NO. isa. . - CLEVELAND, OHIO. MONDAY, OCTOBER 16. 1916. '" / LETO IX. — VOL, IX. Katere uradnike je treba voliti 7. novembra. —Pri volitvah dne 7. novembra bo treba voliti za sledeče urade: 24 predsedniških [ elektorjev, guvernerja države fhio, pOdguvernerja, državna tajnika, državnega bla-ijnika, državnega avditorja, državnega pravnika, enega sod-I nika za prizivno sodišče, dva sodnika najvišje sodnije države Ohio, enega zvezinega se-I natorja, po enega kongresma-I na za 20. 21. in 23. kongresni I distrikt. Pet državnih senatorjev, trinajst državnih poslan-|f cev za državno zbornico v Co-I lumbusu. Nadalje 3 sodnike za I Common Pleas sodnijo, enega probatnega sodnika, county I šerifa, county clerka, county blagajnika, county rekorderja, county avditorja, county državnega pravnika, tri county komisarje, county zemljemer-ca in county koronerja. Poleg tega pa bo treba še voliti: En I milijon dolarjev izdatkov, da I se zgradi nova county ječa, sodnijski prostori za mladinsko sodišče, za kriminalno sodnijo in prostore za državnega pravnika. Poleg tega pa še: $2,500.000 za nove šole v Cle-velandu, $1,175.000 za novo mestno elektrarno, $3,000.000 za novo tlakanje cest. O vsem tem bo Slovenski Politični Tttjub pojasnjeval volivcem 24. cfft. 3 {. okt. in 3. novembra v Grdinovi dvorani ob 8. zvečer. Slovenski Politični Klub želi, da so slovenski volivci v Cle-velandu najbolj inteligentni pri volitvah in dbbro podučeni o I volitvah, da pravilno volijo. Zatorej slovenski državljani, i na zborovanje omenjene dne-f ve! —V soboto so county komisarji za gostilniške licence imenovali nove g&stilničarje v Clevelandu. Dva stara gostilničarja sta zavržena in sicerj Monroe- Stag hotel, 1108 Superior ave. T. J. Mclntyre, 7809 Lorain ave. 25 gostilni-; ških licenc je bilo zadržanih, j i ker je proti njim dvignjenih I več obtožb. Med temi jfe tudi I Tom Stakič, i6am Waterloo p Rd. Ti najbrž pozneje dobijo licence. 40 novih gostilen je dovoljenih v Clevelandu. Izmed i Slovencev je dobil samo edep, I rfstilniško licenco, in to je JRhn Brodnik v West Parku, j fVši stari slovenski gostilničarji $0 potrjeni. 29 Slovencev je prosilo za nove saloone. —Kaj bi vi rekli, če bi vam. grocer računal 25 centov za funt sladkorja? Kaj bi rekli, če bi vam pek prodal hlebec kruha za 20c? Kaj bi storili, če bi I veljal sod moke $35? Kaj bi rekli, če bi vam gostilničar prodal kozarec pive za 15c Zakaj prodajajo za tako ceno? Zatp ker tudi trgovci bi morali toliko več plačati za blago. In 1 glejte še huje je danes z listi. I Papirni trust je dvignil cene j f *a 350 odstotkov za papir. I Glavni materijal tiskarne je I papir. Če smo prej dajali na- 1 1 ročnino za $2.50 na leto, ko i smo plačevali papir po 2 cen- j L ta funt, po koliko bi jo danes dajali, ko plačujemo 7c funt j I papirja za časopis? In dvignili f smo ceno le za 50c pri naročni- J ni, ne pa za $3.00 kot bi bilo 1 logično. Papirnati trust dobi 1 I svoje, ako oporekate, ne dobi- ( [ tfe papirja, in dočim se ne hu- 1 dujete na papirjjjjiti trust, ki je 1 I zvišal ceno papirju za 5 cen- ( I tov pri funtu, se nekateri hu-I dujejo, ker smo zvišali naroč-I nino le za 20 odstotkov, dočim ! —22 dnij je še do volitev. V 1 petek, 20. okt. m sobota 21. t okt. sta zadnja registracijska i dneva. Slovenski državljani, na , stotine vas je še, ki se niste še ■ registrirali. Pregledali smo vo-. livne knjige raznih precinktov, , in videli smo, da manjkajo slo- ■ uenska imena povsod. Le dva i dneva je še prilika, da se re-1 gistrirajte! —Obisk večernih šol je ler , tos jako slab, tako slab, da se ■ bo šolski odftor raditega posvetoval pri izvanredni seji. Lansko leto j« bilo tisoče ve$ obi- ■ skovalcev večernih soTkot letos. Za učence so namreč upe-Ijali gotovo šolnino, kar je bilo jako napačno in sedaj bodejo to šolnino odpravili in bo poduk popolnoma zastonj. —'Brali smo, da so nekatera jdruštva naložila "$1.00 kazni, kdor se ne udeleži korakanja nasproti škofu." To je navadno izkoriščanje članstva. Ali bo menda škof kriv, če obdejo morali Slovenci njemu za sta-fazo plačevati dolarje? To je krivična naklada, samovoljno diktirana in zaželjena le od ne-j katerih višjih glav, ki žele odlikovanja od škofa. Dolarji se ne mečljejo kar tako po cesti, člani kikajo za vsak cent, ki gre za smrtninsko ali bolniško I naklado, tu se pa radi enega škofa, ki za Slovence še nikdar nič naredil ni, kar $1.00 kazen naklada. Člani prizadetih društev so upravičeni do protesta, če nečejo plačati. —Trgovec Herbert Harmer 2029 E. 40th St. je zapustil svoje truplo medicinski fakulteti Western Reserve. Mr. Harmer je bil jako odličen trgovec in bogat. V svoji oporoki je določil, da njegovo truplo ne sme ležati na parah ,niti ne smejo nobenih ceremonij imeti z njim. Truplo naj dobijo zdravniki. -—o nabrala $130,000. 000 za francoske otroke, ki so postali sirote radi vojne. 200.-000 francoski otrok bo družba lahko prevzela v oskrbo, dokler ne odrastejo. Petek je kaznovan na petek. Marion, O. 15. okt. William Petek je bil aretiran v petek 1(3. okt. se je priznal krivega pijanstva in je bil kaznovan z $13.00. Kontest za Narodkii Dom. Direktorij Slovenskega Na-' rodnega Doma nam sporoča: Dne 10. oktorba je bilo v bla-1 gajni S.N. Doma $5815.26 ob-■ ljubljenega denarja na delnice 1 pa je že $7430.00. Letošnji se-: menj Doma in gorenja svota kaže, da se Slovenci v Cleve-: landu vedno bolj zavedamo, : da v resnici potrebujemo svoj dom, zase in za našo mladino. 1 Da se pa agitacija za Dom še bolj poživi, je odbor oklenil 13. okt. da odloči čas od 20. okt. do 1. dec. za posebno l&mpa-1 njo v prid S. N. Doma. Ta čas' bodemo vsi Slovenci storili' kaj v prid Doma. Do 1. dec.' . moramo dobiti vsaj 500 novih' delničarjev. Ker je v naselbini blizu 5000 odraslih rojakov u-pamo, da dobimo še več mož' in žena, katerim je pri srcu napredek naselbine. Da pa to dosežemo, apelira odbor na vse' i zastopnike, ki so pooblaščeni; 1 pobirati denar za delnice ,dai ta mesec posvetijo* vse svoje' 1 moči za pridobitev novih čla-[ nov Doma. Agitirajte pri dru-• štvih in stopite k rojakom tudi na njih dom, da se dobi tudi' 1 take, ki ne prihajajo na dru-' štvene seje. Pozneje bodemo! imeli posebnega kolektorja, ki' bo nabiral obljubljene svote od takih, ki plačujejo na obroke. NAGRADE: - ' Za one zastopnike, ki bodo v času te kampanje dobili naj- j več podpisanih delnic, je odbor določil trinajst lepih daril, ki so ostala od zadnjega semnja. 1. darilo: buffet (kredenca) vredna najmanj $40. 2. darilo: preproga, vredna najmanj $40. 3. darilo: usnjat gugalnik. 4. darilo: usnjat gugalnik. 5. darilo: zlata žepna ura. 6. darilo: gugalnik. 7. in osmo darilo: lepa mala preproga. 9. darilo:' lesen škaf za pranje perila, zo. in 11. darilo: kotel za kuhanje, perila. 12. darilo: %lata verižica k uri. 13. darilo zlat prstan. Vsak zastopnik, ki bo dobil vsaj deset novih delničarjev, dobi manjše darilo za spomin za požrtvovalho delo. Posebna darila so še odločena za fanta, ki bo dobil največ delnic med neoženjenimi in za ženo ali dekle, ki bo dobila največ ženskih delničarjev. POGOJI: Prvo in drugo darilo dobita zastopnika, ki dobita najmanj 100 delnic podpisanih. Tretje darilo dobi zastopnik, ki pridobi najmanj 50 novih delnic. 