SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo in ekspedlelja ▼ „Katol. TIskarni", Vodnikove uliee St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemeniSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 1X2.
V Ljubljani, v četrtek 16. maja 1895.
Letnils: XXIII.
Poslanec Pfeiter o davčni pre-osnovi.
i.
Dne 9. maja je bilo v državnem zboru v obravnavi četrto poglavje davčne preosnove, ki določa osebni dohodninski davek. Pri tej priliki poslanec Pfeifer aaglaša veliko važnost tega zakona za gospodarske interese prebivalstva. Zato se je treba v zakonu ozirati na vse razne opravičene zahteve. Sedanji davčni zistem je jako pomanjkljiv, ker so posamezne dežele nejednako obdačene in ker nižji stanovi nosijo razmerno večja bremena, kakor bogatini. Vsakdo to potrdi, kdor pozna strogo izterjevanje davkov. Naloga finančne uprave bi morala biti, da malim davkoplačevalcem zniža bremena ter jih v obče pravičneje razdeli. In ravno tega govornik pogreša v sedanjem načrtu zakona, zato je umesten stari lat<nski rek: Timeo Danaos et dona ferentes. (Prav dobro!)
Dohodninski davek iz 1. 1849 je črna pika v našem davčnem zistemu, ker so določbe pomanjkljive, samovoljne, trde in večkrat krivične vsled iz-povedeb takozvanih zaupnih mož. Tako se zgodi, da n. pr. dohodke kacega advokata odmerjata navaden prodajalec ali krčmar.
Najsrečnejša misel v sedanjem načrtu je progresivni dohodninski davek in sodelovanje davkoplačevalcev samih. Na podlagi progresivnega dohodninskega davka z eksistenčnim minimom je mogoče ustvariti primeren davčen zistem.
Po tem načelu bi se moral obdaČiti le čisti dohodek ter obdačiti stari davčni sistem, po katerem je obdačeno le delo in revež več plačuje za sol in kruh, kakor milijonar. Večja moč mora več nositi, to ni socijalistiška ideja, temveč prvotni pojem o kapitalu in njegovem vplivu ua razna podjetja in
produkcijo. Tam je treba več zahtevati, kjer je več kapitala in manj boli.
Vendar se govornik ne strinja s sedanjim načrtom, ker poleg progresivnega dohodninskega davka ostanejo še vsi dosedanji davki in ker progresija obstane pri dohodku letnih 100.000 gld. Upali smo, da bode novi osebni dohodninski davek nadomeščal zemljiški, hišni in dohodninski davek, toda ti davki se znižajo le za 15, oziroma 25 odstotkov. Poleg tega pa bodemo imeli velike sitnosti pri določevanju tega davka, ker se bodo davčne oblasti vtikale v zasebno življenje. Pri vsem tem pa išče država razmerno več dohodkov od težko prisluženega imetja, kakor od naloženega kapitala, ki se redi brez dela.
V tem oziru je v § 159. neopravičena določba, po kateri bodo obdačeni cel6 pri gospodarstvu po-vžiti pridelki. Zato treba to določbo premeniti. Dalje ni pravo, da je pri rentnem davku neobdačenih nad 300 milijonov letnih obrestij od javnih papirjev, prijoritet in dividend, katere imajo večinoma kapitalisti v rokah, dočim bode treba od hranilničnih vlog plačevati davek.
Vsled teh določb zgubi načrt zakona vse bistvo progresivnega davka, ker bodo nosili zopet najtežja bremena nižji in srednji stanovi. Isto tako § 157. dovoljuje v konkubinatu živečim osebam več olajšav, kakor zakonskim.
Še je čas, da se te določbe zboljšajo, sicer bode novi davčni zistem še slabejši od prejšojega. Novi osebni dohodninski davek bi se moral v to porabiti, da se popolnoma odpravijo direktni davki. Konečno govornik še naglaša, da talcozvani petakarji ne smejo zgubiti volilne pravice. (Pohvala.)
Nasledki potresa.
Vreme se je zopet prevrglo. Zjutraj je pihala mrzla burja, nato je začelo deževati, in sedaj, ko to
pišemo, prav pošteno sneži, in to 16. maja. — Ubogi ljudje po šotorih! — Akoravno se je že tolikanj pisarilo in hvalilo, kako hitro delo pri lesenih barakah napreduje, vendar moramo reči, da bi se bilo lahko več storilo, kakor se je. Čudno se nam zdi, zakaj so pijonirji poprej odšli, predno so barake popolnoma dodelali. — Na cesarja Jožefa trgu imamo sedaj mesec dni po katastrofi šele na pol dodelane barake. Pijouirji so jih sestavili, pokrili — in pustili. Sedaj pa polaga po njih par delavcev tla, katera bodo, kakor se kaže, do jeseni enkrat položena. Slavni magistrat naj bi se v tej zadevi bolj požuril, sredstev mu ne manjka.
Bolniki se danes in jutri preselijo iz bolnišnice za silo v barake na dvorišču deželne bolnišnice. Nove barake grade: Na sv. Petra nasipu pri tovarni za usnje dve baraki, pri deželnobrambovski vojašnici jedno, pri klavnici dve, na Mirju jedno. V Zvezdi gradita baraki za trgovino krojač Witt in trgovec Schuster. _
Mnogokje opazujejo, da novi, dasi rahli sunki povečajo prvotne razpokline. Komisije so odredile potrebne varnostne naprave. Ker so bile poškodovane tudi nekatere solidno zidane hiše, ki niso vezane z železnimi vezmi, morale bodo vse nove hiše biti zvezane. Podrli bodo tudi mnogo obokov ter jih nadomestili z ravnimi stropi.
Publikacije „Erdbeben-Correspondenz" je danes izšla druga številka.
Komisije so dovršile prvo svoje delo in do sobote bodo sestavili približne svote škode.
