IZDAJA ZA GORIŠKO I\ REAKCIJO
PRIMORSKI DNEVKIK
Uto VIII.
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Štev. 143 (2147)
Umirajoči slovenski duhovnik Santinu:
«KMALU BOM UMRL IN STAL BOM PRED VEČNIM SODNIKOM. PO TEJ POTI BOS PRIŠEL TI ZA
MENOJ. A CE BOS NADALJEVAL. KAKOR SI ZAČEL, BOS POGUBLJEN..J.
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, torek 17. junija 1952
Cena 20 lir
^MEDNARODNA POLITIKA" O ITALIJANSKI POLITIKI PO BALKANA;
T ITALIJI MORAJO UPOŠTEVATI
spremenjeni položaj onstran Jadrana
Optanti se vračajo - Letos je na Reki 148 Italijanov zaprosilo za jugoslovansko državljanstvo Dva romunska vojaka preplavala Donavo na begu v Jugoslavijo - Trgovski sporazum s Francijo
<Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 16. — Revija »Mednarodna politika« objav-zgodovino italijanske poli-‘»ke do Jugoslavije in Balka-na’ in poudarja, da se današnja italijanska politika prav n* razlikuje od nekdanje. *”j°8oee ni daleč dan, pravi »Mednarodna politika”, ko bo-0 politiki v Rimu razumeli. a Je treba resno upoštevati premembe, ki so nastale na znodni obali Jadrana in da ”?oriJ° svojo politiko do Jugo-av'je postaviti na sodobne J-roelje, Tedaj bodo seveda “»orali umakniti z dnevnega eda ekspanzionistictie načrte Proti Balkanu in prenehati z redentističnim kričanjem. To
edina realna pot do spora-uma in sodelovanja. Vse to odvismo samo do Rima«, . , Jučuje ((Mednarodna politika«.
*• d”» se J* vrnilo na Reko ” Italijanov, ki so se pred le-leselili v Italijo in zaprosili ^ italijansko državljanstvo. Z »Jihovo vrnitvijo je Je bolj na-^ slo število Italijanov, ki so »maknili prošnje za opcijo in Ponovno zaprosili za jugoslo-nsko državljanstvo. Letos je 4 Reki 148 italijanskih držav-s]*noy zaprosilo za jugoslovan-o državljanstvo, medtem ko večje število Italijanov pro-10 za dovoljenje za stalno bi-4I»ie na Reki.
sem se, je izjavil 36-*«U Giovanni Host, «utrujen težkega življenja, siroma-sV4, grenkih izkušenj in ire-entističnih trikov, s katerimi me zvabili v Italijo«. Host se je vrnil z materjo in dvema otrokoma, medtem ko mu J« žena umrla v Italiji v kon-n racijskem taborišču, ka-z'°Rek» ”h. strpali ob prihodu l R'k*- V!» Italijani, ki so se rnih na Reko, so takoj dobili zaposlitev.
Bolgarska vlada je zavrnila
garske vlade je jugoslovansko veleposlaništvo v Sofiji po nalogu svoje vlade izročilo bolgarski vladi tretjo noto, ki poudarja, da zadržanja bolgarske vlade ni mogoče tolmačiti drugače kot z namenom bolgarske vlade, da še bolj poslabša odnose z Jugoslavijo in onemogoči vzdrževanje normalnih diplomatskih odnosov. Jugoslovanska vlada ponovno zahteva, naj bolgarska vlada kaznuje krivce za ugrabitev Seferoviča, naj zajamči spoštovanje eksteritorialnosti jugoslovanskega veleposlaništva v Sofiji, naj jugoslovanskega državljana Momira Seferoviča takoj izpusti na svobodo in naj mu omogoči vrnitev v Jugoslavijo.
Po 12-dnevnih pogajanjih med francosko in jugoslovansko trgovsko delegacijo je bi-
la danes v Beogradu določena kontingentna lista za izmenjavo blaga med obema državama od 1. julija 1952 do 30. junija 1953. Na podlagi obstoječega trgovskega sporazuma, ki predvideva izmenjavo blaga v višini 40 milijonov dolarjev, bo Jugoslavija med drugim izvažala v Francijo les in lesne izdelke, pisane kovine, tobak, konopljo, kmetijsko in prehrambene proizvode, zdravilne rastline itd., uvažala pa kable, lokomotive, avtomobile, železo, antracit, zdravila, farmacevtske surovine in prediva.
Z ukazom Prezidija zvezne Ljudske skupščine je bil postavljen za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra FLRJ v Venezueli Ivo Vejvoda, jugoslovanski veleposlanik v Braziliji.
Na svojem potovanju v Ev-
ropo je snoči prispela v Novi Delhi burmanska vojaška delegacija, ki bo proti koncu tega meseca obiskala tudi Jugoslavijo. Na letališču v Novem Delhiju je delegacijo pozdravil jugoslovanski veleposlanik v Indiji, dr. Jože Vilfan.
Ponoči med 13. in 14. junijem sta pribežala v Jugoslavijo dva romunska vojaka, Gri-gorij Jon iz Temešvara in Georgescu Nitre jz šole za rezervne oficirje v Bogorodu. Oba vojaka sta preplavala Donavo.
Po vročem dnevu se je nocoj ob 21. uri zgrnila nad Beograd nevihta, ki je v presledkih trajala do 23. ure. Skoraj pet minut je padala gosta toča, debela kot oreh, ki le povzročila znatno škodo v parkih in nasadih.
B. B.
MALIK SKLICAL
sejo Varnostnega sveta
Načeli misli zopet obtožbe o bakteriološki vojni in vprašanje sprejema novih člani c v OZN
NEW YORK. 16. — Voditelj sovjetske delegacije OZN Malik, ki je predsednik Varnostnega sveta za juni.i. je sklical za sredo sestanek Varnostnega sveta, na katerem naj bi razpravljali o sovjetskih obtožbah proti silam OZN na Kcreji, da vodijo bakteriološko vojno, in o sprejemu novih članov.
Sovjetska delegacija je potrdila, da bo Malik gcvoril o bakteriološki vojni. To vprašanje je Malik skušal že enkrat sprožiti v komisiji za razorožitev. Resolucija, ki jo je s tem v zvezi predložil Varnostnemu svetu, «poziva Vse države članice ah nečlanice OZN. ki niso še podpisale ženevskega pro. tokola od 17. junija 1925 ali pa ki ga še niso ratificirale, naj ga ratificirajo«.
Malik je predložil tudi drugo
WASHINGTON. 16. — Danes zjutraj je državni tajnik Ache-
son sprejel francoskega ministra za pridružene države Le-tourneaua. Pozneje se je Leto. urneau razgovarjal z državnim podtajnikom Bruceom in z drugimi ameriškimi funkcionarji.
SPORAZUM TREH O PREDLOGU la konferenco štirih o Nemčiji
Mac Cloy o stroških nemške oborožitve - Grotewohl ponovno napoveduje oborožitev Vzhodne Nemčije - Prihodnji teden začetek razgovorov v Londonu
WASHlNGTON, 16- — Prihodnji teden se bodo začeli art-gleško-ameriški razgovori glede premirja im vojnih ujetni. kov na Koreji, ko bo maršal Alexander po svojem obisku na Koreji prišel y Washington. Gre za vrsto razgovorov v a-meriški prestolnici kot pripravo za tristranske razgovore, ki se bodo začeli prihodnji teden y Londonu.
cij au v teku ZDA glede u-
Drugi med Francijo m krepov v Indokini,
Razen tega so v teku tudi tristranski razgovori o nenv
'Udi drugo jugoslovansko noto !’kem vPra!an'u>
! ^ezi z ugrabitvijo M o mi ra tem V ZVtal	**	S°	^
seferoviča in kršitvijo ekste-
vitorialnosti jugoslovanskega eieposlaništva v Sofiji. V tej ”ot» je jugoslovanska vlada po-“°vno ponovila svoje argu-?*nte i" zahteve jz prve note. radi takega ------
ravnanja bol-
sprejele angleško in francosko priporočilo, naj bi predlagali konferenco štirih s Sovjetsko zvezo. r.a kateri bi sodelovali poslaniki štirih držav.
Medtem1 v IVashingtonu še dalje pripravljajo besedilo za-hodnega odgovora na sovjetsko noto in kakor se zdi, bo ta od-
Ridg
way v Rimu
Doslej miren potek obiska atlantskega po-ye'inika - Italijanska poslanska zbornica le odobrila ratifikacijo Schumanovega načrta
našega dopisnika)
BlM, 16. — Začete^ Ridgiva-
kei,*ri a obiska v Rimu je pote-v dokaj mirno, čeprav so ga ^ p°Btičnih, zlasti vladnih, »er Pričakovali s precejšnjo te< v°z°. Kominformistični pro-. I so se doslej omejili na
zbon
in j°van»a 114 lastnih sedežih danes ni bilo nobenega ska Va na stavko. Le ponedelj. ie ,	ve poročati, da se
tei jefaj ~ v nedeljo — «pre-» delavcev vzdržalo od dela«, stro ■ ie že nekaj dni v doo i pripravljenosti, vendar hi -	.^e n» »mala prilike, da
Bocv? lzkazala. Nekaj majhnih Va „ v man»festacij, preiska-
"s s®dežu KPI v rimskem *raju ponte Milvlo> kier ra.
tl»i propagandisričnega mate-vJh	ničesar najti, in
Vama ***nkrat še ne preveč tnho« 3nc’ 0 PusBusu dina-v r, 8a naPada na neki most L™ - i« vse, kar nudi
lantskiar0n ", ob Prihodu at' tskega poveljnika v Rim.
3etn„Vm"apad bo sProž»l ver-Zbonr°niiutri.Togliatti, ko bo v Va i Pr**la na vrsto njego-ker "tarpe aCija 0 R»dgwayu.
je za L'vP°-?Jen pogoi' ki beličin dl ku‘,1J0 0 tei inter-dam - Pojavil De Gasneri, Schum, odobritev ratifikacije umanovega načrta. Parla-
«“sr' “ ■* b°
f zamudijo prilike, da raznim “ vojaškim gostom pokažejo «vzhod»o mejo«).
Kot že omenjeno, je poslanska zbornica danes zvečer po daljši debati odobrila ratifikacijo Schumanovega načrta. Za ratifikacijo je glasovalo 265 poslancev, proti pa 98. Italijanski delegati bodo torej na pariško konferenco «poola», ki se začne 18. junija, lahko odšli z ratifikacijo, sklenjeno pet minut pred dvanajsto uro.
Qd ostalih rimskih novic bi še omenili, da se je De Gaspe-rijeva druga hčerka Lucija danes zaobljubila za nunski poklic,	A.	P.
PALERMO, 16. — Marcšalo Nicola Ferrara je praznoval rojstvo svojega sina in ob tej priliki zbral 22 sorodnikov okrog obložene mize. Toda po večerji so se pričeli gostje zvijati od bolečin v želodcih. Vse so prepeljali v bolnico, ker se bodo morali zdraviti zaradi zastrupljenja s pokvarjenimi živili.
ment čil -Jster' fo
»lu
bo gotovo zelo kot je oster ton komin-
V Ri-
, ^'ri'čneg« časopisja. Y b u se danes sprašujejo, ali se Wer,f°5tnna °mvjila na par-
P'rnatearn° podro«je »n >»a Pa-ab Da k Proteste v časopisu, 'veni. Botteghe Oscure
«t lc .akcijo večjega stila. To
0« gani*» 5e ne nanaša toliko <»tavlccllP jenost Policije Pr' SCElba ne more Ugled	■	na	Politični
Mi
je
odvisen od uspeh
a 4.1.. vi	1
b»iSljeneSakhcfictake Slr°k° *a'
Gasperija.
izgovarjal se bo t*di s štab-"»mi predstavniki, nr..„ pa bo
IS1;' Neapelj in verjetno “Ul Videm (v Rimu nikoli ne
govor vseboval priporočilo, naj se sestanek štirih sikliče v najkrajšem času. zato da bi razpravljali o imenovanju nevtralne komisije, ki naj, bi določila pogoje za razpis svobodnih vo. litev v Vzhodni ir.4 Zahodni Nemčiji.
Po izjavah francoskih funkcionarjev s; ZDA sedaj ne. upirajo več takemu predlogu.
V Londonu te je britanski zunanji minister Eden danes razgovarjal s francoskim poslanikom, Domnevajo, da sta govorila o tem, kako naj se spravi v sklad britansko in francosko stališče z ameriškimi stališčem glede sklicanja štiristran-ske konference.
Ameriški visoki komisar v Nemčiji Mac Cloy je v odgovor na vprašanje senatorja Gillette sporočil senatnemu zu. namjepolitičnemu odboru, da bo v treh bodočih letih stala ob-novitev nemških oboroženih sil sedem milijard dolarjev. Dodal pa je, da je ta znesek precej nižji, kg,kor ?o prvotno predvidi vali nekateri strokovnjaki.
Dalje je izjavil, da bodo ZDA po evropski obrambni skupnosti prispevale del teh stroškov. Zanikal je vesti, ki so jih objavili nekateri nemški listi, da se predvideva izdatek 15 do 20 milijard dolarjev za ustanovitev vojaškega letalstva v Nemčiji, ki b( štelo 1500 do 2000 letal. Pripomnil je, da Je sedem milijard celotni izdatek s» nemške oddelke, ki bodo na razpolago evropski obrambni
skupnosti.
Zanikal je govorice iz. angleških virov, da je Zahodna Nemčija zaprosila v ZDA posojilo pet milijard dolarjev za obnovitev vojaških sil.
Ministrski predsednik Vzhod, nc Nemčije Grotevvohl pa je danes izjavil v Leipzigu, da je «blok antifašističnih strank« na sovjetskem področju odobril resolucijo, ki poudarja potrebo ustanovitve lastnih oboroženih sil. «za lastno obrambo in za obrambo miru«. Omenjena resolucija govori o ((konstruktivnih sovjetskih predlogih« in poudarja, da so zahodne države ((zbvrnile sovjetski predlog za ustanovitev nemških oboro. Ženih sil v združeni, neodvisni in svobodni Nemčiji in so sklenile ustanoviti v Zahodni Nemčiji napadalno plačano vojsko • fašističnimi generali podi poveljstvom Ridg\vaya». Resolucij^ pravi dalje, da je Vzhodna Nemčija zaradi tega ((prisiljena ustanoviti svoje narodne oborožene she za obrambo miru in meje demokratične republike«.
Grotawohl je po prečitanju te resolucije izjavil, da sprejem te resolucije ((dokazuje, da se je v Nemčiji končala doba poli-tičnih deklamacij in jo je treba zamenjati s konkretnimi in odločnimi političnimi dejanji«.
Obrambni minister Zahodne Nemčije Theodor Blank je izjavil, da bi z zadovoljstvom sprejel konferenco štirih, ker bi ta dala Zahodni Evropi ((dokončno prepričanje, da Rusija nima nobenega namena odpo. vedati se svojj nadvladi v Ev. ropi«.
«Ko bi bila Rusija prisiljena odkriti svoje karte na konferenci — je dejal dalje Blank — hi nemški dvomi Nemcev na zahodu o potrebi oborožitve izginili. Konferenca bi dokazala, da Rusija ni pripravljena pristat; na svobodne volitve v vsej Nemčiji in tudi ne dovoliti vsenemški vladi, da svobodno odloča o svojih zunanjih zad evah».
Tudi voditelj levega'krila la-buristične stranke Beva« je na nekem shodu 2000 delavcev ponovno izjavil, da se mu zdi ne-mogoče doseči trajen mir, do. kler bo Nemčija razdeljena. Zavzel se je za sklicanje konference s Sovjetsko zvezo in dejal: ((Razgovori bodo morda neuspešni, toda bilo bi zlečin ne poizkusiti«.
Švedska bo podprla
pritožbo Tunizije
OSLO. 16. —- Zunanji minister Lange je danes izjavil, da je Norveška pripravljena pred Varnostnim svetom podpreti priporočilo, naj se znova prouči tuniško vprašanje. Dodal je. da so poslali v tem smislu navodila norveškim delegatom v OZN. Lange je tudi dejal, da se Varnostni svet, ko je odklonil sprejem tega vprašanja na dnevni red, ni držal ((dosedanjih liberalnih običajev«.
odtrgala Trst od njegovega naravnega zaledja v donavskem bazenu, obenem pa uspešna konkurenca Hamburga, Amsterdama, Reke in raznih italijanskih pristanišč, zlasti Benetk. ki jih Italija podpira na škodo Trsta, List zaključuje, da so Tržačani mnenja, da služi Trst Italiji samo za njene nacionalistične cbe.
PARIZ, 16. — Konferenca šestih zunanjih ministrov držav članic Schumanovega načrta, ki je bila prvotno določena za ta teden, se verjetno ne bo za« čela pred 30. junijem.
resolucijo, ki ponavlja sovjetski predlog za skupni sprejem 14 držav v OZN. Te države so; Albanija. Mongolija. Bolgarija, Romunija, Madžarska. Finska, Italija. Portugalska. Irska, Jordan. Avstrija, Ceylon. Nepal in Libija.
Obnovitev razgovorov
o sovjetskih dolgovih na podlagi posojila in zakupa
VVASHINGTON, 16. — Sovjetski predstavniki sc danes obnovili razgovore z ameriško vlado- za ureditev obračuna za dobavo po zakonu o najemu in posojilu, a sc hkrati zavrnili ponudbo Združenih držav, naj bi to vprašanje uredilo mednarodno sodišče. Sovjetski predstavniki. ki jim je načeloval sovjetski odpravnik poslcv Boris I. Karavajev, so danes izjavili, da so pripravljeni vrniti 186 ladij, medtem ko Združene države trdijo, da imajo Sovjeti še več kot 670 ladij, ki so jim bile izročene pc1 uredbi o najemu in posojilu. Omenjeno sovjetsko zavrnitev ameriškega predloga je vsebovala spomenica, ki jo je predložil danes Karavajev, načelniku ameriškega zastopstva Walworthu Barbourju.
Kc' so lani prekinili navedene razgovore, je' Sovjetska zveza ponudila približno 300 milijonov dolarjev za peravnavo dolga, Združene države pa so zahtevale 800 milijonov dolar, jev Ameriški zastopniki so poudarili, da je ameriška ponudba z zneskom 800 milijonov dolarjev poštena in primerna cena za ameriško opremo, ki jo je Sovjetska zveza še uporabljala po koncu vojne. Vrednost vseh ameriških dobav je dosegala 11 milijard delarjev, vrednost opreme, ki jo je Sovjetska zveza še imela po koncu vojne, pa so -venili na dve milijardi 600 milijonov dolarjev.