4. ■ darilo dobi zastopnik, ki pridobi najmanj 35 delnic. Druga ■ darila se razdele med ostale tekmece, ki dobe največ delnic. : Ako je več zastopnikov kot dva, naberejo 1100 delnic, dobijo nagrade, vredne najmanj $40. Zastopnikom je dovoljeno prodajati delnice pri društvenih članih in po celi naselbini. SLOVENSKIM TRGOVCEM IN ODJEMAIXEM. Na slovenske trgovce in odjemalce apeliramo, da za časa I tekme rabijo naše "opeke" na-j mesto drugih trgovskih znamk da se tako cela naselbina navadi na naše pristno slovenske trgovske znamke. Sedaj so v prometu opeke po ic in 5c ko-imad. Ker se "opeke" dobijo le j pri slqvenskih trgovcih, slednji j z njimi podpirajo svojo lastno I trgovino, ker ne gredo ljudje i nabirat stempsov v tuje trgo-Ivine. Slovenske gospodinje, ki teško kupijo delnice za denar, s pomočjo opek lahko pomagajo zidat Dom za njih sinove in II hčere. Pozivljejo naj border- ■ j je, da še oni zahtevajo opeke 1 po trgovinah in jih izročijo ' gospodinjam, čim prej bo denar skupaj, tem prej bomo : imeli Slovenci Dom. Rabili bi ga že sedaj in ga ne smemo več dolgo odlašati. Torej vsi na na delo za skupno stvar. Direktorij. 1 Opomba: Zastopniki, ki tio-' čejo stopiti v tekmo za nagrade, naj se javijo pri tajniku, ki bo objavil imen« v listu. Imena zmagovalcev, imena delničarjev in koliko kdo podpiše, bodo priobčena na koncu tekme. Rojaki, katerih ne obišče noben zastopnik, si lahko zberejo kateregasi bodi in mu po-l magajo do zmage, ali pa podpišejo delnice pri tajniku Fr. Ifudovernik 1052 E. 62nd St. Delnice so po $ro, ki se lahko plačujejo tudi na obroke. Kdor more, naj podpiše več delnic. -o Zavezniki obstreljujejo Seres. London, 115. okt. Zavezniška artilerija je pričela obstreljevati mesto Seres, katero mesto imajo zasedeno Bulgari. Mesto pripada Grkom. V ostalem se vršijo živahni boji na celi balkanski fronti. -o Laška vlada ie nrepovedala izvažati iz Italije «ir vsake Vrste. f i." i7|7 T J^ RT i Clr /L K |J IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. ^ ^ ^ ^ _ ^ ^ ^ ...... _ ^ ......^ ^ Za AmtriKp - £2.50 JZa Clnfd. po poJti $5.0 O Za Evropo - £3.50 1*osame art a Jtte-ditKp. -J«? M'rtu i ■■ ■ « ■ - ■■ ' Vm pisma, dopisi i> denar naj h pošilja na: "Clevslaiidaka Amerika", «119 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO EDWARD KAUSH. Publisher. _LOUIS J. PIRC. Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request, American tn spirit Foreign in language only. telephone cl)y princeton 180__„ Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland. ' Ohio under the Act of March 3rd, 1879. 1 <*4gg^>H8 No. i22 Monday^ct. 16. 1916. - Pravila za submarinske boje. ; Delovanje nemških submari-nov izven 3 milj meje ameriškega vodovja še ni dtikaz, da so nemški submarini v tem slučaju prekršili pravila submarinske vojne. Priznana resnica sovražnika v boju je, da uniči trgovske parnike drugega naroda, s katerim se, naJiaja v vojni. U-53 ima^raVico uničevati one angleške ladije, ki vozijo streljivo v Anglijo. In če je nemški submarin dal svarilo in čas posadki na ladiji, tedaj ne miore nihče ničesar oporekati. Drugo vprašanje pa je, če submarini skušajo potopiti nevtralno ladijo, ali pa potniški parnik. Če nevtralni parniki vozijo kontraband in so namenjeni v luko kake države, ki sel nahaja v vojni, ^edaj se tak parnik lahko zapleni. Mednarodno pravilo zahteva, da se tak zaplenjeni parnik odpelje v pristanišče one države, ki je za-1 plenila parnik, in posebno razsodišče — prize court — po-' tem odloči, kaj se zgodi s par-i nikom in blagom. Ce pa dotič-na Iadija ali submarin, ki je vjel tak parnik, ne more peljati ladije v svoje pristanišče, tedaj ima poveljnik submarina nalogo, da ukaže parniku, da se vse blago pomečjje v morje, j In Šele kadar je to nemogoče, se tak' parnik lahlco potopi. Slučaj smo imeli, »ko je neka nemška pomožna križarka dohitela ameriški parnik Frye, ki je vozil pšenico v Anglijo. Nemški poveljnik je zahteval, da se pšenica vrže v morje, kar se je tudi zgodilo. Potem je pa mislil nemški poveljnik, da mu preti kaka nevarnost, nakar je potopil parnik Frye. Norveški in danski parniki, /ki so bili potopljeni od submarina U-53 niso dobili .povelja, da vržejo blago v morje, ampak je bil parnik nemudoma potopljen. Jasno je, da je submarinu ne-miogoče peljati zaplenjeni parnik v kako pristanišče, torej se mora parnik na mestu potopi-; ti. Odkar so začeli Nemci voj-' no s submarirti, so prekršili skoro vse mednarodne postave. Nemci so prvotno torpedirali vse, kar jim je prišlo na vidik, ne da bi vprašali ali je to prav ali ne. Prve so bile Zjedinjene države, ki so proti temu barbarskemu početju protestirale, i Zjed. države so zahtevale, da poveljniki nemških submarinov morajo ladijo najprvo posvariti, in potem dovoliti potrebni čas, da se posadka in potni- j ki rešijo. Sprva je Nemčija ugovarjala temu, toda ko so; Zjedinjene države zagrcfzile, so : se Nemci podali in spremenili ( način submarinskega boja. Več mesecev je trajalo, da ] so nemški submarini mirovali. 1 V Nemčiji obstoji močna stran- < ka, ki nasprotuje zahtevam 1 Zjed. držav. Ta stranka je ne- > prestano agitirala, da Nemčija j začne s ponovnim neusmilje- 1 nim submarinskim bojem, U- ; radni krogi Nemčije so temu ' živahno ugovarjali, ker so zna- i li, da bodejo Zjedinjene drža- ; ve napele strune, če Nemci ne j bodejo spoštovali submarin- t skih postav. j Toda Nemci hočejo imeti t reklamo in dobili so jo s tem, t da so poslali nekaj submarinov j v Ameriko. Tu sedaj torpedi- \ rajo pred ameriškimi vratmi ( sovražne parnike, toda se čil- J vajo, da ne torpedirajo parni- 1 ka s potniki, in kolikor se je 1 dosedaj dognalo, so Nemci 1 vsak parnik posvarili in dali i posadkam dovolj časa, da so j i- se rešili. Toliko manire je, i- Nemce naučila Amerika, a Toda če bodejo nemški sub-1- marini v ameriških vodah na-i 1- dalje torpedirali parnike, ki vo-»- zijo iz Amerike, bo imelo to '-[na vsak način slab upljiv na ►- ameriško trgovino. Trgovina - med Zjedinjenimi državami in :i zavezniki se bo zmanjšala. Za- 0 varovalnina za blago, ki je na-e menjeno preko morja, se bo 1 podvojila, t podeseterila. Na. e vsak način bo Amerika pazila,! da se nemški submarini strogo] 2 drže postav. Predvsem pa bo - Amerika pazila, da nemški i submarini spoštujejo ameriško i nevtralnost. Mnogo politikov -/je prepričannja, da so nemški ji submarini tekom zadnjih dnij - mnogo pomagali VVilsonu pri ) volitvah. Hughes drži vsaj na- • videz z Nemci, in se je s tem •precej odtujil Amerikancem. In ker Amerikanci s silno ne- - voljo gledajo na delovanje • nemških submarinov, bo zgubil ■i Hug-hes raditega mnogo bivših ■ gotovih glasov, ki preidejo na ■ Wilsona. In da zna Wilson de- • lovanje nemških submarinov • držati pod dobro kontrolo, smo . se tekom njegove administracije dovoljno prepričali. -o- \ Ši panska pridruži zaveznikom ?