Podreti se bodo morale še: Omejčeva hiša številka 24 na Karlovski cesti; Hrovatinova hiša št. 3 na Poljanah ; trakt Sobrove hiše št. 8 na Dunajski
LISTEK
Zrno ko kurje jajce.
Pripovedka; ruski spisal L. N. Tolstoj; prevel Ivan Ce-stimir.
Nekoč najdejo otroci v jarku kepo ko kurje jajce, po sredini vglobljeno in zelo podobno zrnu. Neki mimo idoči popotnik ugleda kepo v rokah dečkov, jo kupi za šestico in nese s seboj v mesto, kjer jo proda cesarju kot dragocenost.
Cesar skliče k sebi vse modrijane in jim veli, naj mu povedo, je li ta kepa jajce ali zrno. Modrijani premišljujejo in premišljujejo, a ne morejo mu odgovoriti.
Kepa leži na oknu ; prileti kokoš, jo jame kljuvati in prekljuje skorjo; vsi uvidijo da je zrno. Dojdejo modrijani k cesarju in mu reko : „Ta kepa
je žitno zrno."
Cesar se začudi in zapove modrijanom, naj mu povedo, kje in kedaj da je le to zrno vzrastlo.
Modrijani premišljujejo in iščejo po knjigah, a ne najdejo ničesar. Dojdejo k cesarju in mu reko : „Ne moremo ti odgovoriti. V naših knjigah ni o tem ničesar zapisanega ; vprašati moramo kakega kmetica, ni li kedaj čul pripovedovati kojega starčka, kedaj in kje da so ljudje sejali taka zrna."
Cesar pošlje po starega kmetiča in zapove, naj ga pripeljejo predenj.
Najdejo starega kmetiča in ga dovedo pred cesarja. Starček pride ves slaboten, brezzob, opiraje se na dve berglji.
Cesar mu pokaže zrno ; toda starček, že na pol slep, jedno polovico vidi, drugo pa otiplje z rokama.
Cesar ga vpraša: „Veš li, starček, kje da je vzrastlo tako zrno ? Nisi li sam sejal takega žita na svojem polju, ali ga morebiti v svojem življenju kupoval kje drugje ?"
Starček je bil gluh in je komaj slišal in komaj razumeval cesarjeve besede.
Odgovori mu : „Takega zrna ni sejal sejalec na svojem polju, niti ga ni žela žanjica, niti kupoval kupec. Kadarkoli smo kupovali žito, so bila zrna tako mala, kakor dandanes. Vprašal pa bodem svojega očeta, — morda je on čul, kje da je vzrastlo tako zrno."
Cesar pošlje po starčkovega očeta in zapove, da ga pripeljejo predenj.
Najdejo starčkovega očeta in ga dovedo pred cesarja. Starček dojde, opiraje se na jeduo bergljo. Cesar mu pokaže zrno. Starček vidi še dobro in natančno opazuje zrno.
Cesar ga vpraša: „Veš li starček, kje da je vzratlo tako zrno ? Nisi li sam sejal takega žita na svojem polju ali ga morebiti v svojem življenju kupoval kje drugje?"
Starček je imel še dokaj dober posluh ii ga umel bolje, nego njegov sin.
»Takega zrna" — mu odgovori, — Bni sejal sejalec na svojem polju, niti ga ni žela žanjica, niti ga ni kupoval kupec ; kajti ob mojem času ni nihče poznal denarja. Vsi so se preživljali z lastnim kruhom ; če pa je nastala lakota, pomagali so jeden drugemu. Ne vem, kje da je vzrastlo tako zrno. V našem času je bilo zrno dokaj debeleje in rodo-vitneje nego dandanašnji, toda — takega ni bilo. Cul pa sem svojega očeta pripovedati, da je ob njegovem času žito mnogo bolje obrodilo ko naše, — bilo je še rodovitneje in debeleje. Njega moram vprašati".
Cesar pošlje po starčkovega očeta, deda prvega starčka. Najdejo ga in dovedo pred cesarja. Ded dojde brez palice, dojde lahko; oči pa je imel sve-tleje in glas jasneji in razločneji. Cesar mu pokaže zrno; le-ta pa je pogleda, je obrne in vsklikne: „Oj, že davno nisem videl več starega žita!"
Ded ugrizne zrno, pokusi nekoliko in vsklikne: „Du, isto je!"
»Pripoveduj mi, starec", reče mu cesar, „kje in kedaj da je vzrastlo le-to zrno. Nisi-li na svojem polju sejal takega žita ali ga morda v svojem življenju kupov?! kje drugje?"
Starček odgovori: „Tako žito je rastlo vedno v mojem času. S takim žitom sem se preživljal i
t?


7

%
cesti; trakt proti dvorišču Križmancve hiše št. 5 na Earlovski cesti; jeden del Druškovičevega hleva pri hiši št. 11 na Dunajski cesti.
Tvrdka Steinway & Soms v Londonu in Novem Jorku je poslala za Ljubljano 1000 gld., kateri so bili v torek razdeljeni med najpotrebnejše.
Glasom komisijskega izreka bodo morali podreti vsaj drugo nadstropje gimnazijskega poslopja. Skoraj gotovo bodo morali podreti tudi staro stražnico poleg gimnazija, v kateri je nemška ljudska šola. Prt ogledih se komisije prepričajo, kako slabo so bile v Ljubljani zidane mnoge hiše.
Solnograško za Ljubljano. Kakor se iz Solnograda poroča, prav dobro napreduje nabiranje darov po glavnem mestu, kakor tudi po deželi. Mestni zastop je odločil, da se milodari pobirajo od hiše do hiše. C. g. V. Loinger, kateri letos, kakor znano, vodi majnikovo pobožnost v Solnogradu, si je prav veliko zaslug pridobil za pomožno akcijo. Hvala mu zato!
Fotograf Anton Jerkič v Gorici naznanja, da je fotografoval sedem najzanimivejših objektov ljubljanskega pozorišča, na katerih se vidijo natančneje vpodobljene posledice potresa. — Prodaja jih v velikem formatu po 1*50 gld.; vseh sedem skupaj za 9 gld. — Tretjino dohodkov daruje nesrečni Ljubljani.