\VASHINGTON. 16. — Ravna, telj urada z» vzajemno varnost Harriman je danes po sprejemu pri predsedniku Trumanu izjavil, da mu je Truman prigovarjal, naj nadaljuje svojo volilno kampanjo na isti način kakor do sedaj,
K Ti) 1 K i 111!
Še en odgovor glasilu fašističnega škofa “Vita Auoi/a“
Škofija Dubrovnik
in hrvatskimj duhovniki takšno, da je bilo interniranih 6 duhovnikov zaprtih 6, izgnanih 56 t zaprtih in nato izgnanih 1), interniranih in izgnanih 3.
Skupaj 72.
Med temi niso vračunani frančiškani iz Pazina in Kopra in kcnventualci iz Pirana. Med izgnanimi duhovniki Je bil prvi sam tržaški ikot dr. Andrej Karlin.
Župnik iz Sterne Josip Fiego pa .je v Sardiniji v izgnanstvu tudi umrl.
V to škofijo spada tudi dekanat Krkavče z istoimensko župnijo. V tej vasi je za časa liberalne in demokratične Italije lete; 1920 vdrla v cerkev med mašo italijanska tolpa in cerkev je bila zaprta. Iz Krkavč so izgnali kar tri duhovnike samo zaradi tega, ker so privatno govorili z ljudmi v slovenščini. Skol je razglasil interdikt in
Odgovorni urednik glasila ja. šistiinega škoja ((Vita Nuova« poziva med drugim tudi nas, naj «navedemo dejanja, itd.
«Portino fuori i fatti e le per-sone...« Talko pravi:
Seveda eVita Nuovas ne misli pri tem tistih dejstev in ti. stih oseb, s katerimi ji bomo mi danes postregli. Glasilo fašističnega škofa misli tiste osebe, ki jih je poslal Mussolini tja; od kjer je Italija s pomoč, jo raznih Santinov izgnala v zapore in internacije duhovnike slovenske in hrvatske narodnosti, «Vito Nuova» nam najbrž ne bo zamerila, da se kot slovenski dnevnik zanimamo v prvi vrsti za te žrtve fašizma jn tistih italijanskih du. hovniških «sobratov», ki jih še danes Santin jemlje v očetov-sko zaščito in med katere spa. da tudi odgovorni urednik lista *Vita Nuova«.
Za sedaj objavljamo le dejstva in pa številke. Ce pa nas bo «Vita Nuova« te izzivala, bomo začeli objavljati vse po. drobnosti z imeni, ki jih imamo zbrane v obširni knjigi, na- (jai cerkev zapreti pisani za naše mlade rodove, kajti za fašistične in predfaši-stične zločine nad'našim narodom ne mislimo, da bi čeznje napravili kri}. Ti zločini bodo za vse večne čase zapisani, najmanj pa toliko časa, dokler ne bodo kaznovani. Pripominja. mo, da ti, ki jih naštevamo v tem članku niti niso vsi. Ko bomo podatke izpopolnili in jih objavili, se bo prav gotovo našel nekdo, ki jih bo poslal neiv-liorškemu kardinalu Spellma-nu in jih posredoval ameriškim katoličanom. In pri tem bo krivda sedanjega tržaškega fašističnega škofa iti njegovih zagovornikov pri preganjanju jugoslovanskih duhovnikov in jugoslovanskega bogoslužja prav gotov o na prvem mestu.
Pričujoče podatke pa objavljamo ponovno tudi zato, ker nas «Vita Nuova« obtožuje v nekem drugem članku iste številke. da smo ((preskočili sedem let. Zato začenjamo «con i fatti« kar z letom 1919.
* * *
Podatki, ki jih objavljamo, so razporejeni po škofijah, katere 5c delno ali pa v celoti po prvi svetovni vojni pripadale Italiji-Ti podatki so sledeči:
Tržaško-koprska škofija
V tej škofiji je bilo, odkar je področje te škofije okupirala Italija ravnanje s slovenskimi
Posredovanje lorda Alexandra
pri južnokorejskem predsedniku
Eksplozija v skladišču streliva v Fuzanu * V Pan Mun Jomu nič novega • Uradna izjava v angleški soodnji zbornici o Koreji po Alexandrovem povratku
„Daily Telegraph“
o Trstu
LONDON, 16. — Znani dnevnik «Daily Telegraph« komentira položaj v Trstu in poudarja. da tržaško pristanišče polagoma umira. Glavni vzrok za ta položaj je razširitev vladavine Kremlja nad srednjo in jugovzhodno Evropo, ki je
TOKIO. 16.	— Britanski
obrambni minister Lord Ale-xander je danes zjutraj obiskal taborišče vojnih ujetnikov na otoku Kojedo, pozneje pa je z letalom prispel v Fuzan. od koder je prišel zvečer v Tokio.
V Fuzanu je AIexander obiskal predsednika Južne Koreje Singmana Rija v spremstvu z državnim tajnikom v zunanjem ministrstvu Selvynom Lloydom. O tem sestanku niso izdali nobenega uradnega poročila. Kakor izjavljajo juž-nokorejski funkcionarji, je baje Singman Ri lordu Alexan-dru izjavil, da druge države «niso razumele njegovih namenov« in da je njegova želja «uvesti na Koreji pravo demokracijo«, preden zapusti oblast. Lord Alexander je po razgovoru s Singmanom Rijem časnikarjem izjavil, da mu je ta govoril o sporu s poslansko zbor. nico. «Potem ko sem poslušal vse, kar mi je imel povedati — je dejal Alexander — sem mu povedal svoje mnenje o teh stvareh. 2al mi je, da vam ne morem povedati, kakšno je to mnenje«. Dejal je tudi, da je Singmanu Riju povedal svoje
mnenje o vojaškem položaju.
V predmestjih Fusana je danes v zgodnjih jutranjih urah nastala velika eksplozija v neki zalogi streliva. Eksplozija je povzročila veliko paniko med prebivalstvom. Rrvi eksploziji so sledile številne druge in nastal je velik požar. Poročilo 8. armade javlja, da je bil pri nesreči ubit en ameriški vojak, 28 ranjenih, dva pa pogrešajo. Med južnokorejskim prebivalstvom pa sta dva ranjena. Popoldne je nastala nova močna eksplozija. Po mnenju izvedencev bo požar lahko trajal še tri ali štiri dni. Vojaška policija je odredila popolno izpraznitev bližnje vasi.
po dolgem času je bila danes zopet seja južnokorejske poslanske zbornice ob udeležbi večine poslancev, ki so naklonjeni predsedniku. Navzočih je bilo 134 poslancev, odsotnih 47 opozicijskih poslancev, ki se še vedno skrivajo, in 12 poslancev, ki so aretirani. Tako je Singrnanu Riju uspelo doseči, da je skupščina izglasovala resolucijo, na podlagi katere si pridržuje, da bo določila dan predsedniških volitev: izrekla se je tudi proti resoluciji, ki
SE ENA PROTIJUGOSLOVANSKA PROVOKACIJA
N(j slovenski zemlji, pri Sv. | Mihaelu, v bližini Jugoslovanske meje, je rimska imperia-1 Umična klika priredila v ne. deljo še eno protijugoslovansko provokacijo pod pretvezo ponovne posvetitve obnovljenega muzeja. Odvetnik Ricci, predsednik vojnih pohabljencev iz vse Italije, je namreč v svojem govoru med drugim dejal;
«S te točke gledamo na krivične meje Italije, gledamo griče in doline ki smo jih oškropili z našo krvjo in> ki so jih nesmiselni sklepi izro. čili tujca Razmišljajmo o žrtvah, ki jih je Italija stori-la, da hi dos-jgl* svojo enotnost, katei-o ji danes zanikajo, da bi dosegla svoje pravične meje; poslušajmo opomin padlih.... Vsem brgtcni. k; ča. kajo v Trstu in v Julijski krajini, vsemi zatiranim Italija, nom pod1 tujčevim gospostvom,
pošiljamo danes klic naše va’ r* * pozivom, naj ne obupajo; kmalu bo prišel dan triumfa pravice«.
Ni potrebno poudarjati, da so tisti griči in tiste doline (govornik je moral ob pomanjkanju italijanskega izraza u-porabiti slovensko besedo <iDoline») del strnjenega slo. venskega ozemlja in da je lista meja, katero je Ricci imenoval krivično za Italijo, za. rezana u slovensko narodnostno telo in da je zaradi tega krivična za nas Slovence, za Jugoslovane, za Jugoslavijo. Po logiki, po kateri je Italijanski imperializem prisilil svoje ljudstvo, da je prelivalo kri v imperialističnih vojnah Italije v tujih deželah, bi moral potemtakem Ricci zahtevati velik del Jugoslavije, vso Albanijo in dober del Grčije, da ne govorimo o seuerni Afri-ki, Abesiniji, Ukrajini itd.
Nekaj podobnega Pa je govoril tudi P.acciardijev pomočnik v rimskem vojnem ministrstvu Baresi, ki smo ga med volilno kampanjo slišali tudi na Trgu Unita, ko je g5-vflril pičli peščici svojih de-mokristjanskih pristaše v. Tudi, tedaj je dal dušica imperialističnim maščevalnim težnjam Rima, v nedeljo pa je nalašč govoril o nekem Dalmatincu, ki da je padel v avstrijsko ujetništvo na griču Sv- Mihaela in izkoristil to priložnost, da je «dal priznanje in pozdrav 'alle genti ita-liane della Dalmazia'». Da pri tem ni pozabil Trsta je več kot razumljivo; dejal je;
((Povzdignimo himno nacio. nalnega bratstva, ki izhaja iz svete zemlje, vrzimo jo ponovno vsem Italijanom zato, da se bo megel Trst vrniti čim prej v državno skupnost«.
Odkar so postali odnosi med
Italijo in Jugoslavijo po ritniki krivdi tako slabi, da jih slabših od konca vojne ni bilo, izrabljajo italijanski odgovorni krogi naravnost načrtno vsako priložnost, da bi se ti odnosi še bolj napeli in poslabšali. Ce upoštevamo omenjene izjave odvetnika Ricctja in odgovornega člana italijanske vlade Baresija, če upoštevamo, da sta bila pri vsem tem navzoča še dva generala in sicer gen. Guy, poveljnik divizije ((Mantova« in gen. Scarpa, eden izmed poveljnikov v isti diviziji, goriški prefekt, goriški župan, goriški kvestor, polkovnik Capellani, major Bocio in kapetan Balbi, uradni predstavnik goričkega nadškofa, uradni predstavnik provincialne uprave itd., če upoštevamo, da je prišla posebna vojaška kolona «grigio. verden 500 pohabljencev in bivših borcev iz Trsta — vsi
okrašeni z medaljami, prapori in zastavami — če upoštevamo tise to, nam postane pomen Baresijevih in Riccijevih besed ne samo o Trstu, temveč o vsej Julijski krajini, o epravičnihn mejah, ki jih je «Italija doseglas z borbami na griču Sv. Mihaela, o «italijanskem)) prebivalstvu Dalmacije dovolj jasen in razločen, da jih lahko označimo z besedo: nova načrtna protijugoslovanska provokacija.
Toda tudi ob tej priložnosti lahko rečemo, da niti ta niti vse bodoče provokacije današnjim italijanskim imperialistom ne bodo koristile v prav nobenem pogledu: poraza, ki so ga doživeli ne bodo zbrisali, notranjih težav pa s takimi provokacijami ne bodo rešili. One škodijo le miru in koristijo napadalni kominfor-movski politiki. To je tudi njihov cilj.
jo je predložila opozicija, in s katero se zahteva, naj se ljudstvu pojasni ustavni položaj. Domnevajo, da bodo konec tega tedna glasovali o predlogih predsednika glede ustavnih sprememb. Ker pa bo glasova, nje tajno, ne izključujejo, da se bo del opozicijskih poslancev. ki je za sedaj stopil na stran predsednika, v zadnjem trenutku premislil.
V Pan Mun Jomu ni bilo niti danes nič novega. Današnji sestanek je trajal 22 minut. Voditelj zavezniške delegacije general Harrison je zahteval, naj se sestanki za nekaj dni ukine-jo, toda kitajski in severnokorejski delegati so vztrajali, naj bo jutri nov sestanek, in Harrison je pristal. Na današnjem sestanku je severnokorejski delegat Nam II ponovil obtožbe proti silam OZN o «pobijanju ujetnikov«.
Časnikarjem ie general Harrison izjavil, da je državni podtajnik v britanskem zunanjem ministrstvu;' Scott, ki je izvedenec-o vpraŠanjih*Diljne-ga vzhoda, prišel v Munsan na njegovo vabilo in da se je razgovarjal samo o upravnih vprašanjih, V krogih blizu konference so mnenja, da je malo verjetno, da bo prišlo do spre. membe v sestavu delegacije, vsaj v bližnjem času.
V angleški spodnji zbornici je danes Churchill izjavil, da je južnokorejska vlada uradno zanikala, da je predsednik R> predlagal umik korejskih čet s fronte. Dodal je, da sta Lord Alexander in gelwyn Lloyd ob. vestila južnokorejskega predsednika o mnenju britanske vlade glede položaja na Južni Koreji.
Nekemu konservativnemu poslancu, ki je dejal, da ne razume, čemu naj bi bila Anglija odgovorna, za kar se dogaja na Južni Koreji, je Churchill odgovoril: ((Nastopili smo na Koreji v obrambo te dežele proti napadu. S tem smo na neki način rešili Singmana Rija in imamo zaradi tega pravico vedeti, kaj se dogaja na Koreji«.
Končno je na vprašanje biv. šega obrambnega ministra Shinwella Churchill izjavil, da bodo podali uradno izjavo, ko se bosta Alexander in Lloyd vrnila s Koreje, in da bo spodnja zbornica lahko o tem razpravljala.
V samem Trstu pa je leta 1919 vdrla tolpa v škofovo palačo in slovenskega škofa Karlina ižgna
la, da je moral zapustiti Trst.
Škoiija Poreč-Pulj
V tej'škofiji so takole ravnali s hrvatskimj duhovniki: interniranih 1, izgnanih 5, zaprtih in izgnanih 2.
Skupaj 8.
S hrvatsko duhovščino so tako ravnali, da so morali številni duhovniki bežati v gozd, kjer so morali spati in se skrivati, da ne bi izgubili glave. V začetku marca 1921 je bil v cerkvi v Kanfanaru napaden župnik Nikosutič. 16. maja 1921 pa so italijanski fašisti v Bači pretepli župnika Dinka Msrojeviča in mu uničili pohištvo. V začetku junija 1922 so vdrli v cerkev v Novi vasi pri Poreču karabinjerji. Duhovnik, ki ja otroke pripravljal za prvo obhajilo, je moral poslati otroke domov, ker so mu pretili, da ga bodo zaprli, če ne bo ctrok poučeval v italijanščini. Ko so fašisti za časa volitev leta 1921 napadli vas Karojbo, sta dve ženi iz strahu znoreli, ena pa se je drugi dan ubila.
Iifnbljanska škofija
Od ljubljanske škofije so pripadli pod Italijo dekanati: Idrija, Postojna, del dekanata Radovljice, Trnovo in Vipava. S slovenskimi duhovniki so ravnali takole: interniranih 1. zaprtih 2, izgnanih 7, zaprtih in izgnanih 4, interniran in izgnan 1.
Skupaj 13.
Na velikonočni procesiji 3. aprila 1931 so fašisti metali smrdljive bombe med ljudi, da bi onemogočili petje in molitve. Dne 3. maja 1931 pa so uvedli italijansko pridigo v cerkvi v Sv. Petru na Krasu.
Krška škoiija
Rezulta ravnanja demokratične Italije s hrvaškimi duhovniki je bil naslednji:
interniranih 2, zaprtih 2, izgnanih 19, interniranih in izgnanih 3. — Skupaj 25.
V tem številu niso vračunani frančiškani iz Nerezin, konven-tualci s Cresa, tretjerednlkl Iz Velega Lošinja in Martinščice. Skof Mahnič Je bil Interniran po nalegu italijanskega admirala Canija iz Pulja, ker .Je odločno protestiral proti nezakoniti odstranitvi župnika In dekana v Malem Lošinju im ker je v posebni spomenici nj mirovno konferenco v Parizu opisal barbarski postopek italijanskih oblasti na otoku.
fioriškn nadškotii«
Rezultat Italijanskega ravnanja s slovenskimi duhovniki je v tej škofiji sledeč:
interniranih 17, zaprtih 3, izgnanih 3, zaprtih in izgnanih 26.
Kako so z nadškofom dr. Sedejem ravnala pa je vsem znano; ko je slavil 23-letnico svojega škofovanja, so mu priredili Italijani demonstracijo in kričali:
eAbbasso il vescovo!«.
V gornjem številu niso vračunani kapucini Sv. Križa pri Vipavi in iz Gorice, frančiškani z Kostanjevice, Sv. Gore in Barbane. Ko so Italijani zavzeli Gorico, je italijansko vojaško sodišče dalo ustreliti nedolžnega patra Aleksandra Vavkotiča. V noči med 23. in 24. julijem 1922 so fašisti zažgali župnikovo stanovanje v Drežnici, Na grmado so zmetali vse cerkvene paraniente, misale in arhiv. Istega dne so uničili župniška stanovanja v Starem Selu, župnika pa napadli in okradli. V decembru 1930 so vdrli s cerkev Sv. Ignacija v Gorici, kjer io bili slovenski sveti misioni. Napadli so duhovnika in zahtevali, naj pridiga v italijanščini, nato so prerezali električne žice, zamazali z rdečo barvo blagoslovljeno vodo in pozneje omenjenega duhovnika ie zlo-stavijali itd, itd,
Od te škofije je padel pod Italijo otok Lsstovo, na katerem se Je v cerkvah vedno pridigalo v hrvaščini. Čeprav v vsej župniji ni Italijanov, pa so morali pridigati tudi italijansko, da bi tamkajšnje Hrvate čim-prej poitalijančili.
Škofija Senj Modruš
Italijanske oblasti so izgnale z Reke, ki spada pod to škofijo, kapucine, ker so bili Hrvati, a prav tako enega župnika in enega kaplana. Sušaškega župnika so zaprli za sedem mesecev, čeprav je bil popolnoma nedolžen. V dijaškem semenišču na Reki je bilo dijakom prepovedano govoriti po slovensko in niso smeli pisati niti pisem po slovensko, a prepovedani so bili tudi slovenski in hrvatski molitveniki. Čeprav 50 bili prebivalci v veliki večini Hrvati in Slovenci, ni bilo nobenega duhovnika Hrvata ali Slovenca.