| Španska se nahaja na pred- : večeru ministerske krize, in . ' mogoče da bodejo te vrste že tiskane, ko se zgodi na Span-, , adeem eden največjih preobra-j tov. Ta sprememba pomeni, da bo Španija najbrž zapustila pot svoje dosedanje nevtralitete,^ katere se je držala od začetka' vojne in da se pridruži zavez-. nikom. Nemška stranka na Špan-! skem je jako močna, kar se bo •; mnogim zdelo čudno. Kajti j nemška stranka v Španiji je or- • ' ganizirana, in od početka voj- 1 ne je delovala z vsemi silami/ da prepriča ljudstvo, da je ar-; i mada nemškega kajzerja ne-| , premagljiva. Nadalje se je španskemu ljudstvu dopovedo-: valo, da je konservativna stranka prijazna Nemcem, in da je I liberalna stranka, kateri nače- t • ljuje grof Romanones za po- 1 polno nevtraliteto. Stranke v španskem državnem zboru se medseboj niso razumele. ' 1 j Toda v zadnjem mesecu so : se zvršile vajžne spremembe. {Konservativci kot radikalci so začeli napadati upravo pod na-! ( čelstvom grofa Romanones. ( Radikalci kot konservativci za- J htevajo, da Španija združi na • vsak način tfvojo usodo z usodo zaveznikov. Nadalje je bil J tudi ves svet prepričan, da s španska grandezza —< najvišjai j španska gospoda in najvišji! 1 i cerkveni dostojanstveniki — c so absolutni prijatelji Nemcev, je Toda pred enim mesecem se je s vršil 11a Španskem katoliški dirajo španske parnike. Roma- < nones je odgovoril, da na tako j } vprašanje ne more dati pojas- i l_jln!la, da se vršijo dogovori med ] špansko in nemško vlado. Ta L 0 odgovor ni zadovoljil zbornico, j , In prišlo je do tako resnega t a položaja, da je minister Roma- j n nones svetoval kralju naj po- 2 kliče Maura na posvetovanje • pitalisti kupujejo ogromne svo-^] a te delnic španskih železnic in 1 ^ parobrodarskih črt, je takoj c zahteval, da se naredi postava, ] e da tujezemski delničarji ne r r smejo imeti več kot 25 odstot- c ^ kov delnic v španskih družbah. 'a J Zato pa bodejo dogodki na c - španskem tekom prihodnjih 1 • tednov jako zanimivi. Kaj je s "ponudila Francija in Anglija j v s Španiji za oboroženo pomoč? v 1 Kakšen upljiv bo imelo to na h " Nemčijo? Kaj se bo zgodilo z j( " 70.000 Nemci in Avstrijci, ki ■ so s Portugalske in Francoske c 1 zatekli se na Špansko? In ko- l nečno, če Španija pomaga za- j, ) veznikom, ali ba to upljivalo s " kaj, da se mir prej zaključi? s n -0- d Zakaj kričite? > J t j< Cujemo in čjtamo, kako ra- g. r di napredovanja Italijanov pre- « l ko »Soče poznani narodni nas- v 1 protniki in hlapci v avstrijski j : službi grdijo in psujejo — ni- j j t kogar druzega kot zaveznike p ■ in nas, ravno tako kot nekate- rj • ri "nevtralci" gledajo ob tej ^ t priliki po naših primorskih kra- v i jih, in se šele sedaj zavedajo, • ko je že prepozno, da bi prišli p 1 gasit. . j( Čudna stvar je to. To, kar p ■ se sedaj godi, je mislil celi svet, cj i da se bo zg'odilo že pred enim a i letom. Poznano je bilo celemu j^r • svetu in naši rojaki so sami do- z > bivali pisma iz stare domovi- ti - ne, še predno je Italija napove- u » dala vojno, da Avstrija utrjuje s , vse svoje kraje do najvišjih v i hribov od Trnovske šume do n - Divače, preko Nanosa, Št. Pe- č ■ tra in Čičarije, in da so bili voj- si ■ ni krogi sami prepričani, da bo v - obramba Gorice, olmina in H 1 sploh soške linije jako kratka, a • toda glavna obramba Avstrije n , na juTgo-zap*?tfu se prične šele-c, r ob Trnovski šumi, kamor se je it 1 avstrijska armada v resnici d > umaknila, ko je padla Gorica, k > iSigurno je, da je avstrijska Is ■ vlada kot tudi naš primorski 1 narod v stari domovini pričako- S1 • val, da bodejo Italijani že pr- ^ 1 va dva meseca prekoračili So- S( . čo, prišli v Trst in Polo, zato r. ' je pa avstrijska vojna oblast iz- n i praznila skoro celo Goriško- jr Gradiščansko, Trst in zapad- d no Istro, in vse oblasti so bile jr premeščene v Ljubljano ali pa \ v drtige sosednje kraje. n Da je resnica tako nam pri- K , ča tudi izjava, katero je pred kratkim podal avstrijski nad- _ vojvoda Evgen ameriškim časnikarjem. Nadvojvoda Evgen je bil poveljnik avstrijske armade proti Italijanom, torej mora že vedeti. Nadvojvoda Evgen je povedal, da je general Cadorna vrlo premišljen vojskovodja, a ima samo' eno pogreško, namreč to. da je bil v prvih dnevih vojne preveč premišljen in oprezen, misleč, da ima pred seboj bogzna kako veliko avstrijsko armado, dočim bi lahko v prvih dneh . udri globoko v Avstrijo, če bi \ nagio, s silo in korajžno udaril, kajti lAvstrija na oni strani ni i bila mnogo pripravljena, nijtf ni imela^ mnogoštevilne arma-'de, ampak se je avstrjska armada pripravila šele, ko so ji | dali Italijani dovolj časa. I Kakor se torej vidi, se je pričakovalo že pred enim Jetom osvojili, nego so osvojili dose-| :u daj. Čudno je torej, da se ne-1- kateri naši ljudje radi malen-i- kostnih italijanskih uspehov je toliko razburjajo, da ne vedo, il kje jim je glava in možgani, n Toda da vprašamo one izro-n de našega naroda, ki sedaj la-e jajo: "Ali smo bili mi dosedaj i- .lastniki Gorice in Trsta, in ne 1, Avstrija? Ali smo mi krivi, da it Avstrija ni mogla obdržati Go- 0 rice? Kaj lajate na nas, ko Av-!" strija na komando Nemčije od- - peljuje armado iz juga proti 1 severu in odpira s tem pot Ita- - lijanom v one kraje, kjer živi - naš narod? Ali smo mi krivi, -,da je Avstrija skozWto let ne-i prestano gladila in pitala Ita- - jane z najboljšimi službami in ) pravicami v ravno onih krajih, , in da nam ni dajala niti šol niti 1'pravic, tako da danes Italija-. ni trdijo, da so oni kraji, ka-j mor prihajajo, rijihovi? j Da, drugače bi bilo, če bi se ■jlansko leto posrečilo ruski ar-1 madi iz severa in srbski arma-i di z juga priti do Zagreba in Ljubljane, Da, tedaj bi Italija- 1 ni plesali drugače. Ali mislite, i da bi Italija rusko in srbsko armado podila iz Avstrije? In dočim smo mi govorili in pisali, da je treba želeti uspeh ruski in srbski armadi, tedaj ste j vi kričali: "Živijo Avstrija! Z i-(vijo Mackensen, živijo Hinden-bung, ki gazita Srbijo in Rusijo!" In danes nosimo vsi posledice pogažene Srbije. Rusi in Sr- | bi so daleč od našega Primor- -ja, a bližje so Italijani, in Avstrija propada ter ne more niti sebe braniti, a kaj še, da bi branila naše kraje, katerih se nikdar drugače spominjala ni kot tedaj, kadar je bilo treba pobirati davke. To naj si zapomnijo oni ob-jokanci, ki plakajo sedaj po naših Krajih, posebno pa urednik k" v New Yorku. Naj se vprašajo: "Kaj smo naredili, da rešimo naše kraje? In mi _ jih vprašamo: "Ali nismo neprestano skozi celo leto govo- I rili in pisali, da je treba podpre- 1 ti borbo, katero vodi Jugoslovanski Odbor, da se spozna svet z našimi kraji in našimi pravicami? Italijani imajo svojo državo, svoje mnistre, svoje J poslance, ki znajo svetu pove- I dati, kaj je laško ime in lašUa armada? Toda mi Slovenci te- | fga nimamo, nihče nas ni 'po- | znal pred vojno, in sedaj misli- 5 te, da bo brez vsega tega kdo I upošteval Slovence in