kuharstvo je umetnost kot slikarstvo. Zanj je treba imeti veselje, znanje in veliko časa, tudi prostega je treba žrtvovati. Ob ustvarjanju, preoblikovanju naravnih materialov v čimbolj naraven izdelek, človek doživlja zadovoljstvo. Kot ga Slavica Lomovšek. Oko mora zaznati lepoto, tudi pri hrani, šele potem tekne tudi želodcu. Estetika je zato v kuharstvu zelo pomembna; estetika jedi in embalaže. V masivni, okrušeni skodelici bo še boljša kava izgubila okus. Njena največja nagrada, dragocenejša od denarja, ki bi ga marsikje drugje verjetno zaslužila več kot na Brdu, so zadovoljni gostje. Ko jo zagledajo in pravijo: »O, Slavica!« je srečna. Ve, da jo poznajo,vda jim je dobrodošla, ta občutek pa ji daje nov elan za delo, moč, da se ne boji niti najhujših naporov. In če nekaj rad narediš, ni težko. Maršal Tito je za Slavico največji človek. Hoče hoditi po njegovih naukih in rada bi, da bi vsi ljudje gradili iz temeljev, ki jih je on postavil. Prvič je kuhala zanj že 1960. leta v Tržiču, potem štiri leta kasneje, ko je prišel nad kozoroge. Ponosna je na te spomine. Imamo veliko zlatih resnic, razglablja. Le zlato je treba poiskati, izluščiti. Sama ima hčerko, stanovanje in veliko dobre volje. Denarja ne, denar ni pomemben. Če ga izgubiš, ga lahko zaslužiš. Če izgubiš čas, si za polovico siromašnejši, če pa voljo do življenja, izgubiš vse. Ona je ima na pretek, dobre volje. Ima prijatelje, delo. ki ga ima rada. Srečna je. Če že kdaj kane grenka kaplja, butne val ob čer, se ne preda. Uteho išče pri dobrih ljudeh, ki jim je tudi sama vedno pripravljena reči lepo besedo, pri hčerki in v pesmi. Titova najljubša je bila Kaj je malo dobrega na svetu pa slovenska Pleničke je prala, njena Na oknu glej obrazek bled. Vsa družina, ki se večkrat zbere pri njej, doma v Mokronogu ali kje drugje, je pojoča. In ko Slavica raztegne meh svoje diatonične harmonike, se oglasi celo papagaj v kuhinji. Težko je strniti v kratek zapis pogovor s človekom (z veliko začetnico), ki ima veliko povedati, kot na primer Slavica. Bogastvo njenih izkušenj, znanja in življenjskega poguma, — kljub »samo« štirim razredom osnovne šole in gostinski izobrazbi — so neprecenljive vrednote, ki zaslužijo, da bi jih vsi poznali in spoštovali. • H. Jelovčan bolčinetovih VROVTAH ponosom lahko ovem, da sem kmetica ! ^mkjSa bila j mj/^* ' & iT^i kTetka članica samo- doma,« P.nPOV«"Jf ^„"ca samo- #r^ Rovtah in ena najbolj * ^m žena v sestre so šli 1 kooperantk. »Bratje in :<]** in Žd doma, ^enipajebUa ^ «h let namenjena km^Uja^ J > z -^^Vavno tiste čase, ko je bilo > samt In to ravno w ^jo, b ^Tc^nega vencfarle sva le sedem- so nrišel kak dinar v hišo, je »ed« f^^ ^^ TeU' Ukali FggftS"iirmi, Logat; * srebro p" ^JV^aterial. Pozimi ^irJS£ naS Rovtami so bile £ 3 kife®et*e na dobro pripetilo, da je veriga tiebrtovor še enkrat in JC bll° .ie volja, če si W Vendar prav. če e vo^ kijen mamo že napredo- j in prvi Stankom prevzela kV^0JhodiTsluTbo, ona je kmetica, -f * znala zgrabiti, ko sta bili z - ° k0t £ko dobro s skupn mi močmi sami tako obdelovalne zemlje gospodarijo- . k maj za domačo ,n 3 ha dohodek kmetije od živino- : moje ves cton tila ^ da b] , Najprej »ta se- l9?2 sta JO začela ,'> udobnki odkupuje mleko pa imajo sporazum o delitvi prihodka. »Cene so za fias kar ugodne in prav je, da se nam priznavajo vsaj povprečni stroški. Vendar pa je neumno in neracionalno, da je izplačevanje tako razdrobljeno. Delavci v zadrugi in pospeševalci imajo kup pisarije, da izračunajo vse tiste premije in razlike pa koliko to znese v denarju in koliko v gnojilih in krmilih. Mnogi kmetje težko razumejo vse to preračunavanje in zgodi se, da se marsikdo zjezi, ker misli, da je prikrajšan. Če bi zadeve urejali kmetje sami, bi bile prav gotovo veliko bolj enostavne.«. Čeprav se ukvarjajo z mlekarstvom, kjer se ne more izpustiti niti eno jutro ali večer, je vendar tudi zanje že nekaj prostega časa. V veliko pomoč je tudi mama, ki je izredno dobra kuharica in je nekdaj kuhala na ohcetih daleč naokoli. Zato se Zinka lahko vključuje v samoupravljanje v zadrugi, kjer pravijo, da je ena najbolj aktivnih in odločnih članic zadružnega sveta. Zelo delovna je v aktivu kmečkih žena in ena najbolj vnetih pevk v ženskem nonetu, ki so ga kmečke žene ustanovile v okviru aktiva. In kaj meni o položaju kmeta? Če dobro in sodobno delaš, če upoštevaš nova dognanja in če je kmetija vpeljana, se pravi, da ima vse potrebne stroje in pripomočke, se da kar dobro živeti. »Danes lahko že s ponosom poveš, da si kmet.« L. Bogataj G LAS 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK. 20. MAJA Prvenstvo Ljubljanskega armadnega območja Sporočili ste nam Prvič le v vojaških panogah Letošnje prvenstvo ljubljanskega armadnega območja bo od 25. do 28. maja v Slovenski Bistrici — Tokrat bodo tekmovali le v vojaških panogah, v patruljno-orientacijskem teku ter v vojaškem mnogoboju Ljubljana — »Jugoslovanska ljudska armada je najbolj množična šola telesne kulture. To potrjuje tudi podatek, da so domala vsi vojaki in starešine dejavni na športno-rekreativnem področju. Na množičnosti temeljijo tudi tekmovanja našega armadnega območja. »Sklepno prvenstvo je le merjenje moči najuspešnejših pripadnikov enot na predhodnih tekmovanjih v osnovnih enotah,« so na novinarski konferenci poudarili člani odbora za izvedbo letošnjega prvenstva ljubljanskega armadnega območja. Tekmovanje bo od 25 do 28. maja v Slovenski Bistrici. Prvič bo izvedeno le v vojaških panogah - v patruljno-orientacijskem teku in vojaškem mnogoboju, medtem ko so se na prejšnjih prvenstvih merili tudi v športnih disciplinah — atletiki, rokometu, odbojki, košarki... S povsem vojaškim tekmovanjem skušajo zagotoviti vsem pripadnikom JLA enake možnosti, ne glede na to, ali so se pred prihodom v enoto ukvarjali s športom ali ne. Mnogoboj, ki velja za najtežjo vojaško disciplino, vključuje tekmovanje v plezanju po sedem metrov dolgi vrvi, metanje bombe v 40 metrov oddaljeni cilj, premagovanje ovir na 240 metrov dolgi stezi, skok v daljino in tek na dva kilometra. Pri patruljno-orientacijskem teku bodo tekmovalci reševali različne naloge in ugotavljali azimut gibanja. V vsaki panogi bo na prvenstvu-sodelovalo 18 ekip vojakov — Šentvid, Moste-Polje, Bežigrad, Vrhnika, Ajdovščina, Pivka, Ribnica, Novo mesto, Celje, Slovenska Bistrica, Ptuj, Kranj, po dve OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH 63 tekmovalcev na kajakaškem spustu Kranj — 63 tekmovalcev iz osmih slovenskih klubov in društev je v nedeljo nastopilo na kajakaškem spustu »Zarica 83«, ki ga je po Savi od Kranja do Trboj pripravilo Brodarsko društvo Kranj. Največ uspeha so na medklubskem tekmovanju imeli tekmovalci iz Ljubljane in Rašice, edino zmago za domačine pa je priboril v kajaku veteran Martin Grašič. Med udeleženci spusta sta bila tudi državna reprezentanca, kajakaš Jani Ple^tenjak in kanuist Srečko Masle iz Ljubljane, ki sta v svojih disciplinah zlahka ugnala vse tekmece. Rezultati — kajak — člani: 1. Jani Plesteniak (Ljubljana), 5. Tine Zupan, B. Franc Stim, 7. Sandi Slibar, 9. Bojan Lipovšek, 10. Igor Brinšek,* 11. Bojan Pečak (vsi Kranja mladinci: 1. IgorLekše (Ljubljana); mlajši mladinci: 1. Andrej Breznik (Rašica); turisti: 1. Lojze Hri-bernik (Rašica), 6. Srečo Kopač (Kranj), veterani: 1. Martin Grašič, 5. Milan Štupnikar (oba Kranj); kanu — enosed — čTani: 1. Srečko Masle (Ljubljana), 6. Vinko Igličar (Radovljica); mladinci: 1. Marko Žitnik (Ljubljana); dvosed -člani: i. Volk-Simonič (Ljubljana), Turisti: 1. Benedik-Tomažič (Rašica). CZ. Kegljanje Kranjska gora in Jesenice vodita KRANJ - Končan je prvi del tekmovanja v gorenjski kegljaški ligi ,A. Za naslov najboljšega se leto» v tem tekmovanju poteguje šest moštev. Po prvem delu so v vodstvu kegljači Kranjske gore in Jesenic. Obe moštvi sta zbrali po osem točk. Izidi - I. kolo - Ljubelj : Lubmk 2:0, Jesenice : Kranjska gora 0:2, S. Jenko ! Bled 2:0, II. kolo - Kranjska gora : Ljubelj 2:0, Bled : Lubnik 0:2, S. Jenko Jesenice 0:2, III. kolo - Jesenice : Bled 2:0, Lubnik : Kranjska gora 0:2, Ljubelj : S Jenko 0:2, IV. kolo - Jesenice : Ljubelj 2:0, Bled - Kranjska gora 2:0, S. Jenko '. Lubnik 2:0, V. kolo - Kranjska gora ■ S Jenko 2:0, Lubnik : Jesenice 0:2 Ljubelj : Bled 0:2. Vrstni red - Kranjska gora (8) Jesenice (8), Simon Jenko (6), Bled (4), Ljubelj (2), Lubnik (2). ekipi Ljubljane in Maribora ter ekipe obmejnih enot. V tekmovanje se bodo letos vključili tudi pripadniki enot teritorialne obrambe, Zveze rezervnih vojaških starešin, milice in mladine iz Slovenske Bistrice in Slovenskih Konjic. Na izbirnem tekmovanju je prvič v zgodovini prvenstev ljubljanskega armadnega območja sodelovala tudi pripadnica JLA. Z udeležbo žensk bo zato treba resneje računati že na prihodnjih prvenstvih. Tekmovanje v Slovenski Bistrici, s katerim nadaljujejo vojaki tradicijo fo-čanske olimpiade iz leta 1942 in prvega prvenstva slovenskih partizanov v Cerknem leta 1945, bo tudi politična in kulturna manifestacija. Z njo bodo v Slovenski Bistrici proslavili dan mladosti, namenu bodo predali obnovljene športne objekte in spominski Titov park, odprli bodo razstavo 88 slik umetnika iz pobratenega Čičavca, pripravili bodo srečanje mladine in vojakov, zaigrala bosta vojaška orkestra iz Maribora in Slovenske Bistrice. C. Zaplotnik Nogomet Šenčur novi prvoligaš KRANJ - V štirinajstem kolu ONL Kranj je vodilna Sava premagala Kokrico in se s to zmago povsem približala približala naslovu prvaka. Zanimivo srečanje je bilo v Naklem, kjer so domačini šele v drugem delu igre štrli odpor žilavih nogometašev iz Podbrezij. Podbrežani so imeli na koncu srečanja priložnost izid izenačiti. Izidi — Sava : Kokrica 3:1, Naklo : Podbrezje 2:1, Trboje : Triglav 4:2. Vrstni red - Sava (21), Naklo (18), Podbrezje (14), Kokrica (13) itd. V B ligi si je Šenčur z zmago nad Zarico praktično že zagotovil prvo mesto in s to zmago že postal prvoligaš. Izidi — Šenčur : Zarica 6:1, Britof : Preddvor 1:1, Visoko : Hrastje 1:12. Vrstpi red - Šenčur (25), Zarica (21), Preddvor (17), Britof (15) itd. V mladinski ligi so Nakianci in Prim-skovljani tudi v tem kolu visoko premagali TVboje, oziroma Kokrico. Izida - Trboje : Naklo 2:8, Kokrica : Primskovo 0:3. Vrstni red - Naklo (17), Primskovo (15) itd. Pri pionirjih postaja vse bolj zanimivo, saj se kar tri moštva borijo za prvo mesto. Izidi — Šenčur : Kokrica 10:0, Primskovo : Naklo 8:0, Sava : Britof 1:1. Vrstni red -r Šenčur (17), Britof (17), Sava (17) itd. D. Jošt Dva kandidata za naslov prvaka Kranj — V 11. kolu gorenjskega nogometnega prvenstva so igralci Lesc doma premagali Alples iz Železnikov s 3:1. Bled je na gostovanju v Tržiču šele v drugem polčasu stri odpor domačinov — rezujtat 2:0. Bohinj je slavil minimalno zmago v Škofji Loki proti ekipi LTH. Po 11. kolu so v vodstvu nogometaši Bleda z 18 točkami pred Lescami s 16. Ti dve ekipi imata veliko prednost pred tretjeuvršče-nim Tržičem in ostajata edina kandidata za naslov gorenjskega prvaka. V pionirskem tekmovanju je Bohinj ugnal Bled s 4:0, medtem ko so jeseniški pionirji doma izgubili z vrstniki iz Lesc z rezultatom 1:2. Vodi Bohinj z 12 točkami pred Lescami z desetimi in Bledom s šestimi. V gorenjskem kadetskem prvenstvu so v minulem kolu igralci Jesenic doma izgubili s stražiško Savo z 2:3. Britofljani so na svojem igrišču visoko s 6:1 premagali škofjeloški LTH. Še hujši poraz (10:0) so zadali v Kranju Trigla-vanom igralci Alplesa. Na lestvici vodijo nogometaši Save in Britofa, ki imajo pred tretjeuvrščeno ekipo LTH že 14 oziroma 12 točk prednosti. Med tednom je bilo v Lescah finalno srečanje za jugoslovanski pokal na območju Gorenjske med domačimi nogometaši in igralci Alplesa iz Železnikov. Gostje so bili uspešnejši in so se z zmago 2:1 uvrstili v nadaljnje tekmovanje. P. Novak Avto-moto šport Odstop zaradi odvite matice Jane/ Pintar, član kranjskega avto-moto društva je imel na dirki za Veliko nagrado Nemčije v Hockenheimu, ki je veljala tudi /a svetovno prvenstvo veliko smolo. Na petkovem in sobotnem treningu se je / motorjem MBA prostornine 125 kubičnih centimetrov, uvrstil na M. mesto med 52 tekmovalci i/. 14 držav. V nedeljo je bilo Janezovo veselje kratkotrajno. Ze v dnSem krogu za ogrevanje se mu je odvila matica na sklopki, tako da n-muko do starta ni bilo mogoče odpraviti. Pintar je kljub temu poskusil, vendar je že v prvem krogu odstopil. V dosedanji desetletni tekmoval«, ka-heri si mu se ni primerilo, da b, moral zaradi tako malenkostne napake zapeljati T proge. Naslednja dirka za svetovno prvenstvo bo konec maja v avstrijskem Salzburgu. renduliC drugi, čuk Četrti Ml-id i dirkača iz Dupelj nadaljujeta z uspešnimi vožnjami. Na prvi Mlada aitKucu ij ~,0t0kros progi Kamen sca k v Lenartu v SSto osvojilo kranjsko .vt0-,„o,o društvo. I J Vojaki na spomladanskem krosu — Pripadniki planinskih enot Kranja, Škofje Loke, Tolmina in Bohinjske Bele so se pred nedavnim pomerili na spomladanskem krosu. Med posamezniki je zmagal Damir Bošnjak iz Vojne pošte Škofja Loka pred Jakom Škorjancem iz Kranja in Petrom Pibernikom iz Tolmina. Ekipno je slavila Vojna pošta Škofja Loka pred Bohinjsko Belo, Tolminom ter prvo, drugo in tretjo ekipo Vojne pošte Kranj. — M. Petrič Tekmovanje ob dnevu varnosti — V počastitev 13. maja — dneva varnosti — je bilo v Kranju že tradicionalno športno tekmovanje ekip Uprave za notranje zadeve Kranj, Postaje milice Kranj, Vojne pošte Kranj, Gasilsko-reševalne službe in Pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo. V malem nogometu je zmagala postaja milice pred vojno pošto in gasilci. V tekmovanju šahistov je prvo mesto osvojila ekipa uprave za notranje zadeve pred pokrajinskim štabom teritorialne obrambe in gasilsko-reševalne službe. Med namizno-teniškimi ekipami so največ znanja pokazali igralci vojne pošte pred upravo za notranje zadeve in gasilci. V kegljanju je pri posameznikih zmagal Zorko Saršon pred Markom Petričem (oba Vojna pošta Kranj) in Janezom Udetom iz pokrajinskega štaba, v ekipnem tekmovanju vojna pošta pred upravo za notranje zadeve in pokrajinskim štabom. V streljanju so prva tri mesta zasedli člani ekipe gasilsko-reševalne službe Franc Majcen, Jože Berčič in Franc Lukež. Ekipno so zmagali gasilci pred strelci uprave za notranje zadeve in vojaki. Skupni zmagovalec tekmovanja je postala Vojna pošta Kranj, drugi so bili športniki Uprave za notranje zadeve Kranj in tretji tekmovalci gasilsko-reševalne službe. - M. Petrič Zmage gostujočih ekip - V tretjem kolu nogometnega prvenstva škofjeloške občine je na domačem igrišču