Darila ljubljanskemu pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico.
VI. izkaz.
Gg. Hranilnica v Gostopeči, 50 gld.; Iv. Glo-botschnig v Železnikih, 1000 gld.; Reinach & Comp. v Maincu, 200 gld.; dr. Wettendorfer v Cakaturnu, 5 gld. ; T. Mell v Trstu, 50 gld.; bratje Abeles v Trstu, 15 gld.; tovarna za sladkor v Moravani, 20 gld.; Calderara & Bankmann na Dunaju, 20 gld.; Ivan Weiss in sin na Dunaju, 25 gld.; V. Jaechen ml. v Slukenavi, 50 gld.; bratje "VVeiss v Bregencu, 50 gld.; Fran Manoscbek na Dunaju, 10 goldinarjev ; S. Stovvasser na Dunaju, 5 goldinarjev; vitez plemeniti Kivvisch v Varaždinu, 10 goldinarjev; Wischnitsky & Clauserjevi nasledniki na Dunaju 25 gld.; Josip Moosbengger v Milanu 10 gld.; G. Morovec v Sotvinu 10 gld.; Wertheim & Schiff, Burtschid 100 gld.; Anton Krisper tu zbirka 590gld. ; I. C. Mayer v Ljubljani zbirka 2536 gld. 62 kr.; Anton Schussnig v Trstu 25 gld.; ravnateljstvo hranilnice v Badenu 500 gld.; Adolf Glaser & Co. v Pragi 50 gld. ; Waldek, Wagner in Benda na Dunaju 100 gld.; K. Hafner v Lincu 5 gld.; bratje Klinger na Dunaju 50 gld.; hranilnica v Adlerko-steletzu 25 gld.; hranilno in posojilno društvo v Falkenavi 25 gld.; I. L. Simma na Brdu 20 gld.; G. A. Frohlichov sin na Dunaju 100 gld.; podolska tovarna za cement v Pragi 10 gld.; Anton Schopf v Cnaimu 5 gld.; Fischer na Katarinski gori 5 gl.; Vojteh Eudl v Gorici 3 gld.; družine Valentinčič
jaz i drugi ljudje. Tako žito sem i sejal i žel i mlatil".
Cesar mu de: „Povej mi, ded, si-li kje kupoval tako žito, ali si je sam sejal na svojem polju ?"
Starček se nasmeje in reče: „Ob mojem času si ni nikdo izmislil tolikega greha, da kupuje in prodaja žito. Novcev nismo poznali; žita pa je imel vsakdo dovolj."
Cesar ga vpraša: »Toda, starček, povej mi, kje si sejal tako žito in kje si imel polje?"
Ded mu odgovori: „Moje polje je bilo — zemlja božja. Kjer sem oral, tam je bilo tudi moje polje. Zemlja je pripadala vsakemu; nihče je ni z val svoje. Svojino smo nazivali le svojo muko".
„Sedaj pa mi odgovori" — reče mu cesar, — „še na ti dve vprašanji, namreč: Prvič, — kako je to, da so bila poprej zrua tako velika, in sedaj niso več? Drugič — kako je to, da je tvoj vnuk došel po dveh bergljah, sin po jednej, ti pa brez vsake, povsem lahko kakor peresce; da imaš svetleje oči, krepkeje zobe, jasneji in ljubeznjiveji govor? Povej mi, starček, kako se je to zgodilo?"
Starček mu odgovori: „To se je zgodilo vsled tega, ker so ljudje nehali živeti ob lastnej muki in pričeli težiti po tujem blagu. V starih časih nismo živeli tako; v starih časih smo živeli po božjih postavah; gospodarili smo nad svojim blagom in se nismo okoriščevali s tujim".
in Giirtler v Gorici 3 gld.; pliberška rudokopna družba v Celovcu 100 gld.; Viktor Wog v Celju 20 gld.; G. & S. Segre v Trstu 10 gld.; Edvard pl. Hein na Dunaju 25 gld.; zbirka gospej Berta in Ema pl. Trnk6czy na Dunaju 30 gld.; Herman Adler na Dunaju 5 gld.; Ignacij Klein & eomp. v Gutramsdorfu 5 gld.; skupaj 5767 gld. 62 kr. z izkazano svoto 23.131 gld. 87 kr. skupna svota 28.899 gld. 49 kr._
Naše cerkvene zadeve in Mažari.
Iz Zagreba, 11. maja,
Pred nedavnim je prinesel neki mažarski list kratko razpravico, v katerej dokazuje, da morajo zagrebški kanoniki biti Ogri in da morajo znati mažarski. Seveda so vsi dokazi s trte zviti in na vsem ni besedice resnične. Čudno je pa vendar, da se more sploh kaj takega trditi brez temeljitih dokazov; to je zopet le pri mažarskih šovinistih mogoče, ki upotrebljujejo vsako sredstvo, same da dosežejo svoj cilj.
Kmalu za tem glasom pride pa v poluradnem listu „Hircsarnok" že drugi, po katerem se dvema Mažaroma pripravlja pot do višjih cerkvenih časti na Hrvatskem. Ta list namreč trdi, da bosta v kratkem imenovana, in sicer kanonik gronski Frančišek Maslaghi za prijorja Vranskega, a dr. Štefan Rossi-pal pa za škofa senjsko-modruškega. Hrvatski pol-uradni list proglasuje to vest za neresnično, a uradni list pa je pristavil dotičnemu telegramu le znamenje vprašanja, dočim se mu ni zdelo vredno, da odgovori tudi on jasno, kaj in kako misli v tej zadevi. Sploh se uradni list malo zanima za taka vprašanja, ki so za nas načelnega pomena, če Ma-žari nočejo vedeti, da je vprašanje o popolnjenju duhovnih častij čisto avtonomna zadeva hrvatska, moral bi jim uradni list odgovoriti na to jasno in odločno, kakor jo zahteva čast in ponos hrvatskega naroda.