jim no- ■ sil politične pravice. Jugoslovanski Odbor je tukaj postav- I na oblast, ki to dela. In vi mla- E čneži in neverni Tomaži, ki I sedaj vsak dan jokate za slovenskimi kraji, ali ste se odzvali kaj pozivom, ali ste kaj dali, ali ste kaj žrtvovali? iMenda na veselicah ste spili par kožar I cev pive, to je bila vsa žrtev, J in po tej pogoltnjeni pijači pa di drugi dan pišete jokajoče član- _ ke, katerih cucek ne povoha. Koga hočete torej kriviti? Konečno: Tu ni čas ne prostor, niti ni dostojno, da se jo-J kainmjavka! Usoda Primorske se ne bo rešila z vojnimi operacijami, pač pa se bo rešila z mirovnim. dogovorom. Srbija in Jugoslovanski Odbor se bo-deta pobrigala za naše pravice in narod bo imel svojo besedo. Mačke pa bodejo še nadalje mjavkale in stokale in jokale: Kaj bo z nami, kaj bo z nami! latufto, U se oglasi pri Lake View Hotel 1161 W. 9. St -- (ia3) Mlad fant ali prileten mož do- , bi stalno delo, da pomaga pri ' mlekariji. Anton -Miklavčič, 1003 E. 64th $t (123) Najnovejše in najlepše ženske bluze v vseh velikostih1 in bar- ] vah dobite vedno po najnižji 1 ceni ipri Beno B. Leustig, 6424 « St. Clair ave. (Mon. xii6) 1 en e jo a. let stara in več, dobijo delo^ strojih. Zaslužijo od, $1.75 dO $2.00 na dan ob začetku. Nad $2.00, kadar se razumejo na stroje. Oglasite se takoj pri Lake £ rie Iron Co. 915 E. % St. severno od St. Clair (127) Delo dobi dečko, da se po dnevu nauči lekarništva. Oglasite se pri Grosman & Butnik, 2913 Woodland ave. (121) KAKI IZBORNI * LINIMENT ima veliko število uporab v vsaki hiši. Nikoli ne poteče dan ne da bi ga kaki član imel priliko rabiti. Severn's Gothard Oil (Se vero vo Gothardsko Olje) je taki liniment ter se U rabi preteklih 25 let. Izkazal je svojo vrednost pri zdravljenju t REVHAHZHA, NEVRALGUE, IZVINJENJ, OTOLKLJAJEV, OTEKLIN, OTEKLIH ŽLEZ, OKORELIH SKLEPOV IN MlftC, KRČEV, BOLEČIN IN BOLESTL * C«n& 28 in 50 omtoT. Čl ta J t« *l6de£e plimo: "Botmoto Gothardsko Olj* M J« Isktulo Mlo mpeino. MoJ« ienu J« Imela hude bole« i ne v nogah toda po rahljanju Severov«** Gotburdsk*-» Olja »o bolečine poeUle manj hude in ko J« pura bi U pol neklenloa. ao bolečin« popolnoma Izginile. John Mlkulaattk, Rfd. Na t. Box 06, Iron Mountain. Mloh. Kupit« Severove Pripravka v lekarnah. Ako Jih ne morete dobiti, naročite Jih od nu. Zavrnite nadomeatltve. W. Fa SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa Ali vas veseli narava? Tedaj »• preskrbite fotografski aparat, • katerim lahko delate najlepše slike narave. Pa tudi slike valih prijateljev in znancev. Najboljše aparat« dobit« prt F. BRAUNLICH LEKARNA 1353 E. 55th ST. Pravi starokrajski brinjcvec * Cena 6 steklenic . . . $6.50 u Cena 12 steklenic . . . $13.00 čista slivovka kuhana iz pravih češpelj. Cena 6 steklenic . $6.50 ^ Cena 12 steklenic . . .$13.00 Imamo najfinejši tropinjevec in drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75 Pristna rudeča ohioska vina Galona . . 50, 55, 60 in 65c j Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal. j Vinika posoda ob 5 do 10 gal. velja $ 1.00, za 25 g»l. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je sod Brezplačen. Te cene so samo za na debelo. Naročilu naj se priloži denar in natančni nsslov. * The Ohio Brandy Distilling Co. Prra alovenaka druiba za prodajo finih pijač. 6102-04 St Clair Ave. - - Cleveland, 0. j J. S. Jablonski, Slovenski fotograf «22 St Clair Ave, mi Broadway Izdeluje alike za šenitbe in družinske slike, otrolke alike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za 93.00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. m- vse delo je garantirano. TRIJE VZROKI? Zakaj poiljite ali prinesite Vaše obleke čistit, popravit ali pa naročit NOVO OBLEKO? PRVIČ Naie delo je popolno v vsakemu oddelku in garantirano DRUGIČ Naie cene so pravilne in vsakemu enake. TRETJIČ Naia postrežba je že več let poznana, da je zanesljiva, točna in tudi v najkrajiem času. frank's Dry Cleaning Co. ] 4 Čistilnica oblek) 1361 E. 55th ST. NASPROTI LAKE SHORE BANK T.l«fou.ali dopimic« takoj poklW. TELEFONI: CENTRAL 3*13 W MiW> autopnik* m vaš dom. ROSEDALE 2418 W i Slovenska Dobrodelna Zveza. (SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASm)| U.UMTlj«. 13. nov. /Sjll!ž\ Lnkorpor. 13. marca m°- Pešaj i9i4w i tdriUviOhio lltet^r^ »dri«« Ohio Sedež: CLEVELAND, OHIO VRHOVNI URADNIKI: PRBD8BJDNIK: JOHN GORNIK. «106 JW. CLAIR. AVDNOT. - PODPREDSEDNIK: PttUMOŽ KOGOJ, 3904 8T. CLAIR AVE. .TAJNIK: FRANK H UDOV BRNIK. 1051 EAST IM 8T. 'BLAGAJNIK: JERNEJ KNAUS, 1062 BAST «2ud^ STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. 8 ELI SIK AR. 6127 OT. CLAIR AVE. ODROflNIKMv Frank M. JAKfilč, 1203 Norwood Rd. Jo«. RUB 6019 Bonna ave. ' Prank ZORIC, 6909 (Proffer aro. Frank OBRNE. 6033 8t. Clalr ava. Anton GRDINA. 6127 St. Clair avo. I«n(uj SMUK, 1051 Addison Rd. I Anton OifULR, 1168 E «lat 8t Scfe vrhovnega odbora ae t ril Jo vsako Četrto nedeljo ▼ mesecu Ob 9.30 doooldne v pisarni vrhovnega urada. Pisarna vrhovnega urada U062 E. 6tad Bt. drugo aadatropja, »■ daj. Cuyahoga Telefon Prfciceton 1276 R. Vsi dopisi, druge uradne stvari ln denarne nakaanlce, naj se po*UjaJo na (vrhovnega tajnika. Zvealno ilasllo: "CLBVELAN1*KA AMERIKA" Kako se Rusija pripravlja za zimo. Ves svet je bil začuden in presenečen letošnje poletje, ko je ruska armada kar naenkrat se zopet pojavila v silni ofenzivi, ona ruska armada, o kateri je nemški generalni štab leta 115(15 trdil, da je "popolnoma uničena in nezmožna za na-daljno vojskovanje." In ta ar-«mada je zdrobila avstrijsko armado. Ljučlje so bili splošnega prepričanja, da je bilo to mogoče le z ameriškim in japonskim streljivom in topovi. Bri-ljantni uspehi ruskih vojakov so se pripisovali izvrstnemu vodstvu generala Brusilova. Le malo ljudi se je zavedalo, da med poletjem 1915 in med noletjem 1916 je šla stara ruska »pjaška kasta v pokoj, in da je nova Rusija prevzela v roke vse vojaške zadeve, in da je nova prerojena Rusija odgovorna za krasne uspehe napram Nemcem. Ta nova Rusija je socijalna Rusija. Rusija podpirana z velikimi ruskimi or ganizacijami, ki delujejo skupno z vlado, da pride uspešen konec za ta veliki slovanski rod. Ogromna množina požrtvo-vanja in dela od strani ruskih organizacij se mora razvideti iz časopisja, ki je te dni pravkar prišlo v Ameriko iz Moskve in Petrograda. V sredi meseca avgusta je vsa Rusija praznovala dvoletnico dveh velikih ruskih organizacij, ki ste se pojavili tekom vojne. To je združenje vseh ruskih Zemstev in Zveza mest in trgov. Prvo leto bojevanja te organizacije niso naredile mnogo glede vojaškega napredka Riisije am-■ak so omejile svoje delo v reševalnih akicijah. Ko je pa lansko leto padla Poljska in Lit-vinska, tedaj je padla ruska vojaška vlada. Vojni minister, general Suhomlinov je bil prijet in obdolžen silnih sleparij. Kakor hitro je ljudstvo sprevidelo, da vlada namerava zatreti vsak graft v voja'skifo krogih, je prihitelo ljudstvo na pomoč vladi. V enem letu je ta ruska organizacija imela silen uspeh, uspeli, do katerega so pripomogli vsi Rusi. Unija ruskih) zemstev, največja ruska organizacija, mogoče največja na svetu je spravila skupaj tekom dveh let vojne 2,500,000.000 rubljev. Ta linija je imela 317 zavodov na severni fronti, 104.2 na zapadni fronti, 1631 na severo,zapadni in 288 na Kavkaški fronti. Ti zavodi obstoje iz bolnišnic, am-bulanc, zdravstvenih vlakov, ljudskih kuhinj, zobozdravni-ških oddelkov, postaj za okrep-čila, kovačnic, tovaren, itd., itd. Unija ruskih mest in -trgov je druga močna ruska zveza. Ta Unija obstoji med 474 mesti. V dveh letih vojne je nabrala ta unija 1,250,000.000 rubljev za vojne potrebe. Ta unija vzdržuje 1600 krepčilnih postaj na evropski fronti. Do 14. julija 1916 je ta unija poskrbela 14,000.000 ljudem hrano. 