zmagala le ekipa Jelovice, v ostalih treh srečanjih pa so bile boljše gostujoče ekipe. Alpina iz Zirov je z 2:1 zmagala v Retečah, druga ekipa Kondorja je bila učinkovitejši od druge postave Poleta (rezultat 5:4), največje presenečenje pa so pripravili nogometaši Kondorja, ki so z 2:0 premagali prvo Poletovo ekipo. V pionirskem tekmovanju so mladi igralci Reteč doma ugnali ekipo Alpine s 3:0, nogometaši Gorenje vasi so doma izgubili s Poletom 1:3, zunaj konkurence pa so pionirji LTH doma premagali ekipo Kondorja z 1:0. - J. Starman Sedmi pohod na Poljano Kokrica - Domače športno društvo prireja prvo nedeljo v juniju že tradicionalni, sedmi pohod na Veliko Poljano katerega pobudnik je bil pokojni Jure Dolenc. Člani organizacij -skega odbora so že pričeli urejati dostopni, stezi s Trstenika, ob katerih bodo tudi letos opozorila o rastlinskih in krajinskih posebnostih tega področja. Pohod je rekreativnega namena in zmagovalec je vsakdo, ki po uri in pol pride s Trstenika na Poljano. Zadnja leta se je na planini pod Storžičem zbralo vsakič okrog dva tisoč pohodnikov. Šport ob koncu tedna Gorenjsko prvenstvo v krosu — Športno društvo Partizan Mošnje in Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica prirejata v soboto, 21. maja, v Mošnjah letošnje spomladansko prvenstvo Gorenjske v krosu. Pričetek tekmovanja, katerega pokrovitelji so Časopisno podjetje Glas in telesnokulturne skupnosti in organizacije Gorenjske, bo ob 10. uri. Nastopile bodo ekipe vseh gorenjskih občin. Tekmovalci bodo razdeljeni v 17 skupin po starosti in spolu. Mlajši in starejši pionirji in pionirke bodo tekli na 1000 metrov, mlajši mladinci, starejše mladinke in članice na 2000 metrov, za mlajše mladinke in veteranke bo proga doka 1500 metrov, za starejše mladince tri kilometre, za veterane A in B skupine štiri in za člane pet kilometrov. V vsaki skupini lahko nastopi neomejeno število tekmovalcev. Za ekipno razvrstitev štejeta po dva najboljša rezultata. Telovadna akademija v Kranju - V počastitev dneva mladosti prireja društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan Kranj danes, 20. maja, ob 19. uri v športni dvorani na Planini telovadno akademijo. Najmlajši bodo prikazali uro vadbe, pionirji in pionirke vaje na orodju, ritmične sestave, tekmovalne vaje ter vaje iz športne ritmične gimnastike. Nastopile bodo tudi telovadke Narodnega doma iz Ljubljane, ki se bodo na akademiji predstavile s posamičnimi in skupinskimi vajami iz ritmične gimnastike. Nogomet - Nadaljuje se nogometno prvenstvo kranjske občine. V soboto ob 17.30 bodo /ia sporedu srečanja članskih ekip Podbrezje : Sava, Kokrica : Naklo, Triglav B : Primskovo, Zarica : Britof, Preddvor : Šenčur. Hrastje : Grintavec. Ob 16. uri bodo srečanja pionirskih ekip Naklega in Šenčurja, Britofa in Prim-skovega ter Kokrice in Save. V nedeljo ob 10. uri bosta tekmi mladincev Primskovo skovo : Trboje in Zarica ; Kokrica. - D. Jošt Vaterpolo V Kranju tri tekme brez gled; KRANJ — Najboljša vaterpolska moštva Jugoslavije bodo drevi, v soboto in nedeljo stopila v drugi krog tega zanimivega prvenstva. Kranjski prvoligaš Triglav bo drevi ob 20. uri na letnem bazenu gostil šibeniski Solaris, v nedeljo pa ob isti uri še zagrebško Mladost. Toda obe predstavi-in nato še srečanje s POŠK Brodomerkurjem iz Splita bodo domači vaterpolisti igrali brez gledalcev". To je kazen, ki je VK Triglav doletela zaradi izpada neodgovornega gledalca na srečanju Triglav ■ Crvena-zvezda. Poleg tega. da so Tnglavani to srečanje izgubili za zeleno mizo s 5:0. je ta zapora za klub hud udarec, finančni in moralni za ves klub. Izvršni odbor VK Triglav iz Kranja je že obsodil početje izgrednika. Sicer je izvršni odbor mnenja, da se je v Kranju ves ta čas od sodnikov vedno sodilo v korist gostov in da so bili domačini le prevečkrat oškodovani. Vendar je bil tak izpad le prevelika škoda za ves slovenski vaterpolo. Posledice so igralci že čutili na nedeljski tekmi v Dubrovniku, ko so igrali z moštvom za izpad iz lige KPK iz Korčule. Triglav je namreč vodil že na koncu tretje četrtine z {):(>. Nato je na sceno spet stopil v kranjskem bazenu -okopar.: -oc-nik Odalovit iz Herceg NVuega. ?_ ko očitno je navijal za gostitelja ia je le-ta zmagal s 14:11. Sodnik Ocj-lovic je tudi izjavil, da v Kranju rw bo več sodil, temveč bo Kr„~ . nom sodil samo na gostovanjih. Izsledite njegovega sojenja /t .sine. S tem je pojasnjeno tudi vst kakšno bo sojenje na teh preosuiiir tekmah Triglavu. To je hk:.r.: !ui ves zakulisni boi £lede ob^t^ru Triglava v prvi ligi.' Začenja se torej drugi krog teg* prvenstva. Kranjčani v vseh te* enajstih kolih niso zabeležil: z&Jr ge. Čeprav so na gostovanji r. .r. » domačem bazenu izgubijaii. s svojo .igro vendar dokazovali da i* sodijo med prvoligaše. Že j J dr.? dve tekmi z Jugom in nate sc » KPK sta pokazali, da se forma glavanom vrača in s tem se že kare. da bomo od njih lahko v nadaljevanju pričakali boljše dni za kranjsk. vaterpolo. Lahko si drevi in v neoe 1 jo v igri s Solarisam in nato v nedeljo z Mladostjo obetamo tudi pr točk v letošnjem prvenstvu. D. Hume: Predtekmovanje za atletski pokal Slovenije Dvojna zmaga Kreka, Udovč prek sedmih metrov Ljubljana - V soboto in nedeljo so bila v Novi Gorici, Celju, Mariboru in Ljubljani predtekmovanja za atletski pokal Slovenije za člane in članice. Na stadionu za Bežigradom je nastopilo 180 tekmovalcev iz osmih atletskih klubov, med njimi tudi atleti kranjskega Triglava. Manjkali so le najboljši mladinci in mladinke, ki so s slovensko reprezentanco sodelovali na Savaria pokalu in na partizanski olimpiadi v Foči. Med dekleti je v Ljubljani najboljši rezultat dosegla Kranjčeva iz Olimpije v teku na 200 metrov. Apostolovski je preskočil v višino 210 centimetrov, v teku na 3000 metrov z zaprekami pa je Skubic, član Olimpije, v zadnjih metrih ugnal reprezentanta Novaka. Od Kranjčanov je bil najuspešnejši Krek, ki je zmagal v obeh najdaljših tekaških preskušnjah. Uspešna sta bila tudi Kabic in Mencinger v metu kopja. Udovč, ki je tekmoval v Celju, je skočil v daljino 716 centimetrov. Sklepno tekmovanje slovenskega atletskega pokala bo 4. in 5. junija. Pomembnejši rezultati — moški — 100 m: Cujnik (Novo me9to) in Smerkolj (ŽAK Ljubljana) 11,2, Štular 11,9, Petek (oba Triglav) 12,1; 400 m: Muhič (Olimpi-ja) 51.4. Pivk (Triglav) 54,6; 1500 m: Tekaške prireditve na Gorenjskem uspele Orehov (Olimpija) 4:13,0, Kelbtf Vehovec 4:33,2, Oblak Simčič 25,60, Jeretina (obe Triglav! višina: Rant (Olimpija) 175. Ra-.jeb glav) 155. L Kranj — Skrajno neugodna zima za ljubitelje hoje in teka na smučeh je dala zgoščen spored prireditev. Zime je bilo le dobrih šest tednov. Tekači so zato telesno slabSe pripravljeni dočakali največje pn: reditve, z opremo pa so se najbolj oskrbeli v mesecu novembru, potem pa je bilo zaradi slabe zime zaznati zastoj v prodaji smučarske opreme. Letos je bilo na proda jnih policah dovolj tudi maž za smuči. Večina organizatorjev večjih tekaških prireditev je zelo uspešno organizira a teke, kot na primer: v Dupljah, Cerkljah, Logatcu, Kočevju, itd ... Največ težav so imeli organizatorji maratonov na 42 km (Pokljuka, Črni vrh). Tehtne pripombe so bile dobra osnova za zelo živahno razpravo. katero so s strani SZS vodih: ing. Hvala, Rutarin Ravnikar. Zmaga se nasmiha domačini letalcem Lesce - Po dveh tekmovalnih dneh na 21. republiškem prvenstvu v jadralnem letenju in 1. mednarodnem tekmovanju za pokal Elana vodi član Alpskega letal-skega centra iz Lesc. 19-letni Boštjan Tristavec. V prvi disciplini, v dvakratnem hitrostnem preletu od Lesc do Krvavca Kranjske gore in nazaj je dosegel hitrost preko 124 kilometrov na uro kar je najboljši dosežek z dosedanjih državnih in republiških prvenstev. Drugo tekmovalno disciplino je dobil lanski republiški prvak, domačin Ivo Šimenc, ki je razdaljo do Kranjske gore, Celja m nazaj ao Kranjske gore in Lesc preletel s povprečno hitrostjo preko 104 kilometre na uro. V skupnem seštevku imajo po dveh disciplinah največ možnosti za končno zmago domači letalci, saj je Kar pet uvrščenih med prvo deseterico. Rezultati - dvakratni hitrostni prelet Lesce - Krvavec - Kranjsna gora - Lesce (244,8km): 1. 124,12 km/h, 2. Thaler (oba Lesce) 120,dl, 3. Stariha (Ljubljana) 118,64 4. Cenn 116,82, 9. Šimenc (oba Lesce) 110,1*, hitrostni prelet Lesce - Kranjca gora - Celje - Kranjska gora -Lesce (295,2 km): 1. Šimenc 104,11, Pristavec (oba Lesce) 98^5,3. ftgjj (Celje) 95,59, 7. Brodnik 84,08, 8. Thaler (oba Lesce) 83,13, vrstni red - republiško prvenstvo: 1. Pmtavec (Lesce) 1572 točk, 2. Stariha (Ljubljana) 1479, £ Šimenc 1474. 4. Thaler 1409, 9. Brodmk 1271, 10. Čeri« (vsi Lesce) 1262; B anov pokal: 1. Pristavec 1660 točk. 2. Šimenc (oh. Lesce) 1562, 3. Mosberger (Basei Švica) 1556. z Organizatorji množičnih tekaibfc - j reditev so sklenili, da bi bilo trefc* "j prog pregledati že poleti in ui^dt0- * vsega pa jih še homologirati ir. cm*-1®! težavnostno stopnjo (z zvezdic«* — lahka proga, dve — sredrieieii* r težka proga). Letos naj bi horaotof** tekaške proge na Ravnah na Koroš*2 Rogli, Osankarici, daljšo proge Tttv*'*1^ ga maratona, Pokljuko in v Ekipi}*^ * bo nova proga. , Registrirani tekmovalci, mi**«** republiškega in državnega prvecsf^ boelo odslej na množičnih prir«dir« sodelovali samo izven konkurence. pionirjev in udeležencev na mednar.vs* maratonih pri nas (Tek treh dežel tek). Smučarska zveza Slovenije bo organizatorjem pravočasno posreoc**« ustrezne sezname. Na vseh nmoix.i tekih bo odslej obvezna tudi r v konkurenca, kar bo pomenilo prvo«-4 organizatorjev prireditve za večji raio smučarskih tekov pri nas. Spregovorili so tudi o zmanjšan* tegorijf doslej pa naj bi bilo tefa^ kraievnih množičnih prireditvah. & ~A * jih bilo čimveč, osrednjih pa samo t-.c*4| Večjo skrb pa bo potrebno po^** nastopajočim. Sestanek, je med drugim eporor-J* premajhno uradno podporo ah sJJ*l razumevanje za množični tekaški Udeleženci sestanka so tudi memb- * marsikje množičnih prireditev ne x če bo usahnilo nesebično, požrtvovni delo amaterskih zanesenjakov Str**"« rili so tudi, da bo potrebno imen hin strokovno in organizacijsko brerf izvedbo, ki naj bi bila tudi ekonot sprejemljiva. Ob koncu sestanka so se on:&n:j*«F množičnih prireditev zedinili « samo največjih smučarskih tek»S*» reditev v sezoni 1983/84 : 20. nov*P - Gorje-Ppkljuka, 27. november krica-Jezersko, 4. december: B« in Rogla. 11. decembra: PoUmk*. decembra: Logarska dolina. 25. cembra: Lesce, L januar 19M Predraeja, 2. januar Logatec nuarja Žbilje, 8. januarja Draigc* Osankarica, 15. januarja Cerklje, januarja Duplje, 28. januarja ^ ter 29. Ravne in HotederSčica. bruarja Bloke, 12. februarja Trnov mnraton. 19. februarja rezerv ni l Sfn 26 februarja »Tek treh deieU marec rezervni ternun m^bo^o« venstvo veteranov, 11. marca t\>ti ka (Yassa), iS. marca Rogi a. marca Loga^ka dohna ^nn. min) in 1. ap«U Tek na V rSrf. , ,20. MAJA 1983 RADIO, KRIŽANKA 13. STRAN GLAS NAGRADNA KRIŽANKA , 20. maja ___j. program - glas- 1 - 4-05 Radjska šola za ijo - V partizanski - 8.35 Glasbena . Darijan Božič: 9.05 Glabena ma-10.05 Rezervirano L 1.05 Ali poznate . . .? JU Dang Thai Sona -. »S pesmijo po Jugosla-F 12.10 Iz glasbene tradi--fosiovanskih narodov ^ * wti - 12.30 Kmetij- ___ti . 12.40 Pihalne 13.00 Danes do 13.00 h krajev - Iz naših - 13.20 Osmrtnice, _t in zabavna glasba - J Od melodije do melo-* 1350 Človek iz zdravje »Izpod dvornih le-. . . . 14.25 Vrtiljak : ■ fiadio danes, radio jutri "i Naši poslušalci če-n pozdravljajo - 16.30 _i in zabavna glasba - Vrtiljak - 17.00 Studio " X -18.00 Pojemo in go-18.15 Gremo v kino -Obvestila in zabavna - 19-35 Lahko noč, 1945 Vsa zemlja bo apela — - 200° pa vam zaigra-21 05 Oddaja o mor-' y*r.arfčakih - glasba -" Informativna oddaja aičini in angleščini -ii naših sporedov -! Iz glasbene skrinje -" program - glasba „ na valu 202 - 13.00 do sedmih - Popot-Ob koncu Minute za EP i - 19.25 Stop pops 20 Mi - 21.33 Petkov kbb - 22.45 Zrcalo 22,55 Glasba za tprograma TA, 21. maja J Matinejski koncert, -pZicojmo pesem -[HeljdU čete - Celje -* Svetovna reportaža -1 Panorama lahke glasbe . 12 10 Godala v nt: 1230 Kmetijski nasveti i Naši poslušalci čestj-* pozdravljajo -13-00 do 13.00 - Iz »ašlh Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 15.05 Radio danes, radio jutri - 15.15 Vrtiljak - 16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak - 17.05 Spoznavajmo svet in domovino - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Dylan Thomas: Neke tople sobote - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - Sobotne pobude, »Človek m prosti čas«, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 21.18 Pol ure za šanson - 21.45 SOS - Sobotno obujanji spominov - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NEDELJA, 22. maja Prvi program 5.00 Jutranji program -; glasba - 7.30 Zdravo, tovariši vojaki - 8.07 Radijska l&a za otroke - Urs Widmer: Palčki so v mestu (prva izvedba) -Skladbe fca mladino - 9.05»Se pomnite, tovariši - 10U5 Nedeljska matineja - ll.w Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo - 13.10 Zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe -14.20 Humoreska tega tedna - Gy6rgy Mikes: Sprehod po Budimpešti - 14.45 Z majhnimi ansambli - 15.10 Pn nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterki zbori - I. oddaja iz koncerta Obale v Cankarjevem domu - 16.20 Popoldanski simfonični koncert - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - Miroslav Mitrovič: Markiz de Pacquepot - Na zgornji polici - 19.30 Obvestila m zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih - Skupni program JRT - studio Skopje -23.05 Literarni nokturno -Martin Carter: Pesmi - 23.15 Disko, disko - 00.5 Nočni program - glasba _ Drugi program 7.15 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, Zimzelene melodije in še kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.15 Naš podlistek - Bert Brecht: * Zgodbe gospoda Keunerja - 21.33 Lahke note - 21.45 Drugi program novega ročka - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 23. maja Drugi program 7.15 Ponedeljek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih -Z rokami in z glavo, glasba, »Znanost in tehnika«, Minute za EP in še kaj - 19.25 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 24. maja Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za srrednjo stopnjo - Spomini na Tita - 8.35 Iz glasbenih šol -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate? Friedrich Flotovv: Marta - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? - 14.25 Čez tri gore, čez tri dole - 15.05 Radio danes, radio jutri -15.15 Vrtiljak - 15.40 Naš gost - 16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radijska igra -Andrej Amalryk: Nos! Nos? Nos?! - Glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Mikrofon za slovenske Esvce zabavne glasbe - 23.05 iterarni nokturno - Zvoni- Sporočili ste nam = dvoboj Jezersko - Lom ^"^prnem spomladanskem dvo-^J^irfev SmV m Jezerskega na 1 SLT ^ki orogi pri Češki koči se je :L»Tpe^ 83® 3. Andrej Karni-2. Peter o .. L Marko Jr (oba Jezerskoj, m GoraiA ^>'ertko)?