Treba je tem za Hrvatsko tako skrbnim (!) ljudem zabiti v glavo, da zagrebške kanonike v prvem redu predlaže na imenovanje zagrebški nadškof, a tako tudi prijorja Vranskega, ki mora biti član zagrebškega kapiteljna, a sedanji naš nadškof gotovo ne bode kandidiral kakega Mažara izGrona, ker je za to čast med Hrvati dovolj sposobnih duhovnov. Kar se pa tiče imenovanje škofa senjsko-modruškega, ima po postavi samo hrvatska vlada kot avtonomna oblast pravico, predlagati kandidate Nj. Veličanstvu na imenovanje; a če se je ban izjavil že prigodom imenovanja zagrebškega nadškofa, da more biti za to mesto le Hrvat predložen, ni gotovo nobene dvojbe, da se bode sledilo tudi pri imenovanju senjskega škofa isto načelo. Če se pa v te zadeve meša tudi ogerska vlada, je to dokaz slabe naše moči in pa popuščanja, kar se pa ne more v nobenem pogledu odobravati. In pri vsem tem trpi hrvatski narod. Že celo leto je izpraznjena škofovska stolica v Senju, a že več let 80 prazna kanoniška mesta pri zagrebškem kapiteljnu. In zakaj vse to? Le radi nesrečne mažarske politike, ki hoče imeti povsodi svoje prste. Pa kako predrzni so ti ljudje po redakcijah mažarskih listov, ki pišejo seveda po napotkih svoje vlade. Omenjeni „Hir-csarnok" namreč dokazuje, da je za senjsko škofijo prav potreben mažarski škof, kajti le ta bo znal bolje razsojevati prepire med vernimi radi cerkvenega jezika.
Prav neverjetno je, da bi bil Mažar pri razsodbi o takih vprašanjih bolj nepristran, kakor Hrvat. Sploh pa, hvala Bogu, takih prepirov ni nikjer več, in če so kakšni bili, so jih hitro poravnali. Ta opazka omenjenega lista pa nam najbolje dokazuje, kako so Mažari o naših zadevah slabo poučeni, pa vendar hočejo nad nami gospodariti ter se mešajo v zadeve, katere niti najmanje njim ne spadajo. Njih vspehi so se seveda ravno v cerkvenih zadevah dozdaj popolnoma izjalovili, kajti hrvatsko svečenstvo je domoljubno ter ni nobene moči, da bi ga v tem pogledu omajalo. To se je pokazalo pri imenovanju zagrebškega nadškofa. Koliko kandidatov so imeli Mažari za to mesto in slednjič so vendar le z vsemi propali, in tako se bode zgodilo z božjo pomočjo tudi zdaj.
Skrajni čas pa je že, da se postavijo cerkveni dostojanstveniki na izpraznjena mesta, kajti obilno dela jih čaka. V zagrebški nadškofiji bo župe, kjer ni bilo svete birme že več nego deset let. A ker je umrl tudi pomožni škof, trebalo bi novega imenovati, in sicer tem preje, ker zdravje sedanjega škofa
ni najbolje, a tudi z delom je preobložen. Pravijo, da je nadškof predložil že zdavnej svoje kandidate za kanonička mesta, ali da jih vlada ni sprejela, ker njej ni dovoljno, da je dotičnik le dober in vrl duhovnik, nego želi, da bode tudi v političnem pogledu korekten, ali bolje vladni kimovec. Zategadel se to vprašanje o imenovanju kanonikov ne more rešiti tako dolgo, če tudi korist cerkve to neobhodno zahteva. Po tem takem seveda ni čudno, da se Mažari mešajo v naše cerkvene zadeve, ker jim naši domači mogotci dajejo za to sami povod.
Politični pregled.
V Lj u bi j an i, 16. maja.
Volilna preosnova. Vlada je izdala načrt zakona o premembi volilnega reda ter ga izročila pododseku za volilno preosnovo. V omenjenem načrtu se določata dve kuriji, v kateri bi spadali mali posestniki, obrtniki in delavci. Ti dve novi kuriji bi imeli petdeset mandatov.
Sleski dež. šol. nadzornik Weber je, kakor poroča „Nowa Reforma", baje izjavil, da dež. šol. svet ne bode v tem letu dovolil poljske gimnazije v Tešinu. Šolski odsek tešinskega mestnega zastopa je sklenil, da ne vpelje poljskega jezika kot obligatni predmet na tešinskih ljudskih šolah.
Dr. Lueger-jevo volitev so pozdravili borzijanci s tem, da so dvignili vrednost papirov. Pametnejše pač niso še nikdar ravnali. Saj vedo, da se je pričela z dr. Luegerjem doba, v kateri se bode gospodarilo previdno in modro. In to previdnost so ljudje že naprej — eskomtirali.
Brentanovim naslednikom je imenovan dr. E. Mach, profesor fizike v Pragi. Njegov nastop na izpraznjeni dunajski filozofski stolici pozdravljajo židje z velikim navdušenjem — seveda ne zaradi njegove učenosti, pač pa zato, ker je hud nasprotnik protisemitom.
V delegacijah, ki se snidejo dnd 6. junija, bode vnanji minister grof Kalnoky, kakor trdi „Bud. Tagblatt", tudi brez kake interpelacije v pravi luči pojasnil svoja zaupna pisma ogerskemu minister-skemu predsedniku baronu Banffyju. KaInoky je nekda pisal tri pisma glede potovanja papeževega nuncija na Ogersko.