218 bolnišnic za vojake vzdržuje ta unija. V juliju mesecu je bi-i lo darovanega 31 milijnov rub- >■ ""ju"" - '"'"• - "r "--- ljev. 4)5 odstotkov vseh bolniških postelj za ranjence je bilo darovanih od te unije. Neizkušeno, priprosto rusko ljudstvo je tekom enega leta naredilo ravno toliko kot francoska in angleška znanost in bogatija. Ruski narod se je čudovito dvignil, odkar se je znebil graftarjev, da bo bodočnost ruskega jiaroda, ki je zaveden in požrtvovalen, veliko jasnejša in bistrejša, kot je bila preteklost. In v tem želimo našemu ' velikemu bratu popolen uspeh. Julija meseca 1916 se je zavaroval materijal teh zavodov za ogromno svoto sedemindvajset milijonov rubljev. V teh zavodih se je dobilo tedaj 1,500. 000 komadov perila. Tekom dveh let je dala Unija ruski vladi na razpolago 78.000.000 kosov perila, dočim je razdelila iz svojih postaj na fronti na-daljnih 50 milijonov. Poleg tega je dala ta Unija vojaški vladi zastonj 3,000.000 vojaških šotorov, 4 milijone vreč za strelne jarke. Nadalje ima ta Unija v zalogi vse-potrebno za zimsko kampanjo. Pet milijonov zimskih čevljev za vojake je pripravljenih za razdelitev, štiri milijone zimskih sukenj, pet milijonov parov rokavic in deset milijonov parov nogavic. To re-prezentira vrednost 75 milijonov rubljev, in vse to se je dobilo zastonj od ruskega naroda.« Očividno je iz teh naročil, da se Rusi pripravljajo na novo zimsko kampanjo. 'Avtomobilski oddelfc Unije zemstev. je kupil 1261 avtomobilov, 261 motornih koles in 60 motornih čolnov. Meseca oktobra se določi ponovna svota 20,000.000 rubljev za avtomobile. Zajedno ima Unija zemstev posebno tovarno, kjer se izdeluje sanitarne predmete. Vrednost teh znaša 1,500.000 rubljev. Do 1. jan. 1916 je omenjena Uniia izdala »edem milijonov rubljev za zdramila. številke zgorej omenjene so samo za vzgled, koliko more storiti narod, ki se zaveda, da je napaden, narod, ki se zaveda, da pričakuje boljše bodočnosti. Pomniti je, da so darovali malodane vsi Rusi k tem darilom in da darujejo še vedno naprej v velikih merah. In kar je še bolj čudovito, da je narod začel darovati šele potem, ko, je bila Rusija poWita in poražena. Hindenburg se je izjavil, da ruska armada ne pride nikdar več v poštev, toda njegovo prerokovanje je padlo na peščena tla. -o- Otročje delo in drugo. Predsednik Wilson je pred nekaj tedni podpisal novo postavo glede otročjega dela. Organizirano delavstvo je slavilo s tem novo zmago v svoji borbi proti nepoštenim delavskim razmeram. Po novi postavi bo nepostavno poslati iz kake države v drugo državo izdelke otrok starih pod 14 let. V rudnikih tn kamnolomih pa se o- troci izpod 16 let sploh ne smejo zaposljevati, Dasi ni posebno velika pridobitev to, vendar znači korak naprej v delavskem ' gibanju. Steber za stebrom se 1 ruši, ki ovirajo delavce pred : ciljem. Ko je predsednik Wil- < son podpisal postavo o otroč- 1 jem delu, je dejal: "Rad bi povedal svoje misli, s kakim veseljem, podpisujem ] to postavo, ker vem koliko časa je trajal boj," da se je ta po- j stava uresničila. Dobro mi je ^ žnano, kaj pomeni ta postava . za zdravje in vzgojo otrok, za ( boljše življenje našega ameriškega naraščaja, za srečo onih, katerih se tiče. V resnici sem ponosen, ker sem deloval pri tej postavi. Častitam* narodu in počutim se srečnega." Glasom te postave se osvobodijo otroci v vseh državah, kjer so dosedaj delali v tovarnah, nudila se jim bo prilika, da bodejo zahajali v šole ves čas svoje mladinske dobe, da dobijo tako boljšo pripravo za itak mukotrpno življenje. In da se bodejo vsi predpisi te postave strogo proizvajali, je odvisno od organiziranega delavstva, ki ima sedaj orožje po-!, stave v roki, da ohrani svoje otroke pred prezgodnjim izkoriščanjem od strani kapitalistov. * ¥ * Rudarstvo je v Ameriki na drugem mestu, kar se tiče dela in pride takoj za poljedelstvom, kar se tiče vrednosti proizvodov. Toda če jemljemo v obzir, da so vse druge industrije odvisne od rudarstva, in da se danes sedem desetin pre-' bivalstva bavi z drugo industrijo kot s poljedelstvom, tedaj ; ni preveč rečeno, če trdimo, da je rudarstvo najbolj važna panoga industrije v tej deželi. Proizvajanje strojev, železa, jekla, to so najbolj važne industrije v Ameriki, in vse to je odvisno od rudarstva, od pre-mogarstva in drugih mineralnih proizvodov, vse je odvisno od naše zemlje, da se te potrebščine proizvajajo v dovolj velikih množinah. Vlada Zjed. držav se poprej ni dovolj brigala za to panogo industrije. To se je zgodilo seje zadnja leta. Vlada je odredila posebne svote za znanstveno- preiskovanje te industrije, za poduk rudarjem, za prvo pomoč prt nesrečah. Rudarski oddelek vlade Zjed. držav je šele v svojem začetku. Videli smo kakšnega pomena je rudarski oddelek vlade Zjed. držav, pa vseeno, je zadnji kongres v glasoval samo petnajsti del svote* za rudarstvo kakor jo je določil za poljedelstvo. Zato pa je razumljivo, zakaj se zgodi še vedno toliko nesreč v rudnikih, zakaj pride pomoč pri rudniških nesrečah prepozno ali pa z nezadostnimi sredstvi. Ljudske, žrtve v rudnikih, zguba v proizvajanju in številni nedostatki radi netočnega spoznavanja rudarske industrije se morajo zmanjšati, ker to zahteva korist celega naroda. -o Zjedinjene države so impor-tirale tekom prvih petih mesecev leta 1916 v Italijo več blaga kakor Anglija, Francija, Indija, Argentina in Švica. Zjedinjene države zakladajo Italijo s polovico vseh importiranih stvari. Vsega skupaj so ameriški trgovci prodali v Italijo tekom petih mesecev letošnjega leta za $191,000.000. Soba se odda za enega fanta ali dva fanta. 1220 Norwood Road. (124) Pozor, krojaški pomočniki! 2 krojačnici naprodaj po nizki ceni in odplačila po dogovoru. Krojačnice so lepo urejene in dobro obiskovane ker krojaška sezona je sedaj na vrhuncu. Imate ugodno priliko, da si prihranite lepo svoto denarja. Proda se radi obširne dru-trgovine. Oglasite se pri M. F. Intihar, 115710-12 Waterloo Rd. Wood 187 R. (124) Dobro ohranjena peč na plin za kuho, rabljena le 14 dnij, proda se prav po riizki ceni. Vprašajte na 6120 Glassv( 124) Soba se odda v najem za enega ali dva snažna fanta. 