član[ce: 1. Renata (oba Jezersko ^ Barbara gaVs 2" N i člam i. Luka Karničar 2lirr 2 Mih^ Rozman (Lom), 3. '4^'soffiraSj. 2. Jože ^/(J^l^UVan (Lom). i^Lf^^Ških osnovnošolcev v Prvenstvo te*««* ° nQ drUŠtvo feranju - heroja Grajzerja, LfT^krit plavalni bazen, je l^oSf občinsko šolsko pr-^ravdo letošnje " Tekmovali so v J— hVnem Tprostem slogu ter v tmem, hrbtnem m y enako >*fetah, za vse pa je du P ^ m ~ » gost telji. Rezultati - Waniu ime? f0^ Kramar 2. ?*<<> - dekleta- i. pi an (VSe Stor-^Gradič, 3. Pjpa^t fantje: 1- g Aleš gtukelj n^J^-dek.««.: ,. .rena_ Grdič, 2. Barbara Kramar, 3. Majda Eigner (vse Storžič), fantje: 1. Tomaž Ribič, 2. Iztok Oman (oba Storžič), 3. Aleš Kavčič (Polet); hrbtno — dekleta: 1. Barbara Kramar, 2. Polona Zupan, 3. Majda Eigner (vse Storžič), fantje: 1. Mišel Vukota, 2. Janez Šmid, 3. Iztok Oman (vsi Storžič). V obeh štafetah je pri fantih in dekletih zmagalo šolsko športno društvo Storžič. - J. Kikel Dvaindvajseto srečanje strelcev Celovca in Kranja - V Kranju so se pred nedavnim že dvaindvajsetič pomerili v dvoboju strelci Celovca in Kranja. Za vsako ekipo je nastopilo deset strelcev s puško in pet s pištolo. V obeh disciplinah so slavili domačini. V streljanju z zračno puško so kranjski strelci ugnali goste iz Celovca za 14 krogov — rezultat 2840 : 2826 v tekmovanju s pištolo pa za 31 krogov - rezultat 1469 : 1438. Med posamezniki je v streljanju z zračno puško zmagal član gostujoče ekipe Thep Wedenig s 376 krogi pred Kranjčanom Frelihom s 371 krogi, Nadmessnigom iz Celovca s 369, Rozmanom 366 in Henrikom Peterneljem s 358 krogi. V streljanju s pištolo je prvo mesto osvojil Franc Peternelj mlajši s 375 krogi, drugi je bil njegov oče Franc s 372 krogi, tretji Drago Rotar, četrto in peto mesto pa je pripadlo Machnetu in Krennu iz Celovca. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki strelske zveze Slovenije in kranjski družbenopolitični delavci. — A. Lakner - „ žalostno vest, da nas je zapustila v 94. letu Sp0r°tf naš S mamk, stara mama, babtca, starosti nasa aipar|babica pra.prababica MARIJA KOSMAČ roj. JANEŽIČ u „kninice bo v petek, 20. maja 1983, ob 16.30 na Pogreb pokojniceDOsiPm pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 19. maja 1983 mir Makavič: Pesmi - 23.15 Operetna glasba - 00.05 Nočni program - glasba (samo na SV oddajniku I. programa) Drugi program 7.15 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - »Omejitev hitrosti« - glasba, »Na obisku v...«, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.33 Jazz na II. programu - Orkester Count Basie - Chet Baker nekoč in danes - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa ✓ SREDA, 25. maja Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško -9.05 Glasbena matineja -10.00 Dan Glasbene mladine - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Vrtiljak - 15.05 Radio danes, radio jutri - 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - Emil Cossetto: Zapisi o Titu - 18.15 S knjižnega trga - 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Bratov Avsenik - 20.00 Koncert za besedo - 20.25 Pianist Ivo Pogorelič igra Schuman-na - 21.05 Giacomo Puccini: Odlomki iz opere »Madame Butterfly« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - France Magajna: Sončni vzhod na morju -23.15 Za ljubitelje jazza -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Kultura, »Odprta vrata«, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Novi val - 20.20 Likovni odmevi - 20.33 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 26. maja Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Naši pisatelji Anton Ingolič - 8.35 Mladina poje - Pred XV. mladinskim pevskim festivalom v Celju (1) - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za. .. - 11.05 Ali poznate? -11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Jezikovni pogovori - 15.05 Radio danes, radio jutri -15.15 Vrtiljak - 16.30 Obvestila in zabavna glasba -16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Toneta Žagarja - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Preludiji Aleksandra Lajovica in Alojza Srebotnjaka - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Na dnu teme je luč -V - J. W. Goethe: »Faust« -21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Wallace Ste-vens: Pesmi - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -»Vroče-hladno«, Za mlade radovedneže, Mehurčki, glasba, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.00 Misel in pesem - 20.45 Moderni zvoki - 21.03 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - Dnevi jazza -Novi Sad 82 (1. oddaja) -Amaterski ansambli - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba 1 zS koheč programa " V' UUBKOV IME ZA MOŠKEGA POTOMCA IGRALKA NEM FILMA NIELSEN UMETNO VLAKNO SINTETIČNI POLIAMID OTOČNA SKUPINA i Z 00 NOVE GVINEJE AM FILM IGRALEC (GREGOR T) STAR OSLO-VANSKA PUACA EVROPSKA SLADKO-VOONA RIBA POLOŽAJ V JOGI UGOOENZA MEDITACIJO DESNI PRITOK MORAVE PRISTOJBI NA ZA ORANJE JAPONSKI BORILNI SPORT OTOK PRED JZ OBALO FRANCIJE (OSTRIGE) KOCA LESENJACA BARAKA FR TfROR ORGANIZ V ALŽIRU ST CESKIIN SAHIST IN SAHOVSKI TEORETIK PRISTA5 ARIJEVEGA NAUKA TONOVSKA LESTVICA TONALNOST MESTO V SZ SEV VZHODNO 00 MOSKVE MESTO V ZAH ROMUNU! 1 DRŽAVA INOUSKE UNIJE Rešitev nagradne križanke z dne 13. maja: amater, moneta, iritis, pesnik. Janku, EN, anonsa, Oto, rože, Tomaž, Abelard. Reš, carina, Alma, Vilar, ikravost. metro> akti, AL. aval, AN/Č, ris, Trnovo, kota, sinek. Atol, koka. Prejeli smo 181 rešitev. Izžrebnani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Julka Kavček, Ljubljana, Igriška 3/III, 2. nagrado (120 din) prejme Urška Gorjanc, Groharjevo naselje 11, Škofja Loka, 3. nagrado (100 din) prejme Anton Jenko. Poštno ležeče, Jesenice. Nagrade bomo poslali po pošti,- Rešitev pošljite do 25. maja na naslov: ČP Glas, Kranj, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din in 3. nagrada 100 din. Imetniki obveznic republiške skupnosti za ceste SR Slovenije si * mrmsmmi i«.. »«>.•». N»>i .. ...------... «#!«>*» J« «1*».. w MMUtliH mji :*msxt*mt* (masrtt RST S! .________. .u * '"'ri i r 'T'' ii iid i i'i'i i'' • M nmm * **»»»» £ Mr ii. ~ ■ i: ll§ ^ > m - Hjg, v - ^ opozarjamo vas, da je peti kupon unovčljiv samo kot cel prvi list obveznice. kupone, odrezane od obveznice, ne bo mogoče unovčiti. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj O LAS 14. STRAN. TELEVIZIJA, KINO PETEK. 20. TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 20. 5. 8.55 TV v Soli; T V koledar, Ruščina, Odmor, Čuvarji našega neba. Marin Držič, Poročila - 10.35 TV v šoli: Slovani na Balkanu, Risanka, Banat, Himna, Risanka, Dar življenja, Vedneži ne-vedneži - 17.25 Poročila -17.30 Pihalni orkestri: Godba milice - 18.00 Tarzan, ameriška risana serija - 18.25 Obzornik - 18.40 Po vloženem delu: Delovna uspešnost, izobraževalna odd. -19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Rockfor-dovi dosjeji, ameriška nadaljevanka - 21.20 Zrcalo tedna - 21.40 Nočni kino: Zaljubljena v oder, ameriški film - 23.10 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.25 Test - 16.40 PJ v vaterpoilu - Kotor Jug, prenos/slov. kom. - 17.40 Poročila - 17.45 Otroci ustvarjajo: Tito, domovina, svoboda - 18.15 Domača belež-nica: Ali znamo kupovati, 3. oddaja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbeni magazin - 20.45 Zagrebška panorama - 21.10 Vidiki, dokumentarna oddaja - 21.55 Nočni kino: Poletne želje, zimske sanje, ameriški film SOBOTA, 21. 5. 8.00 Poročila - 8.05 ZBIS: V. Jeraj - Bajke med rožami -8.20 Pedenjžep, otroška oddaja - 8 50 Tarzan, ameriška risana serija - 9.15 Učitelj, otroška nadaljevanka TV Beograd - 9.45 Mali svet, otroška nanizanka TV Beograd - 10.15 Zvoki godal: Kvarteti do Schuberta -10.55 Živali v gibanju, poljudnoznanstvena serija 11.20 Kruh skozi stoletja: Kruh je življenje - 11.55 Dolgo iskanje: Rim, Leeds in pustinja, angleška dok. serija - 12.50 Poročila (do 12.55) - 15.25 Nogomet Sarajevo : Radnički - prenos - v odmoru Aerobna gimnastika in propagandna oddaja - 17,15 PJ v rokometu - Crvenka : Me-taloplastika, vključitev v prenos v odmoru premor -18.30 Galaktika, ameriška nadaljevanka - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Draga Lili, ameriški film - 22.15 TV Teka - leto 1958: Prvi TV Obzornik - 23.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.00 Liga mladih lingvistov, otroška oddaja - 18.15 Ru-bežniki - ponovitev TV nadaljevanke - 19.00 Partizanske narodne pesmi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja ob dnevu letalstva -21.05 Poročila - 21.10 Človek in Čas, dokumentarna oddaja 21.40 Športna sobota - 22.00 Reportaža z nogometne tekme Partizan : Dinamo - 22.30 Japonska - Svetovni gospodarski čudež, dok. odd. NEDELJA, 22. 5. 9.50 Poročila - 9.55 Ziv žav, otroška matineja - 10.40 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka - 11.40 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila - 15.00 Tacen: Svetovni pokal v kajaku in kanuju na divjih vodah, prenos - 16.00 Sladkorna koča, češkoslovaški film -17.25 Naš kraj: Verd - 17.40 Športna poročila - 17.55 Sestanek v slonu - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka -19.22 TV in radio nocoj -19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 S. Cikeš: Daleč je nebo, nadaljevanka TV Sarajevo -21.00 Sfinga, dokumentarna oddaja - 21.50 Športni pregled - 22.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 9.00 Oddaje za JLA (do 10.30) - 15.30 Moja draga Klementina, ameriški film -17.15 Nedeljsko popoldne -19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Parada hitov zabavne glasbe - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Vzhodno od raja, ameriška nadaljevanka PONEDELJEK, 23. 5. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Ne pozabi, Makedonščina, Odmor, »Med bregi pisani«, Spominski park v Kumrovcu, Poročila - 10.35 TV v Soli: Krleža, Risanka, Južna Amerika, Kipar, Risanka, Življenjska prelomnica - film iz serije Botanik, Zadnje minute - 17.20 Poročila - 17.25 Učitelj, otroška nadaljevanka TV Beograd - 17.55 Turizem - Možnost in prilož- nost: Turistični izdelek, izobraževalna serija - - 18.25 Obzornik - 18.45 Podium -19.15 Risanka - 49.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 R. Seligo-B Jurjaševič: Triptih Agate Schwarzkobler in R. Seligo-B. Jurjaševič: Rahel stik, filma Agrft - 20.55 Studio 2 -22.05 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Eričijada, otroška serija -18.00 Miti in legende - 18.15 Prometna vzgoja - 18.45 Glasbena oddaia - 19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Bolnišnica na koncu mesta, češkosl. nadaljevanka - 22.00 Dober večer: Aifi Kabiljo, ponovitev zabavno glasbene oddaje TOREK, 24. 5. 9.05 TV v šoli: TV koledar, Jugoslavija in njena vioga v svetu, Odinor, Dnevnik 10, Savinjska dolina. Zanimivo potovanje, Poročila - 10.35 TV v šoli: Kemija, Risanka, Velikani svetovne književnosti. Govori Dragoslav Andrič, Risanka, Glasbeni pouk, Zadnje minute - 16.40 Šolska TV: Poklici v kovinarstvu, Erozija, Izotopi, Samoupravljanje - 17.45 Poročila - 17.5C ZBIS-B. Jurca: Čudovita stenska ura - 18.05 Španski balet Maria Rosa - 2. oddaia - 18.25 Obalno-kraški obzornik - 18.40 Naj zaori pesem o svobodi, slovenski kratki film - 18.55 Knjiga -19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 J. Steinbeck: Vzhodno od raja, ameriška nadaljevanka 20.45 Titoisti pričajo, dokumentarna oddaja - 21.45 V znamenju Oddajniki II. TV mreie: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja - 18.15 Prva knjiga -18.45 Rockpaiast koncert -19.30 TV dnevnik - 20.00 Narodna glasba - 20.45 Revolucija, ki traja, dokumentarna oddaja - 21.35 Zagrebška panorama - 21.50 Kulturne diagonale: Pariz-2 del, oddaja TV Ljubljana Zg 2 SREDA, 25. 5. 9.25 TV v šoli - 10.35 TV v šoli: Človek in okolje, Risanka, Kocka, kockica, Nevarnost na.cesti. Risanka. Telesna vzgoja, Vedeži-Nevedne-ži -17.25 Poročila - 17.30 Ciciban, dober dan: Čarovnik -17.50 Zlati in srebrni iz mednarodnega Celja - 18.25 Notranjski obzornik - 18.40 Mostovi - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.50 Vreme - 19.55 Dan mladosti, prenos zaključne prireditve Beograd -21.00 Film tedna: Rdeča nogavica, zahodnonemški film -22.30 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Izbira poklica - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -19.55 Dan mladosti, prenos -21.00 Glasbena oddaja - 21.15 Nogomet - Finale pokala prvakov - Juventus : Hamburger SV, posnetek iz Aten (do 23.00) v odmoru ... ČETRTEK, 26. 5. 9.05 TV v šoli: TV koledur, Sadno drevje pomladi,. Odmor, Klub mladih tehnikov, Energija in znanost, Risanka, Poročila - 10.35 TV v šoli: Kemija, Risanka, Združeni narodi, Poročila, Risanka, Poklici : veterinar, Od Beograda do Grocke -16.50 Šolska TV: Poklici v kovinarstvu, Erozija, Izoto- fi, Samoupravljanje - 1*.50 oročila - 17.55 Živali v gibanju, angleška poljudnoznanstvena serija - 18.35 Podravski obzornik - 18.49 C as, ki živi - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zma 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Tednik - 21.05 Francoski šanson s Catherine Sauvage -21.30 Dolgo iskanje: Dežela izginjajočega Bude, angleška dokumentarna serija - 22.20 Poročila \ Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Modro kot pisano, otroška nanizanka - 18.15 TV mozaik, oddaia o znanosti -18.45 Afrika pleše - 19.30 TV dnevnik - 20.00 P. P. Njegoš: Jaz, Rade Tomov, monodrama -. 