Nadškofija Zadar
Italija je iz Zadra izgnala hrvaške frančiškane in iretje-rednike. V delu župnije Diklo pri Zadru; k je pripadala k Italiji, je bila uvedena italijanska pridiga, čeprav tam ni nobenega Italijana. Prav tako so bile uvedene italijanske pridige v drugih cerkvah okolice Zadra, čeprav so bivali tam sami Hrvati.
Videmska škofija
Italijanske cblasti so že ob vstopu v prvo svetovno vojno leta 1913. zaprle eno petino vseh slovenskih duhovnikov v Beneški Sloveniji in jih nato gonile po italijanskih zaporih In konf(nacijah, tako da sta v konfinsciji umrla dva: Lovo Jakob in Cemota Anten. Pravo preganjan .ie in najhujši časi pa so te začeli leta 1933, ko je videmski prefekt prepovedal vsako upora/bo slovenskega Jezika v cerkvi: pridige in petje, branj« evangelija In molitve ter pouk verouka za otroke, v zadnjih tridesetih cerkvah je utthnlla slovenska beseda. Videmski škof Nogaro za pritožbe slovenskih duhovnikov ni hotel niti slišati, a ko so se šli pritožit v Vatikan, so Jim rekli, da so beneški Slovenci že osemdeset let pod Italijo tn da bi se bili že morali nruflti itali-jansJto. Pri tem so v Vatikanu slovenske duhovnike še ozmerjali da so »preveč nacionalistični«. Ker se prefektove prepovedi niso vedno mogli držati, ker ljudstvo ni znalo drugih molitev razen slovenskih, so duhovnike nenehno preganjali in jim pošilja'! politične opomine ali tako Imenovane «dif-fide«.
>:• * <■
Ce vse skupaj seštejemo, dobimo sledeče številke, j* katerih se vidi, kako je Italija ravnala s slovenskimi in hrvaškimi duhovniki:
Interniranih 35, zaprtih v Istri, Trstu, Gorici 23, izgnanih čez mejo 109. V teh številkah nj vštetih: 77 redovnikov, 47 klerikov, 56 laikov, skupaj 190 oseb Iz sledečih 13 samostanov:
a) kapucini: Gorica, Sv. Križ pri Vipzvi, Reka; b) frančiškani: Kostanjevica, Sv. Gora, Barbana, Pazin, Koper, Nerezine in Zadar; c) konventualci: Piran in Cres; č) tretjeredniki: Mar-tinščica, Veli Lošinj in Zadar. Vsi tj so morali zbežati preko meje.
Iz tega sledi, da je bilo:
a) interniranih v Italiji 35-Poleg interniranih v Italiji in zaprtih po ječah Istre, Trsta in Gorice ša a) pregnanih čez mejo 91 duhovnikov' tn 77 redovnikov, skupaj 168; a če prištejemo še zgorn) omenjene, znaša njihovo število 193; b) interniranih in nato izgnanih 8 duhovnikov; zaprtih in nato izgnanih 9 duhovnikov.
S takšno politiko s« Je strinjal tudi fašistični škof Santin, o čemer pričajo ne samo njegove izjave v katerih je hvalil fašistični režim, temveč tudi fotografije, ki ga kažejo v družbi dučeta itd.
Mar ne bi bilo koristno, če bi bil o vsem tem obveščen kardinal Spellman in vsi ameriški katoličani?
>8 * *
Da škof Santin tudi še danes nadaljuje s preganjanjem slovenskih duhovnikov, pa nam pričo primer nekega slovenske, ga duhovnika v Trstu prt Sv. Jakobu, o katerem smo pred neka) meseci pisali. Omenimo naj za danes članek, ki je nedavno izšel v nam nasprotnem slovenskem tedniku pod naslovom «Ali govori sv Duh samo po italijansko« in ki se zaključuje z besedami; aAli je mogoče, da samo nam sv. Duh po ustih škofov Santina in No-gare (videmski škof. op. ur.) ne zna govoriti drugače kot samo po italijansko?))
Da ne ponavljamo groženj, ki so jih slišali istrski duhovniki iz Santinovih ust na konferenci v Ul. Cavana 27, aprila tega leta.
Danes, torek 17. junija
Adolf. Budin	,
Sonce	vzide ob 4.13 in	m
1U57.	Dolžina dneva 15.42.
vzide	ob 0.48 in zatone	ob	».»•
Jutri, sreda II. Junij* Feliks.Bogdan
NOVI ZAKON O TISKU
pomeni omeievonje demokratičnih svoboščin
Proti slovenskemu tisku so že sedaj iskali dlako v jajcu, za-to ne moremo od tega zakona nič dobrega pričakovati
GORICA, 16. — V Italiji gre
ustavno in javno življenje »ploh precej, da ne rečemo zelo, po fašističnih stopinjah.
Monarhotašisti postajajo po krivd: vladajoče demokristjan-ske stranke v državi tista stranka, ki ima v rokah zlasti na jugu precejšnje število velikih občih.
V odnosu do Slovencev je razmerje vlade in podrejenih oblasti izgubilo še zadnjo demokratično sled. Slovenci smo v očeh teh predstavnikov dokaj osovraženi.
Tem protidemokratičnim u-krepom in popuščanju do fašistov se je v zadnjih dneh pridružil še eden. ki pa se nanaša na tisk.
Gre za odobritev zakonskega mnutka. s katerim so uvedli kaznovanje ravnatelja lista, ako gre za hujše napade na državne ustanove, predsednika republike, papeža itd. Kaznovano bo nadalje objavljanje tajnih dokumentov.
Sprejem novega zakona so utemeljili z besedami, da je treba branit; demokracijo.
Slovenci v Italiji sprejemamo nov zakon s skrajnim ogorčenjem, ker vemo, da je zakon v bistvu naperjen ravno proti tistim listom, ki s svojim pisanjem skušajo vplivati na predstavnike oblasti, da bi se v svojem delovanlju stalno držali »demokratičnih oblik in da bi spoštovali tudi ljudske želje in interese. katere ravno ti listi predstavljajo.
Čeprav je doslej ta strpnost s strani vladnih predstavnikov št kolikor toliko obstajata, smo vendar bili Slovenci v Italiji priča celi vrsti procesov proti slovenskemu tisku, ker je kritizira) stvari, ki so predstavljale neposreden ali posreden napad na pravice Slovencev in našo narodno bitnost.
proti
Razprava šovinistom na videmskem sodišču.
Beneški duhovnik Kračina toži lista ,,Nuovo Corriere dellaSera“in„Messaggero Veneto"
Danes bo pred videmskim sodiščem obravnava proti odgovornemu uredniku največjega italijanskega Msta »Nuovo Corriere detla Sera* in znanemu novinarju Cescu Tomasel-liju ter proti odgovornemu uredniku videmskega šovinističnega dnevnika «Messaggero Venetoa in njegovemu posebnemu dopisniku Arturu Manzanu. Vse toži duhovnik Angel Kračtoa iz St. Lenarta v Beneški Sloveniji, ker so ga v svojih časopisih nesramno napadali in žalili.
Prva razprava je bila že prve dni decembra 1*51, in sicer proti odgovornemu uredniku lista »Nuovo Corriere del-ia Sera* in Cescu Tomaselliju. Takrat so razpravo odložili, kei Je na njej nastopi! kot priča Arturo Manzano od «Messaggera», ki pa je sam obtožen istih prestopkov kakor njegov kolega Tomaselli, oziroma odgovorni urednik omenjenega lista, v prid katerega bi moral Manzano pričati.
Zato je sodišče takrat sklenilo, da se razprava odloži in se obe tožbi združita v eno samo in skupno obravnavata. O razpravi bomo obširno poročali v naš jutrišnji številki.
Bili smo priče procesov proti «Soči» in »Primorskemu dnevniku«. ker sta s svojim pravilnim pisanjem v korist slovenske stvari stopala na prste više stoječim plastem in predstavnikom teh družbenih plasti, ki vladna klika oprijemati novih imajo do slovenskega naroda kot do tvorne slovenske manjšine trajno sovraštvo in krivično oko pri ocenjevanju slovenskega pisanja.
Lahko si predstavljamo, kaj bo nastalo z odobritvijo novega zakona, če smo že doslej, ko ga ni bilo, morali marsikdaj pred sodišče, čeprav niso objavljali laži, ampak golo resnico, ki jih je v oči bodla.
Prišli smo v dobo, ko se mora italijanska demokrščanska drakonskih ukrepov, da bi še za nekaj časa zaščitila svojo oblast in vladala italijanskemu delovnemu ljudstvu.
Zadnje volitve so namreč bile dovolj točen barometer, ki je povedal koliko bije ura za vladajočo gospodo italijanske buržoazne reakcije. Njeni temelji so šibki, ker so demo-
krščanski volivci usmerjeni na skrajno desno. Treba je s silo polagoma uveljavljati pravjco Vatikana in Rima. Treba je
»ohraniti demokracijo in svobodo* tudi z omejevanjem demokracije in svobode.
Svoboda tiska je v Italiji «veiika pridobitev*, kajti ljudje s fašistično vzgojo in miselnostjo. ki so bili navajeni samo fašistične diktature in skrajnega šovinizma, vidijo v njej pravi čudež božji.
Toda zapomnijo naj si, da je to le delec demokracije in da je ta delec prišel po zaslugi sedanjih oblastnikov v velike težave, v take težave, da je v veliki nevarnosti italijanska demokracija, kolikor je je sploh še ostalo.
Prispevajte
za
KULTURNI
DOM
** ■
> <	■	V, •	.	;	'
* ; '	. en
0 7 Vr*
„r	j	ifc*	n-,	4
l šn, Vhr*	?	:	/v.. . • s ■ ■ ,i
O*
*"■■■■ >F s i
^.v,' : v?-, fi'* c	"t	1
Prizor z nedeljskega nastopa makedonske folklorne skupine na stadionu uPrvi maj* v Trstu
Hočejo senožeti za pogozdovanje s čim pa bodo krmili živino?
Italijanske oblasti ponujajo beneškim kmetom tako pomoč, da jo morajo odklanjati
Na občinski urad v Klodiču je prišlo od ustanove za pogozdovanje sporočilo, naj se tisti kmetje v grmeški občini, ki hočejo pogozditi svoje senožeti, javijo na občinskem uradu, kjer bi občinski uradnik zapisal, koliko sveta nameravajo pogozdi-•i. Našim kmetom so tudi povedali, da bodo same oblasti poskrbele za saditev drevesc na zemljišče, namenjeno za pogozdovanje.
Povedati pa moramo, da je v naši občini zelo malo vasi, ki morejo dati svoj svet v ta namen, čeprav so po naših pobočjih posekani že vsi gozdovi. Kjer pa so gozdovi posekani, ne bo treba saditi novih drevesc, ker bo zraslo drevje samo in ga bodo čez deset let lahko zopet izsekavali. Senožet; pa tudi nimajo obilo, da bi jih dajali na razpolago v ta namen.
Glavne dohodke imajo pri nas kmetje od živinoreje. Za živino pa je potrebno seno. Ce pa kmetje oddajo svoje senožeti za pogozdovanje, ne bodo imeli sena in bodo morali krave prodati. Tako bi ostali kar 25 let brez dohodkov. Od živine se ne bi mogli ves ta čas preživljati, preden pa bi lahko sekali v' novem gozdu, bi morali čakati celih 25 let. Tako dolgo časa pa naši kmetje ne morejo stiskati pasu, hkrati pa vseeno plačevati davke od zemlje, ki ne bi dala toliko let nobenega pridelka.
Prav iz tega primera se vidi. kako malo so znane italijanskim oblastnikom naše potrebe. Ali ne vedo ali pa nočejo vedeti, v kakšni stiski živimo. Ce tega ne vedo. naj nas pridejo obifkat in mi jim bomo vse obrazložili in povedali. Ce pa vedo. kaj potrebujemo, čemu nam tega potem ne dajo. Oni nam namreč v tem primeru ponujajo takšno pomoč, ki jo moramo sami odkloniti, ker nam ne koristi ampak škoduje. Naša gospodarska kriza se ne more rešiti na ta način, da se s tisto pomočjo, ki nam jo sedaj nu-
dijo, šele čez 30 let okoristimo. Nujno in potrebno je, da bi nam italijanske oblasti nudile takšno pomoč, da bi se gospodarsko stanje v našem hribovju takoj zboljšalo. Naše stanje je takšno, da moramo sedaj vedeti, kaj bomo kuhali in jedli ne pa, da bomo skrbeli že sedaj za 30 let naprej. Kajti, če se nam ne zboljša današnje gospodarsko stanje, ne bomo mogli čez 30 let več prebivati v naših gorah. Da bodo oblasti laže razumele ta položaj, jih spomnimo na star pregovor beneških kmetov, ki pravi «Osel je reku naj raste trava ali ne: kadar jest bom poginu za me bo vseeno*. Za izboljšanje današnjega gospodarskega stanjah naših kmetov, je treba povečati in zboljšati živinorejo po vseh beneških vaseh. kajti samo to zagotavlja našim ljudem vsakodnevno hrano Po naših vaseh bi se našel svet za pogozdovanje, a samo pod pogojem da dobe novo možnost preživljanja, če zgube prejšnjo. Vemo pa, da je edina pot, ki Je odprta našim ljudem do kruha, pot v belgijske rudnike. Zato ob takem postopanju italijanskih oblasti upravičeno sumimo, da bi pogozdovanje naših gora ne služilo nam. ampak drugim ljudem, ker politika današnje italijanske vlade je. izseliti vse beneške Slovence, ker nas nočejo priznati za slovensko narodno manjšino v Italiji.
Nov vozni red
avtobusov aa daljših progah
GORICA, 14. — S ponedeljkom 16. t. m. stopi v veljavo nov vozni red avtobusov na sledečih progah:
Gorica - Milan: odhod iz Gorice ob 7.45 in odhod iz Milana ob 8.
Gorica • Benetke - Bologna:
odhod iz Gorice ob 7.15 in odhod iz Bologne ob 8.30.
Gorica - Trst: ob delavnikih: odhodi iz Gorice ob 7.15, 13.30;
odhodi iz Trsta ob 13. in 19.; ob nedeljah in praznikih: odhod; iz Gorice ob 7.30 in 13.; odhodi iz Trsta ob 12.30 in 19.30.
Gorica - Krmin - Videm: ob delavnikih: odhodi iz Gorice ob 7.30. 12.15, 13.30 in 18.15; odhodi iz Vidma ob 7.45, 12.15,
14.30 in 18. Ob nedeljah in praznikih so vožnje ukinjene.
Gorica - Gradež: ob delavnikih: odhodi iz Gorice ob 7.15,
13.30. 18.30; odhodi, iz Gradeža ob 6.50. 13.15 in 15.; ob nedeljah in praznikih: odhodi iz Gorice ob 12.30 in 19.: odhodi iz Gradeža ob 7., 12.15 in 19.
Gorica - Tržič: ob delavnikih: odhodi iz Gorice ob 6.45, 7.. 11.30, 12.45, 16. in 18.30: odhodi iz Tržiča ob 7.40. 9.14, 17.20. 19.45. Ob nedeljah in praznikih: odhodi iz Gorice ob
12.30 in 19.; iz Tržiča ob 13.30 in 20.10.
Gorica - Cervlnjan: ob delavnikih: odhodi iz Gorice ob 8.,
13.30, 17.30 (do Gradiške), 12.15 it-. 19.15; odhodi iz Cervinjana ob 6.50, 15., 18.; odhodi iz Gradiške ob 7.25 in 15. Ob nedeljah in praznikih: odhodi iz Gorice ob 18. in iz Cervinjana ob 12.45.
Gorica - Krmin - Čedad: ob delavnikih: odhodi iz Gorice ob 12.15 in 17.: ob sobotah za sejem v Čedadu ob 7.30; iz Čedada ob 8. in 13.30; ob sobotah s sejma ob 12. Ob nedeljah in praznikih: odhodi iz Gorice ob
14. in 20.; iz Čedada ob 12.45 irt 18.45. Izredne vožnje ob nedeljah in praznikih na progi Gorica - Kopriva: odhodi iz Gorice ob 15.20. 16.30, 19., 20.10: iz Koprive ob 16., 17.15, 19.40 in 21.
Gorica - Steverjan: ob delavnikih: odhodi iz Gorice ob 6.30, 12.45, 18.; iz Steverjana ob 7., 14.15. 18.30:	ob nedeljah in
praznikih: odhodi' iz Gorice ob
15. in 19.: odhodi iz Steverjana ob 15.30 in 19.30.
Za borbo proti novi Jugoslaviji
organizirajo kominformovci celo loterijo?
\ NoVi filmi \
Dve resnici"
Cavatte nam je že pred nekaj leti prikazal zanimiv problem s svojim filmom nPravici je zadoščeno*. Postavil je pred gledalce vprašanje o pravici človeka, da sodi svojega bližnjega. Iz njegovega izvajanja smo mogli sklepati, da človek sploh ne more soditi človeka; ker se redkokdaj more toliko približati krivcu, da bi mogel pravilno vrednotiti vzroke, ki so ga privedli do dejanja.
Film «Dve resnici» nam zopet dokazuje isto trditev. Mladenič, naj bi bil, po pripovedovanju tožilca, ubil tvojo ljubimko, potem ko jo je že docela izrabil. Pred seboj vidimo obliko do konca izkvarjenega moža, ki res ne zasluži drugega kot čim strožjo obsodbo.
Drugačen se pa nam prikaže v pripovedovanju obrambe, Iz krivca postane ne le nedolžen marveč celo žrtev mlade, premetene lahkoživke. Iz tega nastane vprašanje; Mož je kriv ali ne? Kaj naj napravimo z njim. Le smrt obtoženca reši sodnike iz zagate.
Kot običajno tudi ta film samo postavi problem a ga ne reši. Problem je zelo aktualen, a kaj velja brez rešitve. Ze dolgo nam kinematografija po-
ktjucka. Nočemo reči, da ga ne zna ali ne more najti, ne upa si, ker je film na žalost še vedno le preveč trgovska zadeva.
Ne moremo končati, ne da bi opozorili na nekatere res dovršene slike, kot na tavanje po megli, posebno pa na zadnjo, ko zagovornik stoji pred prazno železno kletko, majhen in nezmožen pred izvršenim dogodkom istočasno pa velik v svoji ideji in prepričanju.
Vesti za trgovce
GORICA, 16. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim trgov cem, da si na njenem sedežu v Ul. 9. avgusta lahko ogledajo sledeče okrožnice:	razdelitev
izvoznega kontingenta z* Tur. čijo; carinska kontrola izveza za umetnostne predmete: trgovinski sporazum med Italijo in Ekvadorjem z dne 12. maja 1981; potek trgovinskih iame-njav med Italijo in Kanado; povpraševanje po italijanskem blagu iz Kanade; nev trgovinski sporazum med Italijo in Avstrijo; uvozi s plačilom v šterlingih; podržavljenje blaga, uvoženega na sejme; povpra-
KRATKE VESTI iz beneških vasi
GORICA, 16. — Ob raznih prilikah smo poudarili, da soriška podružnica italijanske Kom-informistične partije nima pred očmi nobenega socialnega ali gospodarskega vprašanja, s katerim bi nakazala rešilno pot delovnemu ljudstvu iz sedanjega težkega položaja, ampak se niena naloga ravna po njenih zemljepisnih pogojih v vzhodni Italiji ob jugoslovanski državni meji. Gre za to. da postane zastavonoša v borbi proti novi Jugoslaviji in ljudski oblasti.
Ta njena prvoboriteljska vloga se je pokazala tako s časopisno kampanjo kakor tudi s političnim delovanjem komin-formistične partije same. V zadnjem času se je njena bedna vloga še boli razkrila s procesom na Reki, kjer so imenovali na razpravi proti Del Pontu člane komiteja federacije, ki so bili neposredno odgovorni za protijugoslovansko vohunsko delovanje.
Te dni pa so razkrili tudi dru-
POUČEN IZLET KMETOVALCEV V PAPOVg
Obisk vzorne zadružne kleti
poiriuie ueiiho gospodarsko uažnosi zadružnih
go akcijo goriske komintormi-stične podružnice, zaradi katere
bodo morali njeni predstavniki tudi na zatožno klop.
Po dobro obveščenih goriških krogih se širi vest. da so organi javne varnosti zalotili komin-formistične voditelje pri organizaciji nekake loterije v korist »borb? proti titofaši zrnu*. Z njo sc nabrali že okoli milijon lir, ko so jih agenti javne varnosti presenetili, da niso imeli loterije prijavljene in da niso plačali dohodninskega davka (IGE).
V najkrajšem času bo proti voditeljem proces. Predvidevajo. da bodo obsojeni na plačilo globe, ki se bo sukala okoli treh milijonov lir.
Kominformistično sovraštvo i Val
do Titove Jugoslavije je res brezmejno. Na tem sovraštvu pa ne bodo mogli dolgo graditi, ker je med njihovimi pristaši vedno več ljudi, ki spregledujejo kominformistično protimi-rovno politiko v službi Rusije.
STANDREZ, 16. —^Pretekli četrtek je Pokrajinsko nadzor, ništve za poliedestvo v Gorici priredilo za kmete iz Gorice in okolice poučni izlet v Padovo in okolico. Izleta se je udeležilo tudi nekaj Furlanov in naših domačinov. Skupino izletnikov so tvorili predvsem kmetje, ki se zanimajo za moderno obde. lovanje zemlje in za dvig našega gospodarstva.
Izlet je vodil funkcionar Po. krajinskega kmetijskega nad-zorništva dr. Marsano. ki nas je najprej pospremil v veliko zadružno klet v nekem kraju v okolici Padove. To ogromno zadružno klet. ki je v vseh nas zbudila veliko občudovanje, so si vsi kmetovalci ogledali z ve. likim zapimanjem. Zadružna klet šteje 2000 članov, k.i so lani skupno pridelali 25.000 hi vina. Zemljišče, gradnja kleti in vsi najmodernejši aparati in priprave. ki so v njej, so stali približno 100 milijonov lir
Cim zadružni kmetje opravi, jc s trgatvijo, odpeljejo grozdje v zadružno klet, kjer skupno izdelajo vino. ki ga vsak član lahko dvigne v majhnih količinah, ves pridelek1 hkrati ali pa ga prepusti zadrugi, naj mu ga proda. Vinski pridelek posameznih kmetov je v tej klet) zavarovan pred vsako nevarnostjo. da bi se pokvarilo ali na kakršen koli način izgubilo na svoji vrednosti. V kleti sc. poleg vseh najmodernejših apu ratov in priprav za najboljšo ohranitev vina tudi stroke vr.i nameščenci, ki stalno nadzoru, jejo pridelek.
Neki padovski višji funkcionar na Kmetijskem nadzorni-štvu je izletnikom podrobno pojasnil k.oristi, ki jih imajo kmetje od zadružne kleti in je med drugim dejal, da v dana? njih časih ni druge poti. da se vsi mali posestniki povežejo v zadruge, kjer naj skupno skrbi jo za prodajo syojih pridelkov. Dejal je tudi, da danes ni več mogeče misliti na to, da bi vsak posamezni kmet prodajal svojih nakaj litrov vina sam zase. ali pa svojih 50 kg češenj itd. «Kmetje, ki nočejo propasti in se nadčloveško trudijo ! za svoj obstanek*, je nadatje-grvornik. «moraio danes
mogoče doseči samo v zadurž-ništvu.
Nato smo si ogledali še eno
posestvo, na katerem pa nismo
cc’krili za nas nobene posebno, sli.
Popoldne smo obiskali velesejem. na katerem smo opazili, da kar se tiče kmetijske
stroke, precej zaostaja za dru. gimi velesejmi Na padovskem velesejmu večina podjetij in tovarn sploh ni razstavila kmečkih strojev in poljedelske, ga orodja, ker so letos že dvakrat razstavljale v drugih me. stih Italije in tudi ker gre letos kupčija s poljedelskimi stroji h koncu.
žinskih razmer, da lahko VjF jo prošnjo za revizijo svoje deve s tem, da dokažejo W membo svojih gospodarski!) družinskih razmer (zaradi, sposobnosti za delo, spremi v lastnini, delovnih dohod*. spremembe družinskega *4811, itd.). Ker ni pričakovati JW ga podaljšanja roka in keI ^ treba preprečiti, da 1)1 ‘?L0 svojec padlih zgubil možnost, da dobi vojno Penino, ki mu gre. naj se vsi.P ' zadeti, ki še niso poskrbeli rešitev svojih zahtev,.	•
vijo v prostorih omenjene* ■ ze na Trgu XXVI. julij*5' v Domu bojevnikov.
Književni in glasbeni natečaj Zidarski lecaj za brezpotf*
Furlanskega iilološkega društva
skrbeti, da pridelajo samo prvovrstne pridelke ubila T'h kolektivno spravijo v denar«.
Standrežci smo od obiska zadružne. kleti odnedi najboljši vtis in prepričanje, da je ure. jeno in smotrne gospodarstvo
Furlansko filološko društvo je napovedalo za leto 1952 dva ločena natečaja, katerih se bodo lahko udeležili člani in tudi nečlani društva. Za književni natečaj (poezijo) je določena nagrada 20.000 lir, za glasbo tudi nagrada 20.000 lir. Za književni natečaj, (poezijo v furlanskem jeziku) pridejo v poštev le neobjavljeni sestavki. Dopuščeni pa so razni dialekti furlanskega jezika
Furlansko filološko društvo je prav ona ustanova, ki ima namen ščititi jezikovne posebnosti te dežele. Seveda mu pa pri tem primanjkuje sredstev in ne more izvesti vseh onih pobud, kakor bi hotelo Zato si mora pač pomagati z raznimi prispevki članov. Večkrat so mislili, da bi lahko ministrstvo za prosveto priskočilo na pomoč. toda do danes ni bilo iz te moke nič kruha in nič ne kaže. da bo v bodočnosti kaj bolje.
Ce je torej vsota nagrad za omenjeni zvrsti umetnosti nizka, ni tega krivo društvo, ki pač stori, kolikor je v njegovi moči.
Revizija vojnih pokojnin
Državna zveza družin padlih v Vidmu obvešča vse svojce padlih .od ,1. septembra 1939 dalje. ki niso še zaprosili za vojno pokojnino, naj takoj vložijo prošnjo, ker bo 31. avgusta sicer zapadel rok. Poleg tega obvešča Vse svojce padlih v istem času, ki so jim odklonil; ali pa znižali pokojnino zaradi njihovih gospodarskih in dru-
GORICA. 16, —1 Pokrajin^ urad za delo je pred časom povedal zidarski usposoM nostni tečaj za brezposet1 ■ Doklej pa se za omenjeni ? čaj, ki bo v Gorici, ni prija''10 zadostno število vajencev-Pokrajinski urad za opozarja vse brezposelne, v naši pokrajini primanjld1; poklicnih zidarjev: zato W V! gradbena podjetja primor811 ^ najeti zidarje iz drugih P°
.lin. Vsem brezposelnim P11^ ročamo, da se prijavijo za njeni usposobljenostni tečaj. zaključku katerega bodo. jel. usposobijenostno spr'čcv lo, ki jim bo v veliko Pr‘P rodilo pri zaposlitvi.	J
Prijave še vedno sprejem31 na Uradu za delo.
Nesreča z motorjem
GORICA. 16. — Pri Urad'^ se je danes z motornim som ponesrečil 33-letni Boj Apailon iz Ul. Colom bo 3. ” ' nil se je v čelo in si zlom'1 vo ramo. Rešilni avto Eele# ga križa ga je pripeljal v m* ’ no bolnišnico Brigata Pavia, zdravel bo v tridesetih dneh
KINO
VERDI. 16.30: «Gibljivi Peset>' M. Rooney.	.
VITTORIA. 17:	«Izkorišc*'s
!cc)i, F. Romero.	?,<•
CENTRALE. 17: »Kraljica^ skih roparjev*. J. Peter*
L. Jourdan.
MODERNO. 17: «Tat v r81" N. Taranto.	.«j.
KINO NA PROSTEM V ST*'-, DREZU. 21: «Verige». Y. sop in A. Nazzari.
Ljudski plesi makedonske folklorne skupine
so dokument kreativne moči današnje Jugoslavije, ki ne potrebuje komentarja
Pred večtisočglavo množico so makedonski umetniki v nedeljo ponovili svoj nastop - Včeraj popoldne so odpotovali v Koper
Platac
V soboto ob 11. uri se je naša 26-letna vaščanka Vogrič Atilija omožila z 32-letnim Zu-ferljem Jožefom iz Sevca. Novima poročencema želimo obilo sreče in veselo življenje,
Ter
13. junija so se začela dela za zgraditev novega vodovoda v Teru. Načrt določa več milijonov lir izdatkov in približno šest mesecev dela. Vodovod bo služil tudi za namestitev požarnih hidrantov. Ker mora občina Brdo plačevati videmskim gasilcem vsako leto nad 90.000 lir, upajo, da bo del te vsote odslej prejemal konzorcij, v katerega režiji bo vodovod. Konzorcij bo namreč ocl' slej s črpalkami, ki bodo na razpolago, lahko pogasil vsak požar
Tavorjana
Poljedelec Igino Piccaro, sin Ivana, star 45 let, je postal žrtev nesreče, medtem ko je opravljal svoja kmečka dela. Ko je nesel na plečih težko breme sena in šel po strmi
so ga morali v naglici odpeljati v čedadsko bolnico. Tu so izjavili, da se bo moral zdraviti 30 dni, seveda če ne nastopijo komplikacije.
Tarčent
V nedeljo so sprejeli v videmski bolnici mladega Badoc-co Livija iz Tera v občini Brdo. Ko se je Badocco peljal proti Tarčentu na zadnjem sedežu lambrette, ki jo je vozil neki finančni stražnik iz Uče-je, se je pred lambretto nenadoma pojavil avtomobil, ki ga je vozil lastnik Lendaro, Luigi iz Njivice. Finančni stražnik je zato naglo okrenil na desno, pri tem pa se je zaletel v kup grušča in oba mladeniča sta zletela na tla. Padocco se je pri tem ranil v nogo in se bo moral zdraviti 20 dni. Finan-car pa se je ranil v čelo.
Nesrečo je treba pripisati delno veliki brzini obeh vozil, delno pa vsekakor slabi cesti, ki so jo sicer pred kratkim posuli z gruščem, ki pa se ne oprime tal ter se nabira ob straneh ceste, kar je vsekakor nevarno zlasti za mala vozila. Mislimo pa, da hi bil že skraj-
stavlja vrsto takih in podobnih I sevanje po blagu in ponudba tem, ne upa si pa potegniti za-1 zastopništev iz Nemčije,
stezi proti dolini potoka Taeor-j	ni čas,	če	bi to	cesto asfaltira-
janska Bistrica, je	nerodno sto-|	li, saj	na	njej	stalno	narašča
pil in padel. Pri	padcu si je,	promet, zlasti	kar se	turizma
zlomil levo nogo,	zaradi česar J	tiče.
Ne morem pisati kot strokovnjak, ker to nisem; pač pa pišem kot ljubitelj in občudova. lec narodnega bogastva, ki so ga v stoletjih nakopičili jugoslovanski narodi v svojih narodnih plesih in pesmih.
Lansko leto sc nam je predstavil Državni ansambel iz Zagreba s pisano izbiro najrazno-vrstnejših narodnih plesov iz raznih republik Jugoslavije. Ze takrat so vzbudili plesi iz Ma. kedonije pozornost Tržačanov zaradi izredne zadržanosti v gibih plesalcev in zaradi nenavadnega ritma plesov in njihove glasbene spremljave.
Letos nam je prinesel državni. ansambel iz Skoplja bogat izbor najraznovrstnejših plesov iz LR Makedonije v kar najbolj avtentični in koreografsko kar najbolj dovršeni izvedbi. Poleg plesov nam je podaril tudi nekatere narodne pesmi ob spremljavi izvirnih instrumentov V soboto zvečer in v nedeljo popoldne je prisostvovala izvajanjem državnega ansambla iz Skoplja resnično impozantna množica qle. dalcev, med njimi tudi številni predstavniki Zavezniške vojaške uprave in drugi gostje
Plesni in spretni ja joči glasbeni ritem ljudskih plesov iz Makedonije je ne samo nenavaden, marveč tudi izredno kompliciran ter bi zaslužil,, da ga našemu za narodne plese m glasbo tako dovzetnemu občin-stvu o priliki razloži strokovnjak. Tržaško občinstvo pozna pretežno klasično glasbeno produkcijo (poleg domače slove n. ske ter nekaj srbske in hrvat-ske predvsem italijansko, nemško in morda rusko) in je njegovo uho prilagojeno tradicionalnemu tonskemu sistemu, kakršnega pozna starejša zapadita glasba. Ritem plesov iz Makedonije, ki ga je ljudski genij izumil in tekom stoletij razvil do klasične popolnosti, pa je, kot me je vodja skopskega ansambla ljubeznivo poučil, celo bolj kompliciran od dvanajsttonskega sistema najmodernejših glasbenih šol (Stravinski Schoenberg, Hindemith), za katerih dojetje se glasbo ljubeče občinstvo Zapada že več kol trideset let z večjim ali manjšim uspehom trudi, saj poznajo nekateri ple. si iz Makedonije celo takt šestnajst trinajstin/c!
Prepričan sem, da tičijo v
tej ljudski glasbi in v tem ljudskem ritmu zakladi tolikšne, izvirnosti in tolikšne umetniške potence, da bi se mogla iz njih razviti tudi nova umetna izvirna glasba svetovnega formata, ki bi zmogla iz takih avtohtonih, iz ljudstva iz-rastlih penin ne samo oploditi, marveč naravnost zrevolucio-nirati celotno dosedanje pojmovanje glasbe.
Ta komplicirani osnovni plesni iti glasbeni ritem je izumiteljski duh naroda umel predelati v klasično preprostost, kar je vselej najzanesljivejši znak resnične umetno, sti. Tud i laik, ki so ga na prvi pogled pritegnile in pripravile do občudovanja prekrasne, kdaj razkošne, kdaj klasično preproste narodne noše, je mo, ral takoj opaziti, da gre pri teh plesih za usedline, katerih nekatere prvine segajo daleč nazaj v grško antiko (Neve-stinski obredni ples spominja n. pr. na nekatere podobe, ki so se nam ohranile na starogrških reliefih in vrčih), ter so se žive prenesle v samem ljudstvu do današnjega dne. V ta antični element, ki je značilen zlasti za nekatere obredne plese ter se izraža v zadržanih kretnjah in gibih telesa, sta sc, kot kaže zmagovito vcepila dva novejša elementa, slovanski in orientalski (turški), ter ustvarila novo izvirno celoto prenekaterih plesov. Tako se mi zdi, da prevladujejo n. pr. v Zetvarki, ki je značilna po svoji živahnosti in razgibanosti, predvsem slovanski elementi, kar velja prav tako tudi za ritmično bogato Sopsko poskočnico, za Saborske in druge plese Občutne so po drugi plati orientalske usedline pri plesu Osman paša. moškemu tur. škemu plesu, in pri Kukurliki turškemu ženskemu plesu, ki so ga nekoč pogosto plesali v haremih
Večina plesov je karakteristična za določene kraje in za različne narodnosti, ki žive. v Makedoniji. Prav tako so nekateri plesi značilni kot obredni izraz za različna poljska, obrt. niška in druga poklicna udejstvovanja. Nekaj posebnega so raznovrstni bojni plesi, kot so Kavadarkn, Beranče, Aram ij-ski ples. Cifte čamče itd. Pr i teh. a tudi pri mnogih drugih plesih je kot spremljajoči instrument značilen boben, ki su.
gestivno poudarja ritem .ob spremljavi raznolikih drugih glasbil. Tudi ta glasbila so nenavadno bogata in izvirna in segajo od bob. na, tamburic in najraznovrstnejših piščali do izredno občutljivega in karakterističnega meha.
Pesmi, ki so nam jih zapeli nekateri solisti, pa tudi večje skupine, so prav kot plesi glasbeno nenavadne in tako zelo izvirne, da bi v njih mogel najti najbolj razvajen sodobni komponist ne samo pobudo, marveč živ vir umetniške inspiracije za svoje ustvarjalno delo Mlad Korume in Air da ne. storiš mamo, ki ju je. s pol. nim čustvom zapela Vuska /lična, sta elementarni izliv nekoč tlačenega, ljudstva, obenem pa tonsko prav tako svojevrstni in komplicirani stvaritvi, kot je svojevrsten in kompliciran ritem makedonskih plesov. Ob pesmi Malkite motni in Setam gore — šetarn dole, ki ju je prekrasno zapela ženska skupina, sem si pribeležil, da bi se pri njih tudi marsikateri moderni komponist lahko česa na. učil.
Večino plesov plešejo ali samo moške ali samo ženske skupine, kar je po vsej verjetnosti izraz stroge ljudske etike, obenem pa nedvomno kaže tildi nenavaden smisel ljudstva za enotnost in čistost stila ter izpričuje s tem močan prirojeni estetski okus. Taki plesi so po vsej verjetnosti tudi starejšega in enotnejšega izvora.