519 E. 143rd St. (124) POZOR! Članstvo dr. sv. Barbare št. , 26. se-opozarja, da se udeležijo izvanredne seje 14. okt ob. 7. zv. 4v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je več važnih reči. J. Grošelj, tajmk. (121) Kje je Jos. Hren, moj oče? Pred 9. leti je bil v Clevelandu, nakar je odšel proti vzhodu. V Ameriki biva do 25 let. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov sin Ber. Hren, 6030 Carry ave. (11122) Trije fantje se sprejmejo na hrano in stanovanje. 1392 E. 47th St. (122) Hiša za dve družini s kopališčem in vsem potrebnim naprodaj. Jako lepa hiša, po nizki ceni. Vprašajte hitro na 1152 E. 77tih St. (122) Kadar potrebujete ženske ali otročje sipodnje obleke, nogavice, rokavice, itd. to vse dobite vedno po najnižji ceni pri Beno B. Lenrstig, 64214 St. 'Clair ave. ('Mon. xii6) POZOR f Slovenski trgovci in mesarji na St. Clair ave in okolici so pri skupnem sestanku sklenili, daugode želji svojih uslužbencev, da se jim skrajša delavni čas. Zatorej se cenjenim odjemalcem naznanja, da bodo od 16. oktobra naprej trgovine odprte zjutraj od 5. ure zvečer do 6.30, in v soboto do 9. zvečer. V Collinwoodu bodo trgovine odprte zjutraj ob pol šestih do sedmih zvečer. Cenjeno občinstvo se opozarja, da to upošteva kakor tudi oni trgovci, ki niso bili navzoči pri seji. (122) DELO! DELO! Takoj dobe stalno delo možje, da polnijo sode in vozijo sol. Zaslužek nad $3.00 na dan Delo 10 ur. Stalno delo vso zimo. The Union Salt Co. New Yiork Central Railroad, E. 65th Vzemite St. Clair karo (128) NOVE HIŠE NAPRODAJ. V Collinwoodu imam mnogo hiš naprodaj od $3000 naprej do $4500. Za eno dru'zino ali dve. Hiše so nove, ravnokar dodelane. Se lahko takoj preselite v nje. V hišah je električna kič, kapališče in vse moderne naprave. Hiše so v okolici slovenske cerkve. Ako imate le $500, lahko dobite hišo, drugo pa plačujete namesto renta. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri (128) JOHN ZULICH, 1165 Norwood Rd. Princeton 1298 R. Išče se slovensko dekle, ki zna angleško, za v zlatarsko trgovino. Stalna služba. Hueter Tewelry Co. 5372 St. Clair ave. "-1- (x86) Naprodaj je dobra slovenska mesnica, v sredini slovenske naselbine. Jako pripravna za Slovenca. Foizve se v uredništvu lista. (124) Ena soba se odda za enega fanta. 6025 Glass ave. Išče se Jauez Cerars doma iz Štaneč, fara št. Vid. PTej je bil v St. Louis, Mo. sedaj je v Clevelandu. Išče ga sestra, Katarina Cerar, 1411 E. 52. cesta. (124) OBRESTI SE ZAČNEJO VSAK DAN VLOŽITE DENARNA LAKE SHORE BANK '. fa p* pravilih plačamo do 4% v St. Clalr and 65th/Sc. Piiipul and Huron Hiše in loti naprodaj. Cenjenemu slovenskemu občinstvu naznanjam, da kadar želijo kupiti hišo ali lote v Collinwoodu blizu cerkve ali drugje, naj se blagohotno obrnejo do mene. S spoštovanjem i Konrad Laurič, 704 E. 162nd St (123) OPOMIN! Naznanjam občinstvu in trgovcem, da jaz nisem pl&čnilč za dolgove, katere naredi moja žena Ivanka Sifrer, roj. Poz-nik. Prosim, da se po tem ravnate. Frank Sifrer, 6435 Spil-ker ave. (123) POZOR! " Naprodaj je lepa farma v linnevralpijo. inJ^M V vseh lekarnah po 25 In 50c. Pazite ns sidro /Imuj^P^ na steklenicah. jTffsr^^ ' F. Ad. Richter & Co. jV/fS^l 74-60 Washington St. ^gjfyJi f jT NEW YORK JMcW JOSIP SLOVENSKI ^ "L/11 ^-Jgrebni zavod, zaloga vjpip pohiitva, pečij in barv. /ril Kočije in avtomobili za UUUlJj poroke, krste in druge mmimm Prilike- 6108 St Clair ^ pTroča narodnimJs,ov?Snl v za naklonjenost in podporo! ro- AV6DH6. streiba vedno točna in poltena. Čistenje in likanje oblek. DOBRO DELO. NIZKE CENE. Molk« obleke.................$1.00 Ženske kiklje.....................SOe Molke suknje................$1.00 Ženske dolge snknje........$1.00 Jopiči................................80« ženske obleke.................$1.00 Tha DAMM DRY CLEANING Co. Cent 739-W 1574 £. 55th ST. E*»t 2024 A. J. DAM M, poaloro^ja. r Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam POSEBNOST ! Varnostni bondl sa draitvsne uradnika pa 25c. od $100.00 aa lato. — Javni notar. Pojaanlla In nasveti zastonj. AUGUST HAFFNER, 1203 Norwood Road FARE $522 ^KULY BETWEEN A f JI^OEVEIAND« Bm fa^p^^ BUFFALO JjSlfiSSS'Tka Groat Ship "SEEANDBEE"" y Tlw lwir«*l and mart ewtiy Mw 00 mat Inland water «tf lh« world. B-pfag Mliwwh * S "OTY OF —s Mwitfltwt SUmbt.- "OTY OF BUFFALO* 3 5 CLEVELAND-Daily, M^y 1st to Nov. 15th-BUFFALO g 6 teftsr - •. •. •' • • S Hi ytw tick« agit for tlck«UTi»C. a B. Lira. ■ » ( S i s ^ far WW H-P»gn pirtnrlal tn.l daMTiptiT« boohlit 11«.__I ■ M THE CLEVELAW^*^BUFFM.O TRANSIT^CO.. ^CLEVELASTDTBUFFALO, NIAGARA FALLS ■ TOLEDO, PT. HURON. ALPENA,ST. IGNACE. A REAL VACATION Tba Watar Way Is the Only Way The Great Lakea ti the meeca for particular and experienced trawieri onjbuajw« and pleaaura Ulna. The D. * C. Line Bteajnera emhw»y all the quail tie« of «pe«d. eafaty i and comfort. The freedom o( the deck«, the cool, rrlreahlna lake breete«, tba commodious »tn 11 rooma and unexcelled eutalne. maka IKa aboard the* Boating palace« a •ourco of enjoyment. •____ "d. a c. A serv1cb ouarantee" During Summer Peaaon the Two Giant* of the Creat LaXr*. Btr;. City of Detroit III and Cltyol Cleveland III, oj»mM» dally iwrvlct hdwetn Detroit and Huflalo , dally ««nrlce between Iwolt and Cleveland, also delightful day trlie Murine July aud August. &» well as two boat« out of Iwrtrolt and CWflwd evry Biturrfay and Sundayr lal'ts during the^ t wo mon the. KOUfl THIP8 UtOM TOLKDO AN.O DtTKOIT TO MACKINAC ISLAND AN!) WAY POHTS-Fmm Jutio tMh 10 'V&i SPECIAL HTRAMKTl CLEVELAND TO M ACKINKC IUAN'\ TWO TRIPS WEEKLY. NO HTOPfl ENHOt'TE EXCEPT AT DETROIT EVKKV TRIP. Dolly aervlce between Toledo and Put-ln-Doy. June loth to September 10th. your railroad tickets arb accepted On D. A o. Line ateamer* for uanaportitlon between Detroit and Cleveland, Detroit and Ruifalo, either direction. . .. _ „ . . . Hend two cent camp for Illustrated pamphlet and Great Lakes Map. Addrew L. O. Lewis. O. P. A.. Detroit, Mich. DETROIT A CLEVELAND NAVIOATION COMPANY PHILIP H. MCMILLAN, pres. A. A. SCHANTZ. Vice-Pres. * Genl. Mfr. /Ali D. a C. Steamer« arrive and depart Third Avanue Wharf. Central Standard Time. T\T7D T T17 Q ROMAN SILNEGA ZLOČINCA witmmifiiifwimmmf s t: Spisal ALEXANDER DUMAS Raditega vprašanja in neljubega prizora na ulici, katerega priča je bil postrešček, je bilo za Deruesa potrebno, da se po-streščka znebi, da ne bi videl jame, katero je Derues skopal pod stopnjicami., Postrešček je bil torej odslovljen. Derues je skušal sam potegniti zaboj proti jami, toda vsa njegova moč ni zadostovala. Strašno'je preklinjal, ko je spoznal svojo lastno oblast. Sprevidel je, da je prisiljen poklicati človeka, ki mu bo pomagal. Toda ta človek ga lahko izda. Dokler sam ve o skrivnosti, se ne boji, toda več prič ima za svoje delo, slabše za njega. Pa naletel je kmalu še na drugo oviro. Zme-ril je odprto jamo in pronajdel, da je prekratka. V naglici zapusti Derues klet in se napoti pro- * ti prostoru, kjer je najel pred enim tednom delavca, da fitti je skopal jamo. Toda moža ni mogel več najti. Dva dni je iskal neprestano zanesljivega moža,, in šele tretji dan ga je na obrežju reke Seine ustavil neki zidar, ki ga je vprašal kaj išče. Derues ga dobro pogleda v obraz in ko se prepriča, da je mož nekoliko trapast, mu reče: "Ali bi rad zaslužil tri franke za lahko delo?" "Kakšno vprašanje, mojster!" odvrne zidar, "delo se teško .dobi, da grem še nocoj nazaj na deželo." "Dobro I Prinesi kramp, lopato in druge stvari ter pojdi z menoj." Oba se napotita proti kleti, kjer Derues zapove zidarju naj koplje jamo, dokler ni bila pet in pol čevljev globoka. Dočim je zidar kopal, je Derues sedel na zaboju in bral. Ko je bilo delo do polovice narejeno, je zidar z delom odnehal, da se odpočije in vprašal Deruesa, zakaj želi tako globoko jamo. Derues, ki je to vprašanje najbrž pričakoval, odvrne ne da bi kaj pomišljal: "Zakopal bodem nekaj dragocenega vina, ki se nahaja v tem zaboju." 