Razne novice. Godovl prihocTnjega tedna. 12. n°delja: 1. po razglašenjn Gospodovem; Arkadij,-mm&aee; Ernest, škcf m..^. " 13. pondtljek: Veronika, deviea; Bogomir; Leoncij78kof. 14. torek: Hilarij, škof; Feliks iz Nole, Bpoz. p^ 16. Breda: Pavel, pužčavnik; Maver, opat; Romtd. 16. četrtek: Marcel, p ; Ticij. x| t jgj 17. petek: Anton, pušfavnik; Sulpicij, škof. "(tl8i3 -W% 18. subota: Sv. Petra Btol v Rimu; Priska, devica in mn^enica. 19. nedeljs: 1. predpnstna, Kannr, kralj; Marija in Mkita, m. * Osebne vesti. Poslaneo Pišek je na brvi spodrknil ter tako nesrečno padel, da si je zlomil rebro. Želimo, da bi fcmalu popolnoina okreval. — Poslapci Jarc, dr. Korošec in dr. Krelc imajo dne 9. in 10. ja-j nuarja socialno-politični tečaj v Spljitu v Dialmaciji j in dne 11» t. m. v Sibeniku. " ¦s Na znanje. Ker stroji radi velikega Stevila iztisov, v katerih se tiska sedaj naš list, ne morejo zmagati dela v enem dnevu, smo prlniorani, od slej skleniti uredništvo že v sredo opoldne. Naj blp-gDTolijo naši sotrudniki to upoštevati. * Nov llst. Organizaoija jugoslovadiskih h.rščansko mislečih železničarjev, ,,Prometna zveza" r Ljubljani, je zacela izdajati nov list, ld se imtHiiie ,rŽelezni6arski Glasnik", List bo izhajal.l. in lft. iine v mesecu, Celoletna nanočnina znaša; 3 K 60 Tin. Cl.ani ,,Prometne zveze" dobe list brezplabno, ,,2«teznigarski glasndk", katerega nažim slovenskim i»leziiifiarjem toplo priporočanio, se naro&a v Ljubljami. Dunajska oesta, gt. 9. * Stara pesem. Slovenj&bistriŠki okrajm ¦&*,- stop, ki postavno že davno rii vefe pravilno a->st*v- ljen, pošilja na občine okrožnice, v katerih jim aa- trjuje, da jim vsled slovenske obštrukcije v Gradeu ne more dati za ceste nobene podpore. Gospodje «• mislijo daleč, sicer ne bi mogli Siriti tafce neuraBostir J?a6u.nimo! Do začetka slovenske ob&truKciie so obfei- Sie in okraji dobivali cestne podpore. Dagies pa st plačujejo ravno iste deželne doklade kot ob zač«tku Jobštrukcije, Zakaj torej ne dobivajo obftin© ve!S pod- «)or? Denar je gotovo tukaj, Ali ga deželni odbor »a^ fmOvoljno.noŽe dati, ali pa isti denar, ki se je i»d«jal fprej za ceste, gre za druge stvari. Kje je torej tufej ikrivda slovenske obštrukcije. Drugi nemžikiitarski o- »kraji so hoteli že pred leti širiti to misel, a so j» Ut sro opustili, ko so uvideli svojo nespamet. S«d»« j« začel slovenjebistriški okraj peti staro pesern. * Nemška sodba o obštrukcljl. NeraSki otrajHi zastop v Neumarktu je imel dne 28. decembrji m. L plenarno sejo, v kateri je nemski poslaneo Riegler priznal: Z ozirora na te razmere !C(Obš.trukcijo) t d«ž. zboru se mora vedno zopet povd<arjati, tla tudi T«Žina deželnega zbora ni brez krivde .. . Tako govori neniSki poslanec o slovenski obštrukciji, iz česar pa6 dovolj jasno sledi, kakogrdo naši liberalci in new*»itarji glede obštrukcije zavijajo resnico. * Znorelost. Nemški Mihel v Bismarkovi ulici v Ptuju, ki se kot pravi slepar objlagi y slovenskb ob- jleko, ,,Štajerc" po imeim, si hoče zaslužiti počen groš hn zato piše to budato: ,,Slpvenski ftasopisi so tisk&ni [in 6rno na l>elem dokazujejo protiavstrijsko mišljenje ; prvakov," — Med vsemi listi je pač najmanj v frank- lurtarske cape zaviti ,,Stajerc" poklioaii, da bt učil slovensko časopisje avstrijskega domoljubja. To je vendar že znorelost, ako izdajalski nemškutar kritizi- ra Sasopise, koje pusti c. kr. državni prav'dnik mirno iziti! * Otroč]! napadi. Cim niirnejši je oeljski ..Narodni list, tem neumnejša postaja ,,Sloga". Urednik pri Sv. Itoku ob Sotli je izvcdel, ker ima tako dobre zveze z ministri, da so slovenski poslanoi zato glasovali za vojne predloge, ker je dobil Šušteršifi za pollalitne kranjsk.e zadruge veŠmilijonsko posojilo. Kolikor besedi, toliko laži. Kaj pa je dobil liberajni poslanec dr. Ravniliar, ki je po poroČilu vseh ljubljaiiskih listov tudi glasoval za vojne predloge? Tio nam naj raje povedo liberalni listi. Sploh je treba v«li-ka nepoštenosti, ako se napadajo naSi poslanei zaradi kakega glasovanja, a o liberalnih poslarjeili se molfti, ki so ravno tako glasovali. 0 vojnih predlogih pa je naša sodba čisto kratka: Ako ne dam v vojski dbmovini vsega, lc.ar potrebuje, proti odškodnini, pa. si bo vojskujoča se domovina vzela broz odSkodnine, kaibo rabila, Boljša postavno urejena odškodnina kot ni6l * liiberalna orgaulzacija. V Rajlieiiburgu se ]« ustanovilo liberalno politično društvo. Urednik ,,Slov, Naroda", Lesiiičar, je govoril o balkanski vojski in Kmečki zvezi. ,,Namdni List" je s s.Hodom zelo zaflovoljen in z veseljem obdarovaaega berača poro a, _da znaša članarina za (iruštvo 40 vin. in da. jc takoj pristopiio 32 članov. Torej je nesla liberalaa politika a Rajhenburgu 12 K 80 viri. Cisto po advokatski zra^ čunjeno, Živela ,,plodonosna" liberalna orgamzacija! * Liberalno delo. Zadnji cas opazujemo, da so zafteli liberalci s podrobiiim delom. Ustanavljajo v važnejŠih krajih politična društva, ljudske knjižnice, prirejajo manjše shode, širijo liberalne časmke ter si hoČejo na ta naSin pridobiti vec trdnili tal. Na shodih, na katere vabijo pod pretvezo balkanske vojske tudi naše pristaše, govorijo sladko in milo, kot bi jili bila sama ljubeznjivost in rodoljubje. Liberaleo je lisjak! Premotil bi rad naše pristaše, a ker se to ne da dosef-i z vednim zabavljanjem cez Kmecko zvczo, pa rabijo zlobno sredstvo hinavstva, Soin šljeniki i:ozor! Bodite previdni! Ne pojdlte liberalcem na limanice. Naš odgovor na liberalno ovinkarsko rovarjenje naj bo izpopolnitev naših krajevnili'organizacij, političnili., nopolitienih iro