Brezverska vladna predloga na Ogerskem zopet odklonjena. V torek je ogrska go-spodska zbornica imela pomenljiv dan. Na dnevnem redu so bile že znane cerkvene predloge. Podpredsednik baron Vay je delal nasprotnikom prostega veroizpovedanja razne sitnosti, toda protivečina je bila zagotovljena. Kardinal in primas Vaszary se oglasi prvi, da pove svoje mnenje gledd stališča papeževega nuncija. On pravi, da se pač nobena tuja država ne sme vtikati v ogerske notranje stvari in v tem oziru nuncij Agliardi potujoč po Ogerskem ni prekoračil svojega delokrcga. Toda papežu, oziroma njegovemu zastopniku, ne more nihče odrekati pravice, govoriti o vprašanjih, ki se tičejo vere, morale in cerkvene discipline. Ministerski predsednik baron Banfiy pa je v odgovoru na interpelacijo razvil nazore, ki nasprotujejo naukom krščanstva. Grof Nikolaj Esterhazy nasvetuje, naj se odkloni ves tretji odstavek predloge. Naučni minister Vlassits naglaša, da nuncijevo vprašanje ne spada k stvari, ki je na dnevnem redu. Gledd predloge izjavlja, da tudi zbornica poslancev sprejme primerne premembe, toda načelo o prostem veroizpovedanji mora ostati. S 117 proti 116 glasovom je zbornica sklenila pričeti podrobno razpravo. Grof Ferd. Zichy v kratkih potezah označi nevarnost brezverske novotarije in nasvetuje, naj se odkloni § 22. o prostem veroizpovedanju, t. j. brezverstvu. Ta predlog je bil vsprejet s 129 proti 115 glasovom, torej je bil paragraf odklonjen. Med krščanskimi magnati se vzdignejo tako burni eljen-klici, kakor morda še nikdar v tej zbornici. Paragraf 23., ki določa izstop iz kake verske družbe, je bil pri glasovanju po imenih s 112 proti 110 odklonjen. Ministerski predsednik Banffy je nekda pri prvem porazu obledel ko zid ter se hitro zgubil iz zbornice. Včeraj je gospodska zbornica nadaljevala debato o ostalih paragrafih, k< so bili vsi odklonjeni. Nato pride na vrsto načrt zakona o recepciji Židov. Pri glasovanju za prestop v nadrobno razpravo je bilo na obeh straneh jednako glasov, predsednik je dirimiral, glasujoč za razpravo. § 1. je bil vsprejet, pri § 2. izjavlja grof Zichy, da določba nasprotuje dogmam katoliške cerkve; on ne odklanja paragraf iz sovraštva do Židov. Grof Keglevich in minister Vlassits zagovarjata recepcijo Židov, toda pri glaso-
vanju po imenih je bil § odklonjen s 115 proti 94 glasovom. »Mag. Orszag" piše tem povodom: »Že po naravi svoji slabotna vlada ne bode mogla prenesti tega poraza. Korenin svojih nima v narodu in z zbornico magnatov ne more biti v soglasju. V zbornici poslancev ima neko večino, toda voditi je ne zna. Po katerem pravu more še vodili vladne posle?"
Turški izseljenci v Bosni bo pred kratkim časom že drugič izročili sultanu spomenico, v katerej se pritožujejo o težavah, katere jim baje provzroča avstro-ogerska vlada v Bosni in Hercegovini. „Agence Havas" pravi o teh ljudeh, da so sami bogati posestniki v Bosni, ki se mast6 z visokimi obrestmi, katere zahtevajo od svojih najemnikov, in ne morajo prenašati, da zatira avstro-ogerska vlada njihovo ropaželjnost ter se morajo klanjati splošnim zakonom.
O položaju v Srbiji piše belograjski „Dnevni list": »Glavno vprašanje v Srbiji so sedaj finančne razmere. Manjka jej deHarja, da bi mogla zadostiti svojim dolžnostim in pokrila primanjkljaje. Le jedino denarja jej manjka in najbolje sredstvo se jej zdi bankerot. Kriza je sicer nekoliko potihnila, ker je imenovan neprednjak in vodja opozicije Popovič finančnim ministrom. Radikalni osrednji odbor so zopet sklicali, da določi pogoje, po katerih bi bila radikalna stranka voljna podpirati ministerstvo Gruič-Vuič."
Svetovno razstavo v Amsterdamu so preteklo soboto slovesno odprli. Mladoletno kraljico je zastopal dvorni nadobrednik baron dr. Tour van Bellinchave. Navzoči so bili tudi vsi ministri in načelniki civilnih in vojaških uradov. Ministri so si ugledali najpoprej »Staro Holansko".
Kitajsko posojilo. Nemčija se pripravlja, da dobi pod vodstvom diskontne družbe več močij, ki bi oskrbele posojilo, katero bi pa morala nadzorovati evropska komisija. Sploh se bodo pa vdele-ževale tega posojila vse države, katere so se vtikale v mirovne pogodbe, namreč Rusija, Francija, Nemčija in Anglija. To posojilo bi se glasilo najprej na 50 milijonov funtov, in ostanek bi se plačal v obrokih. Kitajci sami ne menijo tako hitro izplačati Japoncem določene odškodnine, da si polagoma vravnajo svoje vojaške zadeve in se pripravijo, ko bi Japonci s svojimi četami provzročili kake nemire.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. maja.
(Državna podpora.) C. kr. poljedelsko ministerstvo je za osušenje Doberniške doline pri Trebnjem za prihodnje leto dovolilo 1800 goldinarjev državne podpore.
(Iz Celja) se poroča, da je bil ondi v torek ob 3. uri 8 min. lahek potres, trajajoč pet sekund. Sunki so se ponavljali ob 4. uri 5 min., ob 6. uii 45 min. io ob 1 uri 38 min. popoludne.
(Vprašanje izmed občinstva.) V tukajšnjih dnevnikih smo te dni čitali oznanilo »družbe domačih stavbiuskih podjetnikov", da razpolagajo z več ko 3000 delavci ter morejo izvrševati vsa v stav-binsko stroko spadajoča dela po „najnižjih sedanjim razmeram primernih cenah". Drugi dan pa posa-mezui podjetniki izjavljajo, da so njihova imena podpisana brez vednosti iu privoljenja. Vprašamo torej merodajne kroge, odkod in zakaj te spletke za kolisami? S tem se občinstvo le bega. Prosimo torej merodajni oblastvi, naj preiščeta to spletko ter občinstvu pojasnita stvar.