4*Vino!" vzklikne zidar. "Ah, vi se smejete, ker mislite, da sem bedast!1 Nikdar še nisem slišal, da bi vino zakopavali." "Odkod pa prihajaš?" "Iz D'AIencona." / "Kaj veš torej, kaj je vino! V vaših krajih ga niti vidite ne. Lahko se pe naučiš od mene, Jeana Ducoudraya, vinskega trgovca iz Toursa, da novo vino, ki se zakoplje v zemljo za eno leto, dobi slast in moč kot žganje." "Mogoče," odvrne zidar, ko zopet vzame svojo lopato, "toda nekako čudno se mi pa vseeno zdi." Ko je »končal svoje delo, mu Derues reče naj mu pomaga prinesti zaboj tik do roba jame, da bo laglje izložil steklenice v jamo. Zidar je bil zadovoljen, toda ko je zaboj premaknil, - je nedolžen. Zidarju pokaže :1 knjigo, katero je bral, ko je il slednji kopal jamo. Bili so "se-e dmeri psalmi!" "Oh, kako sem e nesrečen!" vzklikne Derues. "Ta že nska ie umrla v hiši, da č umrla je nanagloma, predno sem mogel poklicati zdravnika. 0 Bil sem sam. Lahko bi me ob-a dolžili, zaprli in najbrž obso-:i dili za zločin, katerga nisem 1-nikdar povzročil. Nikar me ne 11 uniči fZapusti me nocoj in nikar 1- si ne delaj preglavice! Nihče ne >, bo vedel, da si delal za mene, e če pride ta nesrečna zadeva - kdaj na dan. Tvoje ime ipi ni [, znano niti ga nečem vedeti, jaz - se pa imenujem 'Ducoudray. - Tebi se izročim, toda imej us-:1 j m il jenje z menoj! če se ,ne us- 1 miliš, pa se usmili moje žene i in mojih nedqlžnih malih otro-e čičkov — kajti samo mene čl imajo, da jih preživim." e In ko Derues vidi, kako je 1 zidar ganjen, odpre Derues j boj. • "Glej," reče, "preglej truplo , te ženske, če dobiš na njem 1 kak znak nasilne smrti! MoJ Bog!" nadaljuje Derues ves - obupan, — "moj Bog, ti ki vidiš v srce vsakega človeka in - tebi, kateremu je znana „moja s nedolžnost, tebi se zaupam. Ali ne moreš narediti čudeža. Ida tako rešiš poštenega moža? - Ali boš dovolilv da to truplo i oživi in priča v mojo prid, da sem jaz nedolžen pri vsej stvari?" Zidar je bil ves presenečen t pri teh zatrdilih. Nič več ni 1 mogel zadrževati solz. Oblju- ■ bil je, da bo molčal, prepričal • se je, da je Derues nedolžen. , In Derues je storil še druge i stvari, da popolnoma zaziblje ■ zidarja v molčečnost. Izročil • mu je dva zlatnika, nakar sta • pokopala truplo gospe de La-! motte. In kakor se bo komu čudno • zdelo to dejstvo, vendar se je ' v resnici zgodilo. Ko so pozneje imeli Deruesa na sodniji, je . Derues sam to priznal ter po-l vedal vse, kako je pregovoril i zidarja, da je molčal. Derues je bil prepričan, da ga je zidar izdal, toda se motil, kajti zidar, ki bi lahko prvi spravil Deruesa v ječo, je zginil in ga . ni bilo nikdar pred sodnijo, in r če Derues na sodniji sam ne bi i omenil tega dogodka, bi svet • sploh vedel ne zanj. 1 Derues je vedel, da mora bi-: ti silno pazljiv. Odstranil je mater in sedaj je prišel sin na vr-' sto. Nekaj dnij potem, ko je ' zidarju povedal resnico, je ča-' kal in se tresel, če ga bo zidar izdal. Postal je Še bolj pobožen, večkrat je zahajal v cerkev, siromake je podpiral in skazoval človekoljubna dela. Toda nihče se ga ne ogiblje, nihče ne kaže s prstom za njim, vsepovsod ga ljudje srečujejo 1 kot navadno, nikjer ne sluti ( ničesar. Stvari so ostale pri 1 starem. Derues se prepriča, da nihče , ničesar ne ve, zato gre J z novo korajžo na delo. Pre- J pričan je bil, da se mora kri l oprati Ie s krvjo, in prisiljen * je bil, da mora umoriti še drugo pričo njegovega strašnega p dela. s Edvard de Lamotte, ki se je I nahajal v samostanski Šoli., je cl ljubil svojo mater tako goreče g kot je ona ljubila nega. Strah 1 ga je prevzel, ker ga mati ni li več obiskala in čudno se mu je p zdelo, kako je mogla mati tako d popolnoma pozabiti na njega, n Derues mu je pisal sledeče pi- k smo: F "Konečno ti imam nekaj ve- n selega sporočati? moj dragi r dečko, toda ne smeš povedati š svoji materi, da sem ti izdal s skrivnost. Ona bi me kregala, d kajti hotela te je presenečiti, p in ker se je pripravljala na to p presenečenje, je bila prisiljena, k da se za delj časa oddalji. Ti b 51 ne bi sjpel ničesar zvedeti do ill 12. v tem mesecu, toda sedaj, HI ko je vse gotovo, bi moral zameriti sam sebi, če bi ti še nadalje zakrival, kar te čaka. Tvoja mati, ki živi samo za tebe, ti bo preskrbela največje darilo, ki ga ima svet — svoboda. Da, dragi dečko, odkrila sva s tvojo materjo, da nimaš nobenega posebnega veselja za študiranje, da prisilno učenje .. v samostanu škoduje tvojemu zdravju in tvojemu značaju. In s tem ti seveda nečem niče-. sar očitati, kajti vsak človek . je po svojem rojen. Jaz in tvo-Je ja mati sva se dolgo pogovar-v jala o tej stvari, mnogo sva s mislila o tvoji prihodnjosti. ja Konečno sva nekaj sklenila, in zadnjih deset dnij se je tvoja mati mudila v Versailles, kjer ^ je skušala na dvoru dobiti tebi službo kot kraljevi paže. In ra-m ditega je tvoja mati skrivala to novico, raditega te ni obi-skala, ker ti je hotela sama iz ust do ust povedati. Torej ko zopet vidiš svojo mater, kar se ' zgodi prav kmalu, nikar ji ne ^ povej, da sem ti jaz razodel ' skrivnost. Delaj se kot bi bil silno začuden. Res je, da te u-^ čim lagati, toda jako nedolžna laž ie to in dober namen te las' .. 1 . . e zi vzame iz nje vso gorečnost — Bog naj ne pnipusti, da bi imeli kdaj večje grehe nad seboj ! Tako se boš namesto do»-e gočasnih naukov v dolgočasni šoli veselil svobode, divil se( bos krasoti dvora in sveta. To- 0 da nekaj me skrbi, in moram ti priznati, da sem prvotno na- , sprotoval temu načrtu. Prosil' s sem tvojo mater naj še enkrat j" premisli kaj dela, kajti v tvo-n jem novem poklicu bi živel v veliki nevarnosti, da pozabiš svoje verske dolžnosti, za katere sem sii. toliko prizadeval p tekom mojega bivanja v Bui-sson-Souef, da bi jih utrdil v tebi. Še mi je živo v spominu tvoja sveta Čistost in gorečnost, ko si se prvič približal božji mizi in ko si prejel naše-ga Zveličarja v svojo nesmrtno dušo. Prosil sem tedaj Bo- 1 ga, da bi vedno obdržal tako ( čisto dušo kot si jo imel tedaj. ' Tvoja pobožnost je moje delo, Edvard, in branil sem jo pred jj načrti tvoje matere; toda od-govorila mi je, da človek lahko v vsakem poklicu ostane čednosten in veren, in da je od- 0 visno od čiste želje in značaja posameznega človeka, da se bori proti slabemu. In ker jaz nimam nobene postavne velja-ve nad teboj in mi moje prija- ■ j teljstvo samo nakladav dolž-nost, d^ svetujem, tedaj sem r umaknil svoj predlog. Če te bo j ta stan veselil, tedaj bodi sre-jj čen^v njem. a "Tako silno sem zaposljen n na vseh krajih, da nikakor ne morem priti ta teden do tebe. t ?ivi čednostno in pišri mi kaj misliš o tem načrtu, če čutiš v svojem sncu kaka očitanja tedaj povej to svoji materi, ki želi samo, da te naredi srečne-nega. Govori z menoj odkritosrčno. Dogovorila sva se s tvo-r jo materjo, da te pridem iskat n. februarija in da te peljem v Versailles, kjer te bo priča- 1 kovala tvoja mati, da te z materinsko ljubeznijo sprejme v naročje. Zbogom, dragi mlade- 1 ' nič. Pbši mi! Tvoj oče še niče-, ' sar ne ve. 