mladinskili. Ziniski čas je oas llela za stranko, * G. Vilko Weixl je pokazal, da iii sanso razprodajalec drznega in imdobnega nemškega lista,,Der noue Blitz", teraveč tudi lijegov zvest čitatelj. Dokaz za to je med drugim tudi njegova izjava vi ,,Slovenskera Narodu", ki moeno diši po pisavi omenjenega casnika, 0 naSem listu izraža g. Weixl v slogu svojega nemškega vzornika in v slabi slovenšSini sodbo, da je ,,.SlovejiSki Gospodar" ,,v blatenju in Uujskanju že znan". No, g. Weixl, o ,,znaniu v blatenju in bujskauju" se ne bomo prerokali ne z Vami, nie s ,,Slov. Narodom", kateri je po Vasi izpovedi Še ved.no objavil VaŠe vposlane notice in mora biti potemtakem VaŠ ,,leibblatlc". Co bi šlo za to, komu se r.aj ,,v znanju v blatenju in li'ujsklanju" prizna prvi red, se mi v tekmo siiti ne spnstimo, ker bi gotovo ostali daleč za svojimi konkureiiti. Sodbo samo, ki jo je g. "\Veixl iziavil 0 i:'is, pa seveda sprejemamo z, isto skrnšeno spoštlji\-ostjo, s katero so nas preSinile in uničile ,,uniČeva-lne" besede, ki so jih, zapisale "\Veixlovo kolendre o siovenski krščanski sti-anki, Sicer pa se Weixlovi napovedi, da bo ,,tudi nadalje §e dolal v procvit slovenstvft i.n svoje trgovine", pridružujemo z željo, naj se inu vedno smelilja sreča na nlegovih :,slovenskih" in ,,trgovskih" potih. Da ste najTi zdravi, g, Vilko^ * Davka prosto klauje živine. V ponofini seji od 28, tlo 2&. Seoembra 1942 je sprejela ploslaiiska zbornica za živinorejce jako važen zakon. Seda/i volja Še zakon z dne 16. januarja 1877., drz, zak. štev. 00, da mora plaeati užitnino lasfciik živinčeta, ako ga je rnoral zaklati, oziroma pobiti v sili. Ako n. pr. žival zboli, ponesreči, ako jo zadene strela Itd,, je lastnik prisiljen, da jo pobije ali zakolje: In če proda sarno nekaj mesa, mora placati državno užit.r.ino in deželno doklado, T,arifa od volal? bika, krave in na.d leto starega teleta znaša y krajih z do 20.000 prebival<i 10 K 8 vin., v krajih z do 10.000 probi-./n.lci 7 K 6 viri., v ostalih1 raanjSih, krajih. 5 K 4 vin. Ako se žival preobje in jo mora Instnik zaklati ali pobiti, je to za reveža že itak r.esreS.a; plačati pa raora Še užitnino, al«) odproda le nekaj mesa odi pobite živine. Kme'cki poslancl so že neka.j let pozivali vlado, na.j predloži zak.onski načrt, po katerem v takih siuSajih ne l>ode treba plačevati užitnine in doklade.. Vlada je tej zalitevi ustregla in z novim letom 1913 stopi y veljavo nova določba. V vsajcem slucaju pa mora lastnik naznaniti županstvu riajkasneje v 12ih urah, alko je v sili moral pobiti žival. Vlada je tudi izjavila, da smo žival zaklati ali pobiti tudi mesar, toda meso sme proilajati le lastnik živali. * Nova orožniška postaja. Pri Sv. Antonu v Slov. gor. se je s 1. januarjem 1913 ustanovila nm'a orožniška postaja. * Vojaški konii. Vojno mijiistrstvo razgla&a, da se bo leta 1913 oddalo sledeče število konj v za-sebno uporabo: od 15 dragonskih. polkov 819 konj, od 16 huzarskih polkov 897 konj in od 11 ulanskih polkov 608 konj. Kot nadomestilo za te konje bo vo]aška uprava nakupila2334 kcinj-novincev. Kdor hoee dobiti voja^ke konje v zasebpo uporabo, mora takoj za^etkom leta 1913 vložiti na vojažfko upra\o tozadevi!O prošnjo. * Zimskc manevre namerafva vpeljati vojaSka uprava pri Betah, Kakor so bili dosedaj v navadi poletni manevri. V to svrho se bode inoralo vojaštvo vežbati tudi v prenoficvaoju na prostem, v kolikbr bodo to dovoljevale klimatične (vreme.nske) razmere. * Vojaško zadeve. Leta 1913 se bodo vr&ile orožne vaje deželne brambe v dveh rokili. Vajc prvoga roka se začnejo dne 15. julija, drugega pa 1. beptembra. K tem orožiiim vajam so bovpoklicalo moštvo, katero je vezano, delati letos orožne vaje, in ono, ici je z istimi zaostalo. MoŠtvo 11. in. 12, službeniega leta se ne vpokliče. R>ljedelcem in kmo6kim delavcera ie dovoljemo, da si laliko izberejo Cas, kadar bi jim boIjie soddlo delati orožne vaje. Dotičniki morajo to takoj javiti pristojnemu županstvu. * Mnogo denar.a stajie vojna. Avstrijo stujio vojaštvo v mirnem času na leto 400 milijonov kron. Kaj bi stalo v vojnem Casu, nam ni znano. Iz Nem?-i- je nani je zjian tak prorafiun in tega vzemimo za merilo. Armada 3 niilijone mož bi stala na- dan 18 milijonov niark, na mesec torej 450, in na leto 'J480 milijonov jnaik7 To so številke, ki naj dr2avnii;o pouče, da se z vojskaini ne )>o iifblažila že itak skra;ino neznosna draginja in kako draga je godba s kanoai in pu?:kami. * Nasledkl vojske. Listi poročajo, da je vslecl balkanske vojske od 1. ok.tobra do 31, decombra 1912 propadlo v Avstriji 460 tovarn, velikih trgovin in obrtov, ki so vsled vclikih dolgov (182 milijonov kron) nionile ustaiviti delo. Zastal je ves promet na Balkan, denar je postal drag in .,krah" je bil nelzogiboa. Na tisoče in tiso6e delavcev in uslužbencev je izgubilo svoj krisli. * Davck na vžigalice se lx> uivedel v Avstriji. Vlada I)o v kratkem predložila držp,vni zbornici predlog o uvedbi davka na vžigalice. Vladjii račanarji ,so preračunili, da bo vrgel ta davek na letp 15—18 milijonov kron. Ker so tovarnarji vžigalic vAvstrij. združe.ni v d,ve veliki družbi in se vrši prodaja po eni osrednji pisarni, bo vlada lahlko preračunala ilavck", posebno, ker bo finan,cnim uradnikom odslej vdavčnili zadevah dovoljen vpogled v trgovske knjige. * Novi društveni zakon. Že otl ieta 1874. so poslaiici z.alii;>vali izpremembo druJ>tvenega zakona iz 1. 1807. 