(Darovi.) Vredništvu BSlovenca" so poslali gospodje Gregorjevič, Podgorjevič in Marko Krenker iz Slov. Gradca 3 gld. za ponesrečene. — C. gosp. Pran Jeršič, umirovljeni župnik Podšentjurjem pri Izlakah je poslal 30 gld., in sicer: 1. Darovanje v cerkvi sv. Jurija v Izlakah za poškodovane cerkve v ljubljanski okolici 10 gld.; 2. dar gosp. župnika za cerkve po deželi 10 gld.; 3. za ljubljanske cerkve 5 gld.; 4. za pogorelce v Toplicah 5 gld. — Bog povrni!
(Visoka starost ) V torek 14. t. m. je na Dunaju umrla 94 let stara gospa Ana Penn, vdova po pokojnem zaslužnem članu ljubljanskega gasilnega društva iu mati znanega pisatelja Henrika Penn, ka-
Maj bolje priporočena
h preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
teri je, kakor znano, zapisnikar pomožnega dunajskega odbora za Ljubljano.
(Za farno cerkev v Šenžurjn) pri Kranju daroval je neki župnik, bivši kaplan Senčurski, 10 kron. Bog mu povrni.
(Huda ura.) Z Radovice, 14. maja. Minulo leto smo imeli prvo hudo uro 15. maja, letos je prišla dan poprej. Predpoludnem je bilo zelo soparno. Ob »/»I. uri je bilo še malo oblakov na južni strani; v teh zagrmi prav na kratko, pa dokaj dobro, kakor neka napoved, da pride kaj hojega. Po naših gorah se stemni, v dolinah sije solnce ; jame deževati in padati drobna solika, bliska se pa in treska, da je groza, — žal, da ne brez nesreče. Strela je ubila 39 let starega posestnika Martina H u m I j a n a iz Bojanje vasi. Oral je, držal za plug, v jednem trenutku blisk in grom in revež pade mrtev na zemljo. Deklici stoječi par korakov pred očetom se ni nič hudega zgodilo.
(»Narodni dom" v Brežicah.) Brežka hranilnica je kupila znani hotel »pri Klembasu" iz ostaline po pokojnem g. Friču za 22.500 gld. v svrho zgradnje »Narodnega doma". To je torej že tretji »Narodni dom" na slovenskem Štajerskem, četrti, a med vsemi najlepši zgrajen bode pa v Celju! Šempre avanti!
(Zdravje v Ljubljani) od 5. do 11. maja t. 1. Novorojencev bilo je 18, mrtvorojen 1. Umrlo jih je 26, mej njimi za škarlatico 2, za vratico (davico) 1, za jetiko 5, za vnetjenfsop. organov 2, vsled starostne oslabelosti 4, za različnimi boleznimi 12 ; mej njimi bilo je tujcev 10, iz zavodov 16. Za infekcijoznimi boleznimi se oboleli, in sicer: za ošpicami 1, za škarlatico 3, za vratico 2.
(Prvi letošnji roj) imeli so oo. kapucini v Skofji Loki dne 13. maja. Roj je prav močan.
(Utonil) je 10. t. m. zvečer 45 letni Marka K a s t e 1 e c iz Stare vasi pri Grosupljem ; padel je namreč pod Bregom v Zagradcu iz čolna v Krko. Truplo so izvlekli drugi dan iz vode.
(Srečkanje 15. maja.) Bodenkr ed i tlose izdani leta 1880: Glavni dobitek 45.000 gld. je dobila ser. 2421 št. 34. 2000 gld. je dobila serija 3734 št. 2; po 1000 gld.: serija 1544 št. 73, in ser. 3263 št. 100. — Ogerske hipotečne banke srečke: Glavni dobitek 50.000 gld. serija 2860 št. 97; 1500 gld. serija 1458 št. 26; po 1000 gld. seriji 1889 št. 99 in ser. 2977 št. 2.
(Vas na boben zaradi žganja.) V Likovki je umrl žid, žganjetržec. Slovaški vaščani mu dolgujejo 10.149 gld. na žganju. Ker ne morejo plačati, rubi jih vdova umrlega Žida — in čuda, vsa vas bo prodana po eksekutivni dražbi.
(Koliko stane jeden strel iz topa.) Pogostokrat se vprašuje, koliko stane jeden strel iz topa; odgovor na to vprašanje pa je vedno zelo različen. Dandanes imamo že več ogromnih topov; posebno veliki so topovi na bojnih ladijah. Strel iz takega topa je neverjetno drag. Iz takega velikanskega topa na bojnej ladiji se potrebuje za jeden strel 400 kilogramov streliva, kar stane okoli 1160 gld.; krogla ki je težka 600 kilogramov, stane do 1300 gld. Ako se prištejejo še nekateri drugi stroški, stane jeden strel iz takega topa okroglih 2500 gld.!
(Umor radi cigarete.) Iz Krakova se poroča: Mesarski pomočnik Ladislav Paszkovski je umoril le dni nekega živinskega kupca, ker mu ni hotel podariti jedne cigarete. Umor je zvršil z dolgim mesarskim nožem. Nesrečnika so našli v krvi ležečega na ulici. Zločinca so še isto noč prijeli in je pripoznal svoje hododelstvo._
Društva.