20.45 Limoges: EP v košarki - Jugoslavija : Francija, prenos (slov. kom.) v odmoru Propagandna oddaja - 22.15 Zagrebška panorama P IZBIR OKEN NOVO V KINU t 1 fKlNO Ameriško kriminalko Getaway (Beg) režiserja Sama Peckinpaha smo pred leti v kinu že videli. Gre torej za ponovno odkupljeno liecnco. Zaradi napete vsebine in odlične igre (Steve McQueen. Ali MacGraiv) bo bržkone deležna prav tolikšnega zanimanja kot ob prvem prikazu. Film predstavlja rop banke in obračun izpuščenega zapornika z bando ter s policijo. Francoski pustolovski film Sekta iz Marakeša prikazuje skupino mladih, kijih kriminalci pod krinko nove vere zlorabljajo za svoje hudobne namene. Mladi policijski inšpektor pri iskanju sorodmce spozna vse strahote, ki jih preživljajo zapeljani fantje in dekleta. Od danes do nedelje bodo v kinu še predvajali odlično ameriško komedijo Dan. ko so se vsi smejali režiserja Petra Bogdanovicha. Prikazuje tri prijatelje, družubnike v detektivski agenciji Odisej, katerih vodilo je »vedno smo budni«. V glavnih vlogah nastopajo: Au^lrcg Hepburn, Ben Gazzara, John Ritter, Colleen Camp. V Potem ko grofu Drakuli. slavnemu vampirju, nacionalizirajo arad opusti rodno Transilvanijo in emigrira v ZDA. Ker trpi zaradi pomanjkanja hrane, je njegov prvi prekršek v Ameriki vlom v zavod ^a transfuzijo km Potem pa *e začnejo tudi ljubezenski problemi . V filmu Ljubezen na prvi ugriz igra naslovnega junaka George Ha- milton. , / i k i > , ' KRANJ CENTER 20 in 21. maja amer. barv. komedija DAN, KO SO SE VSI SME.JALI ob 16. 18 in 20. uri, 21. maja ob 22. uri premiera amer. ban:, komedije LJUBEZEN NA PRVI UGRIZ 22. maja dal. barv. film IMENUJEM SE NO BOD Y ob 10. uri, amer. bari', komedija DAN, KO SO SE VSI SMEJALI ob 15.. 17. in 19. uri, amer barv. film GETA WA V ob 21. uri 23. in 24. maja amer bari. komična srhljivka LJUBEZEN NA PRVI UGRIZ ob 16., 18. in 20. uri 25. m 26. maja franc. barv. komedijo SEKTA IZ M A RRA KECMA ob 16... IS. in 20. uri KRANJ STOR2IČ 20. maja amer. ban. ljub. druma MORAM VPRAŠATI MAMO ob 17., 19. in 21. uri 21. maja ital. barv. film IMENUJEM SE NOBODY ob 17. in 19 uri. amer. ban\ do kument. film NOSTRADAMUS - MOŽ, KI JE VIDEL PRIHODNOST ob 21. uri 22. maja ital. barv. film LOVEC NA MORSKE PSE ob 14. uri, nem. ban\ erot film SILVI A V CARSTVU STRASTI ob 16. m 18. uri, premiera jug. bani vojne drame PRE GON ob 20. uri 23. maja ital. barv. film LOVEC NA MOR SKE PSE ob 17., 19. in 21. uri 24. maja nem. ban', erot. film SILVI A V CARSTVU STRASTI ob 17., 19. in 21 uri 25. maja jug. barv. film PREGON ob 17., 19. in 21. uri 26. maja amer. ban. film BITKA MED ZVEZDAMI ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 21. maja ital. barv. pust. film LOVEC NA MORSKE PSE ob 16. uri, jugosl. barv. film V A RIOLA. VERA ob 18. in 20. uri. premiera franc barv. pust. filma SEKTA IZ MARRA KECMA ob 22. uri 22. maja ital. barv. film IMENUJEM SE NOBODY ob 15. uri, amer. barv. film NO STRADAMUS - MOŽ, KIJE VIDEL PRI HODNOST ob 17. in 19. uri, amer. barv. komična srhljivka LJUBEZEN NA PRVI UGRIZ ob 21 uri 23. maja amer. bani akcij, film ŠTIRJE ASI ob 18. in 20. uri 24. maja amer. barv. film IZURJENA, DA UBIJA ob 18. in 20. uri 25. maja amer. bari film BITKA MED ZVEZDAMI ob 18. in 20. 26. maja jug. barv. film PREGON ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM 21. maja amer. barv. film IZURJENA, DA UBIJA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma GETA WA Y ob 22. uri 22. maju amer. barv. film DAN. KO SO S F. VSI SMEJALI ob 18. uri, amer. barv. igrano-dokument film NOSTRADAMUS - MOŽ. KIJE VIDEL PRIHODNOST ob 20. uri 25. maja amer. barv. igrano dokument, film NOSTRADAMUS - MOŽ. KI JE VIDEL PRIHODNOST ob 18. m 20. uri Na splošno so kupci pri nakupih nekaterih izdelkov, ki nam služijo reiativnc malo časa (avtomobili barvni televizor m podobno) m so dragi, pogoste zelo poglobijo v uporabne lastnosti izdelka. Pri nakupu oken in vrat. ki prse-stavliaio dolgoročno in pomembno odločitev pa pogosto m tako. Pri izbr le-teh ne pomislimo na to, da odločitev giede izbire pomeni. # bo počutili v lastnem domu. kakšni bodo prihranki energije, kakšni bodo sfe-ški vzdrževanja stavbnega pohištva ipd Prav zato mora graditelj odgovor na naslednja osnovna vprašanja ■ kakšne so: stopnja kvalitete, tehnične lastnosti in izvedba izdelkov M kateri izdelek je pri primerljivi kvaliteti cenovno ugodnejši ■ kateri izdelek je gospodarnejši Na postavljena vprašanja si kupec s strokovnimi posveti oblikuje mneme oziroma lastne kriterije. Sestavili smo vprašalnik, ki vam bo to de« olajšal Ta zajema, po našem mnenju, najpomembnejše kriterije Pomagač vam pri oceni in dokončni izbiri oken. Zavedamo se namreč, da le dobra izbira pomeni dobro naložen denar. • Ali zagotavlja proiavajaiec oken uporabo izbranega lesa smreke jelke : vlažnostjo 10±2% . . , • Ali so okenski profili troslojno lamehrani m je tako skozi optimare preseke zagotovljena optimalna funkcionalnost • Ah proizvajalec oken s svojo konstrukcijo (enojna pripira) in sodobnim tesnilom zagotavlja visoko stopnjo tesnenja • Ali je steklo v zasteklitveni brazdi zaščiteno proti poškodbam >n ustrezno zaščiteno s trajno-elastičnim silikonskim kitom • Ali vam proizvajalec nudi okno s pravilno vgrajenim in dimenzioniranim aluminijskim odkapnikom s plastičnimi končniki, ki zagotav^-pravilno odtekanje vode • Ali so okna in balkonska vrata opremljena s kvalitetnim enoročr^ zakritim vrtljivonaaibnim okovjem • Ali okovje omogoča enostavno regulacijo naleganja in povesa kri| ter ima ojačan kotni tečaj • Ali lahko na okna in vrata vgradite senčila (omar.co z roleto, polkru žaluzije) . • Ali vam proizvajalec nudi kemijsko in povrsinsko ter konstrukc.jsk: zaščito okna • Ali zagotavlja proizvajalec s stalno kontrolo dobro kvaliteto: — vodotesnost — zrakotesnost — toplotna izolacija 0 Ali ima proizvajalec primerno servisno službo in lahko računate ra morebitna popravila tudi po malo daljši uporabi • Ah vam proizvajalec poleg navedenih funkcij nudi konkurenčno prodajno ceno Informacije; tel. 061 861-411 D. D 26. maja nem. barv. erot. film S1LVIA V CARSTVU STRASTI ob 18. in 20. uri DUPLICA 21 maju nem. barv. erot. film S1LVIA V CARSTVU STRASTI ob 20. un 22. maja franc. ban. film SEKTA U MARRAKECMA ob 15. in 17. uri. ital. ban-, erot. k rim film HOTEL KLAINHOEF ob 1925.'maja amer ban. film GETA WA Y ob 20. uri 26 maja amer. barv. komična nhrljivna LJUBEZEN NA PR VI UGRIZ ob 20. uri KOMENDA 20. maja amer. barv. film GETA WA Y ob 20.30 un .,, 21 maja amer. bani ljub. drama MORAM VPRAŠA TI M A MO ob 20.30 uri JESENICE RADIO 20. maja amer ban', film BITKA MED ZVEZDAMI ob 18. in 20. uri.premiera amer barv. komične srhljivke lJuBEZEN NA PR VI UGRIZ ob 22. uri 21. mara ital. ban, film NOB0DY IN INDIJANCI ob 16. uri, amer. ban film Bil M MED ZVEZDAMI ob 18. in 20. uri 22. maja hongk. barv film MASCtVA-NJE PREK RIŽA NIH PESTI ob 18. in 20. 23 in 24. maja franc. barv. film SEKTA IZ MA RRA KECMA ob 18. in 20. uri 25. maja brazd. ban', glasb, film BA r, o A Y BRAZll. ob 18. in 20. uri JESENICE PIAVŽ 20. maju nem. barv. en>t. film SILVI A V CARSTVU STRASTI ob 18. in 20.uri 21. maja amer ban film SUPERMAN ob 16. uri. amer. bani komedija PORa 1 rt oo 182Z maja ital. barv. film NOBODJ IN INDIJA NCI ob 10. un. amer. barv fant. film SUPE RMAN ob 16. uri, amer. barv. komedija PORKY'S ob 18. m 20. uri 23. maja amer. barv film BITKA MED ZVEZDAMI ob 18 in 20. uri 24. maju brazil ban. glasb, film BA Y, BA > BRAZIL ob 18 m 20 uri rjnsTRADA ■ , 26. ma/a amer. barv. film NOSTRA U A MUS - MOŽ. KI JE VIDEL PRI HODNOST ob 18:in 20. uri DOVJE 21. maja amer. ban film ŠTIRJE ASI ob 2°22n maja amer bar. film BITKA MED ZVEZDAMI ob20. uri RADOVLJICA 20. maja amer barv. film GOLJUFIVA IGRA ob 21. uri „„ _ . , iunf, 21. maja angl. barv. f'lmr^t^. /,o MEC KRAIJA ARTHURJA ob 9. uri amer barv. film GOUUFIVA IGRA ob 22^maja amer barv. film GOLJUFIVA IGRA ob 19. ur, angl. bah>. t'm bKOALt-BUR - MEC KRAIJA ARTHURJA ob 21. uri 23. maja angl. ban\ film EXCALIBl S -MEC KRALJA ARTHURJA ob 21 un 24. m 25. maja indij, ban , film PRISŠ--SE LJUBEZEN ob 21. uri 26. maja amer. barv. film LOVSC J® JELENE ob 21. un BLED 20. maja franc. barv. film DRaGA *** ob 21. uri 21. maja amer. barv. film FURUA * 19. uri, amer. ban<. film ANGEL VANJA ob 21. un 22. maja amer ban-, film ANGEL ** ŠĆEVANJA ob 19. uri, amer. ban FURIJA ob 21. uri 23. in 25. maja amer. bari fUm LJUFIVA IGRA ob 21. un 24. maja angl. barv. film EKCALIBi? -MEC KRALJA ARTHURJA ob 21. un 26. maja indijski ban>. film P RISE-i N LJUBEZEN ob 21. uri BOHINJ - BOH. BISTRICA 21. maja franc. ban', film DRAGA V.4 V: ob 21. uri 22 maja hongk. ban. film BREIROk. MAŠČEVALEC ob 19. m 21. uri 26. maja angl. ban>. film EKCALISi R -MEČ KRALJA ARTURJA ob 21. un ŠKOFJA LOKA SORA 20. maja amer. erot. film SVET SEKŠ^ v 18. in 20. uri 21. in 22. maja angl drama CL0'> t* SLON ob 18. in 20 uri 24. in 25. maja amer. drama SKRfiv LJUB1MCI ob 19. in 21. uri 26. maja amer. komedija CRNI * 21. uri 2ELEZNIKI OBZORJE 20. maja angl. drama ČLOVEK SLCS > " 22.maja amer. erot. film SVET SEKSA* 21 uri, amer. drama MEJA NA 5-1-GRANDE ob 19. uri 25. maja amer. drama VRNITEV \ LJENJE ob 21. uri POLJANE 20. maja amer. drama MEJA S A j GRANDE ob 21. uri 22 mara amer. drama VRNtTE\ \ LJENJE ob 17. uri 24. maja amer. komedija CRM Sl> v 21. uri NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS, j 20. MAJA 1983 OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE .15. STRAN GLAS zavarovalna skupnost triglav gorenjska OBMOČNA SKUPNOST KRANJ «ourza medsebojna delovna razmerju pri Delovni skupnosti Zavarovalne »apnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj razpisuje nasledka prosta dela in naloge: L SKLFPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ IN POSREDOVANJE TONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ TER INKASIRANJE PREMIJ - v zastopu Stara Fužina (Bohinj) i SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ TER INKASIRANJE PREM U - v zastopu Cerklje ^ 1 in 2. Popravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih po-»jev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: .'.,,. - da imajo popolno srednjo šolsko izobrazbo oziroma najmanj poklicno strokovno izobrazbo. - da imajo 2 leti delovnih izkušenj, - odslužen vojaški rok, - posebno veselje za delo z ljudmi in terensko delo ^nost pri izbiri imajo kandidati, ki stanujejo v območju zastopa. • prošnji za sklenitev delovnega razmerja je potrebno predložiti kratek ži-jenjepis in zadnje šolsko spričevalo. ^io ie treba nasloviti na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorska območna skupnost Kranj, Oldhamska 2, sektor za samoupravno *?amziranost in kadre. . V* za oddajo prošenj poteče 15. dan po objavi. J izbiri kandidata bodo vsi prijavljeni obveščeni najkasneje v roku 30 dni »poteku objavnega roka. BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE Kranj, Tomšičeva 3 Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge 2 KV KOMBINIRANIH FRIZERJEV (moški in ženski) - - „ Jni^on r>a«5 za nadomeščanje delavk na porod-^SSSJfn—^ lubniku škofjiLoki. '-indidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevat, se nasled- \ imajo končano poklicno frizersko šolo planinsko društvo KRIŽE Razpisuje prosta dela in naloge OSKRBNIKA KOCE NA KRIŠKI GORI za določen tesv'etni sezon. od 15.6. do 15.9.198J k. J J 4 hi izpolnjeval naslednje pogoje: Kandidat m« bi J brez službenih obveznosti, I nezdrav ustvarjalen, da ima osnovno znanje v strežbi, spo-za vodenje kuhinje in pripravo jedil, sposobni upravljati tovorno zicnico košnje pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov Planinsko Hštvo Križe 64Ž94. ..... 0 A u 4 i 0 izbiri bomo kandidata obvestili najkasneje v 8 dneh po poteku Opisnega roka. m in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o 4 delovna razmerja TOZD Tovarna stikal Kranj objavlja , VODJE TEHNOLOGIJE ZA IZDELAVO SESTAVNIH DELOV I visokošolska izobrazba strojne smeri, Pogoj'- o fptne delovne izkušnje, - Sene ustrezne organizacijske sposobnosti TFHNOLOGIJE ZA MONTAŽO STIKALNIH NAPRAV Z VODJE izobrazba elektrotehniške smeri (šibki tok). Pogoji: - v1 fetnedc! o v ne izkušnje predvsem s področja elektron,- ke , VODJE ANALITSKE SKUPINE 3. VODJr- n šolsRa izobrazba organizacijske smeri. Pogoji: — * J delovne izkušnje, - fzpjt l/ WF - hitri postopek in ustrezni tečaji /.a vrednotenje del 4. REZKAI^A na .ola kovinarske smeri. Pogoji: ' higiene ustrezne delovne izkušnje, I dvomesečni poskusni rok ;ve z dokazili o i z |H» In jeva nju pogojev in opi-Wdati naj P'^" J^iCi« v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Kiber- SSsSitfSC^ 'Krani poliks žiri Nu osnovi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Kovinarstvo Žiri objavljamo prosta dela in naloge KONTROLORJA Pogoji: — VKV delavec kovinske smeri s posebnim poudarkom na kontroli izdelkov črne metalurgije, varilstva in tlačnih posod, — 3 leta delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3 mesečno poskusnim delom. Kandidati za objavljena dela in naloge naj svoje vloge z dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DO Poliks, TOZD Kovinarstvo, Komisija za delovna razmerja, Jezerska ulica 7, Žiri. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavljenem roku. IMOS - SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TRŽIČ, p. o. Razpisna komisija delavskega sveta razpisuje dela in naloge združene s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za DE ARHITEKT BIRO V KRANJU: VODJE ENOTE ZA PROJEKTIRANJE IN URBANIZEM Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom o načelih za izvajanje kadrovske politike izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba FAGG — smer arhitektura, 5 let ustreznih, delovnih izkušenj, ustrezne moralnopolitične vrline in organizacijske sposobnosti, ki omogočajo opravljanje del in nalog in opravljen strokovni izpit Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 15 dneh po objavi javnega razpisa v zaprti ovojnici na naslov: Imos — SGP Tržič, Blejska cesta 8, s pripisom »za razpisno komisijo«. Izbira kandidatov bo opravljena v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. DELOVNA SKUPNOST DRUŠTVA INTERFILM KRANJ Stritarjeva 1 64000 Kranj razpisuje po 14. členu statuta DS društva Interfilm Kranj dela in naloge s posebnimi pooblastili: 1. PROGRAMSKEGA VODJE DS DRUŠTVA INTERFILM KRANJ 2. VODJE KOMERCIALNE DEJAVNOSTI Poleg pogojev določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: — visokošolska izobrazba družboslovne smeri, — 5 let delovnih izkušenj in znanje vsaj dveh tujih jezikov, — organizira, vodi in usklajuje delo strokovne službe, — izdeluje predloge planskih dokumentov službe, društva ter skrbi za njihovo uresničevanje, — pripravlja predloge za vključevanje društva v dejavnosti SIS in ZKO, — predlaga zasnovo filmskih in drugih kulturnih manifestacij ter skrbi za njihovo izvedbo, — predlaga oblike mednarodnega sodelovanja društva, — nadzoruje uresničevanje del in nalog strokovne službe pod 2.: — srednjeošolska izobrazba ekonomsko komercialne smeri, — tri leta delovnih izkušenj, — organizacijske sposobnosti na področju ekonomsko propagandne dejavnosti in založništva Kandidati naj svoje pismene vloge s potrebnimi dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Društvo Interfilm Kranj, (za razpisno komisijo), Stritarjeva 1, 64000 Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 15 dneh po izteku razpisa. Obrtno podjetje za popravilo tehtnic TEHTNICA Benedikova 1, Kranj razpisuje po sklepu komisije za medsebojna razmerja prosta dela in naloge 1. 