'iocia Se-le leta 1810 ss je vistavni odspk lotil dela. Lani je predložila vlada nov načrt, ki ga je odsek nekoliko predelaL Od leta 1867. se je javno življenje v Avstriji jako razvilo. Odkar imamo splošno in onako volilno pravico za državni zbor, za.nimajo se vsi sloji prebivalstva za politične pravice. Tera razmGTarn stari društveni za<kon veo ne odgovarja. Obširna razprava je bila v odseku o paragraiu 2., ki določa, da društva v zmislu tega zakonai niso verske in cerkvene drnžbe, kongregacije, redovi, razne pridobitne zadruge, denarni zavodi, strokovna društva, bolniške blagajne itd. Sliod društva mora biti naznn,iei! 24 nr preje oblastvu. JavniH sliodov se ne snio;:o udeleževati osebe, ki niso clani ali povabljeni gostje. Na sliodu ne sme imeti nilice orožja pri sebi. Na vsak sUod snie poslati vlada zaistopnika, ki ima prostor poleg predsednika m pravico, čla sliod razpusti, a.l-:o so zgode nevarni neredi. Težko je Wlo določiti, katera društva so strogo politicna, katerili se morajo inozemci in osebe pod 21. letom udeleževati le z dbvoljonjera politiSiie oblasti. To je: takira osebam more1 politična oblast prepovedati ndeležbo,. Strogo politifena druStva morajo na zahtovo v enem tednu oblasti nfaznaniti svoje 81a-ne. Bistvene izpremembe so: Vlafla nlraa pra. vice, oiiie.jiti števila članov v najčelništvu političniii društev; druStva niso dolžiia redno oblasti naznanjati elane; politična društva smejo uista.navlja.ti podruznice in zveze; razveljavljena je določba o razsodižčili in prepoved društvenih znakov. Najvažnejša izprememba pa je, da smejo biti tudi ženske članioeiMitičnih društev. Druga važna določba je, da sme.io biti Slani političjiili društev naimaiii 21 let stare osebe. Zbornica je sklenila, da stopi novi drustveni zakon v veljavo s 1, majem 1913, * Zn.družni lefiaj v Marlboru se priSne v ponedeljek, dne 13. t. ra., ob /2IO, uri .iopoVdre v pisar;ii Zadružne >;vež8, KoroSka cesta 5. V teirick,' dne 10, t. m,, se l>o v tečaju razpravljalo 0 seslavljanju raSunskih zakljuckov in se prifiakuje ta dan voč tajnikov posojilnic, ki si žele svoje znaiije razširiti. * Vzorne tečaje bo priredil tudi, kakor že dosedaj, c. kr. obrtno-pospeSevalni urad na Dunaju v več rokih za mizarje, krojače, čevljarje, kolarje, kljucavnifiarje, elektro- in vodovodne inStalaterje, krznar.ie in več drugili. Za pojasnila 0 udelpž tvi tecajev zavoda za pospoševanje obrti, knkor tudi vzornih o!>rotov na Dunaju, naj se obraGa na naslov ,,Zavod za pospeševanje obrti na Krajijskem" v Ljnbljani, Dunajska cesta st. 22, ki podiaja iste brezplaSno. ¦ ; All bo letošnia zima ostala mila? Sloviti vreinenski opazovalec župnik Schjnucker na Virtemberškem :e že za^etkom letošnje zime prerokoval niilo zimo. On in še več drugih vnetih vremenskih opazovalcev trdi, da se delijo zime v dve casovni dobi. Vsaka dob.a obsega 11 let. In Solimucker pravi, da, živimo sedaj v dobi milih zim. Ce lx> le res. Sicer si pa želimo na kmetih malo ostrejše zime in vsaj toliko snega, da bi zamogli drva in druge stvari spravljati k liiši. V hribili se sedaj ne more z živino nikamor in posestniki gozdov no raorejo z lesom v dolino. " Ys& društva, politiBna in iiepolitična, opozarjaano, da je sedaj Cas za ob<5ne zbore. Obenem pa pristavljamo prošnjo, naj nam 0 zborih poroPajo prav kratko, kor nam prinianjkujG vkljub razsežnosti lista prostora, * Iz politične službe. Okra.jni komisar dr. Emil iAiboc je imenovan za namestniškega tajnika na Štajerskem. * V Avstriii so ku|e denar za Bolgariio. Nižjeavstr-ijska eskomptna družba 1)0 v družbi z ogrsk.o trgovskb banko in narodno bolgarsko hrajiilnico i/.vršila kovanje bolgarskega srebrnoga in bronastega denarja. Kovalo se bo priliodnjo dni srebrncga deiiarja za 5,000.000 lovov (olcrog 5 milijonov kron) in 50,000.000 koma-dov bronastili. novfiif'.e\\ Polovico tega denarja se bo kovalo na Dunajii, polovico pa v Kremnici. * S svctovnega ti*žišča. Iz Dunaja in Bndimpešte poročajo, da je dne 4. januarja na žit.nem tržišfeu se zaSela ccna žitu zopet dvigati. Pše.nica jo pridobila 5 vin., rž 5—10, oves 10—15 vin. pri 100 kg. Koruza in je6m&n sta ostala pri stari coni. Tudi ta teden se pričakuje zopetno 'dviganje ceti, — Cena sladkorju se poviša za 1 K pri 100 kg. Med tem, ko so ecna sladkorju zvišuje, pa postaja kaiva ceneiSa. Listi nainreB poročajo, da je padla cuiki '^avi za približjno 5—10 K pri 100 kg.. V cvropskih1 trgovskib pristanisMh, posebno v Trstu in Hamburgii, le/.i nad 200 tsoč velil'.ih vrefi kave, ki fiaka na. kupce. V Ameriki je b.aje so 920.000 vree k'ave nepr>;Tane, Mnogo braziijskili veletržcev s kavo je radi špekulacij izgiitvilo i;a st-)tiso;-o kron pri kavni trgovini. — Cen.a živini je lie zpremen.iena. — Veliki lesni trgovci so zvi&ali ( eno lesnim izdelkom za 2%. — Za svinjskc kože (siii-ove.) se placuje HO—90 vin, za 1 kg. * Z& RudeCl kni. Martin Natlačeu pri or. FrančUku v S«r. dolini je p< s al 26 K 10 vin. Nabrali udje izob aževalnega društva. * Še nikd«r se ni sgodilo, da bi za sibske erečke iz leta 1888 bilo toliko zanimanja, kot ga je sedaj. Pravi vzrok tfga z*nimanja je težko dognati, gotovo pa j°, da veliko privlačne sile fa-ži v dejstvu, da atnjiu.o pred velikim žrebanjem <15 janaarja), pri katerem bo izžreban glavni dobitek čistih 100 000 fraokuv. Kdor hofce t srečaem slučaja ob gat ti, pri tem pa z» srečko le m&lo izdati, za tega je ustvarjena srbska državna erečka iz leta 1888. Velikc *ei npa ja do bogastva pa nudi seveda taiška srečka s svojimi bogatimi glavmmi dobitki v znesku 1,800 000 frankov vsako leto. Turska srečka je dražja a zato dragocenejša. Pra i radun»r bo prav gotoTo izračunal, da je turška srečka cejcenejša. Slov. Straža pripjrtča cbe in sicer vsakemu ono, ki ustreza njegovim razmeram. Opozarjamo na današnji tozadevni oglas Slovenske Straž«-. „81. Str " 88-1 * S<»v St^aži je poslala mladenka Sketa Tere^ika iz Braslovč 1300 lepo urejenih Lbrabljenih znamk kot BOToletao daril.-e. Sv. Oče in mladina. Že večkrat smo imeli priložnost porocati, da je sedanii Sveti Oce vnet prijatelj katolišldli1 mla Unskili organizacij. Pred Božičem dne 22, decembra, ]e s,;re_ jel predsednike italijanskih katoliških društev ter iili milo in srcho opominjal, naj bodo pogumni b'olcv;iiki za nacela svete katoliške cerkve iii .naj priborljo tom nafielora veljavo tudi v vsej jaivnosti. Papož PijX. menda nima srčnejše želje, kakor da zbere mladino vsega sveta okoli Kristnsovega križa. Vse prenoviti v Kristusu! ]e geslo soda?ijega papeza in to geslo lioBe Sv. Oče v prvi vrsti ure.sr.ieiti pri mladini, Odkar sedi na Petrovein r;restolu. se neprenehoma trudi, dia bi ravno otrokom in. mla iini zravaal pota do večnega zveličanja. Otrokom Sovoljuje vraui mladosti spre.icmati NajsvetejSe, trudi so za poglobljenie verskega ponka pri lotrocih, in v Rimu ustanavlja sam katoliške zasebne šole in jim ilaje v zunanjih, vatikanskih zgradbah1 potrebne prostore na razpolago. Kadarkoli se nudi najnianijša prilika, opozarja na važnost dobre mlaidinske vzgoje. PapeSevo srce bije goi-ko za mladino. Vzgled Sv. Očeta naj nas vspodbuja, da !x>mo tudi v novem letu negovali na§o katoliško mladir.sko organizaci]o. Ljubimo ml.aflino in skrbimo za-njo v cerkvi in izven cerkve! Češko katoliško časopisje nam tjoroea, da so je tam z ozirom na brezversko in socialisltično organizacijo med inladijiO meseca decembrakršftansk'o-socia.lna; stranka v Pragi nanovč posvetovala, kako zopet poživili in pomladiti na Ceškem katolislco mladinsko organizacijo, Sprejela je poseben nacrt češkega KatoliŠdega odbora, ki predlaga enotno organlzacijo ;¦; osrpdnjim vodstvom v Pragi. Sloven^ka mladina, zbiraj se okoli svojega Sv. Oceta, organiziraj se po njegovi zelji .naprej v Katoliških društvih1 in se vzgaiaj za važno nalogo, ki ti je po njegovi želji za sedanji 8as d'olo<Seria, namref da vse pronoviS v Kristusu, Mariborski okraj, m 3VIai*i")O3*. Dne 2. januarja je nagloma nmrl tukajgnji odvetnik dr. H, Lorber, Bil je velik Neniec; njegov oce je bil kmečki sin iz Slovonskih goric. m j^aribor. Za zupana je bil djie 2. t. v,\. i/,voljen dosedanji župan dr. Sch^taiderer, za podžupana pa poslanec Wastian. Po Mariboru se govori, da ostane Sclimiderer žnpan le do 18. avgusta 1913, ko se bo blagoslovil in otvoril novi dravski most, potem pa bi prevzel županstvo \Vastian. K otvorit.vi dravskega mostu bo baje povabil mestni svet enega člana eesarske hiše. in Studenci pri Mariboru. V nedeljo, dne 12. t, m., iina naše Katoliško sloviensko izobraževaln druStvo večjo predpustno veselico, Nastopijo 'dlomači tainburaši, Pridite Slovenci polnoštevilno.. Zaftetek oh 4, uri popoldne. VrŠi se pri g. Frasu, m Sludcnci pri Mariboru. V ponedteljek, dnc 6, t. m. ponolilne je umrl nagle smrti tnkajšnji Župaii L. Sclijnuckensclilag. Rajni je bil miron Nemec. m Jarenina. ObČni zbor Bralnega društva j« na novega leta dati ob obilni udelpžbi krasno uspel. Z navdu&enjem se je sprejeto poro?:ilo oilbora o delovanju druStva, ki je priredilo preteklo Ie1o vcfi shodov ter veliko Slomšekovo slavnost. Prebralo se je nad 800 knjig. Udov je okoli 150. V novi odbor so i/.volieni: Franc Sekol, predse'dnik; Martin Vrzelak, podpredsednik; Fr. Šparl, taj.nik; Al, Drozg, blagajr.ik"; Mih. Flakuš m Jan. F3reg, knjižničarja, ter Milia Sekol in Fr, Potrč, odbornika. Po zanimivem govoru S, a. kaplana Vrzelaka: ,,Cosa se ii(limo »od baljcanskih Slovanov", jo sledil šaljiv srefolov. Upamo, da bo naše društveno delovanje še tudi nadalje uspeSno. m Jarenlna. Tukaj dpbimo v kratkem baje «elo 2 nemški Sulr. UIW na Pesjiici, ..DieKornstockschule", in eno v Dobrenju, za katero je pred nekaj leti zapustil neki plemenitaS ve6 tiso&akov. SreCna mati Slovenija — Germanija! m Jarenlna. Dne 6. .januarja na praznik sv. Treli, Kraljev, je imela naša Mladeniška. zveza ob6ni zbor. V odbor so voljeni: Fr. Sparl, predsodnik; Mart. Vrzelak, tajnik; Alojz Drozg, blagajniki: Mili. Flakus in Ivan Breg, knjižjiifiarja.. Posvetovalo so je -o ustanovitvi Orla, pa ideja je za sedaj Se neizvedIjiva. Sklenili smo, da prl prilmdnjih sestankiii nastopijo mlaideniči kot govorniki ali deklamatorji, vmes pa mora biti nekaj pevskili to&k. — V nedeljo, dne 12. januarja, se vrši po vecernicali v Citalnici obcni zbor Dekliške zveze. m Sv. Li''iart v Slov. gor. Božičnica naše petrazredne Ijudske Sole se je tudi tokra-t jako dobro obnesla. Velika dvorana in galerija A. Arnuža sta bili natlačeno polni; mrJogo ljudi ni dobilo prostora. Otro¦ci-diletantje so svoje vloge Castno rešili. Osobito enodejanki: ,.Bratovs!ka ljnbezeji" in ,,Darežljivi otroci" sta navzočim zelo dopadli. Srčkaaio petje, katero je vodil in spremljeval na harmoniju g. učitelj From, in pa imenovani enodejanki, sta tupatam izvabili solze v oči, Nad 100 otrok je dobilo obleko in obuvala, ostali pa druge koristne reci, KoiiCno so na"šu velece. njene' dame, in sioer gospe: dr. Gorišek, dr. Kronvogel, notar Stupica, dr. Ilaunig, dr. Lovrec, Fabiani, ZabukoŠek, Stukelj, ZemljiS, PoliČ, Silec, Damiš, Kurbus, PodlinŠek, Arnuš, gdc. Janžekovič in gospa KopaS pogostile vse otroke z različnim pecivom i'tcl. Bog plati! m Sv. Jakob v Slov. gor. Po dolgi bolezni je previdena s sv. zakramenti, umrla dne 23. deoembra pr. I. v naši župniji najstarejiša ženica prevžitkaricii J«derta Markus, v 90. letu svoje starosti, Bila je doL go vrsto let slepa. N. v m. p.; m Ruše pri Mariboru. Podružnica Jugoslovanske strokovne zveze nas je povabila dne 5. januarja na obc.ni zbor, združen z veselico. 