'Kakor hitro se odlo-j čiš, tedaj ga boš prosil, da ti I j dovoli tvojo željo." t Odgovora na to pismo ni bi- I lo treba dolgo čakati. Odgovor h . je bil tak kakor ga* je Derues i pričakoval: deček je z vese- I ljem sprejel ponudbo. i In zjutraj 'n. februarija, na i pustni torek, je šel Derues v , samostan, da odpelje dečka. \ Predstojnikom šole je povedal, i da je želja dečkove matere, da J ga pripelje k njej v Versailles. 1 Toda namesto tega ga je pe- i ljal na svoj dom, kjer mu je J povedal, da je dobil od gospe 1 de Lamotte pismo, v katerem I mu naročuje, naj pripelje deč- j ka šele prihodnji dan k njej. Podala sta se na pot na pepel- I nico. Pred odhodom je dal De- i rues dečku jesti čokolade. Pri- . šedši v Versailles sta poiskala 1 stanovanje v gostilni "Fleur i de-lys". Tu se je dečko pričel j pritoževati o bolezni, ki ga je 1 prijela že na poti. Gostilničar, I ki je imel majhne otroke, se je J bal, da ima dečko koze, ki 90 " , les, se je branil sprejeti Derue-■ sa in mladeniča pod streho. To bi vznemirilo vsakogar, toda ne Deruesa. Pustil je Edvarda v pritlični sobi gostilne, nakar se je podal po mestu, da najde primerno stanovanje. 'Po dolgem iskanju se mu je posrečilo dobiti stanovanje pri nekem bakrarju., po imenu Martin. To stanovanje je najel za 30 souov na dan za sebe In za svojega nečaka pod imenom Beaupre. Da bi se izogni! nepotrebnim vprašanjem pozneje, je bakrarju takoj povedal, da je on zdravnik, da je prišel v Versailles, da preskrbi službo svojemu nečaku, da pride v nekaterih dnevih dečkova mati v Versailles, kjer ima mogočne znance, ki bodejo nečaku preskrbeli službo na kraljevem dvoru. Takoj ko je vse to povedaJ z odkritosrčnostjo in* resnico, katere se je znal tako zvito posluževati, je šel nazaj v gostilno po dečka, ki je bil že tal^o slab, da se je komaj vlekel po ulicah do najetega stanovanja. Ko sta dospela tja, mu je postalo slabo, da se je nezavesten agrudil, nakar so ga odnesli v njegtivo sobo. Derues je prosil, da ga pustijo samega. Prosil je le za nekatere )ijače, o katerih je ljudem povedal, kako naj jih pripravijo, i Deček se je boril s smrtjo štiri dni, mogoče radi svoje krepke narave ali pa ker mu je Derues dal takega strupa, ki počasno deluje, da bi lahko gledal smrtne boje nesrečne svoje žrtve. Ker se je bolezen vlekla, je poslal bakrarjevo ženo po zdravil, katera je sam pripravil. Ta zdravila so povzročila silne bolečine dečku, in Edvard je tako strašno kričal, da sta prihitela bakrar in njegova žena. Oba sta zahtevala od Deruesa, da pokliče zdravnika in se posvetuje z njim, toda Derues je to odločno odklonil, rekoč da zdravnik, katerega bi v naglici poklicali, je mogoče kak neznanje, s katerim se ne bi mogel strinjati, in da on kot strijc dečka ne more dopustiti, da bi imel kdo opraviti z dečkom, kateremu ne zaupa. "(Meni je bolezen znana," nadaljuje Derues, ko obrne svoje oči proti nebu. "To je no dušo! O ljubi Bog v nebesih, naj te ganejo moje solze in dečkovo trpljenje in podeli zdravje siromaku, ki te bo častil celo svoje življenje!" In ko je gospa Mkrtin vprašala kakšna bolezen je to, je odvr- < Iftil. Derues s sramežljivim po- i gledom: ' - * 1 I "Ne vprašajte me, gospa; na svetu so bolezni, katerih imena so vam popolnoma neznana." J Nekoč % je bakrar se izrazil, . da se čudii, ker dečkova mati toliko časa ne pride. Vprašal je tudi, kako bo dečkova mati \ zvedela, kje stanuje njen sin, < in če naj' jo gre čakat, kadar pride. miljenopogleda Edvarda, kije ležal bled in brez življenja na postelji — "njegova mati ! Neprestano jo kliče f Ah, gospod, nekatere družine so v resnici pomilovanja vredne. Prosil sem mater, naj pride sem, in obljubila mi je, da pride, toda ali pnSde vresnfci? Nikar me ne vprašujte nadalje, kajti preveč bi bilo od mene, da bi obdol-ževal mater v navzočnosti njenega sina... so tajnosti, katere se ne smejo razodeti... nesrečna ženska!" Zdajci se Edvard zgane, stegne svoje suhe ročice in. zakK- če: 'IMama... mama!" t (Dalje prihodnjič.) Naravni plin vas zadovolji. / ****** Nobene drugo kurivo vam ne daje toliko zadoščenja kot naravni plin Ker nobeno drugo kurivo ni tako pripravno za vas. Naravni plin je edino kurivo, katere-. ga neprestano lahko regulirate, da dobite majhno ali veliko gor-koto, kalipr želite. Za kuhanje, gretje je ri*ravni plin idealno kurivo. ****** ****** The East Ohio Gas Company Main 6640 Central 9020 i fW^ 1 y' I IWaP^* vre la iMjuri. 4a«*a»aJ—» m^H —too- F im BtftJiR li ■•JJI^^JBk liftill, dto fH I V*« HH i»i>h amcal* »riti ▼ i aril l+mimm, kjw W4aJ* afefeal I hiMwlriliinh« wh- I pa sioaUarik predmetav. (*al®t*lk pateak-Kfa. Mmw. dear tadadkarja. Goenthers Sloven. Lekarna, AMm RcL T^.l St. Clfir An. _____ ___ jjj FINO VINO 'j; !j! vedno dobite pri Josip 11 Koželu.' Belo niagara in |; 10 concord vino. Posebno ženskam je moje vino zna- j; no. Po stari navadi Josip | Kozely, 4734 Hamilton ave | ^;iiiiiiiiiminiiiiiiiimnmminiimiini g ......... SLOVENSKA J GOSTILNA Vjar dobit* fiao pi-Jato, dobro po«tra-ibo. Prodajamo • žg.ru«. in Ukoijo tudi n domača pa-trobo na •taklanico in galono. S Cana tam* I Dobra aalafa t I JflSIP KALAN, 6101 st. clair ave. iriiiimiiuiiiiiiiiiiuiiiimimnniiniiiiiii I A. M. KOLAR, I Slovenska gostilna. I 3222 LAKESIDE AVL I 8e priporoča Slovencem t Hi obilen oblak. Točna pootre-iba. Vedno arete pijače. I ■ *_ Ob priliki kaka vaaallea, botrlnje In pri veeelem omizju, spomnit« m na narodno atavbo "SLOVENSKI NARODNI DOM". Vaak najmanj« dar dobrodoial. SODNIMA ODOBRENO 1 • • . • . • ; _ 1 ■ • V '■■ "' •■' ' ' ^ 'f , ry" -------------- MB I'1 6 AMERIŠKI ■■^■■■i Navodilo, kako se po- DRŽAVLJAN Vsa vprašanja in od-stane ameriški držav- govori za one, ki lian. Ustava, progla- ^OSTAVE^ hočejo postati diiav- sitev svobode in po- IjanL To knjuico je stave ameriške {repo- fcSlI odobrila sodnija Zjed. blike. SNS držav. 'l * "."•'-., j'' Cena 25c TISKALA IN ZALOŽILA f "CLEVELANDSKA AMERIKA" •1» ST. CLAA AVENUE. CLEVELAND. OHIO 4 ' r, HMiiMIMnMMll . . Dobi se edino pri Clevelandska Amerika NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE T AMERIKI. SL UNUSKA TISKARNA. . 6119 ST.CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO