OrednlStw in opraoništvo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaja * pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti r*rk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Maribor, dne 25. aprila 1910.
Naročnina listo:	
Celo leto		r2 K
Po) leta		6 K
Četrt leta		3 K
Mesečno ...	1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računi j o s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik II.
Za nas in za Nemce.
Eduard von Hartmann je bil nemški mođroslo-vec, -ki je izredno veliko knjig, napisal in počiva sedaj 'že vj hladni zemlji, pa se vsaj s .tem lahko tolaži, da ga različni ljudje in listi radi «citirajo. Tako ga je tudi naš prijatelj Dobernig nedavno nekje navajal in je potem nanj naslonil svoja nadaljna izvajanja, Kakšno upitje, pravi Dobernig, je bilo pred nekako 25 leti, ko je Eduard Von Hartmann zaklical avstrijskim Nemcem, naj se pripravljajo na to, da se bodo morali v doglednem času odreči svojega gospodstva v Avstriji in se zadovoljiti le z vplivom, ki jim gre po njihovem številu, blagostanju in kulturi! Danes se te besede uresničujejo, izvaja Dobernig, in da je prišlo tako hitro do tega, (tega so Nemci sami kri vi zavoljo svoje ošabnosti, ker so Slovane prezirali in si še danes domišljujejo, da so Slovani kulturno in gospodarsko manjvredni. Ce (Nemci nočejo, da padejo še (globlje, kakor je prerokoval; rajni Hartmann, se morajo lotiti dvojega: učenja slovanskih jezikov in gospodarske / organizacije pa slovanskem zgledu.
Občutki, ki jih imamo, 'ko beremo zadnji cas take in enake glasove iz nemškega nacionalnega tabora v južnih deželah, (so podobni onim, 'ki jih je imel svetopisemski oče, ko je videl, kako se izgubljeni sin vrača v domačijo.
Mi od svoje strani prav tako odkritosrčno kakor Dobernig alpskim Nemcem želimo, dai se gospodarsko in kulturno organizirajo, se seznanijo z našim jezikom in življenjem, ter se znebijo svoje ošabnosti, domišljavosti in herrenmorale, j Sicer gospod Dobernig misli drugače kakor mi; on najbrže je računa tako, cla bodo Nemci svoje gospodstvo v Avstriji nad Slovani še dalje obdržali, akoi bodo gospodarsko okrepili svoje .nižje sloje, se naučili slovanskih jezikov in opustili svojo gosposko nadutost. ’Mi pa smo cisto nasprotnega mnenja. In sicer zato:
Kdor se bo resno začel učiti recimo jugoslovanskih jezikov, se bo seznanil tudi z našo kulturo, našimi narodnimi posebnostmi, željami in j potrebami. Nič ne de, če nam izpočetka zaradi tega ne bo nič manj narodno sovražen, kakor je bil preje. Kulturno se bo kljub temu izvršilo nehote neko zbližanje. Ce Nemci poleg tega po Dobernigovem receptu opuste še svojo ošabnost, domišljavost in liberalno moralo, da je sila nad pravico, potem bo še boljše. In najlepše bo, 1 kadar bodo začeli Nemci podrobno gospodarsko delo za nižje sloje, cla se bodo okrepili in socialno izobrazili ter spoznali, kam vodi Avstrijo nemški šovi-nistiški liberalizem ... To bodo res zlati časi in
Prva Slovenca na švicarskih ledenikih.
Potopisne črtice — spisal A. Cilenšek.
(Dalje.!
Da se vsaj nekoliko ubranimo hudemu krivcu, vržemo se kar po vrsti v sneg ter začnemo takoj razkrivati tajnosti svojih nahrbtnikov. Po bratovsko menjamo in delimo raznovrstne jedi in pijače — vmes pa vriskamo in zbijamo šale, kakor bi bili na lepi, zeleni, ravni planini, (ne pa na visokem, ledenem Titlisu!
Ker sva govorila s tovarišem slovenski, so naju začetkoma smatrali za Rusa. Ko sva pa povedala, da sva avstrijska Slovenca, smo iz polnih kozarcev napili našemu cesarju, ki je ravno ta dan slavil svoj 79. rojstni dan.
Telesno poživljeni se dvignemo z mrzlih svojih ležišč, da nasitimo tudi svoje duše z veličastnim razgledom.
Kar nagledati' se ne moremo z ledom in snegom pokritih’ bližnjih in daljnih velikanov, katere vse nadkriljuje proti jugozapadu ponosna Jungfrau in Še ponosnejši Montblanc, v jugovzhodni smeri pa smeli Vališki vrhovi. •. (Proti severu se pa odpirajo našim očem ljubke planine in doline, okrašene s srebrnimi rekami in svetlomodrimi jezeri.
Res, gora ni nora, toda tisti je nor, ki tne gre gor! V zračnih višinah pozabi človek vso bol in vse skrbi, M ga tlačijo v vsakdanjem življenju; ves srečen ne-
Nemee in Slovan bosta medseboj v kulturi tekmovala za skupen blagor države. Prvenstvo bo imel tisti narod, ki bo bolj varčen, priden in izobražen.
Ampak to so le sanje. 'Ce bi Nemci imeli res resno voljo se izboljšati, iskati s Slovani stika na jezikovnem in kulturnem polju bi se iznebiti svojega plitvega svobodomiselstva, pa začeti z res demokratično politiko, bi bili to že; storili. Sicer v tem oziru ni nikoli nič zamujeno, \toda 'dosedanje izkušnje z Nemci nam ne dajo nobenega upanja, da bodo z nami iskali poštenega sporazuma, (Slovenskega jezika se bodo učili le. da nas izpodrinejo, svoje herrenmo-rale ne bodo opustili, njihove gospodarske organizacije pa bodo samo na to merile, ' kako kupovati slovanske duše.
Za nas je pot jasna,. Nemške tožbe kažejo, da hodimo po pravi. Mi ne poznamo morale zatiranja, ljudstvo organizujemo zato, da imu res pomagamo pred izkoriščanjem, ' bodisi od slovenske, bodisi od nemške strani, in ker je ne preziramo. Tudi v narodnem boju, ki nam ga Nemci vsiljujejo, poznamo le načela krščanske pravičnosti in bogobvari, da bi mi Nemcem vračali s krivico.
Naroden boj zahteva moralnih sredstev, kakor vsako drugo prizadevanje narodovo! Tako bomo nemško nadoblast strli; če se pa Nemci izpametujejo, tem boljše, ker naš cilj je narodnostni sporazum ' v prid celi državi, ne pa boj sam na sebi. Toda mi smo prepričani,, 'da Nemcem ni za imir in je njih cilj zlasti jugoslovanstvo uničiti, ker se jim Še vedno sanja o tisti bajni poti iz Nemčije doli do valov jadranskih!