0 delovamju podružnice sta lepemu številu zborovalcev poročala gg. Beepla in Jug. Iz poroSil smo posneli, da si je pridobila Strokovma zveza tekom enega leta ugled in da vse hujskanje nasprotnikov ni liberalnih žel} uresnicilo, ampak na.še stališče le utrdilo. Kot prvi je govoril o pomenu Zveze Vek. Zajc iz Škial. Za njim sta govorila Se urednik Moškerc iz Ljubljan-e iri Zpbot iz Maribora. Govorniki so podali pojasnila in navduševali zbrane k pristopu, Po sliodu se je razvila prijetna domaSaveselica, pri kateri so nas posebno kratkočasili vrli tambnr.aši iz Studencev, V kratkem si želimo ustanoviti še tudi podružnico Slovensike Straže. Liberalnib zgagarjev tokrat ni bilo blizu. m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Prvi milijon kron prometa je dosegla dne 1. Januarja 1913 ,,Kmefika hranilnica in posojilnica v Št. Lovrencu nad Mariborom". Glej inserat! m D. M. v Puščavi. Visok obisk. Katoliski nadSkof iz Prizrena v Albaniji, mil. g. dr, Lazar Miedia je bil on božičnih praznikih s svojim dvornim kaplanom pri visokorodni grolovski obitelji Zabpo na Fali kot gost in ie tudi vsak dan v ondotni kapeli maševal.. Na Božič popoldne je priSel v spremstvu visokorodnega g. grofa Zabeo, svojega č. g. kaplana in c. p. Hadriana v PušSavo, obiska-t našo romarsko cerkev in tudi naSega S. g. zupnika, Dne 27. decembra je zapustil Falo in. zopet odpotoval na Dunaj. — ZaJi,vala. Kakor vsako leto, tak'o je tudi letos visokorodna gospa grofica Zabeo poslala našim revnim šolarjem toplo obleko za božični dar. V imenu šolske mladine na] bo tem potom visokorodni dobrotnici izrefte. na, najprisrčnejša zahvala. Bog plaeaj tisočkrat! m Hoče. (Zaiivala.) C. g. Andrej Lovrec, kaplan v Ljutomeru, je daroval za novo zastavo Mladenišk'e Marijine družbe 20 K, in fi. g. Melhijor Zorko, kaplan v Cirkovcah, pa za naše Orle kot novoletno darilo, 5 K, Obema blagima dobrotnikoma. srcna zalivala! Bog nakjoni naši slovenski mladini še mnogo takih dobrotnikov! — Naše KatoliŠko bralno \n gospodarsko društvo priredi s p<omoSjo Orlov v nedeljo, dnn 12, januarja 1913 veselico pri g. Rojku. Navsporedu |e igra: ...Vaški sk.opuk", igr-)'.;;:z v ',', deianjili. in petje. Zafiptek po ve?,ernicaji,. ZveSer ob 7. uri se bo igra ponovila. m Slov. Bistrlca. Na Kraljevo popoldne ,ie bil obeni zbor politicnega druStva v veliki dvorani liote]a .,Avstrija". Deželni poslarec Novak' je kratko poro6al o delovanju drnštva. Nato je govoril dr, Lemež n pripravali za v<olitve v okraiiii zastop. Državni posl. dr. Verstovšek je podal mesto obolelega poslanca Pišeka poročilo o državnom zboru, govoril o pogajanjib za deželni zbor, je bifi.al doželno gospodarst\ro in osvtitlil postopanje StajerCijancev glede okrajne^ga zastopa^ Poslanfieve besede so kjnetje dobro umeli. m Studenice. NaŠa kmetijsk,a podružnica je imela dne 1. grndna 1912 VIII. redni obžni zbor v sobi samostanskega poslop]a. Pvedsednik ?. g. I. Cede otvori zborovanje in poda poroSilo blagajnika in trsnižarja, iz katerega je razvidno, 'da je' imela podruznica v letu 1912 539 K 1 vin. doliodkov, strogkov pa 711 K 43 vin. Od, denarja, ki se skupi za v letu 1912 pridelani trs, gre v pokritje dolga iz leta 1912 172 K 42 vin. Nadaljni sknpieek ostane k"ot razpoložljiva svrta za leto 1913. G. predsednik' se zabvali v imenu vseh udov trsničarju Sim, Svaganu za njegov trud. Razdelilo se je brezplacno udom nekaj .,asbestovega" žvopla, prodalo nekaj ..okov" ter slednjifc narofiilo. oziroma sklenilo naroftiti za ude bakrene galice, nekaj moštnih telitnic, 2 nahrbtjia žveplaljiikTa, travn« semena itd. Ko se je še pobrala ndnina, je sklenil g. prcdsednik zborovanje s proSnjo, naj bi se vsi dosedanji udje krepko in zvesto držali podružnice ter tudi druge pridobili za podruznico. Podružnica je imcla drie 14, decembra 1912 odborovo sejo, pri kateri se je med drugim tudi sklenilo prositi Družbo sv. Mo. horja, da bi, &q mogo^e, prirejala svoj koledar v pri. hodnje pri))ližno tako, kakor je nemSki koleclar štajor. ske kmetijske družbe, ker kmetijska družba slovenskcga koledarja baje ne more izilajati. m Mostcčno pri Makolali, Umrl je tukaj dne 10. decembra 1912 obče spoštovani ge samsTči posestnik Matevž Crepinko (po domafee Tepehov Matevž) v 70. letii svoje starosti. Rajni je bil blag in miroljuben mož. Bil je dolgoleten narofinik ,,Slovonskega Gospodarja" in dolgoleten obBinski odbornik,, Bodi mu zomljica lalika! m 5« Junj y Sl v. g«r.' K ' et. po<1ruži,ica ima dre 12. snuarja 1918, t. j v ned*-ljo po raui ni»Sj v go*t lni ^. Fr. Krsjnca svoj občm zbor. Po g »oru g prods-dDka in obidajoeia d evnem redu, bo pobir»nje udnin- za leto 1913 in tudi spreem Dovih vi»v, kakor tndi narrčite? različoih K*Tnen. Ptujtiki okraj. p PtuJLv Magacin, v katerega odlagajo od sovraštva do Slovencev zbesneli naši narodni maspro1^ niki svoje laži in obrekovanja slovenskega ljudstvn, ali po doraače ..Štajerc", je postal meridat.-uradni.list ptujskega^pkrv.|riayaratva, Opazuje se že "dolgo, da v rjftnoglB. zadevah, n. pr. koncesijah za gostilne itd., gre glavarstvo štajerSijancem zelo na roko. Posebno pa so vznevoljeni ljudje, ker je glavarstvo, ki iraa uradno nadzorstvo nad pisarijo ,,Štajere-a", v se'danjih resnih časih pustilo obrekovati naše ljudstvo kot protidržavno, da je celo pobralo vsako laž in obrekovanje, ki ga ]e zbobnal v svet ta list kot gotovo resnioo, ter dajalo žandarjem ukaze, kakbr da bi po našili vaseh ,.Srbov" kar mrgolelo. Prisluškovali so žandarji pri vratih gbstiln, Ce bi kje zbiral vojsko kak ,,Srb", izpraševali Ijudi, kolikokrat se je že' v cerkvi pridigalo za Srbe, zoper Avstrijo itd. Vsaj c. kr. oblast bi morala v tako resnih Basih ohraniti mirno kri, pa ne nasesti lažem, ki jili spravljajo v svet ljudje, ki so hoteli vojno nevarnost izkoristiti v svojo strankarsko korist zoper slovensk.o ljudstvo, Ce bi hotelo glav.arstvo malo boli paziti na nemgkutar.je ali pa tudi gotove uradnike, bi pač marsikaj naSlo, kar l>i lahko izrocilo žandarjem v roke. Naše ljudstvo si bo zapomnilo, kdo ga je v resnili casih Crnil, obrekbval, po krivem tožil hi ovajal; Štajergijanoi so se sami pokazali kot ničvredne podpihovalce. P P.tuj. Naši ,,sloga'ši" se zelo trudijo, da bi razširili hinavsko ,,Slogo" med naše ljudstvo. Pretečeno iiedeljo sem jialetel na jiekega iiraldinika, Tci je po Hajdinu vsiljeval ta ,,izborni" list. Pa jc povsod slabo naletel, Naše ljudstvo je politicno že' toliko zre\Oj da ve razločevati med dobrim in slabim berilom. Pribiti se raora, d.a gospodje, ki širijo ,,Slogo", ne rogovilijo jjroti ..Štajercu", ampak jiroti ,,fi]oveiisk'eran Gnspodarju",. Ali je Hberalno-slogaška klika napravila zvezo z Linliartom? p Cirkovce. Na§ naroSnik" nam piše, da se naliaja v Cirkovcah gostilna, v kateri se vsako nedeljo in praznik rned skižbo božjo pije in pleše, ka/r ]e seveda obsojanja vredno^ Pricakujemo, d.a bo gostilni6ar odslej bolj upoštevfil verski eut našega ljndstva. p Prvencl. V naši obfiini je unirl dne 18. dec. 1912 najstarejši mož župnije Sv,. Markb niže Ptuja, Janez Fiirbos, star blizu 88 let. Ko je umrl meseca avgusta njegov vnuk", raladi gospodar Lovreno JanžckoviS, se je pritoževal: mene pa srart ne vidi. Sedaj je tudi njega našla smrt. En dan poprej ]e bil §e v far.ni cerkvi pri adventni sveti spiovedi in drugi da'n zveCer je nagle smrti umrl. — Umrla je tudi v naši ob^ini dne 28-. decembra 1912 v Strelcih veleposestnica Marjeta Horvat po dolgotrajni mučni bolezni, katero je, vefikrat previdena s sv. zakramenti, silno potrpežljivo in, vdanavvoljo božjo, prejiašala, Svetila obema veBna luč! p Sv. Barbara v Halozali. Ivfarsikilo bi si mislil, da spimo mi Haložani zimsko spanje: a ta bi se pošteno zmotil. Srečk Slovenske Straže sino pokupili nad 130. Žalibog na,m sreSa ni bila mila. Priredili smo d.ne 24. novembra, 1912 SloniSekovo slavnost in 12. januarja imaino obŠjii zbor našega Izobraževalnega drugtva in obeiiem ustanovni shodMladeniške zveze. Fantje. dekleta, možje in žene, oklenite se našega drustva, ki vam nudi toliko lepega in koristnega. Da berete radi, ste pokazali tudi prav posebjio s tem, da ste si naročili v kratkem Sasu 25 novih ,,Slovenskili' Gospodarjev". Tako je prav: ta list je zavse, za kraeta in delavca, za vsakega, ki ljubi poSteno in koristno berilo. Le tako naprej, dragi mi Haložani. Torej 12. vsi k g. Reicherju na obfeni zbor» Prideta 2 gg. govornilta: eden iz Maribora iji naš priljnbljeni poslanefc M. BreniSič. Na svidenje! p Nova Cerkev v Halozah. V nedeljo, dne 22. decembra 1912 popoldne se je vršila v tukajšnji šoli šolska slavnost, pri kateri se je najprej slavil spomin 501etnice smrti velikega rodoljuba škofa A. M. SlomŠeka. V to svrho so se pele dvoglasno ljube njegove pesraice in deklamovale priraerne deklamiaciie. S posebnim zanimanjem je poslušalo obiiinstvo od središkega nadučitelja g. A. Kosi-ja sestavljen dramatiSeii prizor: ,,Slomšekove zlate resnice". Nato se je oblia. jal spomin na rojstvo Jezusa Kristusa \- betleb,emskem lilevu. Poleg prirnernih mičnih pesmi in deklamaeij je gledalce posebno vzradostila bengalicno razsvetljena živa slika: božje Dete Jezus v jaslicali. po. leg Marija in sv. Jožef, okrog pa angelci in pastirji. H koneii so se vsi šolski otroci v IT. in IIT. razredu poleg krasno nakitenih boŽiCnih dreves obdarnvali, \ibožni z oblekami, drugi pa z drugimi patrel^nimi in koristnimi predmeti. Vse to so darovali ve?:inoma odliSni tukaj§nji rojaki in vinograilniki, ki bivajo izven tukajgnjega golskega okoliSa. Vrliu tega so dobili otroci še kot navržek že omenjeTio, beli mleSni kruli in klobaae, kar so preskrbele odliBnp domaf-e Solo- in mladinoljubne rodbine. Kako zelo so jo ustreglo majbnim Šolarčkom s to slavnostjo, to sc je čitalo na nji- h,ovih veselih in zadovoljnih obrazili. Ljubi Bog, Id vse dobro povrne, bodi tudi vsem dobrotnikom te veselice stoteren. plafinik! p Ormož. V sobotni številki ,,Slovensikega Naroda" se zaletava. neko človeče v mene, našo stranko in posojilnico, iri sicer na zelo nesrainen naein. Ker je nemogoSe, da bi bil napisal t.ako neumnost in nesram. nost kak ormožki Slovenec, zlasti pa, ker imam to zatrdilo ocl vsakega posameznika, je torej ta dopisun brez dvoma neki nam dobro z.nani ormožki neraskutarski fantalin, ki se hočo na zvit način radi ,,zna,ne zadeve v Skorčičevi gostilni" mašfievati 'iiad menoj. Njegov glavni namen je bil namreč, da vrže glede onili dopisov, v katerih ormoškp Slovence v različnih nPmškutarskih listih sara blati, sum na mene, in da bi nam g. Škor8i6 enkrat za vselej odpovedal svoje prostore za naše prireditve. Toda Janez, zmotil si se! G, Skorčife, ki ni zagrizen Nemec, kak.or to trdi zgornja notica, gre ormožkim in pkolišlkim Slovencem drage volje na roko. Kar se pa ti8e mojega privatnega življenja, smatraan za nepotrebno, da bi se zagovarjal, ker vsakdo ve, da pošteno živim. Pozivljara pa tega fantalina, da se pritiodnjiS podpise s svojim popolnim imenom, sicer ga imenujem javnega lažnjivca in n.esramnega obrekovalca. — France Žaler, tajnik Ormoške posojilnice. p Svetinje. V ,,Narodnem Listu" štev. 51 z dae 19, decembra 1912 piše na& dopisnik z ozirom na zadnje občinske volitve v Milialovcih med drugim tndi, da sem podpisani na dan omenienp volitve pri Puckovem plotu črtal iz volilnih listov vsakega, ki ni po raojih skromnih mislih moj kmet-pajdaš. Da se bo zopet videlo, kako skromen je naš dopisnik, rau ponujam 1000 K, rpci: tisoS kron, 6e mi dokaže z e'nim samim volilnim listkom, da je res, kar trdi, ali 6e navede moža, ki si upa pod prisego trditi, da sem mu crtal volilni listek ali ga samo k temu na.govar.ial. Ker si bom pa raoral, kakor že vefikrat, denar oli'raniti, je g. dopisivik jav.no pritisnil pečat nasilstvai, laži in zavijanj, sam sebi, ne pa nasprotnikom! Castitam! Samo da Vašemu lopemu stanu dela ta peSat sramotd! — Bratušek, župnik. p Središče. Dne 25. d-ecembra je nmrla tukaj vzgledna članica Marijine družbe in Dpkliške zveze, Eliza Bedianie. Rajna je bila tiha in ponižna, vzgled svojim sosestram, Pogreba se je udeležilo mnogo Ijudstva, zlasti TVIarijine družb<?nice v beli oblpki, StariŠem naSe sožalje, rajni pa svetila veSna luč! p Velika Ncdelja. Bralao društvo ima dne 12 jta. 1913 cb 5. nri pop Idno snj redni občni zbor pn g. Al. Mikl Po občn«-m zboru Be bosta uprizonli dve imrki rN* letovišča" ia nJeza uad petelinjvim petjem". Za tem bo sreč lov in peji K obilni udeležbi se vabijo t.dje in gostjo. p S*. Lftvr«nc na D^-av. psfju. V nedeljo. dae 12. januarjs ima kmetijska poJrnf.nica sv(j nbčni zbor. V^pored: predlgizi občni «bor, sprejemanje udor in udniae r.aroče an.je semen ltd. Guspods^ski poučui go»or bo imel g. kmetijski učit* lj J ž Zidanžek iz Sv. Jurja ob jaž. žel Clani podružirce in vs; zavedni gosp. darji nridite pclnpštevilno. p Clrkovce. V nedeljo, dne 12. janusrj* t. 1. prireJ? kmetijska podružnica populdne po večernicah v dforani bralnega drnštva gispodarsko zborovanje. Poročalo se bo o stanjn podmžnice, sprejemali ndje n udn'D8, naročevala semena in drng¦> G. kiretijski uoitelj Jožef Zidanšek iz Sv. Jurja ob jnž. žel bo imel gospcdarsko predavaaje. Člani podrnžnice in zavedui gospodarji 86 uljadno vabite k udeležbi p Bral-io društvo v Jurovcih prirfdi na 13. jaouarja ob 4. uri popoldne pri g. Rižaarju obi^ni zbor in potetn veaelico p Sv. Urban pri ptuju. Občui zbor Iralnega drnStva bo doe 12. januarja p-v večern-cah v bralni sobi. p V lika Nedelja. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo dne 12 januarja t. 1. po rani sv. masi gnspodarski shnd t šoli pri 8t. Tomažu. — Dne 19. t. m. po v<"'ernieah pa priredi podrnžnica raTno tako zb rovanje v gosulni g. Škorc pri Vel. Nedelji, kjer bu imela ob enem tndi svoj letoi obžni zbor Pridite torej. Ljtttomerski okraj. 1 Badgona, V nedeljo, djie 29. decembra, pr. leta se je vrgil pri nas ob5ni zbor Slovenskega katoliŠkega izobraževalnega drugtva. Nato Je sledila veselica z igro: ,,:Mutast muzikant" ter galjivi nastopi ,,Porofievalca na turSkem bojišču" in ,,Pri brivcu". Udeležba je bila povoljna. Saj tudi n.obenemu ni bilo žal, da je prišel. Posebno pa smo bili zopet veseli gornjeradgonskih gostov, K so navzlic vsem hujskarijam nasprotnikov pribiteli k osamljenim Prekinurcem.. Naspratniki hoSejo namreč oznatiti skoro vsakega za velpizdajalca, ki se udeleži kake slovenske slavnosti! ? Radi bi še vedeli, kdo je naščuval neikega siromak'a, ki ,je tako grozno pogumno razbil g. gostilničarju Nedoku na enem oknu vse šipe, ko so na§i že vs"i odšli, Za drugič se bomio že' za-varovali. Sedaj pa Prekmnrt-i vsi k drnštvn in pokažite, da vas nihče ne ostraši. 1 (irornja Radgona. Znarsi stari narodni odpadnik, ta Suden patrijot žalostne postave. je sestavil hudo ovadbo čez Siovence gornjeradganskega okrajo, v kateri grdo sumni6i in obdolžuje, 5eS, da se nahaja v okraju :,veleizdajalska zarota" in se v ta namen prirejajo zborovanja, da se po okrajn širijo srbski časopisi in IjudstVo hujska k uporu proti Avstriji. To so hudp obdolžitve, a seveda do piSiee neresnične. Oblasti so pridno na nogali in jireisknjejo to ,,zaroto". Vršijo se poizvedbe, preiskave in zaslišanja,. Kaj se bode ,,razkrilo", to niirne dušp pripnŠCamo oblastem. Mi Slovenci bomo s tom starim posilinemeem že obracn. nali, k_ajti tako grdo zasramovati se ne pustimo. Najmanj pa nas bode nCil patrijotizmamož, kateri je pred 30. leti gonil Sobdnererja po okraju, ga fiastil kakor Boga in imel tega vsencmca celo v s\*oji hiši, kjer se je celo tako žaljivo govorilo proti Avstriji, da je bila vlada primorana, njegov ,,Bauernverein" razpnstiti in nek mož je bil celo kaznovan. On naj uredi rajši svo. jp žalostnp domafie razmere. Ravno sedaj se je dal tudi sodnijsko loPiti od svoje ze'ne in odpravil sta.ro revo s 1000 kronami ter ista i?*e sedaj iismiljenja pri tujili ljudeli. 