Izvajajoči ansambel je poka. zal odlično izšolanost in čudovito dovršenost v ritmiki in v plesnih gibih. Pozna se mu prvovrstno umetniško vodstvo. Večina nastopajočih so zelo mladi ljudje, ki so prav tako entuziasti za bogastvo svoje folklore kot so vztrajni in di. sciplinirani delavci. Lastni so jim skrajna zadržanost, ki jo zahteva stil plesov, a obenem mladostna zanesenost in mladostni polet. Pred dvema letoma je mladi ansambel prejel prvo nagrado na Festivalu narodnih plesov v Londonu. Pravkar je ista umetniška skupina absolvirala uspešno turnejo po Grčiji. Zdaj se vračajo čez Koper in Buje v Jugoslavijo. a njihova pot bo po vsej priliki zopet vodila še dalje v svet, Pri tem se človek vpra-
ša, kje je bilo vse to bogastvo zakopano v stari Jugoslaviji? Mlada Ljudska republika Makedonija pošilja ta svoj umetniški ansambel, da nosi njeno ime in lep kos njenega bogastva daleč v svet. To je dokument kreativne moči današ. nje Jugoslavije, ki ne potrebuje pomentarja.
Mladim umetnikom naše pri. srčne čestitke in najboljše želje za nadaljnje umetniško ustvarjalno delo in za zmagovito pot v svet!
VLADIMIR BARTOL
Priprave za	odhod
tržaške brigade v	Jugoslavijo
Na včerajšnji seji mestnega cdbora Zveze antifašistične mladine so člani obravnavali vprašanje odhoda	mladinske
delovne brigade, ki bo 10. juli_ ja odpotcvala iz Trsta v Vino-dol. Tam bo tržaška mladina po svojih močeh	prispevala
skupno z domačimi in tujimi brigadami h gradnji ene največjih elektrarn Jugoslavije.
Nadalje so diskutirali o letošnjem taborjenju tržaške mladine v Sloveniji in sklenili, da bo taborjenje organizirano prve dni avgusta. Treba pa bo sklicati nekdanje tabornike in iz njihovih vrst izbrati najbolj, še, ki bodo pripravili vse potrebno za bodoče taborjenje.
Končno so proučili nekaj predlogov, ki »o jih dali mladinci mestnih sektorjev ter ladjedelnice Sv. Marka, kot n. pr. o izvedbi padalskega tečaja, izletov v Jugoslavijo itd. V zadnji točki dnevnega reda so obravnavali organizacijska vra-šanja.
j> Sffl£
ZA TRŽAŠKO OZEMLJA
j Danes 17. junija 1®^ ob 20.30 v tl AVDITORIJU V TFSTU TRŽAŠKA PREMU:*-
NORA
drama v treh
dejanj'11
Spisal: Henrik Ibsen Prevedel: A. Hieng Režiser: Ljudevit
cm°:
bot'
Scenograf: Jože f-esflrRa. Helmer, odvetnik — a do Nakrst; Nora, njeS° . žena — Leli Nakrsto'.; dr, Rank - Jožko Luk^1 Gospa Linden - Zla,J.
Rodoškova; Krogstadt Stane Razteresen; A” Marija, pestunja —	^
lerija Silova; Služkinj* t Tea Starčeva; Postreže" - Ernest Zega; I™* Helmerjevi otroci.
Jutri 18. junija
ob 20.30 v C(rtj AVDITORIJU V TRST PONOVITE I_______________
Prodaja vstopnic s* predstavi od ponedek dalie v Ul. S. Franc«11, 20, vsak dan od 11. in od 17. do 20.
cjmmt C
A D E X iZLjjJ
DVODNEVNI IJ!E®T 5. IN 6. JULIJA v
Pul*
ENODNEVNI 1zlE 6. JULIJA V
Novo Gorico Idrijo Cerkno Bolnico FronJ
Vpisovanje do al,J.un('. S*.' «Adria-Express»e vero 5 b
15. t. m. je po dolgi bolezni preminul v s
JOSIP ŠKERLAVAJ
tarosti 79
let
bil ***
Žalostno vest sporočajo po pogrebu Id	A1^!
Opčinah, sinovi Karel, Avrelij, Albin < vnulti A^ j0 (oasoten), hčerka Marija, snaha Lidija i juiijan* lij in IValter, zet Edo Forno in vnuki & •	.„raiu
Ludvik ter ostalo 'orodstvo.	.-..miku	dr-	*
Istočasno se zahvaljujemo 8- . ,
Guastalli in vsem, ki so z nami žaloval .
Trst, 17. junija 1952.
■ mino
Mousignor Trinko sedi na stolu pred svojo ne-popleskano enonadstropno hišico, negiben v svo-ii, dotalni črnini, z ma;-nlsko beretko na glavi, v vijoličastih nogavicah. v ifnih gumijastih Ce-veiji.kih. ki , dajo; slutiti, kadar vstane. >e prožen in mladeniški korak. Toda to je le prevara in ti nrobni otroški čeveljčki
flajo pojavi tega kmalu
devetdesetletnega moža le nadih mile nebogljenosti. Trinko še hodi. res. Se ga vidijo vaščani da sprehodu, vsak dan natančno ob isti uri. ka-K<? je vse njegovo življe-die, od maševanja do ?ranja slovenskih knjig ® do kajenja cigare, porazdeljeno po dominut-nem urniku. Počasi sto-Pa od hiše do hiše po tlakovani potki, z daljnogledom čez prsi, in ka-Qar se ustavi, si prisloni daljnogled k očem, da Pogleda v kakšno to'ko Mrokega razgleda v str-niime onkraj sovodenj-.Ke ceste. Potem spet slapi dalje. Toda to so le trudni, komaj premikajoči se koraki, ki bodo stežka še enkrat premagali divje prestope šteje, ki loči Trčmun od avtomobilske ceste, od Čedada in sveta.
Takšna je pot na Trin-Kov vrt: shojena, kamela sled skozi 5e nepo-ko-ene senožeti, v senci redkih kostanjev, v špa-nrju leskovja ali ob kraju ubornega paštna z brajdo izabele- Morda je dd sovodenj ske ceste pol ure, morda je več, toda vsekakor dovolj daleč, ua ti da vtis popolne odmaknjenosti od sveta in j_asa. Beneški Slovenec, ki se nam ,ie priključil Kot vodi” v Čedadu, moč-nejši fant z naočniki, nam v svoji skoraj teko-i Slovenščini potrjuje ta ftis. Ljudje po teh hri-?.‘h nočejo ničesar sliša-;i o politiki, pravi. Ne podajo strank, se ne deli-
10 niti v demokristjane uti v komuniste niti v ^cialiste. od časopisov rfre morda kdo «11 Gaz-krii-J®10*' ali «Matajuir», v. Ukor se sproti ob vsa-
številki nauči brati ,-U’ensko. In kadar voke?! v°lijo brez vsakršne jkdacije. enodušno za h“Sa, kakor jim reče duhovnik. Tako imajo vseh ^emnajst občin Be-ne-■ue Slovenije v rokah demokristjani. va*° Smo že na dogledu slasi. srečamo kakšno s amo krito stajo, potem <3 ,®Cej pogosta sadna he i5Sa' iudlane in ore-Y ’ Kukšiio redko češnjo. h“dio nam pove, da je , i župnik Podreka tisti, lav t nava-ia<l ljudi k sad-Cfvu- Pri nedeljskih , asah je najprej preidi .evangelij, potem pa 'u, Ui-ii farane od oltarja usove-st, ki bi jim malo zmogla iz njihove zem-» e' bede — sadjarstvo. tn,?n'k' tod naokoli so Slovenci. Toda če 0 drzne navajati JUdi ^ temu. da bi gojil dl .materin jezik — ne zit- k°, ampak samo je-hvlL.^i se govori v teh mibih, že nad tisočletje j. ie takoj označen, za ornunista in tvega to, se je njegovemu beškemu sobratu po dru-
svetovni vojni že prišlo. namreč, da ga fa-ott* . naPadejo in mu Pustošijo farovž.
11 Trinka so napad-v časopisu, pravi vodič.
in .se Povzpnemo v vas ^vidimo Trinka, poslu-hriL0 monsignorja, kako *am ganjen od skrom-ka?a, da'ru- v Trstu prav-knjižice, mono-ohn ie, 0 sjjKarju Sirku, Rublja, da se nas bo ritv?111! v svo1i mašni da-gači' ?r da nam dru-Vrn?HUS ge ne more P°-Hlvo i n?m ie nedoum-dati' .kalco more napa-masr,tlega nebogljenega hl ” ka neki časopis, ki barskisvojm bistvu bar-
kt va;sica: Trčmun. ka-trioeset h ? „tu Sori: *?neWhhUnlh številk, ba lini! ,na sedlu hri-kor- P°-tavl.jenih tako re-strniin Im med dvema Uvahh c?a', Hodimo v škem , ' uP'nah po va-
V6lemestanCUk|ln psihoea
Oreri i , kl smo ga stili nekaj urami zapu-. nas dela še dojem-
ijivejše za. stvarnost te izgubljene hribovske va-■ sice, za njena brez.asna in bedna tihožitja. Telo vo je in starci sedijo pred hišami, čakaje na kosilo, na mizici ležijo v znamenje praznika razmetane igralne karte, na orehu visi v kletki kos, kokoši se glasno plašijo po ozkih borjačih, ob divjem, strmem klancu pa skladi butar, žbrin-ce. koši za seno, pa vrste plašnih otročičev vseh starosti, starke in številni mali otroci. Prišel sem. pripravljen na negostoljubnost in mrko spogledovanje. Toda naša glasna slovenščina ne moti nikogar. Radovedno nas zasledujejo z očmi, prijazno odzdravljajo na pozdrave, se zapletajo v pogovor. Tamle pri ce mentnem vodnjaku stoji starec: majhen, z močnim šopom brk sredi koščenega obraza, v značilnih prešitih copatah, ki so tako rekoč narodno obuvalo teh ljudi. Govo-riva o vinu, o toči, ponudim mu in prižgem cigareto, vprašam.
«Ste imeli kaj otrok?« «Devet.»
«So vsi doma?«
«Doma je samo eden. vsi drugi so po svetu. V Franciji, v Belgiji.* ■-Dobro govorite slovensko«, mu rečem.
«Saj smo Sloveniš-, odgovori starec prostodušno.
Sele potem, ko odide sklonjen po klancu navzgor, pogumno prestopajoč kamne s copatami. izvem, da je ta dvainosemdesetletni starček Trinkov bratranec. Zenske nam rade dovolijo, da si ogledamo kuhinjo, nov štedilnik, hišo z gorenjsko pečjo v kotu in z veliko sliko treh mladih alpincev. okrašeno s pentljo iz trikolore. V slepem oknu opazim prepognjeno «Demokra-cijo». Fotoreporter, ki je z nami, slika, kar hoče. matere poskušajo sramežljivo pozirati pod lesenim baladurjem in pridržujejo otroke, ki se umikajo njegovi kameri. Mlajši, bledi mož stopi pred kuhinjo, ki se vsa solzi od strnjenega dima, in pripoveduje, da so ti trije majhni otroci njegovi, a da je sam, ker mu je ?la «ženka» pred tremi meseci v London, da bi zaslužila za družino. Seveda bi lahko šel on. toda potem bi ostala zemlja, kar je ima. neobdelana. Tako je šla raje v Anglijo žena, on pa dela, koplje paštne in sefe kole za trte, kuha otrokom, samo pere jim ženska iz vasi. Zeno pričakuje nazaj tez nekaj let, nakar bo sel verjetno on. Tudi on govori precej dobro slovensko, razume pa vse, kakor nas sploh vsi dobro razumejo. V svojem življenju je bil že v Ljubljani in na Sardiniji, marsikje
Trinkova vas. pomislim.
Monsignor Trinko pa sedi nal stolu, pod grmom visoke vrtnice, ki se plete v obliki križa po pročelju hišice. Pred hišico je ozka ploščad s klopico, s košatim kostanjem, z razcvelo staro bezgo, ki nasipa z vonjem pripeko, pod ploščadjo pa dolga strmina, široko se odpre od tod očem proti jugu, proti Reziji in Matajurju. In tamle je Trinko, dopisovalec s Stritarjem in Gregorčičem, z Aškercem, z že zdavnaj mrtvimi, z našimi klasiki. Sedi negibno, bolj spomenik kot živa prisotnost, bolj zgodovina kot sedanjost, vzravnan, s palico ob talarju v še polnih lepih rokah, z že ustaljenim nasmeškom v kotu ustnic, veder, odsoten. Slovenski profesor mu v imenu tržaških slovenskih šolnikov stisne roko, izroči mu zavitek in reče. da se nam je izpolnila davna želja, da bi ga videli, da v njem še vidimo mi vsi poosebljene zapadne meje. Trinko posluša, mu z nasmeškom stisne roko, morda je razumel. Razumel je, ker je pozorno poslušal z nagnjeno glavo, in zdaj je razumel tudi našo pesem «Gor tez izarož. «Li-po». Te pesmi da sliši večkrat po radiu, je re-kel stoje, kakor je stoje poslušal petje. Te besede je rekel v dolgih presledkih, ko da se jih mora z naporom spominjati.
Poslovili smo se in Trinko nam je s hišnih vrat zganil roko v pozdrav.
Videl sem ga pred desetimi leti in zdaj nisem opazil spremembe na njegovem obrazu. Njegov obraz je odprt, častitljivo brezizrazen, spokojen, povsem različen od bledih, udrtih obrazov njegovih ljudi. Nespremen-lllv je v svoji poslednji dozorelosti.
ALOJZ REBULA
I
& **•
N
Kupurlika, ples, ki so ga Makedonke plesale v originalnih oblekah iz časov haremov.
Makedonci so v vseh svojih gibih pokazali izredno preciznost v izvajanju.
ODKRILI SO POSMRTNE OSTANKE PARTIZANSKEGA BORCA IN MLADEGA HRVATSKEGA PESNIKA
T V-'>-r
Ivana Gorana Kovačiča
ki so ga pobili četniski zločinci. Zveza književnikov Jugoslavije in Zveza borcev bosta poskrbeli, da bodo posmrtni ostanki preneseni v Zagreb, kjer mn bo brvatski narod postavil spomenik
Vojin Bascič; Goran.
26. decembra 1942 sta iz Zagreba odšla čez Kolpo v partizane stari hrvatski pesnik Vladimir Nazor in njegov mladi prijatelj, pesnik Gorskega Ko-tara Ivan Goran Kovačič. V Bihaču so pesniku Nazoru priredili svečano akademijo, na kateri je imel slavnostni govor j Goran Kovačič. Kmalu nato sta j sc njuni poti razšli. Gorana je j vodila partizanska pot v Livno, kjer je igralec in voditelj partizanskega gledališča Vjekosiav Afiic prvič javno čital pretresljivo Goranovo pesnitev '(.Jamo«. kateri je Goran sam prebral uvod.
Kapetan Svetozar Prijič pripoveduje o srečanju z Goranom v juniju 1944:
«Sel sem s štirimi tovariši: prebijali smo se po velikanskih in nepreglednih gozdovih Zeien-
gore. lačni, bosi, izčrpani. Hodili smo ali bolje rečeno blodili v neznani smeri, z očmi stalno uprtimi v zemljo, iščemo, bomo h kje opazili kaj. da bi poiedli, kakšno konjsko kost ali polža. Videti smo bili grozni.
V taki duševni depresiji smo se spuščali po neki strmini okrog štiri ure. Opazili smo skupino tovarišev in tovarišic, ki so bili v enakem stanju kot mi. Ker so oni sedeli in počivali, smo se jim približali. Toda v položaju, v katerem smo bili mi in oni. nismo povečali posebne pažnje drug drugemu. Tedaj sem poleg sebe opazil visokega tovariša bujnih las v beli platneni obleki. Imel jer s seooj majhno puško in torbico, verjetno s svojimi stvarmi. Na n.iej jo viselo par opank iz goveje kože. nerodnih in zgrbljenih.
Sam je bil popolnoma bos. Bil je neobrit, v splošnem pa tak kot mi, videti ni bilo, bil je podoben človeku ali nečemu drugemu. Utrujen je bil in lačen. Cepiče ni imel. lasje so mu padali čez čelo.
«V kateri edinici si bil?» sem ga. vprašal, tako da se skoro ni-t, obrnil nisem, ker mi je pogled blodil nekam daleč v daljavo, Začel je z menoj razgovor, čeprav ni bi] obrnjen proti meni.
«Bil sem pri štabu X. herce- j govske, V. črnogorske in I. dal- j matinske brigade.«
Tedaj sem se spomnil, da ga na videz poznam, ker sem če-sto prihajal v štab brigade in ga tam srečal.
((Imenujem se Goran Kovačič, sicer pa sem književnik in pesnik«, je nadaljeval.
Sedaj sem ga popolnoma spoznal, ker smo v brigadi govorili o njem in o njegovem književnem delu.
Približal sem Se mu in po krajšem razgovoru o vsemogočem, smo šli obe skupini naprej. kjer so 'nas tovariši opomnili, da moramo pred večerom priti do neke v°de. Sli smo v koloni drug za drugim, brez besed. edino oči so še naprej buljile v zemljo. da bi kaj našle.
Zvečer, ko smo se ustavili pri majhni reki, sem poklical Gorana v svojo skupino, da bi bil
z nami, ker ni imel niti porcije niti noža in si tako ni mogel ničesar preskrbeti za večerjo. Večerjali smo kuhano travo in koprive in tako izčrpani legli ob ognju, da prebijemo noč v upanju, da bo jutri vendarle bolje. Naslednji dan smo po velikem dežju nadaljevali pot in po celodnevni hoji prispeli zvečer do nekih kolib. Tako bedni in še bolj lačni smo se še tu ustavili. V bližini smo našli mrtve konje, ki so že razpadali. Rezali smo meso z njih in ga pekli na ognju ter jedli. Kazal sem tedaj Goranu, kako mora rezati in pripravljati tako meso. Zvečer, ko smo se malo okrepčali in se osušili, smo nadaljevali razgovor, ker nismo mogli spati od silne utrujenosti, lakote in uši. Razgovarjali smo se o književnosti, glasbi in športu. Pripovedoval mi je, da tudi sedaj piše. Govoril je o «Jami», katero sem šele pozneje prebral. Vedno je omenjal Nazora, sedanjega predsednika ZAV-NOH, in njegovo književno delo. (VI. Nazor umrl 1949, op. ur.).