Prav; mi to vemo: čimbolj bodo ta svoj cilj izkušali s krivieo doseči, tem manj se mu bodo bližali, zakaj tuja krivica nas ne bo strla, le lastna! 'Jamstvo za našo zmago je: poštenost, gospodarska in socialna povzdiga „majhnega človeka“ ' in kultura po načelih krščanske etike, ki jo danes Slovani zastopamo proti germanstvu.
Politični pregled.
Državni zbor.
Petkova seja je prinesla opoziciji f lepo zmago. Vlada in njene stranke delajo na vse kriplje, da bi kolikor mogoče hitro dobile novo posojilo in potem pri napolnjenih blagajnah igrale vlogo komodnega rentier j a.
V seji (od 22. t. m. se je nadaljevalo (drugo čitanje vladne predloge glede državnega posojila. —
mo občuduje veličastno stvarjenje, in spomin na one srečne trenutke mu lajša in slajša pezo življenja, * „Prid’ vrh planin nižave isin! “ pač po vsej) pravici kliče pesnik.
Ledeni krivec naju opomni, da bo treba vzeti slovo od ponosnega vrha. Da f si ( prikrajšava pot, skleneva kar naravnost udariti jo na Joch-Pass, od koder vodi ( lepo nadelana pot ’ v svetovno letovišče Meiringen.
Ko si pritrdiva dereze ter se naveževa na vrv, posloviva se od novih svojih znancev, ter jo naglo mahneva po prej omenjenem grebenu navzdol in potem kar naravnost proti zapadu,
Kmalu prideva v skale, kjer srečno naletiva na nadelano stezo — železni klini zelo olajšujejo drzno hojo po ostrem grebenu. Po navpični žičnati vrvi se zopet spustiva na ledenik, ki jako strmo pada proti severu.
Naenkrat nama udari strahovit pok na ušesa — velikanska ledena skala se je utrgala par stopinj nad nama, ki zdaj drvi mimo naju v globočino, kjer se razbije na drobne kosce.
To dejstvo naju opozori, da 1 nastopa čas, ko se vsled toplejših solnčnih žarkov rušijo mogočni seraki, to je nakopičene ledene skale ter ' drvijo navzdol. Trenotkoma se zaveva nevarnosti, ki nama grozi od v nebo štrlečih zelenkastih serakov, ki se nahajajo nad nama.
„Veš kaj?“, spregovori moj tovariš, „napraviva kar tako, kakor oni plaz poprej; ’ vsediva se, ter se popeljiva v globočino, kjer jo urno kreniva na levo, da se izogneva nevarnim sosedom!“
Takoj se spustiva eden za drugim na nekoliko zasnežen led; ' z rokama trdno zagrabim Janketovi
Vladne stranke so pa hotele opraviti ta dan (še tretje čitanje in na ta način spravit itako zaželjeno posojilo pod streho. Ker pa vlada s svojo pičlo večino ne more rešiti svojih predlog nujnim potom I in ker se tretje čitanje drugače ne sme vršiti v isti seji, kakor drugo, so izmodrovale vladne glave ta-le modus. Baron Bienerth je predlagal konec debate. Ta predlog je bil sprejet tri minute pred šesto uro zvečer. Predsednik Pattay pa je sklical prihodnjo sejo za šesto uro.
Tako neparlamentarno postopanje, ki je v direktnem nasprotju z poslovnikom in z vdomačenimi običaji, ker bi vstvarilo precendenčni slučaj, po katerem bi se lahko vlada izognila važnim glasovanjem glede nujnosti, je vzbudilo pri opoziciji odločen odpor.
Poslanci Slovanske Unije in socialni demokrati so ostro protestirali proti nameravani nakani, ki je navidez popolnoma nedolžna, a bi bila lahko kedaj za parlamentarno življenje usodne važnosti, in zahtevali, naj se prihodnja seja vrši pravilno v soboto dne 23. t. m.
Vladne stranke, ’ ki so računale, Tla opozicija tudi tako željno pričakuje, da pokaže parlamentu hrbet in odjadra domov, kakor same, ter se ne bo brigala za parlamentarne formalnosti, ki so pa večkrat odločujočega pomena, so bile konsternirane in so ne ravno junaško kapitulirale.
Vršila se je ta zanimiva seja tako-le:
Seja 22. aprila.
Drugo čitanje posojilne predloge.
Koj v začetku seje se je oglasil k besedi minister deželne brambe fml. Georgi, ki je zagovarjal vojaške izdatke povodom aneksije s tem, da je kazal na dobiček, ki (ga je imela od naročil, industrija in konsekventno tudi delavstvo, ker se je vse potrebščine naročilo pri domačih industrijalcih in obrtnikih. Natančnih računov o Ogromnih izdatkih,, ki so tako izpraznili naše državne blagajne, pa minister Georgi ni podal.
Za ministrom je govoril krščansko-socialni voditelj 'dr., Gessmann, ki je izjavil, , Sla bo njegova stranka vladno predlogo podpirala.
Med nadaljnim svojim govorom je Gessmann posebno povdarjal, da se mora železniška uprava izboljšati in (modernizirati, ker ne gre,, da bi država pri takih podjetjih, ki še gotovo rerjtirajo, doplačevala.
nogi in urnobesno zdrčiva navzdol; zevajoča razpoka pred nama naju prisili, da s pomočjo cepinov kreneva na levo ter po par nedolžnih saltomortalih srečno dospeva na dnp ledenega jarka, ki se od Roth-egga sem razprostira proti zahodu.
Ko se prepričava, da so sicer premočene hlače ostale še cele, veselo korakva po zmerno nagnjenem ledeniku; le tupatam prifrči kaki kamen od razdrapanih grebenov Reissend-Nollen-ai (3012 m) po blis-kovo mimo naju, kar povzroči, ' da pospešiva svoje korake.
Preden stopiva v skale, treba je še prekoračiti zelo strm led; s cepinoma sekava stopinje, sicer bi se kaj lahko primerilo, da zletiva v globoke razpoke, ki zijajo iz globočine liki lačnim pernatim mladičem.
Točno opoldne stopiva na nadelano pot, ki naju v par minutah pripelje na krasno, zeleno planino.
Brž odloživa dereze in vrv, sezujeva težke čevlje ter se vleževa v mehko travo. fTak' „dolce far niente“ po srečno izvršeni težavni turi je res nekaj nebeškega. Hipoma je pozabljen ves trud in napor, in sladek spomin na ravnokar preživele trenotke preveva vso dušo.
Ni čuda, da sva začela slednjič prav po fantovsko vriskati, in da je moj Janko zapel marsikatero slovensko popevko; saj česar je srce polno, rado prikipi na usta.
Seveda nisva pozabila zadostiti' tudi telesnim potrebam — izvrstne domače klobase in izborna kap-^ ljica izpod ledenika s primešanim vinom se tudi v švicarskih gorah kaj dobro priležejo lačnemu in žejnemu človeku.
(Konec prihodnjič.)
i 1 Dr. Žitnik govori.
K «besedi se je oglasil tudi poslanec dr. Žitnik, ki je utemeljeval stališče Slovenskega kluba. (Izvajal Je:	.
Odgovornost1 za novo posojilo ' nosijo sedanje vladne stranke in vlada, ki ni pravočasno napravila potrebnih korakov, da bi ne stali sedaj pred deficitom. Ministri so izjavili, da je posojilo potrebno, ker se je «toliko izdalo za Bosno.. Gotovo mi mora pritrditi cela zbornica, ako pri takih razmerah zahtevamo, da se mora prepustiti' avstrijskemu parlamentu kontrola nad upravo Bosne bn Hercegovine.* Radi-tega je sigurno na mestu, da zahtevamo od vlade pojasnila, v koliko so resnična časniška poročila, po katerih je bosanska vlada direktno darovala nekemu poročniku gozd vreden milijon kron.
Govornik zaključi svoja izvajanja:
Slovanska Jednota ni a priori prisegala na bojno geslo, f ampak ji je vlada potisnila bojno orožje v roke, Vlada naj da vsem narodom enakopravnost in Slovanska Unija foo opustila svoje opozicijonelno stališče. Upamo, da se bo posrečilo ublažiti in pomiriti notranje-politične odnošaje, toda predpogoj je, da vlada stopi iz rezerve in izvrši svojo sveto dolžnost.
Za «dr. Žitnikom, ki je žel za svoja izvajanja splošno pohvalo, govori dr. Kramar. Najprvo konstatira, da je predstoječe posojilo navzlic vsem izgovorom finančnega ministra]' posojilo za pokritje deficita. Potem razpravlja o finančni ireformi tiri svari pred nadaljnimi davki, ker so bremena že itak pretežka. H koncu izjavi: Slovanska Unija ne more podpirati vlade, ki nastopa proti (Slovanom. Radi tega nima Slovanska Unija do vlade nobenega zaupanja In bo glasovala proti predlogi.
Konec seje.
Po govorih generalnih govornikov in poročevalca, ki so na to sledili, predlaga baron Chiari konec seje. Ta predlog je bil sprejet.
Predsednik predlaga, naj se prihodnja seja vrši Še danes ob 6. uri zvečer.
Temu se upre opozicija. Najprvo protestira v imenu socialnih demokratov poslanec Seitz proti načinu, po katerem se hoče dokončati glasovanje glede posojila, in predlaga prihodnjo sejo za soboto ob 11. uri predpoldne.
Za tem se oglasi k besedi dr. Korošec.
Dr. Korošec govori.
Odločno protestira proti zaključenju seje in izjavlja, da je dobil Slov. klub od predsednika zagotovilo, da bo na koncu vsake seje prišel na vrsto Vukovičev f' nujni predlog, glede dalmatinskih železnic. Ako hoče sedaj predsednik zaključiti sejo in napoveduje črez nekoliko minut drugo, je to eklatantno kršenje poslovnika, kateremu se mora z vso silo ugovarjati. Zato se govornik pridružuje predlogu socialnih demokratov.
Pri glasovanju je bil Seitz-Korošcev predlog odklonjen z neznatno vladno večino in ' predsednik enuncira ob 5. uri 57 minut, da se začne prihodnja seja ob 6. uri.
Druga seja. - Zmaga Slovanske J e d-
n o t e.
Ko otvori ob 6. uri predsednik drugo sejo, vlada v zbornici hrup in nemir. Posebno glasni so češki radikalci in socialni demokrati.
Ko se Šum nekoliko poleže, zahtevajo razni opo-zicionelni poslanci besedo k poslovniku;' in ( odločno protestirajo proti takim mahinacijam r in izrabljanju poslovnika.
Ker opazijo vladne stranke, da se da vpisati vedno več poslancev v 'govorniški imenik, in da ni misliti, da bi se zvršilo tretje čitanje posojilne predloge, se pričnejo umikati.
v Dr. Gessmann se pogaja 1 z dr. Šušteršičem, Udržalom in iSeitzem za kompromis.
Ko neha govoriti češki agrareo Stanek,- ki je tudi ostro protestiral proti nakanam večine, fvstane predsednik Pattay in stavi na glasovanje novi predlog poslanca Seitza, ki predlaga konec seje.
Ta predlog je bil iz ogromno večino sprejet.
Vladne stranke so v večini zbežale in se niso vdeležile glasovanja.
Za tem odredi predsednik prihodnjo sejo za soboto in to, ki je prinesla vladnim strankam neljub poraz, zaključi.
»eja 23. ap
Dalmatinske zeležnice.
_ Najprvo se je v današnji seji izvršilo tri tanje posojilne predloge.
Za tem je prišel v razpravo .Vukovičev' predlog.
, Govorili so zastopniki mladočeškega, ! soc mokratičnega an krščansko-socialnega kluba ti
skodnn an-p0 r^ebo dalmatinskih železnic in gosi sko povzdigo dosedaj zanemarjene Dalmacije. 1
Đr. Šušteršič govori,
izraž
kor ieVedMn^
predloga p^S™po^n™JoSS^S£^a^Š leznice, ter pozivlje vlado, naj z vso eneS , va od ogrske vlade, da zgradi oni del te pfepob železnice, ki reže hrvaško ozemlje P P
Pri glasovanju, ki je nato sledilo, je bil predlog enoglasno sprejet.
Ta imponujoča solidarnost zbornice v tern vaznem, za naš jug velepomembnem vprašanju, mora pač biti vladi zadosten dokaz, da se tostranska državna polovica ne da več oškodovati od zahrbtnih Mažarov 1 in da se mora z vsemi sredstvi napraviti remeduro.
c \ Jugoslovanska delegacija.
Vsa jugoslovanska javnost z napetostjo pričakuje konec pogajanj, ki se vrše med obema (državnozborskima kluboma v svrho ožje spojitve.
Poslanci V. L. S. so zapostavili vse «strankarske interese r in se z veliko požrtvovalnostjo (trudijo vstvariti nekaj, kar bi bilo koristno za celokupno jugoslovanstvo. Ako bi ne poznali svojih poslancev in jim ne popolnoma zaupali, bi res bili v precejšnem strahu, da bodo Šli v svoji lojalnosti predaleč.
Naši liberalni in. slogaški nasprotniki, r so preveč egoistični, da bi kedaj pozabili na lastno korist, in bodo gotovo tudi sedaj skušali izkoriščati nesebičnost naših poslancev.
K stanju pogajanj poroča Hrvaška korespondenca“:	.
Pododbor Zveze južnih Slavena, izvoljen, da se pogaja s Slovenskim klubom o spojitvi obeh klubov v zvezo, se je dne 21. t. m, skupno posvetoval s par-' lamentarno komisijo Slovenskega kfruba. (Pri posvetovanju so temeljito razmotrivaji temeljna načela te skupne zveze jugoslovanske državnozborske delegacije. Pogajanja se bodo nadaljevala.
Kakor sodi večinn zastopnikov obeh klubov, ni nemogoče, da bodo imela pogajanja vspeh.
Nadalje poroča „Hrvaška korespondenca“, da je izvoljeni pododbor Zveze južnih Slovanov, v katerem so dr. Ploj, dr. Ivčevič, dr. Laginja, Bjeladino-vič in dr. Rybar v svoji včerajšnji seji dokončal dela z ozirom na temeljna načela, po katerih naj sd združi jugoslovanska delegacija v skupno zvezo.
Dvorni svetnik dr. Ploj je izročil tozadevni elaborat načelniku Slovenskega kluba, da, zavzame k elaboratu svoje stališče.
1 Novi dunajski župan.
Kakor je bilo pričakovati, je izvoljen, za dunajskega župana1 dosedanji prvi podžupan dr. Neumayer.
V	petek dne 22. t. m. se je vršila volitev. Neumayer, za katerega so kompaktno glasovali krščanski socialci, je dobil 129 glasov, ' liberalec dr. Dora jih je dobil 11, socialdemokrat Reumann pa 5. Krščanski socialci so noyoizvoljenemu župama' živahno ploskali in mu iskreno, častitali.
Angleži in avstrijske dreadnougthke.
V	zbornici poslancev je lord Beresford interpe-Jiral lorda admiralstva Mac Kenno, ako mu je znano, da Avstrija že gradi dve dreadnougthke.
Mac Kenna je odgovoril, da se sklicuje na svoje «tozadevne izjave dne 12. t. m., po katerih ni dobil o stvari nobenih oficielnih poročiljf in radi tega ne more tudi nič oficielnega povedati, r in da nima nič novega povedati. f
„Daily Graphic“ piše o avstrijskih dread-nougthkah in pravi, da. bi bilo najbolj pametno, ako bi se Avstrija in Italija sporazumeli, da bi jima ne bilo treba konkurirati, «med seboj v pogubnih mornariških zgradbah, 1 ki pomenjajo finančen ruin. Avstrijske dreadnougthke bodo mednaroden položaj zelo poslabšale.
Angleški list pozablja povedati, da je z 'dread-nougthkami začela Angleška in da se je Avstrija za zgradbo takih ladij odločila Še-le potem, ko so jih v Italiji že začeli graditi.	{
Raznoterosti.
Društvo katoliških gospa v Mariboru je včeraj dne 24. aprila prav sijajno obhajalo ÖOletnico svojega obstanka. Cerkvena slavnost se je pričela ob uri predpoldne s sveto mašo v cerkvi šolskih sester. Od tam je bil slovesni vhod prevzv. gospoda knezo-Škofa kot društvenega protektorja' V ' stalno cerkev. Procesije so se udeležila/ vsa mariborska katoliška društva g zastavami,1 zastopstva gospejnih društev iz Gradca, Ptuja in Celja, gojenke šolskih sester, kh. šk. bogoslovje in stolni kapitelj. V stolnici, ki je briti vsa nenavadno ozaljšana «s „svetjem in zelenjem, so mil. imdpastir v slavnostnem govorit izrazili rov dost in hvalo nad dosedanjim blagonosriim delovanjem društva, in Želje za njega daljni prospčh, potem pa služili pontifikalno mašo z zahvalno pesmijo. Po službi božji se je od 12.—2. ure vršil v okusno Okrašeni velki dvorani knezoškofijske palače pod predsedstvom visokega pokrovitelja občni zbor, pri katerem je bilo dosedanje vodstvo soglasno zopet izvoljeno za nadaljnje poslovanje. Iž poročila društvenega konzu-lenta posnamemo, da je društvo v pretečenem1 letu podpiralo 400 ubogih' in bokih, oskrbovalo hrano 120 revnim učenkam, ter obdarovalo pri božičnici 170 o-trok. «Za to je izdalo 4100 K. V 50 letih svojega obstanka je izdalo« društvo 245.184 K 58 h ' v' podporo 2342 ubogih, 8004 revnih učenk, 492 sirot in v obda-' ritev 9054 otrok pri vsakoletni božičnici. Pri- občnem zboru je bilo poleg poročil ptujskega fn celjskega go-> spejnega društva prebrano lastnoročno pohvalno pismo papeža Pija X. povodom oneenjenč f društvene slavnosti, in dolgoletna oskrbnica ubogih, gospa Ana
Majciger, je prejela zaslužni križec „Pro Ecclesia et Pontifice“, s katerim so jo sveti oče odlikovali. Slavnostna predstava pri šolskih sestrah; od^ 4.-5. ure popoldne, pri kateri so gojenke Franc Jožefovega ju-bil. ženskega učiteljišča mojstrsko proizvajale posamezne točke vsporeda, je zaključila 1 to za Maribor pomenljivo slavnost. V spomin društvenega jubileja so revne učenke pri Šolskih sestrah, katere, omenjeno društvo vedno podpira, dne 9. 'aprila t. 1. prejele primeren priboljšek, društveni ubožci pa so za mesec april namesto po 2K dobili 4 K. Izšla bo tudi slavnostna knjiga, ki se že tiska.
Duhovniške vesti. S 1. majem nastopi župnijo na Teharjih gospod J. Cemažar, gospod J. Gašparič pa župnijo Sv. Rupert pri Laškem. Prestavljeni so s 1. majem kaplani: gospod J. Razborrfik iz Sv. Martina na Pohorju v Teharje, gospod P. Jurak iz Gar licije v Ljubno, gospod J. Horjak iz Sv. Ruperta pri Laškem v Galicijo, gospod J, Schiller iz Ljubnega v Dol.
C. kr. namestnija je izdala novo odredbo glede plesov,, da 'se v bodoče zabranijo take nesreče, kot se je 'dogodila v Ökörito na Ogrskem. Županstva imajo strog nalog, da izdajo v občini glede pomanjkljive razsvetljave stroga določila.
Iz davkarije. Finančni konceptni praktikant dr.
J.	Hauke je prestavljen iz Celja v Feldbach, Emanuel vitez pl. Ferro pa iz Gradca v Celje,
Hinavstvo. Ta lastnost je glavni znak vseh Plojašev. Izdajejo list „Slogo“, v kateri delajo največ nesloge in razdora. Zadnji list ima tri strani polne napadov na našo stranko in na naše liste,- Seveda, napadov na liberalce ne najdeš nikjer, čeprav se hlinijo, da stoje tudi na krščanskem stališču. Napadi na štajerčijance postajajo zelo, zelo redki. Pač , pa plojaški list pobira stopinje za liberalnimi listi in laže ž njimi o obstrukciji slovenskih poslancev. «To je zopet stališče, s katerim se lahko stranka vladi in Nemcem prihlini. Vsestransko hinavstvo!
Za delamožnost štajerskega deželnega zbora sa brigajo slovenski liberalci več kakor katera stranka na Štajerskem, Saj je tudi umevno, kajti v (deželnem zbora imajo veliko delegacijo, enega samega poslanca. Ni nam treba ponavljati, da so dosedaj vse vesti o pogajanjih proste izmišljotine, s katerimi polnijo liberalci prazne predale svojih listov.
Mark Twain umrl. Mark Twain je dne 21. t. m. v New-Yorku umrl. Mark Twain;, ki je znan tudi čitateljem „Straže“, je bil najpopularnejši sodobni amerikanski pisatelj. Rojen §e bil leta 1835, Njegova mladostna leta so bila polna interesantnih doživljajev. Bil je črkostavec, splavar, rudokop, poročevalec faznih malih listov in se je udeležil tudi secesijske''(vojne južnih držav-, pri kateri priliki so ga tudi vjeli. Še-le okoli leta 1870 se mu je posrečilo zainteresirati javnost za-se in si vstvariti v materielnem. oziru za-sigurano pozicijo. Mark Twainova dela so si v najkrajšem času priborila amerikansko publiko in so se zelo razširila tudi po Evropi; prestavljena so v vse kulturne jezike. Bistvo (Mark Tw ainove umetnosti je humor, ki se izraža v komičnem pripovedovanju in v smešnih, [kontrastov polnih, burlesknih zapletljajih. Kakor rudeča nit pa veže vsa njegova dela žgoč sarkazem, s katerim biča razvade vsakdanjega življenja.	. , k
Dr. Korošec o monopolu na vžigalice. V nekem dunajskem listu čitamo sledečo dr. Koroščevo izjavo z ozirom na nameravani monopolni vžigalični zakup* Poslanec dr. Korošec je izjavil: ., „Danes Še ne morem ničesar izjaviti o načelnem stališču glede na ob-dačenje vžigalic, ker je vedno odvisno od političnega položaja, kakšno stališče 1 se zavzame nasproti raznim davčnim predlogam, ße se pa moram izjaviti o monopoliziranju,. moram odločno ugovarjati,G da se odda monopol v zakup zasebni dražbi, ker se (davkoplačevalci obdavčijo na dve strani: nasproti državi in nasproti zasebnemu podjetju, in ker bi tako priznali truste po državi, za kar bi seveda dobila država veliko provizijo. Ce se že mora uvesti monopol, je po mojem mnenju najboljše, da država ' izvaja produkcijo in trgovino v lastni režiji.
Čudovito lepo brani „Narodni Dnevnik“ svoj'e-ga najnovejšega političnega pristaša župana Kušerja v Šikolah. Tega pa vendar 1 ne upa povedati jasno svojim kalinom, da je bil sedanji Stibler-Lesničarjev pobratim res tisti, ki je pri zadnjih volitvah v okrajni zastop ptujski oddal v veleposestniški skupini , za Oraikovo stranko dri glase. Smete biti res ponosni, gospodje pri' „Dnevniku“i, 7 da ste si pridobili itako imenirn££a pristaša. Castitamo!
ffa ÖtiHäffl s*-pršijo'pogajanja zaradi, zbMžahja öbeh jugoslovanskih. klubov, '„Narodni Dnevnik“, ki ima zvezo s Plojevim klubom, izjavlja v sobotni-Številki, .„da do’ kakega; rezultata došlo.“ Vkljub temu Še fabricirajo v Plojcvem klubu „elaborate“, kit* kor jih imenujejo ter' jih pošiljajo SloVč’hškšmu Jdu-tod. Njihovi listi pA so že Obveščeni, da ni (došlo pri pogajanjih do nobenega rezultata!
Za obmejne Slovence sč' je darovalo 5 K kot velikonočni dar pri «Sv. Bolfenku pri Središču.
Za obmejne Slovence je nabral gospod Franc Juhart, posestnik v Orlivdsi pri Braslovčah', na po-' grebu gospe Marije Terglav, matere' gospoda deželnega poslanca Alojzija Terglava, na njegovem domu
15.20 K. Rodoljubi, posnemajte!
Osrednja zadruga za vnovčevanje živine in pospeševanje ' živinoreje / bo meseca maja in junija priredila večje Število shodov po .celem Spodnjem da-
jerskem. Njen bodoči poslovodja ( bo kmalu dovršil prakso pri zadružni vnovčevalnici živine na Dunaju in bo zadruga po njegovem povratku začela z delovanjem. Več v kratkem!
Štajersko.
Radvanje pri Mariboru. Dne 21. aprila je umrl Josip Roth, tukajšnji vinski trgovec in posestnik. Bil
je hud nasprotnik Slovencev.
Ptuj* Dne 19. aprila so imeli ptujski protestantje, novi in stari, glavno zborovanje, na katerem so podajali račun o svojem „delovanju.“ Zanimivo je bilo, da se je tega zborovanja udeležilo več ptujskih trgovcev, rednikov ,v,Štajerca.“ In vendar bi še v-kljnb !temu 1 rad veljal „Štajerc“ za „katoliški“ list. Mestna obč. Ptuj je pod županovanjem Ornika darovala ptujskim protestantom 50,K. Na tak način spoštuje -„Stajerc“ in njegovi krušni očetje katoliško vero!
OrehovavasrSlivniča. Jt>d 1. maja naprej se zniža cena voznih listkov med Mariborom in Slivnico od 60 vin. na 50 vin. za III. razred, i Št. Ilj iv Slov. gor. 'Jutri dne 26. aprila se vrši pri nas volitev župana. Razmerje glasov je 6:6. Ker bo najbrž odločil žreb, 1 pričakujemo z največjo napetostjo izida.
Majšperg. Jurij Kaiser, trgovec in gostilničar v Majšpergu, je v konkurzu. Konkurzno maso upravlja začasno ptujski odvetnik gospod dr, Ivan Fer-meve.
Gornja Radgona. Naša posojilnica je darovala 20 K za liberalnega Sokola v Ljutomeru, akoravno se je že večkrat v listih pisalo o liberalnem hujskanju raznih ljutomerskih Sokolov. Za Šentiljski dom ali obmejne Slovence nima naša posojilnica denarja, ker te naprave niso — liberalne. Hvaležni bomo posojilnici, £e nam pojasni, če in koliko se daruje — na tihem — za liberalne namene. Posojilnico vzdržujejo izključno zavedni katoliško narodni kmetje, r a vpliv pri razdeljevanju podpor imata dva liberalca.
Sv. Bolfenk pri Središču. V vsem svojem sijaju je nedeljo zjutraj zasijalo pomladno solince na obzorju, očiščenem po večdnevnem jdežju. )S prijaznim obrazom je zrlo na zemljo, kakor bi se smehljajoč 'radovalo njene mlade; krasote 1 in osobito tistih, katerim sedaj klije dvojni cvet, pomladni čas in čas mladih let, naših krepkih krščanskih fantov in naših vrlih krščanskih mladenk, ki so z veselimi obrazi hiteli na prijazni hrib sv. Bolfenka k svoji mladinski Svečanosti. Organizator slovenske .mladine dr. Hoh-pj.ec je v obilnem številu zbrani' mladini! inf tujdi mnogoštevilnim odraslim s poljudnimi J in iskrenimi besedami začrtal smer, v kateri se mora gibati življenje značajnega slovenskega mladeniča in poštenega slovenskega dekleta. Popoldne je priredilo tukajšnje bralno društvo predavanje v sobi kmečke hranilnice in posojilnice, ki je Iv ličnem hramu našega vrlega pristaša Munda. Čeprav se za to predavanje ni skoraj nič agitiralo, vendar se je zbralo nad vse pričakovanje veliko mladine, da nista bila samo soba in veža polni, temveč jih je dokaj Še moralo stati zunaj pri vratih in pod okni. Bilo je tudi nekaj takozvanih naprednih mladeničev, ki so se dostojno obnašali in z vidnim zanimanjem in odobravanjem sledili izvajanjem. Govornik dr. Hohnjec je razlagal veliki pomen izobraževalne* . brgianizacije med ! našim ljudstvom r in osobito priporočal c ustanovitev mladinskih zvez pri naših bralnih društvih. Vspeh je bil, ta, da sta se takoj ustanovili mladeniška in dekliška zveza kot odseka izobraževalnega društva. Odbor mladeniške zveze je tako-le sestavljen: 1 predsednik Fr. Bukovec, podpredsednik Alojzij Tomašič, tajnik Jože Borko, blagajnik Tomaž Heric, namestnik Ivan Lukman. Dekliška zveza si je izvolila i sledeči odbor: predsednica Marija Haločan, podpredsednica Marija Kolarič, tajnica Marija Šoštarič, 1 blagajnica Marija Trofenik, namestnica Marija Vrbančič. ^Zasijalo je torej svetlo, gorko solnce in razpršila se je moreča megla ’ lažnjive fraze in nenaprednega nasilstva! Mladi prijatelji, po tej poti krepko in vztrajno naprej !
Rečica ob Savinji. Prav veselo je bilo pri nas tv, nedeljo dne 17. aprila popoldne, ko je naše izobraževalno društvo priredilo gledališko predstavo „Čevljar“, veseloigro v treh dejanjih. Z veseljem smo pričakovali, in pokazalo se je; da na^e veselje ni bilo zastonj. Vrlim igralcem se pač ni poznalo, da so bili nekateri prvikrat na odru, ter bi želi tudi na velikem .odru priznanje. ' Vsa čast jim! Vsak diletant se je vglobil v svojo vlogo tako dobro, kakor bi bil že vajen igralec. Nad vse komičen je bil čevljar Blažek v svojih idealno zakrpanih hlačah in predpasniku, ki je s svojim humorjem in neprisiljenim kretanjem pridobil igri vrhunec priznanja, in je spravil gledalce večkrat v dolgotrajen, bučen smeh. Čili nastop Tončka, dobro pogođena vloga dr. Lopnita, izvrstno podani značaj Opeke, oholo obnašanje Bogatina, dalo je igri pomen, iz katere veje resnica, da so res čudna pota previdnosti božje, in da „kdor se na Boga -zanese, ' njemu ne spodnese.“ Z vlogo barona Stra-•deža v skrbnih rokah poštenega kmečkega fanta, bi se pač kakšen zahrbtnež niti meriti ne mogel. Med presledki so ubrano udarjali tamburaši bratskega društva iz Mozirja. Hvala In čast vam za vaš . neutrudljivi in požrtvovalni poset, osobito Še tistim štirim udeležencem iz Skal. Mešani zbor je pod spretnim vodstvom našega vrlega organista gospoda Fl. Veninšeka zapel marsikatero krasno in značilno. Vi-
delo se je tukaj, koliko moč ima lepa pesem, če se prednaša s čustvom, na vsako človeško srce. V pozdravnem nagovoru orisal se je namen in pomen izobraževalnih društev, osobito kar se tiče prirejanja gledaliških iger, ter mimogrede na kratko pojasnilo vsebino igre. Izrekla se je splošna želja, da bi nam društvo v kratkem zopet kaj sličnega priredilo. To-raj sedaj pa le po tako lepo začeti poti neumorno in stanovitno naprej! Morda se potem ludi naša vrla dekleta enkrat pokažejo na gledališkem sodru. Iz zgodovine društva posnamemo, da je istemu postavil te, melj č. gospod kaplan Iv. Hribar,' sedaj na Bizeljskem, in življenje vdahnil (č. gospod kaplan Martin Jurhar, sedaj v Konjicah. Hvala jima! Pozabiti pa ne smemo zdajšnega gospoda kaplana F. Ropa, ki je ona oseba, katera vodi in vlada vse društveno delo. Tudi prireditev igre je njegova zasluga. Naj bi mu nikdar ne manjkalo volje -in veselja za delo, katerega se marsikdo hrani. Udeležba je bila nepričakovano velika; obširna dvorana je bila do zadnjega kotička, natlačeno polna, ter je bilo občinstvo jz trga in vseh okoliških krajev zastopano, ki so se zadovoljni po-* slavij ali s željo na svidenje. Častno omenjena naj bode samo prisotnost dveh častitih elanov izobraže-ževalnega društva Nazarje, kakor tudi mnogobrojna udeležba vrlih in veselih Mozirčanov. Hvala jim za toliko požrtvovalnost. Zahvala se mora izreči hišnemu gospodarji in gospodinji gospodu Josipu jn gosp. Franci Stiglič, po domače pri Cuježu, da sta blage volje prepustila svojo prostorno hišo za to prireditev. Vse naj pač deluje v neskaljeni ljubezni z združenimi močmi, „iz naroda za narod.“
Sv. Rupert v Slov. gor. Dne 20. aprila je u-mrl veleposestnik gospod Anton Fras v 65. letu svoje starosti« Dasiravno smo vedeli za njegovo dolgotrajno bolezen in pa tudi, da je bil popolnoma pripravljen na smrt, nas je vendar globoko pretresla [vest o njegovi smrti. Sijajni pogreb v petek pred-poldan je pokazal, kako globoko spoštovanje je užival pri ljudstvu. Večkrat je načeloval svoji občini, večkrat krajnemu Šolskemu svetu, zastopal je interese svojega kraja kot odbornik šentlenartskega okrajnega zastopa, istotako je sedel tv ravnateljstvu okr. hranilnice. BO let pa je vestno opravljal službo cerkvenega ključarja. Bil je mož poštenjak, skoz in zkoz, in značajen, kakor malo kdo. Jedna beseda se ponavlja povsod: Skoda za Frasovega Tonča! Res Škoda. Zato pa nam ostane vedno v blagem spominu. Domači pevski zbor mu je v slovo zapel krasno nagrobnim, Hladnikovo žalostinko. N. v m. p.!
Pameče pri Slovenjgrädcu. V nedeljo je preminula po dolgi in mučni bolezni v starosti 34 let bi a* ga žena Antonija Vrhnjak, soproga tukajšnega župana, našega vrlega somišljenika g. Ivana Vrhnjaka. Zapušča osem nedoraslih otrok. Pogreb bo v torek, dne 26. t. im. ob 11. uri predp. Blagi pokojnici svetila večna luč!	V/ ?■:■ ■■ ■.	- ' -	1
Koroško.
Celovec. Umrla sta, podlegša svojima ranama, kand. med. Graj, kateri se je bil pri čiščenju starega samokresa nehote vstrelil, in vajenec Laznik, katerega je na njegov god vstrelil v gozdu pri igranju s samokresom nek sovajenec.
Celovec. Dražbala se bo Tratnikova kajža na Pern ah ob /410. uri dopoldne jdne 25.: majnika. Vrednost 2450 K, najnižja ponudba 1640 K.
Sveče v Rožu. Včeraj dne 24. t. m. se je vršilo v Svečah zborovanje za ustanovitev Mladeniške zveze, ki naj bi obsegala celi Rož in imela svoj sedež v Svečah. Zborovanje je bilo dobro obiskano in je za našo organizacijo velike važnosti.
Št. Jakob v Rožu. *V nedeljo dne 17. t. m. je postal v postaji Podrožčica nerabljiv spalni voz brzo-vlaka, ki je bil prišel iz Trsta. V njem je bil prestolonaslednik. ' Brzovlak je moral čakati,' ( da se je ta voz popravil.
Obirsko. Dne 10. aprila se je izpodtaknil Viktor Gele na svoji puški. Puška se je sprožila in krog-ljica mu je šla v levi komolec. Prepeljali so ga v celovško bolnišnico.
Sejmi v majniku. Dne 2. majnika T v, Železni kapli, v Ljubeljičah; dne 3, v Št.) Andražu;: dne 4. v Podkloštru in v Labodu; dne 9. (v Trgu, v Spodnjem Dravogradu, v Crni; dne 10. v Svinču; dne 12. v Št. Pavlu ob Labodnici; dne 17. v Podgorjah (v Rožu), v Šmohoru, v Dobrljivasi; dne 18. v Beljaku; dne’ 19. v Prevaljah; dne 22. na Vratah (Vraticah) pri Trbižu; dne 23. v Celovcu, v Šmihelu pri Plibr-ku, na Vratah; dne 25. v Kotljah. Največji izmed teh sejmov so: v Kapli, v Dobrljivasi, v Crni, v Prevaljah, v Šmihelu za ovce, v Beljaku, V Celovcu, v. Spodnjem Dravogradu za goveda.
Dobrljavas. Sodnijsko se bode prodala Kovačeva kajža na Holmčah dne 31. majnika, dopoldne ob 10. uri. Vrednost 3200 K, najnižja ponudba 2160 K.
Poreče. Na prodaj sta polkmetija Andreja Kocha v Prekopu pri Blatnem gradu (23 oralov), in po. domače Damnjakova kajža v Gojavičah.
Poreče. Županom je bil izvoljen dne 14. t. m. Robert Semelrok, po domače Bercar. — „Bauernzeitung“ napada č. gospoda župnika Žaka, ker ni hotel potrditi izvolitve dveh liberalcev kot cerkvenih ključarjev.	„
Poreče. Vikošnikovo posestvo, vrednost 6600 K, najnižja ponudba 4400 iK, pride dne 2. junija, ob %10. uri dopoldne na dražbo.
Grab Stan j. .Tukajšnja šulferajnova podružnica je napravila svoj plesni venček. Sodelovali so seveda sami Slovenci. — Napadi na Šentpeterskega č. gosp. Petr. Serajnika v „Bauernzeitung1“ se: ponavljajo. Tokrat ga nemškutarji dolžijo denuncijantstva.
Podvetrov. Dva hrvaška delavca sta dne 16. t. m. napadla pri Rogarjah beljaško starinarko Karolino Pohl,,' ki je bila na poti iz Podkloštra v Beljak. Vzela sta ji 4 ure in 250 K.
Beljak. Na nekdanjem Moričevem posestvu v Šolski ulici se sezida velik „Pala-sthotel.“ Zidala ga bo družba na akcije.
Primorsko.
Nemci v Trstu se jačijo, ia" Italijani so hipnotizirani. Na zadnjem občnem zboru 1 društva Deutsches Haus v Trstu so povedali, da imajo za to nemško trdnjavo že nabranih nad 100.000 K. Posebno so proslavljali spomin pokojnega dunajskega župana dr. Luegerja, ki ge naklonil 6000 K. Zadnje leto je bilo dohodkov nad 83.000 K. Sedaj so poslali na Prusko
120.000	prošenj. Društvo napravi meseca junija veliko veselico v Bosketu. {'ia občnem zboru se je skle-* nilo, da morajo tržaški Nemci za italijansko vseučilišče zahtevati — kompenzacijo. Pa menda ne kako nemško univezo za tistih par nemških komijev in pa agentov!
Gorica. Pri volitvah v veleposestvu, ki m se vršile zadnjo soboto, je zmagala liberalno-agrarna lista z par glasovi večine. Izvoljeni so : odvetnik dr. Franko, prejšni deželni odbornik in pristaš S. L. S., sedaj pa uskok A. Klančič, in višesodni svetnik M. Rutar.
Bazgled. po svetu.
Velika povodenj v Srbiji. Iz Belgrada poročajo: Poročila iz Kragujevaca, Lepova in Kraljeva-ca pravijo, da je bila v osrednjih pokrajinah Srbije, v takozvani Šumadiji, grozna povodenj. Nad Kragu-jevcem se je utrgal oblak ter je poplavil velik del mesta. Prebivalstvo je iz strahu)e zbežalo na hribe. Glasom dosedanjih vesti je utonilo v valovih reke Leptenica deset oseb. Železniški progi Lepovo—Kragujevac in Lepovo—Jagodina sta na mnogih mestih razdejani in je promet ustavljen. Kotlina Lepovo je popolnoma poplavljena. Škode je več milijonov dinarjev. Vlada je uvedla pomožnp akcijo. Kralj Peter je podaril za žrtve katastrofe 4000 dinarjev. Progo Lepovo—Jagodina'popravljajo, da bo možno vzdržati promet na progi Belgrad—Niš. Iz mnogih krajev zapadne Srbije prihajajo poročila o poplavah.