(Vabilo) na veliki koncert, katerega priredi Mariborska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda s prijaznim sodelovanjem slavnega »Ptujskega go-slarskega kvarteta" ter orkestra, moškega pevskega in tamburaškega zbora »Slovauske čitalnice" v Mariboru v korist velikovski šoli v nedeljo, dne 19. maja 1895 v dvorani hotela »Stadt Wien" (Teaetthofove ulice.) Vspored: 1. C. G. Reissiger: Uvod k operi »Die Felsenmilhle". Orkester. 2. B. Tovačovsky: Kitica slovenskih narodnih pesnij. Moški zbor s spremljevanjem glasovirja. 3. Beethoven : Quartetto. Op. 18. št. 1. F-dur. a) Allegrocon brio. b) Adagio affettuoso ed appasionato. Goslarski kvartet. 4. B. Smetana: Sesterospev iz opere »Prodane neveste". 5. Michaelis : Turška straža. Tamburaški zbor. 6. Dr. G. Ipavic: Savska. OsmoBpev. 7. B. Smetana: Iz mojega življenja. Goslarski kvartet. 8. A. Foerster:
Samo. Moški zbor s čveterospevom. 9. * * # Potpourri čeških naroduih pesnij. Orkester. 10. Prosta zabava. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 za osebo 50 kr. za rodbino (3 osebe) 1 gld. Blagodušna preplavila se z ozirom na dobrodelni namen hvaležno sprejmejo.
Telegrami.
Matulje, 16. maja. Skoro jednoglasno sta izvoljena Mandič in Jenko. Navdušenje je veliko.
Dunaj, 16. maja. Danes zjutraj je cesar sprejel Banffy-ja, kateri je potem dobil vabilo k današnjemu dvornemu obedu.
Dunaj, 16. maja. Prestolonaslednica-vdova Štefanija se je povrnila s potovanja po orijentu v Laksenburg.
Dunaj, 16. maja. Drž. poslanec dr. Avgust Weber je umrl.
Dunaj, 15. maja. Pri današnjem sreč-kanju ogerskih premijskih srečk dobi glavni dobitek serija 2559 št. 9, 12.000 gld. dobi serija 3166 št. 38 in 5000 gld. pade na ser. 207 št. 16.
Dunaj, 15. maja. Pruski princ Albreht je obiskal danes cesarsko rakev nadvojvode Albrehta in položil krasen venec na njegovo krsto.
Dunaj, 15. maja. Podžupan dr. Lueger je naznanil za jutri popoludne izvanredno občinsko sejo, v katerej bo naznanil odstop župana dr. Griiblna. Volitev župana se bo vršila skoro gotovo v tednu od 25. do 30. t. m.
Trst, 15. maja. Cesaričinja-vdova Štefanija je danes dospela v Trst in se po kratkem odmoru odpelje na Dunaj.
Lvov, 15. maja. V Zydaczowu je nastal velik požar, ki je upepelil cerkev, sodnijsko in občinsko poslopje in mnogo drugih hiš.
Krakov, 15. maja. Po naročilu finančne oblasti, so se preiskali pri židovskih trgovcih v mestu Kasimier turške srečke. Pri 50 trgovcih so našli nad 1500 ponarejenih srečk.
Budimpešta, 15. maja. Ministerski predsednik baron Banffy je odpotoval danes zvečer na Dunaj.
Budimpešta, 15. maja. (Gospodska zbornica.) V teku današnje seje črtali so se po predlogu grofa Zichy-ja tudi § 25—29 predloge glede prostega veroizpovedanja, na kar je grof Zichy predlagal posvetovanje o ostalih točkah, to je pa predsednik odklonil. Nato se je pričelo posvetovanje o recepciji Židov. Sprejel se je § 1., glede druge točke se je pa izjavil grof Zichy, da to nasprotuje naukom katoliške cerkve. Akoprem sta ga zagovarjala grof Keglevich in minister Vlassits, se je vendar odklonil s 115 proti 94 glasovom.
Budimpešta, 15. maja. Magnatska zbornica je v drugem branju vsprejela ostale paragrafe zakona glede recepcije judovske vere. Predloge Zichyjeve je odklonila. Pri tretjem branju je bilo glasovanje po imenih razun o § 2., kateri je bil včeraj odklonjen. Na obeh straneh je bilo jednako glasov. Zakon se je vsprejel z glasom predsednika. (Živahni eljen-klici na levici.)
Berolin, 15. maja. Državni zbor je vsprejel v prvem posvetovanju predlog Rickertov glede preosnove volilnega zakona.
Berolin, 15. maja. „Nordd. Zeitung" poroča, da so nameravali gledč na ogromno delo justične komisije državni zbor samo pretrgati, ne pa zaključiti. Ker bode pa, kakor se meni, v dveh tednih z glavnim delom gotov, se bo vendar le zaključil.
London, 15. maja. Mesto umrlega konservativnega člana zbornice za West-Dorset je bil z veliko večino izvoljen unist Robert Willials.
Novi Tork, 15. maja. V Arizoni so napadli Indijanci došle družbe premogokopov. Odposlalo se je konjištvo, da pomiri napad nike. Sploh se je bati splošne vstaje.
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezirk, Stefansplati
Nr. 11, Parterre.
Umrli so:
13.	maja. Helena Božič, zasebnica, 4(5 let, Streliike ulice M. 11, sušiea.
14.	maja. Ivan Zupane, hlapec, 56 let, Šelenburgove ulice it. 5, aušica.
V bolnišnici:
13.	maja. Ivan Ocepek, posestnik, 51 let, meningitis.
14.	maja. Uršula Borštnik, posestnikova žena, 47 let, sušiea.
Vremensko sporočilo.
Dani	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> 2 K a 3
opazovanja		inkomars T mm	toplomera po C.liija			■g« S S « ™ a
15	7. u. zjut. 2. o. pop. 9. ■. sveč.	734-6 728 8 7264	90 22-4 161	brezv. sl. zapad n	megla oblačno n	24 dež
— . — _ — _ n ,, 8rednja temperatura 15'5' . za 1-5° nad normalom.
Premembe pri tvrdkah.
Zadružna tvrdka „Goppinger & Comp. i n W e i s-senfels" preustrojila se je v komanditno družbo.