Zadržali smo se tri dni, ker zaradi dežja nismo mogli nadaljevati poti. Tretji dan se nam je pridružila še ena skupina tovarišev in tovaidšic, med katerimi je Goran spoznal dr. Sima Miloševiča, člana AVNOJ. Ne-
kaj časa so bili z nami in nam povedali, da se vračajo v Crno goro. Z njimi je šel tudi Goran.
Nikoli več ga nisem videl....
Nikoli več ga ne bom videl, ker je z vso skupino padel v vasi Vrbnici v roke banditom,
k* so jih vse pobili.
Junija 194:!. ko je skupina prodirala.proti . Orni .gori. je hotela v vasi Vrbnici pri Foči počivati. Tu so jih zajeli četniki in. potem ko so vprašali, za svet Dražo Mihailoviča, ubili Ivana Gorana Kovačiča, najbolj nadarjenega pesnika mlade hrvat-ske generacije. Kmetje so pripovedovali, da se je Goran junaško držal, četnikom je dejal: ((Izdajalci, dosegla vas bo ljudska kazen.«
Kliub prizadevanju, da bi našli pesnikov grob. vsa leta po osvoboditvi, je šele pred nekaj dnevi prejela Zveza književnikov Jugoslavije od Ljudskega odbora vasi Priječe pri Sutjeski pismo, v katerem javlja, da so v tem kraju našli posmrtne ostanke pesnika Ivana Gorana Kovačiča. Posmrtni ostanki bodo preneseni v Zagreb, nakar bo Zveza književnikov Jugoslavije skupno z Zvezo borcev skrbela, da bo mlademu pesniku — žrtvi podivjanih četnikov in sovražnikov jugoslovanskih narodov — postavljen spomenik.
ODLOMEK IZ ZADNJE KNJIGE LOUISA ADAMIČA
Sl 2 MARŠALOM TITOM
20.
V tem času je moral Tito, alias Babič, alias Tomanek, alias Valter, še večkrat potovati v Moskvo, da bi omehčal Kominterno.
Spomladi leta 1939 so ga spet poklicali tja. Ko je poteklo že več kot dva tedna, odkar bi se moral vrniti, so se Priteli nekateri izmed njegovih ožjih sodelavcev — Kardelj, Djilas, Rankovič in Kidrič — že bati najhujšega: da ga je zgrabila GPU in da je izginil za vedno. A medtem, ko je bil v Moskvi, je nekakšen «šesti čut« posvaril Tita. da mu morda preti nevarnost. Bilo je tik pred sklenitvijo pakta med Stalinom in Hitlerjem. V Moskvi so mu stavili čudna vprašanja — na primer, če se ima za discipliniranega komunista. Izjavil je, da sc ima in da je tudi zares.
S seboj je imel dve seriji ponarejenih listin, partijski denar in nekaj dragocenih diamantnih prstanov, ki so mu prišli prav že pri vodstvu ilegalnega transporta španskih prostovoljcev. Namesto, da bi se vrni) v Jugoslavijo skozi Polj' sko, Češkoslovaško in Avstrijo pod' imenom Tomanek, ki ga je upbrabljal tjagrede, je postal Spiridion Mekas, turški državljan grškega porekla in je krenil po najbližji poti proti Carigradu. Njegova »urščina in grščina sla sicer nekoliko šepali, a to je bilo pač zato. ker da je prebil večidel svojega življenja v Kanadi in v Združenih državah, V Carigradu je vsako-
gar z lahkoto prepričal, da ima v Parizu kup denarja. Gospod Mekas si je rezerviral na parniku «Conte di Savoia«, namenjenemu v New York, kabino I. razreda, založil lepo vsoto, agentu paroplovne družbe pa izjavil, da bo ostanek voznine poravnal v Parizu. Odpotoval pa je v I. razredu Orient-«x-pressa skozi Sofijo in Beograd. Ko se je vlak ustavil v Zagrebu, je stopil gospod Mekas malo na peron, da pokadi cigareto, nato pa je izginil — oziroma točneje — se prelevil v inženirja Babiča, ki je najel taksi in se z njim odpeljal v svojo predmestno vilo.
Teden dni kasneje je vest, da je neki Spiridion Mekas skrivnostno izginil, razburila ves evropski tisk. «Conte di Savoia« je v Gibraltarju šest ur čakal nanj. Agent italijanske paroplovne družbe v Carigradu se jt zaklinjal, da osebno pozna znanega bogataša gospoda Me-kasa; tega, da je izginil, ne more preboleti. Morda je po sredi kak zločin. Zganila se je policija v dveh, treh evropskih državah in pričela preiskovati. V vlaku najdena prtljaga ni vsebovala drugega kot obleko in toaletne potrebščine.
Medtem ko je ta afera hkrati s poročilom o paktu med Stalinom in Hitlerjem razburjala bralce evropskih časopisov, so se Tito. Kardelj in ie več drugih članov Politbiroja CK KPJ sestali pri teti Anj v bližini Podsrede. Stara Ana jih je bila že tako navajena, da ni bila
prav nič presenečena, če so se nenadoma pojavili, bodisi podnevi bodisi ponoči.
Vzljubila je tudi Herto, neko mariborsko dekle, ki je postala Joži druga žena. Spoznal se je z njo v Zagrebu, kjer mu je izročila neko tajno vest. Leta 1940 je teta Ana že spoznala, da Herta ni samo Joževa žena, temveč tudi članica ožjega kroga njegovih sodelavcev. Med obema se je razvil pomenek. Govorili sta o bodoči vojni. Tedaj bodo prišli hudi časi.
Nekega dne ji je rekel Joža: (,Ko pride vojna, tetka, se skrij v gozd.« Rekel ji je, da se bodo napadalcem uprli in sprožili celo revolucijo, nakar mu ie Ana odvrnila: «Kako pa —• z golimi rokami?« Joža je odvrnil: «Ne popolnoma. Saj bomo imeli orožje. Ce bo pa potreba, pa tudi z golimi rokami.« »Prismojen si«, je rekla Ana. «Potem smo vsi prismojeni«, ji je odgovoril Joža. «Ali če pride vojna, zbežj v gozd, ali se potuhni.«
Ze jeseni 1937 so partijske celice v raznih jugoslovanskih kaznilnicah izvedele, da ima KPJ nov Centralni komite in novega generalnega sekretarja,
Leta 1938 je Moša Pijade v trinajstem letu svojega zaporniškega življenja hudo zbolel in mu je bila potrebna operacija. Pod stražo so ga poslali v nek0 bolnišnico. Kasneje je odkril, da je bilo vsaj polovico osebja v bolnišnici (z izjemo usmiljenk seveda) komunistov. Zdravnik, ki je vodil oddelek, je bil celo vodja celice v bol-
nišnici. Moša Pijade je napisal pismo CK KPJ, v katerem je poročal o udejstvovanju političnih jetnikov v ■ njegovi kaznilnici in prosil zdravnika, naj ga izroči. Nekaj dni za tem je. že prejel odgovor s podpisom «Za CK KPJ: Tito, generalni sekretar«. Odgovor se je pričel: «Dragi tovariš Moša« — Tito se mu je v njem zahvalil za poročilo. V pripisu je pa še izrazil upanje, da bo Pijade kmalu okreval in da se že veseli svidenja v prihodnjem letu. ko bo Moša Pijade izpuščen. Tito je torej vedel, do kdaj bo tra-' jala njegova kazen,- Zanimivo, si je mislil Pijade.
Ko je bil Pijade jeseni leta 1939 izpuščen, se sprva ni prav znašel v beograjski ilegali, ki se pa sedaj že skoraj nič več ni skrivala v podzemlju. Vesel je bil, ko je prejel vabilo nekega mladega člana KP na sestanek k: bo na njegovem domu. Ta mladi fant je bil Ivo-Lola Ribar. Pijade je poznal njegovega očeta dr. Ivana Ribarja. V prostrani sprejemnici se je zbralo okoli 18 ljudi, od katerih ni bii skoraj nihče starejši od trideset let. Pozdravili so Pija-da kot svojega tovariša, s katerim so se srečali po dolgi odsotnosti. Pijade je stisnil dr. Ribarju roko in opazil, da se je zagonetno nasmehnil. Pred slavili so ga še drugim članom družbe. Od prej je poznal samo dva ali tri tovariše, s katerimi je bil svojčas skupaj zaprt. Eden izmed teh je bil Aleksander Rankovič, drugi pa Milovan Djilas. Med njimi je
bii tudi neki mlad orjak, Vlado Dedijer, ki so ga ostali nazi-vali ((gangster«, ker je dolgo časa živel v Združenih državah. Njegova naloga v Partiji je bila. da jo je oskrboval s tiskarskimi stroji, črnilom in papirjem. V družbi je bilo tudi neko dekle, Olga Ninčič po imenu, hči Momčila Ninčiča, nekdanjega zunanjega ministra.
V kotu pa je stal dobrodušen, lepo napravljen človek, ki se je, z^ei Pijadi od nekje poznan. Ivo-Lola Ribar ga je predstavil kot inženirja Babiča. Babič je pa pozdravil Pijada kar po domače kot Mošo. Cez nekaj časa pa je stopil bliže in z nasmeškom potegnil Pijada na stran.
«Ali se me nič ne spomniš, Moša?« je vprašal.
«Ne». je rekel Pijade. ((Vendar, kar sem že tu, premišljam, kje sva se že videla«
«Jaz sem Josip Broz«, mu je rekel po tihem in položil Prsf na ustnice.
«Da, da!« je zašepetal Pijade, «In jaz sem Tito« — s še tišina glasom.
«Oh!» je šepnil Pijade. «Ko-losalno!«
Drugega dne sta imela Tito in Pijade dolg razgovor.
Junija 1949 mi je Boris Ziherl, ki sem ga sem in tja srečaval v Beogradu in Ljubljani povedal, da je na partijski konferenci, ki je bila junija 1940 — po dolgem razpravljanju o političnem položaju in bližajo' čih se dogodkih, v glavnem o koncu pakta med Stalinom in Hitlerjem in bližnjem vstopu Sovjetske zveze v vojno — Tito vstal in rekel:
«No, tovariši, s tem je naš dnevni red izčrpan. To je naša zadnja ((ilegalna« partijska konferenca. Naslednja partijska konferenca bo pa že v svobodi — po naši zmagoviti revoluciji.«
(Konec),
Boben je glavni spremljevalec makedonskih plesov. Čudovito daje ritem in poudarja že tako izrazite gibe moških plesov.
Polne tribune ljudi, ki so tudi tokrat prihiteli na stadion «Prvi maj«, da se naužijejo lepote pesmi in plesov bratskega makedonskega naroda.
V programu so bile tudi pevske točke. Izvajali so makedonske narodne, med katerimi je posebno «Ja izležj stara majko«, ki opeva slovo matere od sina, ki gre v gozd, d« se bori za osvoboditev, ganila poslušalce.
Ze sobotni večer, posebno pa nastop v nedeljo, je opravičil sloves, ki ga uživa Državni ansambel makedonskih plesov in pesmi. Na nabito polnih tribunah stadiona »Prvi maj« so ljudje dajsli duška svojemu navdušenju nad popolnim izvajanjem in nad lepoto narodnih noš, ki so prišle v soncu posebno do veljave. Čudovite barve so se prelivale v soncu in pokazale vso bogastvo in pestrost slovanskih narodnih oblačit.
il"*	Vremenska napoved za danes:
VKrmr	Redka oblačnost s kratkotraj-
T INLlVlL	nimi krajevnimi nevihtami. —
Temperatura se bo nekoliko dvignila. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 28.4; najnižja 21.2 stopinj.
STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
17, JUNIJA 1932
i : j
„..,,,..„T^.-.r-1TrTTT[nrnriBMnmi1Tlniiinimn|l[TTrrr[[TrTfm*}ffffip^
TEKMA MNOGIH NAPETIH TRENUTKOV SE JE KONČALA 1 ■ 1
Proti borbeni Triestini Milan izgubil eno točko
I #4 I1 1
KOLESARSKA VIRKA PO ŠVICI
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.15:
Križem po Koprskem. 18.30:
A. Dumas: Dama s kamelijami.
— .Trst II.: 21.00: Dramatizirana povest. 22.00:: Peli bes: Sak me. 3 dej. — Trst I.: 17.30: Spored BBt-2145: Operna glasta. - Slovenija: 2045: Ort*
stralna »lasba jugoslovanskih 8vtorjev. 22.20. Frani
Schubert: Klavirski trio v B-duru, op. 90.
Na tekmi prati Milanu je Triestina igrala za svojo rešitev. Kljub temu dejstvu, ki je
bilo jasno razvidno ia velike požrtvovalnosti pri izvedbi vsake poteze, domačini niso začeli nervozno. Niso se zaprli v defenzivo, marveč so igrali, kot bi imeli pred seboj nasprotni’ ka iste ravni; s tem so dobili ločfco, ki daje znaten odstotek upanja.
* * *
Milan je bil na višini svojega imena, posebno v napadu, kjer je švedska trojica Gre-No-Li ob podpori kril, posebno mladega Frignanija, vešče ust* ' arjala nevarnosti pred golom Triestine, ne da bi pri tem dajala vtis forsiranja. Milan je bil boIjs'i od Triestine v osebni tehniki igralcev, hitrosti posameznikov, skupni igri, doma. čt pa so vse pomanjkljivosti nadoknadili z odločnejšim startom, ki je včasih prešel meje dovoljenega (Milančani so na provincialne brce odgovorili z bolj rafiniranimi). Igra je bila zanimiva, borbenost in brzina ter nekatere poteze Milanovih napadalcev jo uvrščajo v razred tekem, ki jih zlepa ne pozabimo.
ŠF * *
Od igralcev Triestine ne moremo pohvaliti ne tega ne oi nega. Vsi so se borili do poslednjega in se dobro borili. Igrali so enostavno, koristno in celo inteligentno. Take tekme nas n nekem smislu potolažijo. Vidimo, da nogomet profesionalnih nogometašev ni samo vprašanje denarja. Ce ni tudi la požrtvovalnost zgolj zastarel provincializem.
# # *
Milan je začel v napadu a je nekako med 15. in 20. minuto prevzela vajeti v roke Triestina. Bila je nadmočna do sodnikovega žvižga počitka. V drugem delu je ostri tempo ne. koliko popustil, veliko zapravljanje sil so čutili posebno Tržačani. Milan je imel v tem delu več od igre, čeprav je njegova nad moč bila pomešana z dolgimi presledki tržaških napadov. Rezultat je pravilen, celo tekmo lahko označimo s tremi besedami: požrtvovalnost proti tehniki.
4* * *
Sedaj lahko spregovorimo o golu, ki pa ni bil gol v 34. minuti. Petagna je izvedel z razdalje kakih 30 metrov kazenski strel. Zoga je zarisala parabolo, zadela v prečko nad zelo teatralnim Buffonom in se zopet odbila v polje. Zdelo se nam je, da je žoga bila s ce-hm obsegom v mreži. Trenutek nato nam je šinila v glavo druga misel; prečka je kot vsi vemo štirioglata, Ako je žoga bila v golu, je morala zadeti v spodnjo stranico. Ako pri tem upoštevamo, da je strel bil zelo oster, se nam nehote zastavi vprašanje: zakaj ni žoga nadaljevala poti v mrežo, ko za to ni bilo nobene ovire, temveč se je odbila v polje? Morda bo kdo trdil, da je tudi kaj takega možno. Že mogoče, vendar je sodnik Di Leo iz Mester, ki je imel pretežko delo za svoje zmožnosti, pustil igri, da je tekla dalje brez spremembe re. zultata.
4= >3
Streljanja na gol je bilo mnogo. Tako Nuciari (poškodovan v 26. minuti drugega polčasa je nadaljeval šele čez nekaj minut) kot Buffon sta imela obilo posla; opravila sta ga v redu. Stanje v kotih 12-3 v korist Triestine ni povsem realno. Mirne duše lahko trdimo, da je Buffon mnogo prepogosto boksal žogo v kot, kot je to bilo potrebno. Sploh je vratar gostov lahke intervencije rad spreminjal z bogato u-porabo koreografskih elementov v izredno težke.
>* # #
Milan je prišel v vodstvo v '13. minuti. Profesor Gren je ■našel Nordahla. ta sam proti Mariuzzi in Belloniju, ki je zapustil Frignanija, ni mogel, za to je žogo podaljšal na de-
sno Buriniju. Na levem krilu je trenutek nato prejel žogo Frignani (Belloni še ni bil na svojem mestu) in gol je bil le še vprašanje delca sekunde. V 15. minuti je Boscolo zapravil izenačenje. Komer je dobro streljal De Vito, žogo je Buffon odbil na glavo Boscola. Ta je preko praznih vrat streljal preko mreže. Ob burnem navijanju občinstvu gol izenačenja v 27. minuti. De Vito je zopet odlično streljal kot Boscolo je brez prepričanja podal v gnečo, Petrozzi pa v mrežo. 1-1. S tem je Petrozzi potrdil uspešnost ponovnega nastopa v prvem moštvu. Rezultatu ne eno ne drugo moštvo ni imelo ničesar oporeči. Napadov je bilo mnogo, kot smo že povedali, vendar je kazalo, kot bi se tudi igralci zavedali, da je najbolje, da ostane pri tem.
* # #
Po koncu tekme je večina gledalcev ostala na stadionu, da bi slišala rezultate ostalih tekem. Z neodločenim izidom je poleg Legnana izgubljena tudi Padova. Morda bomo kdaj pozneje potočili solzo za starimi slavnimi imeni, ki izginjajo v nižje kategorije!
Med ostalimi pa je borba še odprta. Rešili sta se Atalanta in Como s 34 točkami, Udine-se, Torino, Triestina, Bologna in Lucchese še upajo. Torino in Udinese lahko z medsebojnim nedoločenim rezultatom o-staneta v A ligi. Bil bi pravi čudež, ako predstavniki obeh enajstoric ne bi o tem razpravljali že pred tekmo! Za ostale naj pogledajo naši čt talci sami. s primerjanjem stanja na lestvici in tekem zadnjega kola bo jasno razdvidno, kako in kaj in kdo kam,
m. v.
REZULTATI ITALIJANSKEGA PRVENSTVA: Atalanta - Torino	5-0
Fiorentina - Lazi o	0-0
Inter - Bologna	2-2
J u ven t us - Como	<W)
Legnano - »Napoli	3-2
No vara - Pro Patri a	3-0
Palermo • Lucchese	3-1
Spal - Padova	!•}
Triestina * Milan	1-1
Udinese - Sampdoria	2-0
LESTVICA :
Juventus
Milan
Inter
Fiorentina
Lazio
Napodi
Novara
Sotnpdoria
Spal
Palermo
P. Pa tria
Atalanta
Como
Udinese
Torino
Triestina
Bologna
Lucchese
Padova
Legnano
37 25 8 4
37 19 13 3 37 21	7	9
37 17 9 11 37 14 13 10 37 16 8 13 37 16 * 13 37 13 9 13 37 12 13 12 37 11 13 13 37 11 13 13 37 13 8 16 37 15 0 18 37 11 11 15 37 12 9 16 37 11 10 16 37 10 11 16 37 10 10 17 37 10 9 18 37 4 8 25
96 33 38
84 40 31
85 44 49
31 33 43
36 48 41
61 42 40 61 59 40
45 39 39
52 49 37 42 50 35
42 61 35
53 58 34 30 66 34
43 62 33 39 53 33
46 64 32 41 33 31
37 49 30
44 71 29 36 84 16
TEKME PRIHODNJE NEDELJE: Napeli - Atalanta. Bologna Como, Milan - Fiorentina, Pro Patria * Inter. Padova - Juventus, Sampdoria - Novara, Legnano - Palermo, Lucchese -Spal, Lazio • Triestina. Tortno ■ Udinese.
Žrebanje parov
za olimpijski turnir v nogometu
HELSINKI, 16. — Zreb parov za nogometni turnir olimpijskih iger:	Holandska - Brazilija,
ZDA - Italija, Egipt - Cile, Bolgarija - SZ, Jugoslavija - Indija, Norveška - Mehika, Danska -Grčija, Romunija - Madžarska, Luksemburg - Anglija, Avstrija - Posarje, Poljska - Francija. Indonezija - Švedska. Nemčija, Finska in Turčija bodo nastopile brez kvalifikacijskih tekem.
DIGGELMANN
zmagal v tretji etapi
Hajduk skoraj prvak KINO
ADELBORGEN, IB. — Vrstni red tretje etape kolesarske dirke po Svic; Locle - Adelborgen, dolge 234 km:
1. Diggelmann (Sv.) 5.28:46; 2. Kuebler (Sv > 3.31:30; 3. Cle-rici (It.); 4. Pasctti (It.); 5. Koblet (Sv.); 6. Robič (Fr.); 7. Cerami (It.); 8. Giudici (It.); 9. Metzger (Sv.); 10. Fondelti (It); 11. Fornara (It.);	12.
Schaer (Sv.); 12. Bonnaventure (Fr.); 14. Diedericli (Luks.), vsi s časom Kueblerja.
Lestvica Po tretji etapi:
1. Keteleer (Bel*.) 1844:50; 2. Conterno Ut.) 18:45.57; 3. Schaer (Sv.) 18.46:45: 4. Clerici (It.) 18.47:06; 5. Kuebler (Sv.), Koblet (Sv.), Cerami (It.), Pa-sotti (It.), Robič (Fr.), Fornara (It.). Giudici (It.), vsi s časom 18.47:20.
DAVISOV POKAL
Italija-Anglija 4-1
BOLOGNA, 16. — Italija je premagala v četrtfinalu Davisovega pokala Anglijo z rezultatom 4-1. Izidi zadnjega dne: Gardini : Mottram 4-6, 4-6. 6-3, 6-1. 6-1. Rolando Del Bello : Paish 6-3. 6-4, 6-2.
Danska-Nemčija 4:1
KOPENHAGEN, 16. — Z zmago nad Zahodno Nemčijo s 4:1 si je Danska priborila vrsto v evropski polfinale tekmovanja za Davisov pokal. V zadnjih dveh igrah posameznikov je Danec Ulrich premagal Buchholtza s 6:3. 6:3, 6:0. Ntel-sen pa Hermanna s 6:3, 6:3, 6:2. V polfinalu se bo Danska srečala z Italijo
Par VVashcr-Rrichant je premagal Šveda Johanssona in Rohls-sona s 3:6, 6:2. 6:1, 7:5. Danes pa je med drugim Davidsson premagal Washerja 5:7, 1:6, 8:6, nakar je Washer odstopil, Jo-hansson pa Brichanta s 6:1, 6:3, 6:2.
Francija-Argentina 3:2
PARIZ, 16. — Bernard De-stremeau je z zmago nad Rus-sellom priboril Franciji zmago nad Argentino v tekmovanju za Davisov pokal. Zmagal je s 5:7, 3:6, 6:3, 6:4. 6:4. Končni rezultat 3:2 je postavil Morea. ki je premagal Remyja s 6:4, 7:5, 6:3.
NEW YORK. 16. — Sedma partija šahovskega dveboja Re* shevskv . Gligorič j.; bila po 43. potezi prekinjena v boljši poziciji za Gligoriča- «New York Times« meni, da ima Gli-gorič upanje, da odloči partijo v svojo korist.
Z zmago nad Crveno zvezdo si je ,tmajstor s mora" praktično že osvojil jugoslovansko državno prvenstvo
BEOGRAD 16. — Pred skoraj 20.000 gledalci so odigrali v Splitu nogometno tekmo Hajduk - Crvena zvezda, ki se je končala z zmago domačinov z 2-0 (1-0). Hajduk ie prišel v vodstvo v 1. min. Arapovič je v teku streljal v Lovričeva vrata. V 37. min. drugega polčasa je Lovrič spustil iz rok ostro streljano žogo Brokete. 2-0. Igralci Zvezde so pretirano kombinirali kar so domačini s hitro in enostavno igro izkoristili. Hajduk je s tem dobil največ možnosti za osvojitev naslova državnega prvaka. V zadnjem kolu igrajo Splitčani doma proti Lokomotivi, Crvena zvezda pa nastopi proti Dinamu. Goldiferenca Hajduka je mnogo boljša od Zvezdine.
Ob nezanimanju občinstva (komaj 3000 gledalcev) je v zagrebškem derbiju Lokomotiva odpavila Dinamo s 4-2 (3-1). Igra je bila lepa.
Druga, skupina:	Vardar in
BSK sta si v Skoplju razdelila točke: 1-1 (0-1). Beograjčani so bili nevarnejši, igra pa je bila ostra. V lepi igri sta Partizan
ir. Vojvodina igrala v Beogradu pred 5000 gledalci neodločeno (5:5).
Tretja skupina: napadi Sarajeva in Zagreba niso prešli 16-meterskega prostora. Odtod tudi neodločen rezultat 0-0. Ra-botnički je odpravil Mačvo s 3-2 (1-1).
I. SKUPINA:
Hajduk	5	3 11	8:2	7
Crvena zvezda 3	3 11	9:4	7
Lokomotiva	3	2 0 3	10:15	4
Dinamo	3	0 2 3	6:12	2
II. SKUPINA:
ESK	3	4 10	12:4	9
Partizan	5	3 11	15:8	7
Vardar	5	113	6:15	3
Vojvodina	5	0 1 4	7:13	1
III. SKUPINA:
Sarajevo	5	2	2	1	7:3	6
Zagreb	5	13	1	4:5	5
Rabofnički	5	2	1	2	9:12	5
Mačva	5	1	2	2	7:7	4
Slovenska liga
LJUBLJANA, 16. — Rezultat; nogometnih tekem slovenske lige: Odred - Korotan 3-1 (2-1); 2elezničar Mrb. - Železničar
	ZADNJA	POROČILA
ZRAČNI INCIDENT NAD BALTIŠKIM MORJEM		
Belgija-Švedska 3:2
BRUSELJ. 16. — Belgija je v četrtfinalu izločila Švedsko s 3:2. Belgijci so si priborili zmago že v nedeljo, ko so z zmago v doublu dobili tretjo točko.
UP USPEH KOPBtšlinV IH K01ESŠBSKEM fflUSlVII FlffJ
Zagrebčan Peredski zmagal med seniorji
Brajnik in moštvo „Proleterja" na prvem mestu med mladinci
V nedeljo je bilo po cestah lepe Gorenjske kolesarsko prvenstvo FLRJ vseh kategorij. Med ostalimi so se prvenstva udeležili tudi kolesarji koprskega Proleterja in tržaškega kolesarskega kiuba, ki so vedno odigravali odločilne vloge na vseh dirkah. Juniorji «Pro-leterja« Brajnik, Miklavčič in Paulucci so osvojili oba naslova državnega prvaka, posameznikov in ekipnega.
Na juniorskem prvenstvu je na progi Ljubljana - Jesenice - Ljubljana startalo okrog 100 kolesarjev iz vseh jugoslovanskih republik. Za favorite so veljali, poleg Brajnika, tudi Ljubljančan Zanoškar, Zagrebčan Pokupec, zmagovalec etapne dirke okrog Istre, ter Horvat in Bogovič- Nekaj kilometrov pred Kranjem je nekdo na čelu velike skupine padel in potegnil za seboj nad 15 drugih kolesarjev, med temi tudi Brajnika, Zucco, Dagrija in Bandelja. Oni. ki so ostali na kolesih, so izkoristili to priliko i« so pobegnili ponesrečencem. V padcu so Dagri, Zueca in Bandelj utrpeli težke okvare na kolesih, zaradi česar so morali odstopiti. Brajnik je pa hitro popravil lažjo okvaro in se z neverjetno hitrim tempom spustil za pobeglimi in jih po lp km tudi ujel. Na vzponih, ki iz Bistrice peljejo proti Lescam, se je grupa razbila. Boljši so ostali na vodstvu, za njimi pa manjša skupinica z. Miklavčičem in Pauluccijem na čelu. Proleter je imel kar dva kolesarja v
prvi skupini, Brajnika in Šmarčana Hrvatina. Slednji pa je pri povratku razbil menjalnik in zadnje kolo, tako da je moral odstopiti.
Čelna skupina, ki je štela 14 članov, je vozila s tempom 40 km na uro proti Ljubljani. V Medvodah je bila situacija jasnejša. Na čelu so bili Brajnik, Zambelli, Likovič. Pokupec, Fodor, Horvat, Zanoškar, Matticchio in Cvejin. Ostali so imeli skoro dve minuti zamude. Brajnik je bil vedno na čelu skupine. To mesto mu je kakih 1000 metrov pred ciljem s prvim sprintom hotel odvzeti Zanoškar, a brez uspeha. Pri 5000 metrih se je začel pravi sprint. Brajnik je odločno odgovoril prvemu in drugemu napadu, nato pa sam startal in pridobil kake 3 metre prednosti in jih obdržal do konca. Viharno ploskanje je pozdravilo novega državnega prvaka in njegovega najresnejšega kunkurenta Zanoškarja. Po prihodu druge skupine z Miklavčičem in Pauluccijem je tudi drugo prvenstvo, ekipno, romalo v Koper.
Seniorji so startali točno ob 9. uri. Do Kranja je kakih 50 vozačev vozilo strnjeno v grupi. Po Kranju je Poredski skušal pobegniti. Takoj so se mu pridružili Grajzer, Perne in Petrovič. Ti so v nekaj kilometrih pridobili minuto prednosti. Edini, ki jim je sledil, je bil Rinaldi, ki se jim je že približal na kakih 50 metrov. Zaradi hitrega tempa je pa
moral kloniti. Nihče ni mislil, da bo ta beg odločil o končnem izidu, saj je manjkalo še 140 km do konca. Toda prvi štirje so sporazumno nadaljevali in na Jesenicah imeli že 5 minut prednosti, ki se je stalno večala. Kakor pričakovano, se je v sprintu uveljavil Poredski pred Petrovičem, Grajzerjem in Pernetom. Skupina Apollonia. Rinaldija in Luglija je prišla na cilj po 10 minutah za prvimi. Apollonio se je uvrstil na osmo mesto, Rinaldi na 13., Luglio pa na 14.
REZULTATI
Juniorji: 1. BRAJNIK ORE-STE, član SSD Proleter, ki je prevozil 100 km v 3 urah 2'34" s povprečno brzino 33 km na uro.
2. Zanoškar Silvo, Zel. Ljubljana, 3. Krstič Berto, 4. Cvejin, 5. Likovič, 6. Zambelli, 7. Pokupec, 8. Fodor, 9. Horvat, vsi s časom zmagovalca. 10. Matticchio 1’56’’ za prvim, 11. Paulucci, 18. Miklavčič oba s časom Matticchia.
MOŠTVA • JUNIORJI
1. PROLETER KOPER (Brajnik. Paulucci, Miklavčič) v Oh 11'34, 2. Dinamo Zagreb, 3. Železničar Ljubljana.
SENIORJI.:	1. POREDSKI
MILAN, Lokomotiva Zagreb, ki je prevozil 167 km v 5 urah 19’ s povprečno brzino 31 km na uro.
2. Petrovič Veselin, Partizan Beograd, 3. Grajzer Miro, Odred Ljubljana, 4. Perne Vinko, Odred Ljubljana, vsi s časom zmagovalca, 5. Bulatovič po 10'35”, 6. Stanko. 7. Ješič, 8. Apollonio, 9. Polak, 10. Panič, 13. Rinaldi VValter. 14. Luglio Giacomo. TKK. vsi s časom Bulatoviča. 22. Kuret Karlo, TKK po 2401”.
MOŠTVA - SENIORJI
L ODRED LJUBLJANA (Grajzer, Perne, Pohk) v 16 urah 7’38”,	2. Partizan Beo-
grad, 3. Lokomotiva Zagreb, a PNS
Ruska lovca sestrelila švedsko reševalno letalo
Sedem članov posadke je rešila nemška trgovska ladja • švedski protest pri sovjetski vladi - Demonstracije pred sovjetskim poslaništvom v Stokholmu
Lj. 2-0 (2-0); Rudar - Nafta 1-1 (0-0); Branik - Kladivar 1-0 (0-0); Mura - Sloga 3-1 (2-0).
LESTVICA:
16 13 2 1 16 9 3
Odred
Branik
Rudar
Železnic. Lj.
Železnic. M.
Nafta
Korotan.
Kladivar
Mura
Sloga
4
5 3
6 5 8 9
4 3 9 2 3 10
8 3 6 4 6 4
5 3
5 2 4 3
68:20 28 31:17 21 30:22 19 27:27 16 28:30 16 17:16 13 38:43 12 18:32 U 24:47 11 19:46 7
STOKHOLM 16. — Poveljstvo švedskega letalstva javlja, da sta danes dva ruska
lovca vrste Mig 15 nad Baltiškim morjem sestrelila švedsko reševalno letalo tipa «Ka-talina«. Švedski dvomotorni hidroplan je imel na krovu sedem mož posadke, ki so iskali v petek ponesrečeno švedsko letalo «Dakota» in čigar ostanki so bili kasneje najdeni v Baltiškem morju severno od otoka Gotland.
vojaških oblasti. Za napad, pišejo listi, do katerega je prišlo nad mednarodnimi vodami, ni najti opravičila, ker reševalni švedski hidroplan ni kršil mednarodnih določb. Nekateri listi izražajo domnevo, da so verjetno tudi v petek ponesrečeno letalo «DC 3» napadla sovjetska letala.
Sovjetski poslanik Rodionov je v spremstvu tolmača obiskal danes švedsko zunanje
I (ministrstvo, kjer	ga je spre-
Ruska lovca sta	napadla I jel predsednik	ministrskega
^sveta Erlander.	Erlander je
švedski hidroplan s strojnicami 30 milj severnovzhodno od sovjetskega otoka Dagoe. «Ka-talina« je bil v trenutku napada več milj oddaljen od sovjetske obale. Kakor je kasneje pripovedal poveljnik hidro-plana. sta se sovjetska lovca pojavila iznenada in pričela streljati iz strojnic proti «Ka-talini«. Kljub zadetkom se je švedsko letalo obdržalo v zraku in se skušalo naglo oddaljiti. Toda sovjetska letala so bila mnogo hitrejša, zasledovala so ga in v 10 minutah napadla še šestkrat. Zadnji rafali so zadeli enega izmed motorjev in ga zažgali. Kmalu zatem je icKatalina« padel v morje in sovjetska letala so tudi tam še streljala nanj.
Vseh sedem članov posadke je rešila nemška trgovska ladja in jih prepeljala v južnoza-padno finsko pristanišče Han-goe, kjer je prevzelo skrb zanje švedsko poslaništvo. Iz Stokholma so poslali letalo, ki jih bo prepeljalo v domovino. Dva letalca sta bila od ruskih izstrelkov ranjena v roko.
Švedska vlada je danes popoldne poslala moskovski vladi protestno noto, v kateri je rečeno: «Svedska vlada zahteva, naj sovjetska vlada uvede takoj preiskavo v zvezi s tem
vorne pri napadu ter ukrene vse potrebno, da se kaj podobnega ne bo več dogodilo. Švedska vlada pričakuje nadalje, da se bo sovjetska vlada uradno ,fzr«ltla: o ukrepih, kit-: jih liia namen storiti ter si pridržuje pravico zahtevati tudi primerno odškodnino«.
Vsi švedski večerni listi ob-
kasneje izjavil listu «Afton bladet«. da bo takoj po zaključeni preiskavi švedska vlada uiadno protestirala pri sovjetskih oblasteh. Zaključil je z besedami, da trenutno ne more ničesar dodati, razen tega, da gre za vsega obžalovanja vreden incident.
Medtem se je izvedelo, da se je švedska vlada sestala danes dopoldne na izredni seji, na katero je bil povabljen tudi general Nordenskjold, vrhovni poveljnik Švedskega letalstva in več funkcionarjev zunanjega ministrstva.
Glasnik švedskega letalstva ji izjavil, da se niti «Katali-na» niti «Dakota» nista približala sovjetskim teritorialnim vodam in da so tudi vsa ostala letala, ki so iskala ponesrečeno letalo «Dakota», imela nalog, naj letijo najmanj 16 milj stran od sovjetske obale.
Danes zvečer so prispeli iz severne Švedske v Stokholm obrambni minister Nilsson, poveljnik švedskih zračnih sil Svetlund in poveljnik glavnega stana general Akerman. Domnevajo, da je te visoke vojaške osebnosti poklical v Stokholm ministrski predsednik zaradi posvetovanja. Zaradi številnih demonstra-
sala tudi možnost, da bi poprosila Sovjete za pomoj pri iskanju letala «Dakota».
Kakor znano, je prišlo do podobnega incidenta nad Baltiškim morjem 8. aprila 1950. Takrat sta dve sovjetski lovski letali sestrelili neoboroženo letalo ameriške mornarice «Privateer» na katerem je bilo deset mož posadke, k' so vsi našli smrt pri napadu. Sovjeti so takrat trdili, da je «Pri-vateer« letel nad ruskim o-zemljem.
Spor zaradi razširjenja obalnega pasu na 12 milj ob sovjetskih obalah ocL Baltiškem morju traja že več let. Švedska in Danska sta že nekajkrat protestirali zaradi sovjetskega samovoljnega ukrepa, poudarjajoč, da so teritorialne vode evropskih držav bile določene že pred stoletji na tri odnosno štiri milje in da ni mogoče nobeni baltiški državi priznati pravice 12 milj obalnega pasu.
Toda SZ je vse te proteste zavračala kot neosnovane.
incidentom m kaznuje odge- eij pred sovjetskim poslani-
štvom je stavbo poslaništva zastražilo danes 100. policijskih agentov.
_ Na kraj. kjer se je ponesre-čilo v petek letalo «Dakota», so. danes poslali več potapljačev, ki bodo zbrali tam najdene preostanke, to je poškodovan gumijast čoln in nekaj lazbitin letala. Po vesteh iz verodostojnih virov j«' šved
Volilna kampanja v ZDA
NEW YORK, 16. — Senator Taft je danes izjavil, da ne bo več kandidiral, ako tokrat ne zmaga. Republikanski kandidat ima 62 let, in se že tretjič poteguje za predsedniško mesto, Sam trdi, da ima dovolj delegatov na svoji strani, zlasti še zato, ker Eisenhovver po povratku v domovino ni dosegel uspehov, ki so jih predvidevali njegovi pristaši.
Medtem pa je Eisenhowcr z ženo prispel z letalom v Den-ver (Colorado), kjer ga je na letališču sprejelo okrog 10 tisoč ljudi. Od tam bo vodil volilno kampanjo v zadnjih treh ■tednih Pr«d čikaškim kongresom. Direktorji 19 listov v New Yorku so se odločili, da bodo podprli kandidaturo generala ■Ei»enhowerja. V to verigo »pidi tudi časopis «Worl(l'Telegram And Kun«, ki piSe danes med drugim, da j* to eden naiprlpravnejših mož, «ki nas bo lahkn združil ln nam -vlil nove vere«.
Z vseh vetrov
BEOGRAD, 16. — Na plenumu plavalne zveze Jugoslavije so sklenili, da je treba posvetiti glavno skrb vaterpolistom pri pripravah za olimpijske igre. Izbranih je bilo 13 igralcev, ki bodo 21. junija začeli s skupnim treningom v Zagrebu. Na treningu bodo sodelovali: Kovačič, Amšel, Janekovič, Ba-kašun, S.takula, Vuksanovič, Ivkovič, Kurtini, Siljak, Frankovič, Brainovič, Radonjič in Ježič.
Skanata, Trojanovič, Pandur in Barbieri bodo nadaljevali s treningom in pripravami za olimpijske igre. Na plenumu so poleg tega sklenili, da si je treba vztrajno prizadevati, da bodo plavalki Lovrenčičeva in Loparičeva ter moška štafeta 4 x 200 m prosto dosegli olimpijske norme.
Plenum je soglasno izrekel priznanje Macanoviču, Grki-niču in Lučiču, ki so doslej vodili trening in priprave naših plavalcev in toaterpo-listov, ter poveril trening do olimpiade Boži Grki niču.
Na koncu je plenum sklenil, da sta dosmrtno diskvalificirana ivaterpolista Matu-lič in Brajevič, ki se iz Francije nista hotela vrniti v domovino.
ATENE, 16. - Pirejski klub Olimpiakos, ki je lani dosegel četrto mesto na državnem prvenstvu, je premagal košarkarsko ekipo Partizana z 41:36 (26:25).
V IBSTt
Rossetti. 16.30: »Ultimata® ^
lji«.
Ezcelsior. 16.00: »Duši in *** Nazionale. 16,45: »Obup«. Fenice. 16.15: »Gospodar p«#** Filodrammatico. 16.30: »Ri®
11. uri«.
Arcobaleno. 16.30: “Napad*1"*' Astra Rojan. 16.30: »Trije Alabarda. 16.00: <(Princ-t*d. ^ Armonla. 13.30: ,(Zarota««* w nakazilo«.
Ariston. 16.00: »Cesarsk: Aurora. 16.30: »Kraljica t#** roparjev«.	8
Garibaldi. 15.00:	«RopafJI
Kansasa«.
Ideale. 16.30: «Tarzan in 1 irapero. 16.30: »Moj do«. Italla. 16.00: «Zadnje srd#*1' Kino ob morju. Zaprto. Moderno. 17.00: «Ti naši Savon*. 15.00: «Legerida o <&■ nem lokostrelcu«.	M
Vlale. 16.00: «Sence nad v,tll|i kanalom«.
Vittorio Veneto, 15.30: »O, tal1 sneti denar!«.’	w
Azzurro. 16.00:	»Zarota	v
Franciscu«.
Belvedere. 16.00: «IndijsK0 Marconi. 16.00: «Pedrite Massimo. 16.00: «MehikaneC». Novo cine, 16 C0: «Ognje8,,cl VlgltR.
Odeon, 16.00: «Stromboli». Radio. 16.00: «Zločin pod maif skopom«.
Venezia. 16.00: «Kriijka Vittoria. 16.00: «Zape!jwJ«a’’' ^ Poletni kino Rojan. 20.45: »M«* kljut«.
RADIO
005 E TBST*
334,6 m ali 1178 KC
TOREK, 17. junija 1»*J'
5.30 Poročila. 5.45 Jutranja,VL ha 6.45 Jutranja glasba. M rotila. 13.30 Poročila. 13-43 včeraj do danes. 13.50
il
v>
Slovenija premagala Avslrij o v orodni telovadbi
LJUBLJANA. 16. — Dvoboj moških in ženskih reprezentanc Slovenije in Avstrije v o-rodni telovadbi se je končal z zasluženo zmago Slovencev.
V skupni oceni je zmagala Slovenija s 563.45 toč. ; 553.20. moški 336.15 : 334.05, ženske 226.60 : 219.15. Najboljši pri moških v skupni oceni so: 1 Grubental (Av.) 57.30, 2. Tom-Išič (S.) 57.10. 3. Weithas (Av.) 50.90, pri ženskah pa; 1. Rozman (S.) 38.5Q. 2. Lunaček (S.) 33.20, 3. Smolnikar (S.) 38.05. INa posameznih orodših so jzmagali:	možki — preskok:
Grubental (Av.) 9.75, bzadlja: VVindrr (Av.) 9.75. konj z ročaji: Winder (Av.) 9.75, krogi: AVeithas (Av.) 9.75, prosta vaja: Grubental (Av.) 9.70. drog: Grubental (Av.). Tomšič (S.) 9.80; ženske — preškok: Lunaček (Sl.) 9.65, bradlja: Rozman (Sl.) 9.80. gred; Lunaček (Sl.) 9.65. prosta vaja: Rozman 9.80.
MARIBOR. 16. — Olimpijski kandidati v teku na 5000 m niso dosegli norme (14:35), ki je potrebna za odhod v Helsinki. Njihovi časi: 1. Mihalič 14:44.3: 2. Ceraj 14:50.1; 3. Pavlovič (vsi trije P.) 14:42.4; 4. Ilič (C. z.) 14:53.1; 5. Štritof 14:56.2; 6. Stefanovič 15:10.8: 7. Cetinič (vsi trije P.) 15:44.3.
NEAPELJ, 16. — Italijanska reprezentanca v vaterpolu je premagala v Neaplju dvakrat zaporedoma Nemčijo. Prvi dan je bil rezultat 11-4, drugi dan pa 7-3.
PARIZ. 16. — Severnoafriški tekač Alain Mimoun je postavil nov francoski rekord v teku na 10.000 metrov v sijajnem času 29:38.2. Tudi prejšnji rekord je držal Mimoun.
■sojajo ta incident in ga pripi- vcioncistojnin virov-j®' sveo-sujejo nestrpnosti sovjetskih | ska vlada pred dnevi pretre-
,|WWW^.FWWVW|VVWWWWUFWiWWWWVWW^.AWV5^Ay5^.VW‘.%'.,.V‘W.*.V.,.‘.*.y.■■VAV.WWWAV.WAWiV/AWAAWAV.VAV.W.WAWAW.VW,V.’.V.’.V.,WAV.VAWAVAV.
glasba. 14.15 Križem po }f{ skem. 14.30 Igra orkester »"A.
Portoroža. 18.30 Aleksander
mas: Dama s kamelijami - 1*3 Koncert za violino in
dal.). 19.00 Giuseppe T&Z
d-molu. 19.15 Poročil*-
Umbcrto Giordano: »Andrea nier« opera v 4 dej. 23.30 s* poročila.
TH*T II.
306,1 m ah 980 kc-sdf
7.15 Poročila. 7.30 Jutranj*'«» b?, 11.30 Lahki orkestri. H-;,,«#-ročtia. 13.00 Glasba po *!>
14.00 Poročila. 14.15 Lahke I" ,J dije,	17.30	Plesna	glasba-	',jn»
Mozart: Koncert št. 5. za vl%:i, in orkester. 18.43 Vaški i^fci-19.15 Simfonični stavki. t^Lna, ganski motivi. 19.45 I’olLi>?-
20.00 Pestra operetna 8 »k«
20.30	Aktualnosti.	20.45	" m
melodije. 21.00 Dramatizira11*} o) vest.	21.30	Pestra	glasba-
Delibes: Lakme, 3. dej. 22-3". jo černt melodije. 23.00 Va1£K tangi. 23.15 Poročila.
TKST J.
7.45 Jutranja glasba. Il-®® .3.3O fonična glasba. 12.15 Pesml:TreU* Italijanske	pesmi.	14.15	' t|vi-
stran. 14.25 Ciganski “L pe-
17.30 Spored BBC, 18.00 snlkov. 19.50 Športne ves«1- . ji Večerni spored. 20.30 Pe5 -i,4) melodije iz Culver Cityja. Operna glasba. 23.30 glasba.
H V « V E N I J *
327,1 m 202,1 m 213,1 m
12.00 Igra orkester Ra^f, jgT* ljana. 12.30 Poročila, l^.jei* Vaški kvintet. 14.30 Iz >“*Up* operet. 18.30 Nastop JfJ poj* Glasbene šole Moste. lft* ipori-žensk) zbor SNG iz	»*
19.30 Poročila. 19.40	* _i»#P*
glasba. 20.15 Orkestralna čjj 1» jugoslovanskih avtorjev, “a po* Primorskega festivala. 32-ročlla. 22.15 Pregled sP®r‘ ccfJ’ naslednji dan. 22.20 Fran oP-bert: Klavirski trio v B*“	(pr1'
99. Izvaja Slovenski trl°
nos iz Maribora).
CluaUb. Uiclmib
8.
 v \ZVTA
Prevedel prof. dr. Fr. Bradač
—n—1-
»Gospod!« mu jc zaklical doktor v veži z zloveščim, groznim glasom; vzel je iz žepa posetnico lij rekel: »Moje 1me je Slammer — doktor Slammer, Iz sedemindevetdesetega polka — moja posetnica, gospod, moja posetn1ca!».
Hotel je reči še več, toda jeza mu Je zadušila glas.
«Ah!» je hladnokrvno odvrnil tujec. »Slammer — zelo hvaležen — velika pozornost — sploh nisem bolan — Slammer — kadar zbolim — vas pokličem?!*.
»Vi, vj ste lntrigant, gospod!« je sqpel doktor, «sleva — sbraho — petec — lažnivec ~ vi — vi — ml ne boste dali svoje posetnice, gospod?*.
»Ah, že vem*, je dejal tujec, na pol vstran obrnjen, »kuhano vino tu premočno — liberalen gostilničar — zelo nespametno — zelo — limonada je dosti boljša — velika vročina v dvorani — starejši gospodje .— jutri bo za to pokora — zelo kruto*, ln je odstopil dva, tri korake.
»VI stanujete tu v hisl; gospod*, je rekel og-orceni mali mož; »vi ste pijani, gospod, ampak jutri zjutraj boste čuli o meni. gospod! Vas bom že iztaknil, gospod, vas bom že iztakni!*.
«Bolje bo, če me najdete zunaj hiše*, je odvrnil neomajni tujec.
Doktor Slammer ga je pogledal neizrekljivo besno, ko si Je posadil klobuk na glavo; tujec in gospod Tupman sta odšla v Tupmanovo spalnico, da vrneta nič slutečemu Winklu izposojeno perje.
Gospod Winkle je trdno spal. tujec je bil strašno šaljiv in gospod Tupman, ki je bil od vina ter od sijaja dam in. sveč ves opojen, je gledal na vse to kakor na neprekosljivo salo. Njegov novi prijatelj Je odšel in slednjič mu je uspelo, da je po dolgi vrsti težkih in zamotanih evolucij dosegel posteljo, potem ko je precej težko našel odprtino svoje ponočne čepice in pri poskusu, da bi upihnil luč, prevrnil svečnik.
Komaj je drugega jutra odbila ura sedem, že je bistrega duha gospoda Plckwicka prebudilo, iz nezavestnega stanja, v katero ga je bil zazibal trdni spanec, glasno trkanje na vrata.
»Kdo Je?» zaklical ter se vzravnaval v postelji.
«Hlapec, gospod*.
«Kaj hočete?*. »Oprostite, gospod, ali bi mi megli povedati, kateri gospod od vaše družbe nosi moder suknjič s pozlačenimi gumbi, ki stoji na njih P. C.?».
»Suknjič so mu dali, da ga osnaži*, je mislil gospod Pick-wick, «in ta človek Je pozabil, čigav je. Gospod Winkle», je zaklical glasno, »v tretji sobi na desno*.
Hlapec se je zahvalil ln odšel. »Kaj je?» Je zaklical gospod Tupman, ko ga je glasno trkanje prebudilo 1z njegovega miru. zakaj spal je z gospodom Winklom v isti sobi ln njegova postelja ,ie stala tik pri vratih.
»Ali bi mogel govoriti z gospodom Winklom?».
«Winkle — Wtokle, nekdo želi govoriti z vami*, je klical gospod Tupman, se obrnil na drugo plat in takoj spet zaspal.
«Z menoj govoriti!* Je rekel gospod Winkle, skočil brž Iz postelje ter se za silo oblekel; »z menoj govoriti! — tu — tako daleč od Londona — kdo neki bi hotel govoriti z menoj? Kdo spet hoče kaj od mene?*.
»Neki gospod v gostinski sobi*, je dejal hlapec, ko je gospod Winkle odprl vrata in ga vprašal; »gospod pravi, da vas noče prav nič zadrževati, gospod, da pa ne more sprejeti nlkake opravičbe*.
»Zelo čudno*. Je odvrnil gospod Winkle; »takoj pridem*.
Oblekel Je domačo haljo ln tel doli. V gostinski sobi, kjer so ravno pometali, je uzrl oficirja v službeni uniformi, ki je gledal skozi okno in se obrnil, ko je slišal, da ,1e gospod Winkle vstopil; strumno se je priklonil, rekel strežnici, naj odide, skrbno zaklenil vrata in rekel; »Gospod Winkle, če se ne motim?*-
»Moje ime je seveda Winkle, gospod*.
»Gotovo ne boste presenečeni, gospod, ako vam povem, da sem prišel v imenu in po naročilu svojega prijatelja, doktorja Slammer J a*. v
Gospod Winkls pa Je bil presenečen In odvrnil je začudeno; «Doktorja Slammerja?*.
»Doktorja Slammerja. Prosil me je. da vam sporočim, da je bilo vaše sinočnje vedenje tako, da ga ne more strpeti noben gentleman in ~ kakor se ne bi noben gentleman vedel nasproti drugemu gentlemanu*.
Začudenje gospoda Wlnkleja je bilo tako naravno in očitno. da je to prijatelj gospoda Slammerja moral opaziti. Zato je nadaljeval:
»Moj prijatelj, doktor Slammer, me je prosil, naj pripomnim, da je trdno prepričan, da ste bili skoraj ves večer pijani in morda sami niste vedeli, kako surovo ste ga užalili; če bi vi svoje vedenje s tem opravičili, je pripravljen, sprejeti
v«f
\vinki«
če«®:
orosit
pismeno častno izjavo, ki jo bom jaz narekoval*-«Pismeno častno izjavo?* je ponovil gospod zavzet.
»Gotovo poznate drugo možnost satisfakcije*. je krvno odgovoril oficir.
«Vam je bilo vaše poslanstvo k meni imenoma nar?'ni ž' je vprašal gospod Winkle, ki od vsega razgovora doslej zumel niti trohice.
«Nisem bil sam navzoč; ker niste hoteli dati Slammerju svoje posetnice, me je ta gentleman napro naj izsledim gospoda, ki je imel na sebi zelo neobičaJ'-’ |U s pozlačenimi gumbi, na katerih je bila doprsna P00 črki P. c.*.	-	s#!
Strmenje gospoda Winkla je dospelo na višek, ko j g]ani tako natančen opis svojega suknjiča; prijatelj doktor) merja pa je nadaljeval:	d**
»Po tem. kar sem sIHal od strežnikov, sem Prep se Je lastnik omenjenega suknjiča včeraj popoldne ^ g» tu še s tremi gospodi. Poslal sem torej h gospodu, k:1 -0til opisali kot prvega te četvorice; le-ta me Je takoj vam*!	vg	pi	s®
»Gospod Winkle bi ne bil mogel bolj ostrmeti. _ svoJe?* bil najvišji rochestrskl stolp nenadoma premakni va mesta in se postavil ravno nasproti gostilne. »J * nUtek-misel je bila, da mu Je suknjič ukraden- <fDov0	.,,1
Je rekel. »Moram gori v svojo sobo. Takoj se vrn • 1e jjjt Nezaželeni obiskovalec Je ugovarjal, gospod vw 'n&r*. gori v svojo sobo ter je s tresočimi se rokami natanč®*^ Suknjič je ležal na svojem mestu, videli pa so se pu ogledu sledovi, da ga Je imel prejšnji večer nekdo
(Nadaljeval*
Glavni urednik BRANKO BABIC,— Odg. urednik STANISLAV	RENKO.	-	UREDNIŠTVO ULICA MONTECCH1 St. 6. 111	nad. - felefon Stev. UJ-Bu«
In 94-638 — Poštni predal 802. UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št.	20.	— Telefonska št. 73-38 — OGLASI;	od 8.30 .	12 ln od 15 . 18 — Tel.
73.38   Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca:	trgovski	60,	finančno-upravnl 100, osmrtnice 90	lir. — Za	FLR.I: za vsak mrr« širine 1
stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod	ZTT. —	Podruž.: Gorica. »JI. S. Pclllco MI., Tel.	11-32. Koper, Ul. Battistl 30U-I. Tel. 70
ta 350, četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. rupuh. Jugoslavija: Izvod	-IsT-
. ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega tp0ZriZQ.z, •
NAROČNINA: Cona A: mcaetria Poštni tekoči račun *a STO
Ljubljana Tyrševa 34 • tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaš.. '-’*
tiska D-