2 tehnicarjev Pogoji za opravljanje del in nalog: — poklicna šola kovinarske stroke Delo se združuje za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim rokom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Tehtnica Kranj, Benedikova 1. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni. Razpis velja do zasedbe. BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ razglaša naslednja prosta dfla oziroma naloge na podlagi 10. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladu /. 21. čl. Zakona o delovnih razmerjih: v Vzdrževalno energetskih obratih OPRAVIJANJE KIJUČAVNIČARSKIH DEL (1 oseba /.a nedoločen čas) Pogoji: peklicna šola kovinske smeri, — 1 leto delovnih izkušenj VZDRŽEVANJE STROJEV IN OPREME (1 oseba /.a nedoločen čas) Pogoji: — poklicna šola kovinske smeri. — 1 leto delovnih izkušenj OPRAVLJANJE ZIDARSKIH DEL (1 oseba za nedoločen čas) Pogoji: — poklicna šola za zidarje, — 1 leto delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski oddelek 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav. mig l OS*« MOUtTM >» mfto M« M LOV Al«« OMt(M m *T»OJ«» Delovna organizacija LIMOS ŠKOFJA LOKA Kidričeva 51 objavlja prosta dela in naloge 2 KONSTRUKTERJEV Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj, ali — višješolska izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo traja 3 mesece Stanovanj ni. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave oglasa na naslov: DO LIMOS, Kidričeva 51, Škofja Loka. Osnovno zdravstvo Gorenjske TOZD Zdravstveni dom Kranj Popravek razpisa, ki je bil objavljen 17. 5. 83 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za TOZD Zdravstveni dom Kranj 1. ZUNANJEGA DELAVCA za počitniški dom Piran 2. UPRAVNIKA 3. KUHARICE 4. POMOČNICE V KUHINJI 5. STREŽNICE Pogoji pa ostanejo isti, kot so že bili objavljeni. GLAS 16. STRAN OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE UG0QN0! ŽELITE POCENI IN BLIZU PREŽIVETI SVOI LETNI ODDIH! POČITNIŠKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA ima na voljo v sezoni 83 še nekaj prostih kapacitet v počitniškem domu Portorož in Strunjan: v predsezoni: od 21.6. do 28.6. v sezoni: od 28 6. do 12.7. ter od 9.8 do 30.8 v posezoni: od 30.8. do 13.9.1983 Cene: od 290, din do 550 din dnevno Prijave sprejema društvo na sedežu v Škofji Loki, Mestni trg 3, telefon: 62-227 (ponedeljek in torek od 9. do 12. ure ter ob sredah od 9. do 16. ure). H EUM JESENICE Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višjo izobrazbo pravne smeri, — ter 3 leta delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih. Kandidati naj prošnjo z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Elim Jesenice, Hrušica 72 c. Kandidat bo izbran za dobo 4 let. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po končani objavi. Prošnje brez zahtevanih dokumentov ne bomo obravnavali. IZBRALI SO ZK VAS Na sprehodu po kranjskem GLOBUSU smo v drugem nadstropju na MER-KURJEVEM oddelku opaziti Učno izdelane komplete kopalniških zaves, ki utegnejo priti prav tistim, ki nimajo radi mokrote po kopalnici. Praktične kopalne zavese so namenjene tako tušem kot kopalnim kade m in jih je zlahka montirati. Na voljo je 11 raznih tipov zaves, ki so izdelane iz PVC folije ali pla-stificiranega polyestra. držala pa so iz eluksiranih alu-cevi. Cene kompletov kopalnih zaves se sučejo od 1.373,— do 4.180.— dinarjev. Praktičen pripomoček. ki spada v vsako kopalnico, ki vam prihrani mučno pobiranje vode in brisanje tal. Za otroke od 3. do 16. let lahko v industrijski prodajalni blejske Vezenine dobite vzročaste obleke iz potiskanega bombaža, kombinirane s čipkami. Cene se gibljejo od 470 do 1.124 dinarjev. AERODROM LJUBLJANA Letališko in turistično podjetje n. sol. o Brnik TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM n. sub. o. Komisija za delovna in stanovanjska razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. PRIPRAVLJANJE IN KUHANJE JEDI (3 delavci) Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusno dobo. Kandidati morajo imeti končano poklicno šolo kuharske smeri. Izpolnjevati morajo tudi posebne pogoje, ki veljajo za delo na letališču in mejnem prehodu. Ponudbe z dokazili o končani šoli pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: AERODROM LJUBLJANA, Kadrovska služba, 64210 Brnik. Iltll Na sejmu malega gospodarstva v Kranju je LTH Škofja Loka predstavila toplotno črpalko. VTČ — 2 YU za ogrevanje sanitarne vode Ogrevanje sanitarne vode s pomočjo toplotne črpalke pomeni zelo smotrno potrošnjo električne energije ter znižanje stroškov za ogrevanje uporabne vode. Toplotna črpalka za ogrevanje sanitarne vode je primerna predvsem za pripravo sanitarne vode v gostinskih objektih, objektih družbene prehrane ter gospodinjstvih. DEŽURNI VETERINARJI od 20. do 27. 5.83 za občini Kranj in Tržič TERAN JANEZ, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, tel.: 26-357 ali 21-798 VEHOVEC SREČKO, dip. vet., Kranj, Stošičeva 3, tel.: 22-405 za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občino Radovljica in Jesenice GLOBOČNIK ANTON, dipl. vet., Lesce, Poljska Pot 3 a, tel.: 74-629 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV Kranj Staneta Žagarja 35 bo na javni licitaciji, dne 26. maja prodajala večje število rabljenih ELEKTRIČNIH KOMPRESOR.! EV. Pričetek licitacije ob 10. uri. Ogled kompresorjev je možen uro pred pričetkom licitacije. Na izlicitirano ceno je potrebno plačati še prometni davek. Blago se prodaja po načelu videno — kupljeno. CGP DELO TOZD PRODAJA PODRUŽNICA KRANJ Koroška 16 zaposli VEC RAZNAŠALCEV za dostavo časopisa DELO v Kranju. Delo je v zgodnjih jutranjih urah, primerno za študente, dijake, gospodinje, upokojence. Ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi Podružnici CGP Delo Kranj, Koroška 16, Informacije po telefonu 21-280. ¥ RUDNIK URANA Žirovski vrh Gorenja vas — Todraž v ustanavljanju • Komisija za delovna razmerja DO Rudnik urana Žirovski vrh v ustanavljanju Gorenja vas—Todraž objavlja oziroma Ronovno objavlja oglas za opravljanje prostih del in nalog s polnim delovnim časom: 1. VODJE SLUŽBE ZA VARSTVO PRI DELU (1 delavec) 2. ANALITIKA ZA FIZIKALNO KEMIJSKE METODE II (1 delavec) 3. PREVAJANJE IN ADMINISTRATIVNA DELA (določen čas) (1 delavec) 4. GEOLOG - TEHNIK PRI ODKOPAVANJU (1 delavec) 5. OPERATIVNO IZVAJANJE RADIOMETRlCNIH MERITEV (1 delavec) 6. VZDRŽEVANJE ELEKTROHIDRAVLIČNIH VRTALNIH GARNITUR (1 delavec) 7. ADMINISTRATIVNA DELA IN STROJEPISJE (določen čas) (1 delavec) 8. RAZNA RUDARSKA DELA (Več delavcev) Pogoji: pod 1. — pod 2. - pod 3. — pod 4. — pod 5. — pod 6. — pod 7. — pod 8. — visoka izobrazba rudarske smeri, strokovni izpit za tehn. vodenje jamskega obrata. 3 leta ustrezne prakse po opravljenem strokovnem izpitu, visoka ali višja izobrazba kemijske ali fizikalne smeri, znanje tujega jezika, do 2 leti delovnih izkušenj višja izobrazba ustrezne smeri, aktivno znanje angleščine in poznavanje strokovnih tekstov znanje strojepisja, do 2 leti delovnih izkušenj, geološki ali rudarski tehnik, osnove radiomctrije, do 5 let delovnih izkušenj, osnovna šola, poznavanje odgovarjajočih predpisov, do 2 leti delovnih izkušenj, KV izobrazba strojne ali elektro smeri, do 5 let delovnih izkušenj, srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri, znanje strojepisja, do 2 leti delovnih izkušenj, KV rudar, vozniški izpit B oziroma C kategorije, — do 5 let delovnih izkušenj. Izmensko delo je na delih pod točko 4., 5., 6 m 8. Jamsko delo je nade... pod točko 4., 5 6. m I!, stalno in na delih pod točko 1. občasno. Starost nac 21 let se zahteva za opravl-janje del pod točko 4. 5. in 8. Delovno razmerje se sklene za določen čas na delih pod 3. za približno I: mesecev (nadomeščanje delavk pri delu v času porodniškega dopusta) na delih pod 7. za določen čas od 1. 6. do 31. 8. 1983. Na vseh ostalih delih se sklene plovno razmerje za nedolžen ca^Za objavljena dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški pregled pred .«pt slitvijo. Dela se opravljajo v Zirovskem vrhu. Možnost rešitve stanovanjskega vprašanja v Gorenji vasi (predvidoma do konca letu 1983). ■. , .. . .. . .„,ii; fsoričevali) o izpolnjevanju pogojev, opi- r t^^^Knt^&.kiJn življenjepisom po„jej„ v ku K dni po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh. kamniška @ f »rtiča kamniška @ ftrčic* OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 17. STRAN O Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK, n. sol. o., Kranj RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1983/84 TOZD KARTONAŽA Kranj, b. o. Grafična šola Ljubljana - kartonažer IV. st. - tiskar za offset tisk IV. st. TOZD TISK Kranj, b. o. Grafična šola Ljubljana - tiskar za offset tisk IV. st. TOZD BLAGOVNI PROMET Kranj, n. sol. o. 1 štipendija 2 štipendiji 2 štipendiji ___za oblikovanje Ljubljana - oblikovalec V. st. 1 stipendija 'andidati morajo izpolnjene prijave predložiti na obrazcu DZS «ter priložiti zadnje šolsko spričevalo in zaključno spričevalo --zaključku šolanja. Hšnje z dokazili prejema tajništvo delovne organizacije 15 dni ^delovne organizacije je možen v četrtek, 26.5.1983 ob i ari. ALPETOUR SOZD ALPETOUR Škofja Loka K- i * na nodlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela Sge ! TOZD GOSTINSTVO KRANJ i VZDRŽEVALCA * 1 2 KUHARJA (1 za določen čas) 3.' TOČAJA ZA BIFE TRŽIČ sff _ KV vodovodni instalater in 2 leti delovnih izkušenj, - noskusno delo 2 meseca, , _ gostinska šola smer kuhar in 1 leto delovnih izkušenj, 3 I S^rngttin^Sec in 1 leto delovnih izkušenj, - poskusno delo en mesec. „-ig se sklene za nedoločen čas, razen pod točko 2. kjer se ?pre*me za določen čas - nadomeščanje delavca na odslu- Vu vojaškega roka. \ K , dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi Crt f žba Kmnj, Koroška 5. Kandidati bodo o .z.du obveščen, v W dni £ «teku prijavnega roka. ENGINEERING KRANJ Poštna ulica 3 Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili VODJE FINANČNO-RACUNOVODSKEGA SEKTORJA Widati morajo poleg v zakonu določenih splošnih pogojev iz- ^tati ekonomske smeri, 4 leta delovnih izkušenj, Ločini politike kvalitete Vratna doba traja 4 !^tag j navedene pogoje^aj prijave z dozidati, ki ^P^JH dni po objavi razpisa na naslov DO Engine- tzia pošljejo v roK-u __^ -r^SaAj, Poštna ulica 3. zbili bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po končani objavi s__. _ Ujetje za PTT pKranj, Radovljica in Škofja Loka /ZD za ptt promet Jeseni ,vlj. več prostih del in nalog za IN USMERJA- Kostnih pošiljk) v^ii: - anodnovi^šol^k^izobraževanje a 1 i I Semoma tudi nedokončana osemletka. • , sklene za nedoločen čas s poskusno dobo treh Plovno razmerje sedobi delavec službeno obleko. Ce "rsecev. Za tn na svežem zraku, se odločite in se veselje za d^e°n^prošnjo na sedežih TOZD za ptt promet rbno zglasite P ^IJ' Titov trg 9; na Jesenicah, Tito- l"' V Ra komisije za delovna razmerja po TOZD 8 dni V av* sprejemajo k ^^^ bo(lo obveščeni o izbiri najkasneje STANOVANJSKA ZADRUGA »DOM« RADOVI JICA Cankarjeva 27 objavlja prosta dela in naloge 1. GRADBENEGA TEHNIKA 2. FINANČNEGA KNJIGOVODJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — da imajo srednješolsko izobrazbo gradbene smeri z opravljenim strokovnim izpitom in 3 leta delovnih izkušenj, pod 2. — da imajo srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu. I^elovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Stanovanjska zadruga Dom Radovljica, Cankarjeva 27, z oznako »za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. INTEGRAL TOZD Gostinstvo GOZD MARTULJEK Objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA -KADROVNIKA Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še: — končana srednja administrativna ali ekonomska srednja šola, — 3 leta delovnih izkušenj, — 2 mesečno poskusno delo, — delo se združuje za nedoločen čas Rok prijave je 8 dni. Rok obvestila o izbiri je 15 dni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Gostinstvo GOZD MARTULJEK. KMETIJSKA ZADRUGA Škofja Loka objavlja javno licitacijo 2 TOVORNJAKOV TAM T 110, oba nosilnost 5,5 ton Ix?to izdelave 1976. Licitacija bo 30. maja 1983 ob 8. uri pred mehanično delavnico KZ Škofja Loka, Jegorovo predmestje. Odbor za POHOD PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE POROČILO o javnem žrebanju dobitkov loterije 27. Pohoda po poteh partizanske Ljubljane, ki je bilo 17. maja 1983 v Ljubljani srečke, ki se so zadele srečke, ki se so zadele končujejo dobitek končujejo dobitek na številko din na številko din 090 ' 300 — 84 200- 630 1.000 — 474 400- 14170 3.000 — 11154 2.000,- 42870 3.000 — 56924 2 000 - 59730 2.000 - 54885 3.000 - 751 400 - 77125 5.000- 29101 4.000,- 036655 10 000 - 015941 10.000— 027491 150.000- 52466 3.000- 039691 10.000 — 080451 20.000- 53847 2.000- 198911 10.000- 64707 2.000 - 014617 300 000- 76522 5.000,- 195902 50.000 — 08 200- 288 500.- 013 400 — 808 300 - 313 300 — 51488 3.000,- 523 500 - 117873 100.000,- 48669 4.000,- 109849 10.000 - 195709 30.000 - Dobitke izplačuje na podlagi uradne žrebne liste odbor za Pohod po poteh partizanske Ljubljane, Ljubljana, Gregorčičeva 15, vsak dan razen sobote in nedelje od 8. do 13. ure. ^ Do 20. junija pa še vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure. Dobitke do 10.000.