Dodatno še poročajo: Povodenj, ki je preplavi* vila Šumadijo, je največja in najstrašnejša, kar jih ljudje pomnijo. Utonilo je več nego 200 ljudi. Več nego 100 ljudi je voda priplavila na suho. Voda stoji povsodi nad dva metra visoko. {Škode je nad 10 mi-1 lijonov kron. Ekspresni vlak orijentalske železnice je Obtičal v Lapovu. Na vsi progi je ustavljen železniški promet. Vsled neprestanih1 silnih nalivov je vsa Šumadija pod vodo.
Povodenj je najstrašnejša v središču šumadije. V stari srbski prestolnici, v Kragujevcu, Stoji 350 hiš, tovaren in uradnih poslopij pod vodo. Po ulicah teče voda kakor v reki. 19 ljudi je utonilo. V okolici Kragujevca je 20 vasi pod vodo. Kmetom so utonile cele črede živine. V Kragujevcu samem je okrog dva mil, dinarjev Škode.	(
Na čelo pomožne akcije za podpiranje bednih, prizadetih od povodnij, je stopil sam kralj Peter, Minister notranjih del in poljedelski minister sta odpotovala na mesto katastrofe.
Naše nebo. Vatikanska zvezdama. K onim redkim zvezdam am, ' ki se bavijo s fotografovanjem našega neba, spada tudi zvezdama na vatikanskem griču v Rimu. Fotografovanje našega neba je veliko mednarodno podjetje, ki je razdeljeno med razne velike zvezdarne celega sveta. Ker je pa to jako težavno delo in zahteva ogromne svote, so mnoge svetovne zvezdarne, ' kakor na primež v Oxfordu in Potsdamu, odklonile ta posel. (Sedanjo vatikansko zvez-darno je ustanovil Leon XIII., ki je tudi odredil, da se ji daje vsakoletna podpora 24.000 lir. Nadzorovanje zvezdarne je bilo poverjeno kardinalu Maffiju.
Preje je bila tukaj samo majhna vremenska o-pazovalnica. A Leon XIII. je dal tu napraviti popolno moderno zvezdarno !na najvišjem mestu vatikanskega griča in sicer ravno tam, kjer je bila v starem času neke. vrste trdnjava za obrambo Vatikana in cerkve sv. Petra proti sovražnikom. V teh prostorih se nahajajo sedaj veliki teleskopi, s katerimi se opazujejo In fotografujejo razna nebesna telesa. V neposredni bližini je Leon XIII. jzgradil lepo vilo za svoje poletno bivališče. V njej stanujejo sedaj astronomi. Prvi med njimi je znameniti matematik P. Hagen, rodom Avstrijec, pomagata pa mu dva asistenta P. Steyn, Nizozemec, in P. Zais, Italijan. Vsi trije iz družbe 'Jezusove.
Papeški zvezdami je določen del neba, ki ga mora fotografovati. Izdelati ji je 250 slik. Dozdaj jih je izgotovila že 80. Za ostale slike je Še treba nekaj let, da se izgotovijo, ker je to delo, kakor že o-menjeno, zelo težavno in le počasi napreduje. (Slike vatikanskega observatorija so natančne in jasne, ker se fotografične plošče pusti dalje časaj i na svetlem, nego navadno pri drugih zvezdarnah.
Svoji k svojim'!
Urar, očalar in slatar
tafBureš
IHaribor
Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlat-sine, srebrnine, ur i. t. d. po najnižji ceni.
I Trl*a m ftfrm A 8 sl0?enskimi ploščami, čistim in \JTI ctll lUiUJiv/ jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Pokr t voz (Landauer) Ms TlM . LjoWjana
AT	HnKvovn ct^-nviTi olr nun v v» rvvr	w
zelo dobrem stanu, skoraj nov, se proda po nizki ceni pri trgovcu
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom
Janezu Löschnig v Šmarju pri Ješah. za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
H&črte Im proračune m razpolago. -------------
im 'msa uw	** «Hia v» w HI
Mlinarji pozor! npß
Prodam za nizko ceno, zaradi opustitve obrti francoske mlinske kamne, (Französische Mühl- £ steine) še novi, malo rabljeni. £
Alojz Kupec, .pošta Sv. Pavel f pri Preboldu. Štajersko. 53 J
XXXXXXXXXX	t
Hlapec, priden in zanesljiv £ se sprejme takoj' pri ne- f kem župnišču na Koroškem ♦
Več pove uredništvo Straže. %
•
Goričar & Leskovšek v
trgovina s papirjem in pisalnim orodjem.
Ha debeiö Srn drobnoI	220	Na debelo in drobno!
Folnene
blago, cefiri, batisti in perilni kambrik za ženske obleke v velikanski izberi in po čudovito nizkih cenah se dobi v narodni veletrgovski hiši
H* Stermeckip Celje
Vzorci proti vrntvi zastonj in pošiljat ve čtz K 20— franko. Prepričajte se o „Bomba“ tkanini, katera je preiskušena najboljša za žensko in meško perilo. — Kos 23 met. franko K 15-50. Cajgasti ostanki po 20 met. trpežni K 8‘—, fiai K 10—, zelo fini K 12'—.	3
Celje
Edin» staj. naredna steklarska trgovina
na debelo sta no drobno
Franc Strupi s
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo [bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah In priv. stavbah.
♦♦♦♦♦♦♦♦$«♦<*> üajsoiidnejia in točita postrežba. +«++++«4++*+
X
v
Hestavracija XXXX^
Narodni dom
fariborifi.
Stavbeni in umetnij ključavničar, oblast, koncesionirani' vodovodni instalater
Ivan ■ Rebek, Celje
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljcan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tu-di vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove Stedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike,
gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže Tpop7a^ Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska dražba
Edino narodno kamno-
Stavbena in umetna kamnoseška ::: Obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::		Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, krepilnih in krstnih ::: kamnov itd. Brušenje, poliranje in struganje ::: kamena s stroji. :;:
		ITTT 1 ■ II m#
Brzojavi: „Kamnoseškaindustrijska zadruga Celje“.
? CELJD.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih ::rodbinskih grobišč (rakev).:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim • • •	tlakom.	...
Izdelovanje pohištvenih plošč iž različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah.
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::

e

Öugovom urednik : Fran Bakovič'."""---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------—*»»"**«*♦*«*«*
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinje?ec kakor tudi
Štajerski
konjak.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.