V zadružnem registru pri tvrdki: „Registrovana vipavska vinarska zadruga z omejenim poroštvom", izvršil se je a) izbris člana upraviteljstva Frana Kaučiča in b) vpis Irana Lavrenčiča kot namestnika ravnatelja in Irana Premru iz St. Vida kot odbornika upraviteljstva.
Istotako se je v zadružnem registru pri tvrdki „S p a r -und Vorschussverein in Laibach, registrierte Genossenschaft mit beschrankter Ilaftung" izvršil izbris bivših udov načelstva Josipa Regalija, Earola Kauschegga, Ensta Jeunikerja in Jakoba Skrbinca; b) vpis novo voljenih in še ne vpisanih udov načelstva: Ludovika Widmayerja, mizarskega mojstra, Antona Kleina, posestnika in tiskarja, in Janeza Škerjanea, mizarja, vsi v Ljubljani; e) volitev vpisanih udov načelstva, in sieer; Frana Sarka kot načelnikom, Štefana Franzota kot načelnika namestnikom in Frana Kaiserja kot blagajnikom.
Izbris tvrdke.
Pri	e. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani
izbrisana	je tvrdka: „Erazem Biršic", lekarničarska obrt v
Ljubljani,	in Erazma Biršiča (zdaj v Gradcu) kot imejitelja te tvrdke.
Pod varstvom.
Jurij Piro, posestnik v Podšentjuriju pri hlakih, radi zapravljivosti.
Fran J u r s i £ iz Jablani« (okr. sod. Kostanjevica) radi blaznosti; njega varuh je Fr. Žulič iz Ostrea št. 21.
Neža C a n k e r , kajžariea iz Sela, radi blaznosti; nje varuh je Gašp. Canker iz Sela (okr. sod. Idrija).
Za pokrivanje
kakor tudi
za kritje barak
ponujamo v vsakej tudi največjej množini po najnižjih cenah prima in secunda
(Strangfalzziegel)
kakor tudi nepremoeni
strešni klej
25012 (Dachpappe)
zavoj (tO je ion metrov) odi gld. 50 kr. do 2 gld. 50 kr.
Ana Rupnik,
izdeloval ka umetnih evetlic, v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 13,
priporoča se prečastiti duhovščini v izdelovanje vsakovrstnih
šopkov za na altarje in sveče, vencev za bandera in druge cerkvene slovesnosti,
kakor tudi
popolne oprave pri novih maSah
po primerni ceni. 316 3-1 ywvwwww
in
nasade za dimnike
c£ <£ Vidic i &omp.
llllilillllUl""MIHI ■■■ililMIBIM		
K	Lekarna Trnk6czy, Dnnaj, V.	K
B > T? § a £ h 0 3 cS 1 M o	Sirup iz planinskih zelišč tudi pl, Mi in Mjer sok imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld. Dobiva se pri 565 29 Ubaldu pl. Trnkdczy- ju, lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto.	t* 0 9t S p H 1 o-o H tt P a <£. B
m	Lekarna Trnk6ozy v Oradeu.	m si

Glasovire ♦
prodaja in izposoja | za Dunaj in v provincije ♦ A. Tllierfelder, Dunaj, 7/3 Burgg. 71. I
I	Največja zaloga
♦ glasovirov, pianinov in harmonijev.
H Prodaja za gotovo in na obroke. — Najemščina nizka.
Vizitnice
priporoča ll.
Pomladni Glasi
posvečeni slovenski mladini.
Uredil in založil
« Frančišek Finžgar.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiiiiiimiiiiiim

Krasna mladinska knjižica!
5. zvezek.

Cena vezanim 35 kr, broširanim 25 kr.
-— Po pošti 5 kr. več. —-
Dobivajo se v semenišču pri Fr. Finžgarju, v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pa pri lan. Krajcu v Novem Mestu in pri D. Hribarju v Celji. — Tudi se lahko še dobi II., III. in IV. zvezek.
= ■Minil.....milimi.
Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah I
111 ■ 111111M1111II11 i I i 111111 b 111111
Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da
stavlviiiska dela
raznih
ne izvršuje po kartelnih temveč po lastnih cenah.
dFran <TalescRini,
324 3-2	stavBinsRi mojster.
m si a j 8 k a b o r s a.

gid.
Dnč 16. maja.
Skupni državni dolg v notah.....101
Skupni državni dolg v srebru.....101
Avstrijska zlata renta 4%......123
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101
Ogerska zlata renta 4%.......122
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1074
Kreditne delnice, 160 gld......400
London vista ...........121
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	59
20 mark........................11
20 frankov (napoleondor)............9
Italijanski bankovci........46
C. kr. cekini......................5
45 45 30 95
90 16
10
95 60
91 67 05 72
kr.
Dne 15. maja.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke i. 1864, 100 gld.....
\<% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ■ . . . Dunavsko vranavno poso/lo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
151 gld. 50		
163		25
200		—
99		60
150		—
132		—
109		25
111		25
99		25
99		90
223		50
170		85
133		—
98	n	50
Kreditne srečke, 100 gld......
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gli"
Rudolfove srečke, 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genčis srečke, 40 gld......
Waldsteinove srečke, 20 gld.....
Ljubljanske srečke........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.' Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
199 gld. 140 .
50 kr.
1. 17		50	
. 24		50	
		50	
		—	
		—	
. 22		75	
. 173		—	
r. 3640		—	
. 569		—	
. 103		60	„
. 83		75	
, 85		80	
. 168		—	
. 131	rt	12	rt
Nakup ln prodaja ">JJS ; vsakovrstnih državnih papirjev, sročk, denarjev itd.
i, Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjšega dobitka Knlantna izvršitev naročil na borzi.
Manjarnična delniška družba
„,,. E R C U It"
Wolizsil8 it. 10 Dunaj, Mariahilferstrassa 74 B.
■&£** Pojasnila'3S3K v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoeega obrestovanja pri popoini varnosti 3/fT naloženih glavnic, '•g
Izdajatelj: Dr. Ivin Janežifi.
Odgovorni vrednik: Andrej Kalan.
Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.