— din izplačuje odbor brez odbitka, dobitke nad 10.000 — din pa z odbitkom davka na dobitke pri igrah na srečo. Dobitniki lahko pošljejo srečko v izplačilo s priporočenim pismom. Izplačilo dobitkov zastara v 60. dneh od dneva javne objave poročila o žrebanju Komisija za loterijo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame ANTONIJE BEGUŠ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, bivšim sosedom in znancem iz Savske Loke, sedanjim sosedom iz Planine 10, prečastiti duhovščini za opravljen obred in pevcem za prelepo zapete pesmi. Posebna zahvala Bolnišnici Golnik za lajšanje bolečin. Še enkrat vsem iskrena hvala za izražena soža-Ija, podarjene vence in cvetje in za tako lepo spremstvo ob njenem preranem slovesu. HČERKA MILENA Z DRUŽINO IN MOŽ FRANC 2. maja je minilo leto dni, odkar je cesta zaustavila korak, in 18. maja je prenehalo biti plemenito srce najdražjega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta IVANA GORJANCA Težko je spoznanje, da si odšel in nas zapustil tako same. Odšel si tja od koder ni vrnitve. V naših srcih je ostala bolečina, v našem domu pa praznina, ki ne bo nikoli minila. V mislih si vedno z nami! Vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prižigate svečke in prinašate cvetje, iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre, svakinje in tete FRANCKE ROZMAN se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam pomagali ter nam izrekali sožalje. Posebno pa smo se dolžni zahvaliti dr. Stenškovi za požrtvovalno zdravljenje ob njeni težki bolezni, stricu Karolnu za vsestranski trud ter izvršene prevoze. Jerinčevi Anici za nesebičn-; unoč, Jožkotovi razredničarki 1. K. č. razreda Šolskega centra Iskra Kranj in prof. Metki / \ k za izkazano pozor nost. Lepa hvala g. župniku za izrečene tolažilne besede ter oprav^.v .K.grebni obred. Hvali, tudi vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki ste drago pokojnico v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. ŽALUJOČI: mož Franc, sinova Franci in Jožko, sestri, bratje z družinami ter drugo sorodstvo Šenčur, Voglje, Hrastje, Škofja Loka, 14. maja 1983 O LAS 18. STRAN MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE PETEK, 20. MAJA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 93. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, teta in sestra MARIJA JENKO roj. LOGONDER p. d. Korošceva mama iz Lipice pri Skofji Loki Pogreb pokojnice bo v soboto, 21. maja 1983, ob 16. uri na pokopališču Lipica. Do pogreba leži na domu — Lipica št. 2 ŽALUJOČI: hčerke Polda, Pavla, Tilka in sin Kocjan z družinami ter drugo sorodstvo Lipica pri Škofji Loki, 19. maja 1983 MALI OGLASI tel: 27-960 V SPOMIN Mineva leto, odkar nas je zapustil naš ljubljeni oče, stari oče, brat in stric JANKO ŠKRJANEC iz Seničnega Ostaja nam bolečina v srcih in grenka resnica, da ga ni več med nami. Vsem, ki se kdaj v mislih srečate z njim, morda obiščete njegov grob, najlepša hvala. VSI NJEGOVI Senično, 18. maja 1983 Vsem, ki ste jo poznali, sporočava žalostno vest, da je nenadoma umrla najina draga mama ADRIANA KOČEVAR upokojenka iz Kranja, Gorenjskega odreda 18 Od nje se bomo poslovili v petek, 20. maja 1983, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: sin Alfonz in žena Helga Konigsberg, Kranj, 17. maja 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica FRANCA ŠIFRARJA iz Gorenje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili v njegov zadnji dom. Posebno se zahvaljujemo dr. Bojanu Gregorčiču za obiske na domu in lajšanje bolezni. Iskrena hvala sosedom Gasilskemu društvu Gorenja vas, vsem drugim gasilskim društvom gorenjevaškemu oktetu za Žalostinke, govornikom za poslovilne besede in g. župniku za poslovilne besede in opravljen obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame, prababice, sestre in tete AMALIJE CANKAR roj. ERZNOŽNIK se iskreno zahvaljujemo dr. Radoševiču, dr. Sedeju in dr Perdanovi za skrb v času njene bolezni in lajšanje trpljenja Hvala vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v težkih dneh slovesa stali ob strani in jo spremili na /adnii poti Posebej se zahvaljujemo vaškim mladincem OO 7SMS Selo ki so se v tako velikem številu poslovili ob njeni krsti in ji darovali cvetje. Zahvalo izrekamo predstavniku S7DI Selo Janezu Ravnikarju za izbrane besede slovesa. Hvala g dekanu Vojku Seljaku za lep pogrebni obred poslo-vitve od naše mame in njegove tete. ŽALUJOČE DRUŽINE: Cankar. Simončič, Ptičar Selo — Žiri, 12. maja 1983__ PRODAM Prodam PRAŠIČKE, težke od 25 do 35 kg. Visoko 5. Šenčur 4418 Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 170 kg. Posavec 16, Podnart 1452 Prodam brejo TELICO simentalko. Jugovic, Binkelj 16, Škofja Loka 4568 JARČKE rjave hisex, se dobijo od 20. maja do 25 junija. Fujan, Hraše 5, Smlednik, tel. 061-627-029 4706 Prodam suha hrastova DRVA in MOTORNO ŽAGO stihi tip 050. Preddvor 10, tel. 45-368 4711 Prodam 25 vreč APNA in 500 kosov zidne OPEKE (30, 25 in 12). Meglic, Bistrica 78 pri Tržiču 4712 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA. Čadovlje 3, Golnik _ 4713 Prodam 4 PRAŠIČE za pitanje, tež-ke po 60 kg. Lahovče 14 4714 Prodam ŠTEDILNIK (4 plin), otroško KOLO in dva FOTELJA. Škunca, Tuga Vidmarja 12, Planina 4715 Prodam dve dvodelni OKNI s polkni, 100x 100. Pavel Bajt, Žerjavka 3, Kranj 4716 Prodam OSTREŠJE 6x6, krito z malo salonitko. Krmelj, Frankovo naselje 6, Škofja Loka 4717 Prodam NAKLADALEC za gnoj (zadnji), motor 7,5 KM. Velesovo 40 4718 Prodam novo KOSILNICO za »Tomo Vinkovič«. Olševek 54 4719 Prodam rabljena VRATNA KRILA. Informacije v popoldanskem času. Ivan Eržen, Sp. Besnica 9, Besnica 4720 Prodam 2 STREŠNI OKNI pural 74x112. Istenič, Luznarjeva 24/A, Kranj 4721 Poceni prodam macesnove PLOHE in plamafeks za izolacijo centralnih cevi Tone Pelko, Hotemaže 51/B (popoldan) 4722 Prodam sedem tednov stare graha-ste PETELINČKE, cena 80 din. Stano-nik, Log 9, Škofja Loka 4723 Ugodno prodam 400 kosov strešne OPEKE novoteks »Vesna«, temno rdeče s posipom in 10 m schiedel DIMNIKA 2 x 16, brez zračnika. Frlan, Grenc 29, Škofja Loka 4724 Prodam dva uokvirjena GOBELINA, 38x51 »Poletno jutro« - 8.000 din, 32 x 46,5 cm »Rože v vazi« — 7.000 din. Martina Gerič, Zlato polje 3/C, Kranj 4725 Prodam novo ŠPORTNO KOLO na 5 prestav. Završnik, Planina, Lojzeta Hrovata 2, stanovanje 7 (popoldan) 4726 Ugodno prodam krajnike za DRVA. Basaj, Weingerlova 16, Šenčur 4727 Prodam JEDILNICO B-2 »Brest Cerknica« in ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Mojca Jukić, Stošičeva 4, K^anj 4728 Ugodno prodam 2 m" PESKA za fasado teranova, 2 m' SIPOREKSA 10 in 5 cm 300 kosov STREŠNIKA grafitno sive barve. 30 m črnih CEVI 3/8. Informacije dobite po tel. 26-903 zvečer 4729 Prodam PLOHE, colarice in LES za ostrešje. Franci Švigelj, Levstikova 2, Bled x 4730 Prodam traktorsko ŠKROPILNICO s 300-litrskim plastičnim sodom. Olševek 27, Preddvor 4731 Prodam 300 kg vrtnega SENA in OTAVE. Zg. Otok 5, Radovljica 4732 Ugodno, nujno prodam kvalitetno SENO. Polje 18, Vodice 4733 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka. Ogled popoldan. Jože Kozjek, Zg. Besnica 122 4734 Prodam lipove HLODE. Kupa 11, Kranj „ 4735 Prodam 3 mesnate PRAŠIČE, težke po 120 kg. Informacije po telefonu 061-831-895 4736 Prodam hrastove PLOHE. Vinko Ro-tar, Podreča 101, Mavčiče 4737 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO. Milka Šlibar, Kamna gorica, Zg. Dobrava 13 4738 Ugodno prodam SADIKE nizkih, vedno cvetočih BEGONIJ (srčkov, vo-denk). Jože Konc, Mošnje 37, Radovlji- 4739 Prodam mlado KRAVO pred drugo telitvijo. Zasip, Stagne 27, Bled 4740 Prodam športno KOLO s tabularji. Slavko Brumen, Bistrica 165, Tržič, tel. 50-835 .4741 Prodam keramične talne PLOSCICh 10x20, III. klase, 40 nr in leseno DRVARNICO, dimenzije 6x6 m (dvokap-nica/ kritina betonski folc). Smlednik 15 4742 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Podhom 20, tel. 77-676 4743 Prodam italijansko DIRKALNO KOLO olimpia št. 62. Frelih, Sovodenj 12 4744 Prodam dobro ohranjeno POSTELJO brez jogija, v belo-zeleni kombinaciji. Telefon 28-087, Jana Belovič. Janeza Puharja 2, Kranj 4745 Zaradi selitve ugodno prodam dobro ohranjeno KUHINJSKO POHIŠTVO »Orhideja« marles. Informacije v večernih urah po tel. 74-538. Kelbel, Gradnikova 111, Radovljica 4746 Prodam staro OSTREŠJE. Zg. Brnik 28, Cerklje 4747 Stereo RADIO-KASETOFON, 4-ste-zni MAGNETOFON, 3/4 in 3/8 črne CEVI, 4 kg" TOPCONTA in 4 kg HO-MARSELAKA, prodam. Telefon 061-325-431 _ 4748 Ugodno prodam črnobel TELEVIZOR gorenje. Jenko, Trboje 63, Kranj 4749 Ugodno prodam rabljeno DNEVNO SOBO (omaro meblo, sedežno garnituro javor). Telefon 75-207 popoldan 4750 Prodam 1300 kosov STREŠNE OPEKE špičak 32, leseno konstrukcijo (grušt) ter OKNA in VRATA za barako in približno 2 m2 bele stenske prizme. Informacije po-tel. 77-964 4751 Prodam dve novi OKNI »Glin Nazor-je« z roletama, nezastekleni, dimenzije 180 x 140, do 30 % ceneje, ali zamenjam za okni 120 x 140. Jože Šmid, Otoki 12, Železniki 4752 Prodam dolgo POROČNO OBLEKO, št. 38, roza barve. Marija Stenovec, Britof 176, Kranj 4753 Prodam POROČNO OBLEKO, modro, italijansko, št. 40, KOSTIM, beig barve, številka 40 (hlačno krilo), otroško pleteno KOŠARO za potovanja. Ogled vsak dan. Snežana Mirosavljev, Tuga Vidmarja 10, Kranj — Planina II. 4754 Poceni prodam litoželezno kopalno KAD. Kranj, Jezerska c. 130 4755 Prodam dve KOBILI z žrebetom. Franc Vilfan, Vešter 22, Škofja Loka, tel. 62-856 4813 Prodam OBRAČALNIK maraton 140 B za kosilnico BCS. Podobnik, Bukovica 7, Selca nad Škofjo Loko 4814 Ugodno prodam dolgo POROČNO OBLEKO, krem barve, št. 38—40, kupljeno v Avstriji. Telefon 064-62-625 4815 ŠPORTNO KOLO professional, prodam. Teran, Nasovče 17, Komenda 4816 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Jerala, Podbrezje 103 4817 Podarim majhne PSE. Bodešče l/A, Bled u 4818 Prodam dnevno sobo, svetle barve. Ogled vsak dan popoldan. Kavčič, Šempetrska 49, Kranj - Stražišče 4819 V SPOMIN 21. maja mineva leto, odkar naju je zapustil nadvse dobri mož in oče LOVRO ERŽEN Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala! Ravnica, 16. maja 1983_ ZAHVAIA V 39. letu starosti nas je prerano in nenadoma zapustil dragi brat in stric FRANC LEBAR iskreno se zahvaljujemo sosedom, sodelavcem in vsem prijateljem za spremstvo na zadnji poti, podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujemo govorniku Francu Čarmanu za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in Stražiškim pevcem za žalostinke. VSEM ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! Žalujoči vsi njegovi. Stražišče, Hrastje, Britof, Ljubljana, 7. maja 1983 Prodam pol hektara stoječf TRAV Praprotna polica 19. Cerklje Prodam domačo MAST in Velesovo 64. Cerklje FID STIKALO. PPR 3x 1,5 prodam. Šifra: Ugodno Prodam KRAVO simentalko. tom. Peračica4 pri Brezjah Prodam dobro ohranjeno VO vrtno kosilnico. Telefon 064-40-14T Prodam 30 kg BARVE za silos, i 7, Preddvor Baker (0,55), v bali. prodam 42-258 Prodam STREŠNOI OPEKO vec — kikinda. Lisičnik, P1 Kranj Prodam 17 vreč fasadnega TA, po 100 din za vrečo. Rode. ' ska 27, Čirče Ugodno prodam 2000 STREŠNIKOV trajanka. Nas:, oglasnem oddelku Prodam športni VOZIČEK za čka. Ciperle, C. na Belo 1. Kranj Prodam 14-colski železni VOZ. Zg. Brnik 81. Cerklje Prodam izolacijski FASADNI TERIAL: stiropor, acrvnolit. Kranj, C. na Rupo 31 Prodam barvni TELEVIZOR i in 150 kv. m OPAŽNIH DESK. ramcije po tel. 24-906 po 14. uri Prodam KUHINJSKO nekaj rabljenih OKEN z roleto.: sov strešne OPEKE, sive. gladke.: meške. Nahtigal, RetLjeva 9. Čirče Prodam KASETOFON sanvo 2003, za 2,2 SM. Informacije po 064-25-822 od 15. ure dalje Prodam enoletnega ŽREBETA izbiri. Žiganja vas 31, Tržič. Prodam KASON 6,20 x 2.40, in 2 kub. m PLOHOV 5x20x! Franc Stanonik, Zminec 54. Šfc ka. tel. 62-265 dopoldan Prodam nove SATNICE. Jczć ner, Godešič 28, Škofja Loka Prodam KRAVO s teletom. Gc vas 39, Reteče, Škofja Loka Prodam dobro SENO m OTAVO 2 govedo. Žbontar, Zali Log 40. f Prodam drobni KROMPIR 14, Žabnica " Prodam ZVOČNIKE korting _ ohm, 6 W sinuse, 40 — 20000 Hz. garanciji, cena 3 SM. Telefon popoldan Ugodno prodam ohranjen t TELEVIZOR gorenje. Dragica Staretova 14, Cirče Prodam OTROŠKO POSTEL jogijem in globok OTROŠKI CEK ter MOPED za dve prestavi ! jan Podjed, Tončka Dežmana 2 " na, st. 42 Prodam visoko brejo mlado KRAV in dva PRAŠIČA, težka po 70 kg maše 42, Škofja Loka •Prodam sharp receiver. KJ FON z zvočniki in ZVOČNIKE . 1 — 150 W, pet kanalni MIKSER co in prenosni stereo dvojni K. A FON. Držanič, Kranj, Gradni* tel. 23-926 Prodam dva raztegljiva FOl-garderobno predsobno OMARO iti; mijast ČOLN maestral 9. Bojan Juleta Gabrovška 21, Kranj- Prodam prenosni TELEVIZOR TV 3110, ekran 31 cm, 220/12 V. 113, Kranj Prodam MEŠALEC. Zg. Brni Cerklje Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK plin, 2 elektrika) spodnji omare: ^ ne 30 cm za kuhinjo »Orhideja- 1 ral. Zg. Brnik 76, Cerklje Prodam dve mladi KILAVI ki s teleti in 10 kub. m steklene VOL NE za izolacijo, debele 3 in 4 cm 17, Cerklje na Gorenjskem Prodam PRIKOLICO z diferenc*J lom, za kosilnico motti. Janez Mef^-j Grahovše 23, Tržič W Prodam dobro ohranjen ŠTFDI-" NIK. Ogled vsak dan. Milutin Fvls-Tončka Dežmana 2, Planina — K" j Prodam OBRAČALNIK za (pajk). Zg. Brnik 61 Prodam barvni TELEVIZOR ^ ' ( azur (novo) ali gorenje eolor tej Smledniška 46, Čirče — Kranj « Prodam 1 hektar stoječe TRAV F DETELJE. Zalog 28, Cerklje Prodam špčrtni VOZIČEK za čka. Telefon 60-407 Prodam samonakladalno PRI KOČO, 17-kubično! Franc Vrhunc. ska 41, Kranj - Orehek Prodam WALKMANA s slušalka® in zvočniki. Telefon 61-688 Prodam mqtorno KOSILNICO ^ al, še v garanciji. Arh. Preddvor 10 ^ Prodam 8 dni starega BIKCA s:n*J talca. Lesce, Alpska c. 70 «» Prodam ŠOTOR za več oseb Tete** 26-857 zvečer • Prodam PLOHE in DESKE (borovi ter nekaj ŽELEZA, debeline 6 mir.. ^ na po dogovoru. C. na Belo 6. Kranj^ Prodam ZAPRAVLJIVČKA plet kširom za enega konja. Jane: ; bec, Sebenje 52, Križe Prodam APARAT za točkovno va^t me Podobnik, Mlaka 76. Kranj Ugodno prodam HI-FI zvočnika a , mo 2 x 90 W in ŠOTOR za ^^ L fen 1 sezono. Telefon 064-77-4; , 4NV Malo rabljen ŠTEDILNIK goreive H elektrika, 2 plin), prodam. Svege^ " kUp6rod^m KOMPONENTE tenvton lamelni PARKET, II. vrste. Kranj. * dričeva 11 (podstreha) > ■■ a. MAJA 1983 MALI OGLASI, DEŽURNE TRGOVINE, LOTERIJA 19. STRAN GLAS SPOŠTOVANI POTROŠNIKI vse na enem mestu SJKATESI Kranj davimo vse potrebno *NIKE pijače PVC kozarce. ) .25 ETNO V NARAV! m S. te komplet STROJ z mešalcem V: m izdelavo betonskih kva-" tVelerno 3, Tržič 4940 femdvojno POMIVALNO KORI-^jalnikom in stekleno pre-'■STF.NO / v rati 2.50 x 2.40. Mu-vr " " Hrovatu », Kranj 4947 j b 4 tednov starega črnega u Marica ovčarja. Kranj, Tavčar- MU danes dalje bom pro-ššfttf dva meseca stare f RKICE. fchinj 38, Naklo. m italijanski otroški športni L Telefon 21-267 4756 italijanski otroški športni —i Marija Leskovec, Srednja ^ Šenčur 4757 «5 rabljen KOMPRESOR dan-C10 B ali 11 x 22 ali od stare za-»be skrinje. Nemški rovt 27. Bo-1 Bistrica , 4758 o a, obračalnik »Tomo Vinko-kupim. Marija Lah, C. talcev :ka Bela-Jesenice 4 100-litrski MEŠALEC za be- Wub Milosavljevič, Frankovo Škofja Loka 4760 »k laf tro« BUKOVIH DRV. «9. Cerklje u ,4868 15 novih ali dobro ohranjenih -JEV — 9-satarjev. Vidic, Les-Ibti 16, tel. 74-368 4869 BUKALIT LAK za parket. I Groharjevo naselje 41. Škofja ■ globok in športni OTROŠKI - ,PFG« Z mrežo. Telefon 4904 suhe smrekove »COLARICE« '•iSFTICF Franc Rupar, Kidri-S^ka, tel. 61-275 4905 STROJ za izdelavo betonskih Te'efon 21-235 dopoldan 4906 1290 kosov isospan ZIDAKOV r 51-493 4907 ILA___ prodam MOTORNO KOLO Hudobivnik, Koknca. Gro- 1 Kranj lAVO 101 po delih: streha mo- 4 vrai, menjalnik prodam, nove prage ter poden. Vene. lASrnTa^GOLFJL(4vra-" m9 Smledniška46, Kranr »t osebni avto MERCEDES 3«nik 1977. Telefon 064-28-550^^ 74CTTAVO 101, letnik 1974, blatnike, SU, £&SrXvO 750. letnik 19«. £SS?A$> 101. letnik ,«7. im^MOTOR » «-16 in dele. -'"I^AVO 750. letn.k 1071 Sri* OMARE. Grad ^Tavto RENAULT 12. Marjan lVa»0147&ik 1975o i^AgjSfc 750 za dele m - ^» NSU 1000. Branko :^«'J^OMAT.C 3. do-%IPOREKS 5 do 3 cm "SrPR^OUCO. Moenik. 'V^RTbSrO. letnik >078. Staneta Žagarja 21. ^ ZASTAVO 850, staro 4 me-'■Hefon 61-737 , SM .Kličite popoldan po tel. 27^19 I »rodam ZASTAVO 750. Tone Ziherl. Sr. Bitnje 97, Žabnica 4877 Prodam RENAULT 12. letnik avgust 1!)74, dobro ohranjen. Hartman, Hafnerjevo naselje 89, Škofja Loka 4878 Odlično ohranjen AMI — SUPER. prodam. Informacije po tel.: 064-61-536 vsak dan zvečer 4879 1'rodam MERCEDES 1118 trampus. hidravlični volan, letnik 1976. kuson 6.20x2.40. nov. Franc Stanonik, Zrni nec 54 Škofja Loka. tel.: 62-265, dopoldan 4880 i »roda m ZASTAVO 101, letnik 1974, Jezerska (55, tel.:21-574 4881 ZASTAVO 101, vozno, registrirano do novembra 83, zu dele in NSIT 1200 C no dolih, prodam. Cest% na Belo 33, Kranj 4882 Prodam CITROEN GS. letnik 1975. Drinovec. Okroglo 1. Naklo 4883 ZASTAVO 750, letnik 1974, ugodno Diodam. Informacije po tel.: 82-850 F 4884 1MV PRIKOLICO 450 SPECIAL s predprostorom, rabljeno tri sezone, prodam ali zamenjam za manjši avto. Ponudbe pod: »Poletje« 4885 PLATIŠČI z gumami 165 SR 14. poceni prodam. Telefon: 27-600. Veljka Vlahoviča 27/IV. Kranj 4886 MOTOR ČZ 175, dobro ohranjen, poceni prodam. Šenčur, Zupanova 11 • 4887 VW 1300. letnik 1971, prodam. Telefon- 25-971 int. 29 v soboto dopoldan 4888 Ugodno prodam tovorni avto CSE-PEL, kiper, 5 T, letnik 1976, registriran do" marca 1984. Drinovec, Strahinj 38, Naklo 4889 Prodam FIAT 125 P, letnik 1976 in OPEL MANTO, brez stroja. Hrovat, Potoki 15, Žirovnica, tel.: 75-010 4890 Prodam MINI, letnik 1976, Krnica 26 Zg. Gorje 4891 ~ Prodam KATRCO, letnik 1976, ohranjeno, za 6 SM. Biček, Mošnje 26, Radovljica 4892 R 4, starejši tip, poceni prodam, primeren za manjše popravilo ali za re-7(>rVne dele. Lado Mrak. Industrijska 3 Žiri 4893 ' Novo ŠKOLJKO za Zastavo 750 in ZASTAVO 750, letnik 1970, prodam. Franc Ipavec, Hraše 12 a, Lesce 4894 Ugodno prodam PRINZA 1200- Mojca Nagrošek, Predoslje 117, Kranj 4895 Prodam OPEL REKORD, poceni, tudi na kredit. Topić, Savska c. 1, Kranj 4896 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, z generalno obnovljeno karoserijo, na fovo registrirano. Telefon 064-28-321 Prodam ZASTAVO 101C letnik P)80 34 000 km. registrirano do februarja 1984, garažirano. cena 21 SM Telefon 22-958 4778 Prodam MOTOR tomos 14 M, letnik tufii Dvorje 70. Cerklje 4779 Prodam MOTOR tomos 14 M. Zalog ^Prodam POLONEZA, dobro ohranjenega. Zupane, Staneta Žagarja^«, Kpmdam ZASTAVO 750, vozno, starejšo. cena 1 SM. Tupaliče 61. Pred-, 4 / oZ Prodam nov zadnji ODBIJAČ za VW starejši letnik. Lahovče 14 4783 Prodam ZASTAVO 101, registrirano do maja 1984 in ŠOTOR za 4 osebe, rabljen eno sezono. Božidar Srimpi Bistrica 189, Tržič 4784 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Mramor. Ju leta Gabrovška 19. stanovanje 18. Kranj 4785 Prodam osebni avto R-8. Britof HjO, Kranj 4786 JZSSSs'EtEKTRON.KOO, 1500, .etnik 1977. Telefon 26-26« TAVO 101, L*m ohranjeno ZAS1A ^ t.reglstnrano . decem_ t' PO 17. uri- * isovec k® E-S^lrietnlk .07, [> Ribnica 37 w 1200, regi- Učrr. ali menjam* v ™ 5Q kdo novembra za ZAS1A 126 P- Podjed, Vester i ^ Nujno prodam WARTBURGA karavan letnik 1978. Ciril Ovsenik, Polica 7 Naklo, tel. 47-281 4787 Zelo ugodno prodam KOMBI — FURGON Z-1300, vozen. Telefon 76-178 1 4788 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Šmid. Hraše 9, Lesce 4789 Ugodno prodam PONY EXPRESS. Tone Markič, Naklo 208 4790 Prodam VOZEN AMI 8 break. celega ali po delih. Medvešček, Mencingarje- va 3, Kranj ¥ 4791 Prodam SAAB. letnik 1970. Janko Pogačar, Sp. Radovna 5, Zg. Gorje 4792 Prodam diferencial, boseh tlačilko in menjalnik za FAP in sedeže za avtobus. Telefon 62-147 4793 Prodam nova vrata za FORD ES-CORT letnik 1979. Telefon 81-717 4794 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Ivanka Burja, Sp. Gorje 92/B, Gorje^ Prodam MAZDO 1300, po delih. Telefon 064-68-347 4796 Ugodno prodam WA11TBURG 353, letnik 1974. Informacije v petek dopoldan po tel. 28-861 - int. 24-91 - Zu-Dan Zg. Bitnje 143 pri trgovini 4797 Prodam LADO 1200, letnik 1983. Av-toelektrika Hribar, Naklo (nasproti pošte), tel. 23-990 4798 Prodam SIMCO 1100, letnik 1977. Informacije po tel. 70-179 4799 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1980. Telefon 41-148 4800 Prodam GOLFA, letnik 1977/78. Telefon 22-510 4801 Prodam PLINSKO NAPRAVO in ZASTAVO 126. Reve. Kamna gorica 44 A 4802 Prodam ZASTAVO 7.50 lu\, letnik H)7(> Boris Sladic, C. 1. maja 61, Kranj, td. 21-021 4897 Prodam ZASTAVO 1300, po generalni t.,.|o ali po delih, in otroški športni VOZIČEK ldič, Oldhamska 1. Kran j x 4898 Ugodno prodam karambolirano ZASTAVO 750. Mošnje 18/D, Radovljica 4901 l godno prodam TOVORNI AVTO TAM 5000 registriran, generalno obnovljena kabina in kuson s »cerado«. Informacije po tel. 27-452 4899 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1972 in večjo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Rogelj. C. na Belo 25, Kranj 4900 Prodam NSU 1200 C. vozen, neregistriran. za 10.000 din. Bozovičar, Gorenja vas 86 4902 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1978. cena 15.5 SM. Basta. Tuga Vidmarja 8, Kranj 4903 ST&NOVANJA Zdravnica, samska, išče v najem enosobno STANOVANJE aH večjo GARSONJERO v Kranju. Možno delno predplačilo. Ponudbe pod šifro: Balkon 4697 Brezplačno oddam SOBO. mlajši upokojenki za pomoč v gospodinjstvu. Šifra: V bližini Kranja 4803 Zamenjam dvosobno STANOVANJE v KS Vodovodni stolp za trosobno, Ponudbe pošljite na »Glas« pod šifro: Trosobno 4804 SOBO oddam samskim osebam. Ponudbe pošljite pod šifro: Blizu Kranja 4805 Oddam SOBO s souporabo kopalnice. Naslov v oglasnem oddelku 4806 Oddam opremljeno SOBO s posebnim vhodom. Naslov v oglasnem oddelku 4807 Uslužbenka z dvema odraslima hčerkama, vzamem v najem enosobno STANOVANJE. Šifra: Mati z otrokoma 4808 Opremljeno SOBO, oddam moškim stanovalcem. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj 4809 Oddam takoj vseljivo GARSONJERO v Kranju. Šifra: Predplačilo 4810 Oddam opremljeno, centralno ogrevano dvosobno STANOVANJE, za dve leti. Pogoj je predplačilo. Šifra: Središče Kranja 4811 V Kranju oddam opremljeno SOBO, z mrzlo in toplo vodo in posebnim vhodom. Zaželjeno predplačilo. Šifra: 1. junij 4812 V okolici Kranja vzamem v najem dvosobno STANOVANJE ali starejšo HIŠO. Naslov v oglasnem oddelku. 4908 Enosobno STANOVANJE v Kranju na Planini, s toplo vodo, centralno in telefonom, zamenjam s soglasjem za dvoinpol ali trosobno STANOVANJE. Ponudbe po tel. 064r27-413 4909 Zamenjam dvosobno družbeno STANOVANJE. brez centralne kurjave na Zlatem polju za dvosobno ali večje na Planini II. Naslov v oglasnem oddelku pod šifro: Poceni stanarina 4910 Nudimo SOBO s KUHINJO in svojim vhodom, dvema študentkama ali dijakinjama v šolskem letu 1983/84, za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. 4911 POSESTI GOSTINCI POZOR! GOSTILNO ali BIFE, vzamem takoj v najem. Odkupim tudi inventar. Cenjene ponudbe pod: Resen in pošten 4912 Prodam polovico HIŠE — dvosobno stanovanje (74 m ), garaža (37 m'), vrt (400 m). Lahko v devizah. Mirko Ninič, Hrastje 22, Kranj 4913 Kupim GARAŽO v triplexu v Šorlije-vi ulici. Telefon 26-806 '4914 Prodam HIŠO z gospodarskim poslopjem v vasi Gozd. Angela Švab, Sp. Veterno 9, Križe 4915 ZAPOSLITVE Za sezono takoj zaposlimo BLAGAJNIKA na letnem ko pališču s skrajšanim delovnim časom (lahko mlajši upokojenec). Zveza telesnokulturnih organizacij občine Kranj, S. Žagarja 27, tel.: 21-176. Kuhar — natakar, išče službo, čimprej. Telefon 064-26-241 4916 Iščemo ČISTILKO za blok na Planini. Javite se po tel. 28-953 4917 KV ELEKTROINSTALATERJA, zaposlim. ELEKTROINSTALACIJE -Stane Mulej, Bled. Valvazorjeva 2, tel. 77-133 4918 Iščem kakršnokoli popoldansko DELO (2 do 3 ure) po možnosti na domu ali po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. « 4919 GOSTILNA »MANGART« - Bled, Kolodvorska 2. tel. 77-132. Takoj sprejmejo NATAKARICO v redno delovno razmer je. OD po dogovoru 4920 Zaposlim DELAVCA. Marjan Kuhar — Orodjarstvo in izdelava drobnih ko vinskih predmetov, Stara Loka 34. Škofja Loka, ■ 4921 Priučen ELEKTRO-MONTER z izpitom B-kategorije, išče zaposlitev. Šifra: Marljiv 4922 OBVESTILA ROLETE: lesene, plastične in žaiuzi-je naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064-75-610 4638 Prevzamem vse vrste ročnih IZKOPOV. vodovodov, kanalizacijskih kanalov. temeljev, greznic, itd . .. Ponudbe na Gojko Kovačevič. Škofjeloška 8, Kranj 4701 KMETOVALCI! Hitre in poceni vam obnovim vodni hladilnik za mleko alfa laval. Menjam cevi, uničene od mlečne kisline. Hotemaže 15. Preddvor 4923 Sprejmem vsa ZIDARSKA DELA. Ponudbe pod šifro: Skupina - 4024 Popravljamo vse vrste čolnov in drugih izdelkov iz PVC materiala. 1'VC oblikovanje Božo Dukič. Kranj. Liko-zai jev a 3. Sprejem vsak dan od 12. do 16.ure 4925 OPRAVLIAMO vsa krovska. kleparska dela. Možnost plačila z gradbenim kreditom. Ponudbe pod šifro: Tudi baker 4926 Zidarski mojster sprejme večja ali manjša ZIDARSKA DELA. Ponudbe pod: Takoj 4027 Sprejme^ vsa ZIDARSKA DELA. kvalitetno in poceni. Ponudbe sprejmem pismeno ali osebno na naslov: Dreflak, Juleta Gabrovška 32, Kranj — Planina II. 4928 Hitro, kvalitetno MONTIRAM lesne stenske in stropne obloge. Telefon 25-586 4929 Na vaših objektih takoj naredimo vsa popravila, vse vrste ometov in drugo. Novogradnje delamo od julija. Telefon x%61-340-447 4930 Izvršujem IZKOPE za vodo. elektriko. telefon, ozemljitve, strelovode, dre-nažne cevi in ograje, do globine 1,10 m in širine od 10 do 30 cm. Telefon 061-59-689 PRIREDITVE 4931 OO ZSMS DUPLJE prireja vsako soboto PLES, ki bo v GASILSKEM DOMU ob 20. uri. Igra skupina TARANTELA. VABLJENI! Na vrtu HOTELA JELEN je PLES vsak PETEK in SOBOTO. Igra ansambel MODRINA. VABU ENI 4702 OO ZSMS Brezje prireja v SOBOTO. 21. maja 1983 PLES* v D DO s pričet-kom ob 20. uri. VABLJENI! 4932 MLADINSKI AKTIV Srednja vas pri Šenčurju vabi vsako SOBOTO, ob 19. uri v nov D1SCO v GASILSKEM DOMU . 4933 PARTIZAN Gorenja vas, prireja ob dnevu mladosti, v nedeljo, 22. 5. 1983, s pričetkom ob 19. uri ZABAVO s PLESOM. Igral bo ansambel IVANA RU-PARJA. VABIJENI! 4934 PLESNI TEČAJI V Delavskem domu Kranj — vhod VI., prireja dvakrat tedensko PLESNI KLUB Kranj. Pričetki! — ZAČETNI TEČAJ: torek, 24. 5.. ob 19.30 četrtek, 26. 5„ ob 19.30 - NADALJEVALNI: sreda, 25.5.. ob 21. uri petek, 27. 5., ob 21. uri — IZPO-POLNJEVALNI: torek, 24. 5.. ob 21. uri četrtek, 26. 5.. ob 21. uri Informacije in prijave po tel. 21-130 vsak dan od 7. do 9. ure in pol ure pred pričetkom, VABLJENI! 4949 ČESTITKA Na Visoki šoli za organizacijo dela je na II. stopnji diplomiral Bogo Vidic iz Lesc, čestitajo mu žena in sinova 4935 IZGUBLJENO Prosim poštenega najditelja ZLATIH UHANOV, izgubljenih na dvorišču KZ Cerklje, da jih vrne proti nagradi v trafiko Cerklje 4936 Nekje v Stražišču sem izgubi i OČALA (bifokalna). Poštenega najditelja prosim, da jih proti nagradi vrne Mirko Križnar, Kranj. Križnarjeva 1, tel. 21-601 4937 LJUBITELJI ŽIVALI POZOR! Prosim vsakega, ki je vide! ali ujel PSIČKA, rjav. majhne rasli, s precej dolgo dlako, sliši na ime Švrk. Psiček je zelo navezan, zato prosim, da ga proti nagradi vrnete na naslov: Milka Božič, Cirče 32 4938 OSTALO Mlajši upokojenki, nudim STANOVANJE in hrano v privat hiši, v zameno za varstvo dveh otrok (3 in 5 let). Javite se pod šifro: Samohranilka 4939 Za izdelavo notranjega OMETA in polaganje tlaka ter ostalih del. potrebujem zidarskega obrtnika. Sp. Duplje 24/A 4940 TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 40 do 50 din, špinača 60 din, cvetača od 50 do 60 din, korenček 60 din, česen od 250 do 300 din, čebula od 50 do 60 din, fižol od 120 do 140 din, pesa 30 din, kumare 60 din, slive od 90 dq 100 din, jabolka od 20 do 30 din, hruške 50 din, grozdje 60 din, redkvica — šopek 20 din, pomaranče 70 din, limone od 90 do 100 din, ajdova moka od 80 do 90 din, koruzna moka 40 din, kaša od 80 do 90 din, surovo maslo 360 din, smetana 120 din, skuta 100 din, sladko zelje od 40 do 50 din, kislo zelje 50 din, klobase 60 din, orehi 420 din, jajčka od 7 do 8 din, krompir od 18 do 20 din, med 200 din. JESENICE Solata 50 din, špinača 60 din, cvetača 65 din, korenček 90 din, česen 140 din, čebula od 62 do 70 din, fižol od 146 do 159 din, kumare 80 din, paradižnik 250 din, slive 94 din, jabolka od 38 do 42 din, hruške 70 din, pomaranče 80 din, limone 124 din, ajdova moka 75 din, koruzna moka 30 din, kaša 77 din, surovo maslo 335 din, smetana 120 din, skuta 102 din, sladko zelje 35 din, kislo zelje 31 din, orehi 522 din, jajčka od 7,40 do 8,60 din, krompir 18,30 din. Iščem upokojenko za VARSTVO otroka na našem domu. Šifru": Dobro plačilo 4941 Nudiva INSTRUKCIJE i/ matematike. strojnih elementov in mehanike za srednje šole. Boris Oblak. Zmago Cof, Zg. Bitnje 121. Informacije Cof — tel. 21-932 dopoldan 4942 Iščem VARSTVO za 7-mesečnega dečka na Kokiici pri Kranju. Telefon 25-545 4943 Či* imate dom. pa ste ostareli in onemogli se oglasite mladi družini, ki vam je pripravljena nuditi vso oskrbo in pomoč do smrti. Naslov v oglasnem oddelku. 4944 Ljubiteljem živali oddam mlade PSIČKE, stare (i tednov. Zglasite se na naslov: Mikolič. Radovljica. Linhartov tr« 31 (pri cerkvi) 4945 LOTERIJA Srečka din Srečka din št. št. * 0 40 11 100 1380 440 21 80 6630 840 60621 4.080 9840 440 139381 20.000 43890 6.040 445341 20.000 86170 4.040 482171 20.000 156480 20.040 193620 20.040 23 80 374300 50.040 243 160 482670 500.040 6043 1.000 23673 4.000 22 60 93723 6.080 32 100 280523 1,000.080 92 60 17692 8.060 25 80 38012 2.000 "57025 2.080 242052 20.000 55045 8.000 370875 100.000 24 120 441155 20.000 07714 2.000 480635 20.000 30474 6.000 33574 8.000 17 80 42084 4.000 47 60 53494 8.000 1177 600 65034 2.000 6127 400 147734 20.000 34487 2.000 320854 20.000 38967 2.000 69307 6.000 56 60 030047 20.060 976 200 092707 20.000 986 160 112687 20.000 042736 20.000 19 60 8 • 40 99 60 7088 440 549 200 217148 20.040 5299 660 423728 20.040 341969 20.000 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 21. maja, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ Central: od 7.30 do 14. ure Delikatesa, Kranj, od 8.30 do 14. ure Dom, Srednja vas, od 8. do 20. ure Hrib, Preddvor, Kočna Jezersko, Klemen-ček, Duplje in Krvavec, Cerklje. Od 8. do 14. ure pa Na vasi Šenčur in Naklo v Naklem. Živila: dežurne prodajalne bodo odprte od 8. do 20. ure in sicer: SP pri Petrčku, Kranj, SP Pri Nebotičniku, Kranj, SP Oskrba, Kranj, Begunjska 4, SP Planina, Kranj, Zupančieva 24, PC Planina, Kranj. SP Preddvor, PC Britof. Naslednje dežurne prodajalne bodo odprte od 8. do 18. ure in sicer SP Šenčur, PC Bitnje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj: od 7.30 do 11.30 ure delikatesa, Kranj, od 7. do 11. ure Krvavec, Cerklje, od 8. do 12. ure Naklo v Naklem in Na vasi, Šenčur od 8. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo naselje TRŽIČ Mercator, Deteljica, Mercator, Cankarjeva la, 2ivila-Lipa, Koroška 3, Mercator, Pristava BLED Špecerija — samopost., Prešernova ulica, Živila Center I., Ljubljanska ul. GORJE Špecerija Market, Spodnje Gorje LESCE Murka 1 RADOVLJICA Špecerija Volčji hrib, Gradnkova ul. BOHINJ Ljubljanske Mlekarne — Oskrba V naslednjem tednu od 23. do 28. maja pa je dež. trgovina odprta do 20. ure in sicer Ljubljanske mlekarne — delikatesa. V prejšnjih mesecih je prišlo v razporedu dežurnih trgovin na območju Lesc in Radovljice do pomote. Vzrok je tiskarski škrat, zato se opravičujemo. Razraščene korenine družbene samozaščite Dokaz, da družbena samozaščita ni prazna beseda, so številna dejanja, s katerimi ljudje sami zagotavljajo svojo varnost in niso več brezbrižni, kadar so po naključju priča kaznivim dejanjem. Nič več se ne zanašajo zgolj na profesionalne organe, temveč jim na različne načine pomagajo: zoperstavijo se kaznivemu dejanju, bliskovito ga prijavijo, zadrže storilca, zavarujejo kraj dejanja ali pa zgolj anonimno opozorijo na dejanje, nasprotno zakonu. Nemalokrat na ta način pripeljejo miličnike in kriminaliste do storilcev, ki so obremenjeni s hudimi grehi, a so jih morda morda dolgo zaman iskali. Letos so na Gorenjskem zabeležili več primerov, ki kažejo na pomoč občanov. Ko je skušal Alojzij Bolka aprila letos vlomiti v dva avtomobila v Šorlijevem naselju, ga je zalotila občanka, ga s pomočjo mimoidočega zadržala in prijavila. Tudi blagaj- ničarke v kranjski prodajalni Mojca ni zmedel goljuf roko-hitrec Eljub Puškar, ki ji je s spretnim manevriranjem pri menjavi denarja vzel lepo vsoto. Do prihoda miličnikov ga je zadržala, čeprav ji je prigoljufano vsoto takoj vrnil. Urbana Jova-noviča in Katice Dimovič niso izpustili, ko sta prišla v hišo na Bledu, rekoč, da prodajata tapiserije, v resnici pa sta v spalnici brskala za denarjem in vrednimi predmeti. Skupaj s sosedom ju je lastnica prijela in nista verjela zagotovilom, da sta nedolžna; celo, ko sta storilca ponudila tapiserijo v nakup, se nista omehčala. Mile Marinkovič je iz površnika v garderobi hotela Jelen ukradel denarnico in jo je lastniku sicer vrnil, vendar mu je nato sledil, da ga znova okrade. Tedaj se je vmešal mimoidoči občan, ki je skupaj z oškodovancem storilca prijel. Pred gostilno Arvaj je Jagoš Sedlarovič kar dvakrat vlomil v avto. Prvič ga je lastnica pregnala, drugič pa so ga zgrabili gostje iz gostilne, tako da je tudi tokrat ostalo le pri poskusu. Posiljevalca Branka Kondiča, ki je v gozdičku nad kranjsko železniško postajo napadel žensko, so slišali mimoidoči in mu nakano preprečili. Najprej so pomagali žrtvi, nato pa ujeli storilca in ga privedli na milico. Ko v omenjenih primerih ne bi posegli vmes osveščeni občani, bi delikte brez njihovega sodelovanja težko raziskali. Zato si organi varnosti obetajo širšega sodelovanja, ne le pri zatiranju splošne kriminalitete. S preprečevanjem gospodarskega kriminala bi lahko rešili milijarde, z omejitvijo političnih izgredov preprečili veliko moralno škodo in podobno. V zadnjem času naj bi bili občani pozorni zlasti do sumljivih ljudi, ki se gibljejo okrog tujih vozil. Vse več je namreč »serijskih« vlomov v vozila, kraj goriva in avtomobilskih delov. Tudi drzne tatvine in ropi so pogosti, zlasti kadar so oškodovanci pod vplivom alkohola in vsakomur prostodušno razkazujejo vsebino denarnice. Neredki so tudi vlomi v stanovanja, ko so lastniki na dopustu, a običajno premalo zavarujejo denar in dragocenosti. z_ 2lebjr 26. maja — akcija zbiranja oblačil in obutve Rdeči križ zbira in daje potrebnim V četrtek, 26. maja, bo od 17. do 19. ure po vsej Sloveniji stekla — tokrat že petnajsto leto zapored — akcija Rdečega križa za zbiranje rabljenih oblačil, obutve, posteljnine, pohištva, šotorov in tekstilnih odpadkov. V tem času bodo v večini mestnih krajevnih skupnosti, vključile pa se bodo tudi nekatere izvenmestne, zbirali primerno, še uporabno in čisto blago, ki ga občani ne potrebujejo več. Čeprav je akcija že tradicionalna in so se občani že navadili kako oddati, česar ne potrebujejo, morda beseda dve vendarle ni odveč. Oblačila naj bi bi-la po možnosti že sortirana, tako da so v zavojih ali plastičnih vrečah otroška oblačila skupaj, za odrasle spet skupaj, čevlji po parih povezani. Oblačila naj bodo čista. Če pa imamo tako stara oblačila, da ne bi bila več uporabna, .jih zavijmo posebej in označimo, da gre za tekstilne odpadke. Le-te bo Rdeči križ oddal organizacijam za odkup odpadnih surovin, izkupiček pa je namenjen v huma nitarne namene. Če ste menjali pohištvo, predvsem postelje, bodo pri Rdečem križu radi sprejeli odvečno, prav tako tudi odeje, posteljnino — rabljeno, a še uporabno. Vsaka krajevna organizacija Rdečega križa bo prevzela te predmete na že ustaljen način, pred vrati blokov in hiš, ponekod pa tudi določijo zbirna mesta. Če pa bi kakšen zavitek le zgrešili, ga bodo sprejeli tudi na sedežu občinske organizacije RK v omenjenem času ali pa tudi kak drug dan v tednu. V zadnjih treh letih je bilo v Slovenijo vsako leto zbrano preko 300 ton rabljenih oblačil in drugaga blaga. Del tega Rdeči križ uporabi za menjavo in vzdrževanje stalnih zalog potrebnih za primere elementarnih nesreč, del tako zbranega blaga pa se takoj ali pa med letom porazdeli med socialno ogrožene občane in druge, ki so se nenadoma znašli v stiski. Pri občinskih odborih RK opažajo, d e v zadnjem času vse pogosteje obračajo nanje občani, ki so ji,u zaradi padajočega standarda takšna oblačila zelo dobrodošla, posebno pa velja to za družine z več otroci in za starejše občane. Vsako oblačilo, ki ga boste oddali, bo zato koristno uporabljeno. L. M. sv/o premeščeno vozilo - Lastnik tegale avtomobila očitno ni nnJen da je parkiranje v starem delu mesta dovoljeno le izjemoma, poučen a a je p morah avto na silo odstraniti s parkirišča, ki so mllCTn^denlpoXS zi neko prireditev. Do narobe parkiranih ga « 2 takole strogi, ne le izjemoma. Tako pa je na V°Ln irre meščeno vozil o le primer, k i naj bi tudi drugim lastnikom av-ZmobilZ vcepil več spoštovanja do prometnih znakQv. - Foto: F. Perdan 28. maja gremo na izlet Spomladanski izlet Glasovih naročnikov bo v soboto, 28. maja. Ob 7. uri zjutraj se bomo zbrali pred hotelom Creina v Kranju, nakar nas bo avtobus popeljal skozi Ljubljano, Ivančno gorico po partizanski magistrali do Metlike, kjer bomo obiskali tovarno ženskega perila Beti in njeno prodajalno izdelkov. V Metliki bomo tudi kosili, pokusili kapljico iz vinske kleti in končali potep v zidanici. ZA IZLET SMO IZŽREBALI NASLEDNJE NAROČNIKE: Luskovec Mira, Pipanova 28, Šenčur Lasnik Sonja, St. Bokala 13, Jesenice ' Sušnik Stane, Zg. Besnica 58 Tajnik Marija, Gregorčičeva 19, Kranj Šmit Ludvik, Sele 46, Bled Pleša Franc, Struževo 4, Kranj Jenko Franc, Sp. Brnik 65, Cerklje Rešek Jože, Brezovica 12, Kropa Koselj Albin, Zadraga 3, Duplje Rakovec Vinko, Strahinj 22, Naklo Miklavčič Anton, St. Oselica 42, Gorenja vas Jocif Špela, Olševek 1, Preddvor Pušar Stane, Rateče-Planica 80 Naglič Julka, Luznarjeva 5, Kranj Krajnik Lucija, Dovje 5, Mojstrana Murko Ignac, Stranska 1, Šenčur Prevoz v Kumrovec odpade KRANJ — Odbor za rekreacijo pri ZVUTZ iz Kranja obvešča vse prijavljene tekače za nedeljski maraton v Kumrovcu, da le-ta odpade. Za ta tradicionalni maraton v Kumrovcu se je namreč za napovedani nedeljski avtobusni prevoz prijavilo premalo ljubiteljev teka. (-dh) Skakalci začeli sezono na plastiki Kranj - S tekmovanjem mladih skakalcev na 25-m skakalnici, pokriti s plastiko, na Predmeji nad Ajdovščino se je začela nova sezona tekmovanj na plastiki. Največ uspeha so imeli tekmovalci kranjskega Triglava. Med cicibani je bil najboljši Knafelj (Triglav), Kopač iz Zirov pa je bil tretji. V konkurenci mlajših pionirjev je zmagal domačin Krapež, Kranjčan Mubi pa je bil drugi. Starejši pionirji so se razvrstili takole: 1. Šmid (Triglav), 2. Kopač (Ziri), 3. Dobnikar (Triglav). V ekipni konkurenci je zmagal Triglav, dnige so bile Ziri, tretja pa Vipa s Predmeje. NESREČE UMRL NA KRAJU NESREČE Kranj — 42-letni Osman Saleto-vič, doma iz Zavidovičev, je v sredo, 18. maja, umrl v prometni nesreči, ki se je dogodila na avtobusni postaji na Orehku. Pešec Saletovič je opo-tekaje hodil ob magistralni cesti Ljubljana —Kranj. Pri avtobusni postaji ga je z avtom dohitel Vincenc Rojnik, star 44 let, iz Radovljice. Ker je vozil z zasenčenimi lučmi, pešca ni takoj opazil, ko pa je začel zavirati, je bilo že prepozno. Čeprav se je skušal umakniti, je pešca zadel. Slednjega je pri trčenju odbilo na cesto, kjer je obležal mrtev. Tudi voznik je utrpel lažje telesne poškodbe. PREHITEVAL PO DESNI Kokrica - V torek, 17. maja, se je na Kokrici zaradi nepravilnega prehitevanja ponesrečil kolesar, 14-letni Miha Pavšič iz Kranja. Pred odcepom za Ilovko je namreč dohitel traktorista, 55-letnega Franca Kerna s Kokrice in ga začel prehitevati po desni strani, ko je le-ta zavijal desno proti Ilovki. Trčil je v traktor in padel podenj, pri čemer je bil hudo ranjen. ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI S CESTE Soteska - Zaradi neprimerne hitrosti se je v ponedeljek, 16. maja, na cesti med Bledom in Bohinjsko Bistrico, zgodila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila, 41-let-ni Janez Čeme, iz Bohinjske Bistrice, je vozil proti domu. V Soteski ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levo v odtočni kanal, kjer je po nekaj metrih vožnje padel iz avtomobila in se laže ranil. D/Z. Zgodaj je treba začeti Telesna vzgoja se ne začne šele takrat, ko otrok prestopi šolski prag, pač pa že dosti prej. Zdaj ni . več redkost, da znajo otroci plavati že zelo zgodaj, da zgodaj stopijo na smučke in da vsaj z vstopom v šolo obvladajo osnovne smučarske veščine. Igre z žogo in vožnja s kolesom lepo dopolnjujeta okvir telesnih spretnosti, ki naj bi jih prvošolec obvladal. Prav to pa je bil tudi namen pred osmimi leti začete akcije Partizana Slovenije. skupaj z vrtcem opraviti v letih, grem tudi z očetom v Če je lepo vreme, me oče s seboj na Zaplato. Bil pa že na Triglavu in to kar Vso pot sem prehodil sam, le strmih nevarnih mestih me je navezal na vrv.« Helena Ahačič, Vzgojno varstveni zavod Kranj: »Seveda pa je vse še bolj zanimivo in napeto, če gre za tekmovanje, če gre za priznanja. V Kranju smo z akcijo ciciban športnik v vseh teh letih lepo napredovali, vsako leto smo lahko večjemu številu predšolskih pred vstopom v šolo podelili športno priznanje. Številka več kot'tisoč priznanj za oba programa aktivnosti je kar lepa, saj dosega okoli tretjino vseh v varstvo zajetih otrok. Niso pa samo važne spretnosti, pač pa je pri v tako pomembna vzgoja za zdravo življenje, vzbujanje potrebe po rekreaciji, po hoji v hribe. Mislim, da smo v tem uspeli tudi ob pomoči ZTKO Kranj in Planinskega društva.« Klemen Zupane, ciciban: »Prav nič me niso bolele noge, saj Jošt ni posebno visoko. Razen vseh 11 izletov, ki jih je treba Barbka Gruden, cicibanka »Tako kot Klemen sem tudi sam* dobila že vsa ta priznanja za cicibana športnika. Kar rada gieff v hribe. Na Joštu sem bi;a i očkom letos šele enkrat, morda s*1 me zato skoraj malo noge bolek-Klemena pa nič. Naša skupina ii vrtca Primskovo je za tale končni izlet dobila prave planinske klobuke, ki so jih sešile vzgojiteljice same, denar zanje pa so prispevali v Ibiju.« L. M. Draga elektrika Na torkovi skupščini samoupravne interesno skupnosti elektrogospodarstva Slovenije je bilo v zboru porabnikov največ govora o elektriki, ki prihaja iz naše nuklearke. Najnovejši izračuni slovenskega elektrogospodarstva kažejo, da bodo letos skupaj z jedrsko elektrarno v Krškem imeli za 31.3 milijarde stroškov mčdtem ko so še decembra lani računali, da bo teh stroškov za okrog tri milijarde manj. Pravijo, da je do večjih stroskov prišlo zaradj nuklearke; predvsem zaradi obresti za tuja posojila, obsežnejših del pri načrtovanem pregledu' popravilu v elektrarni in nenazadnje zaradi precejšnje podražitve dolarja. Tako naj bi samo v nuklearki letos imeli za 8,7 milijarde dinarjev stroškov. Milijardo dinarjev naj bi porabili za jedrskko gorivo, nekaj manj kot milijardo pa za popravilo OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH naprav v nuklearki. Tako so nali. da bi moralo elektro^. -r "-' stvo letos kupovati elektrik; :: klearke kar po 509 par za ki>\-;':-v, uro, zdaj pa velja kilovatna elektrarne 206 par. Pojasnier: c * bilo, da kar 45 odstotkov no\ e vodne cene jedrske energije jo obresti za tuja posojila 24 tkov pa gre za amortizacijo Irv^ . cijsko vzdrževanje pa bo zarad1 P^ pravila naprav kar za osen: o<>-tkov dražje od načrtovanega. Porabniki elektrike so na nili, da bi tolikšna podražitev nila zanje prehudo breme ovrednoteno elektroenergetik; lanco so sicer sprejeli, vendar "''; o novi podražitvi elektrike :nc>* odločiti republiška skupnost ;a Sicer pg je znano, da se našo trogospodarstvo nahaja vprevv < težavah. To se kaže tudi pr. kanovih elektroenergetskih ob;cK-v Tako je že znano, da hidroeloKt-^ na Mavčiče ne bo zgrajena do p^ videnega rokaC stroški le-te pa pripravljalnih delih dosegajo vs* ki je bila predvidena za celotno gradnjo elektrarne. A-1* . , rfl aradbeno jamo bodoče V Mavčičah zdaj potekajo pripravijo^ f^Je bo zgrajen do načrtoval dro elektrarne. Znano je, da ^eJSi fe zdaj dosegajo načrtovano mi*sr* JL nega roka. Stroški pripravljalnih del jo. — Foto: A. Žalar