1 Veržej. Komaj je pretpklo 2 meseca, ia naS ijovi zavod ,,MarijanišČe" je že pokazal svoje uspelic. Ob nedeljah in praznikih se zbirajo v zavodu dečki, se nekoliko igrajo in uČijo tudi koristnih reči. V i'Ji)vem letu nani je zavod podaril prav lepo božično in novoletno darilo. Don Bosco, ustanovitelj Salezijanske flriižbe, je prav posebno priporoSal ,.vajo srečne smrti". Prvo tako vajo nam je priredil zavod v ncdeljo, dno 5, jaimarja, in na praznik sv. Treb Kraljev. Razjii govorniki so nam oba dneva razlagali prevažne resnice za krgčanskio življenje, V nedeljo je po  rani sv, maSi govoril dr, Kovačič o namenu felovpkovem, pri poznem opravilu pa g. kapelan Lovrec iz Ljutomera o smrli, g. župnik križevski, 1. \Vpiksl, je in>el slovesno sveto mašo, in domači mešani pevski zbor je pod vodstvom g. nadučitplja Spragerja s krasniia petjem poveličeval slovesnost. Popoldne ob 2. uri je govoril g. dr. Hohnjec o čednosti sv. Cistosti. Na, praznik s\\ Treli1 Kraljev je pri ranem opravilu go\o_ ril dr, Kovačič o večnosti, dr. Hohnjec pa pri poznem opravilu o dolžnostih mladinp do Kristusa z ozirom na praznik tega dneva. Slovesno sveto raašo je imel g. dekan Jurkovič iz Ljutomera. Med sv. mago je pel zbor gojencev ,,Marijamšca". Navzoc je bil pri sv. opravilu tudi g. c. kr. okVajni glavar Bouvard iz Ljutomera. Popoldne ob 2,. uri je govoril salozijanec A!. Val. Kovačič o stanovit.nosti ter k sklepu povabil mnogoštevilno poslušalstvo k vpseli posvctitvi nove kapele Materi dobrega sveta v zavodu, ki se bo vrgila se letošnje poletje. Cerkev je bila vsakofrrat natta_ čeno polna, zlasti je k poznem opravilu v pouedeljek od blizu in daleč priiritelo mnogo mladine' obojega spola. Dočim smo v cerŁvi premiSljevali zelo resne reei, ki se kaj dobro podajo ravno za začetek novega le(a, v zavodu pa je bilo po večernicali preskrbljeno za pošteno in priietno zabavo, V nedeljo so zunanji deMci s pomocjo znotranjili gojencev priredili. prisrčn.o božičnico, Pevski zbor je zape'1 vefi lepib pesmic, deeki pa so kaj lepo deklamovali. 'Občudovali smo sureten nastop deekov, ki so se v kratkem 8asu rie¦pri(iak.ovano dobro izurili. K sklepu je izpregovoril g. župnik IVeiksl in pohvalil, da se zbirajo mladi decki v prostem casn v zavodu, mesto da bi se potepali okoli in poSenjali ravne nerodnosti. Nato je g. ravnatelj zavoda razdelil dečkom razna božična darila. V ponedeljek je bila po vefeernicati najprej tombola, kjer so tisti, ki so iraeli srečo, dobili kakili 25 dariL Potem se je vrgila zopet božienica ka-kor prejgnji dan. Predsedjuik Marija.nigča, profesor Kovaeifi, je pozdravil g. dekana, okrajnega glavarja, dr, Holmjcca in Uruge gasie, uCenee Anton Kapnn je deklamoval primerno zloženo pesmico v Łast g. dekaini, pevski zbor pa je za;;el oesarsko pesem. G. dekan je polivalil k sklepu gojence in zavod, ki je tako lepo zafiel svoje delovanje. Vsak se je lahko preprical, kako blagodejno vpliva zavod na mladino, in je ^el zadovoljen dtomov. Za mesec februar se nam obeta tedenski gospodarski tef-.tj, katerega se že veselimo. Dal Bog, da 1)i se na. šli novi dobrotniki in bi se mogel zavod kmalu popolnoraa urediti in ae v večjeni obsegu zaceti razvijati svoje delovanje, Bil je to Še-le skromon zafetek, a bil je lep zaCetek. 1 B;. I !O druStvo ˇ Negovi ima y nedeljo, doe 12. j«n. popoldna g'oj redoi dbcn! zbor. Udje se uljudno vabijo k obilni ndeležbi. 1 Sv. Križ na Murskem polju. Tukajšaja Dekliška zveza uprizori v ncdpijo dne 12 t. m. t*koj po 'ečermcah t Slomšeko«em domu i;a prcuarejenem io poveianem odra versk" igro nLurška pastirica". Sedesi po 1 K, stojiHa vo 40 vin Ker je čisti dobiček namenjtn nstanovitri zvezine kujižnice, labimo k naj' blnejši uJe'ežhi. 1 8v K^iž |tri Ljut-meru. Prostovcljno gasilno društvo v Bučeč<m-.ih :riredi dne 12. t. «n. tombolo pri g Pu*ko v Bučečovcib, katere čisti dobi^ek se porabi za nakup malib brizgtlaic. Posebna vabila se ne b<)''o razpošiljala 1 Sv Križ na Murs em polju. Tukajšnjo B alno društvo vtbi vse eroje tlane kakor t idi nečlane nft redui občui zbor, ki bo dae 19. t. m. tskoj po večernicah. — Ob enem pa se r?azDaoja, da se diletan i že prav pridn > pripravljajo sa prav lepo in p .učlj vo igro in »e ta mpHec nastopijo. Snnv je 'jseta iz kmeč\egi življenja za časa kn bo se grabežljivi Torki klatili po slovenskih deželah. Odbor. 1 Gornja Radnona. Občni zbor Kmetijskega bralnega drašt a v Gornji Radgoni, 8'^ bo vržil v nedeljo, dne 12. jaiiuar.ja 1913 predpold. ob 8. nri v bralni sobi po običnjnem Tsporedu. Priditel 1 Mala Nedelja. V nedelj*, dne 19. t m. po rani službi bcžji le vrši v solt l.redni letni občii zbor tukajšoje kmetijsne podružnice o prefe»lem letQ 2. PMdavaoje zast^pnika c kr kmet. družbe g. Holza. 3. Vpisovanje članov za tekoče leto. 4. Slnčajaosti. S tem daem se m ih glasnm aklepa cdborofe seje z dne 15. decembra 1912 vpisosanje ndov za letošnie leto zaključiti. 1 S«. JuMj ob Š<i-vnioi. Tukajšnie gasilno drnH o niznanja, da pri edi svtjo običajno veselico t nedeljo dne 12. jan. dri Sv. Duhn v gostilai g. L Šijsn.:a. Na vsporedu bo več šaljivih predmetor Slovenjgraški okraj, s Velenje. Na. Novega leta dan se je ponavljaia v DrnStvPnem Domu igra: ,,Bozja dekla". Igralci so svoje vloge- dobro re^ili, NaS posla.nec dr. Verstovšek je imel nagovor, v katerem jo pojasnjeval najvažne.;š€ dogodke preteklega leta. s Soštanj. Na Novega leta dan se jp vršil pri iifis prvi letni občni zb.or nage skupine J. S. Z. Odi.t)slaneo te zveze; Vekoslav Zajc nam je priporočal, naj se zvesto oklepamo te prepotrebue organizaoijo. Ojiozarjal nas je, d.a ,). S. Z. ni samo za delavsifvo, aiinak za vse sloje. Nato se je izvolil nov odbor, Zborovaloi so obljubili, delovati za okrepitev naš« organizacije. . Soštaaj. V nedeljo, dne 12. januarja bo letni ob?ni zbor bralnngi društva v Šoštanju. Vrši se v cerkveni h ši po Tečeruicah. Spored, kakor po navadi. Konjiški okraj. k Konjlce. Vclik prppir je nastal mofl nagimi ,.nem&kimi purgarji", kateri ge ni ponelial od zadnjili obdinskih vOlitev. Mi smo ,,akademiki", prog s ,,ŠoŠtarji"! Smešno; je vendar vsak po svoje izobražen, ,,Šoštar šoštarsko", .,akademik pa akademično", oba sta pa prav lahko izvrstnagospoftarja v obfeinskih zadevaii, ali pa tudi narobe, Vkljub temu pa, da vedo, da se mi slovenski kmetje in okolifiani za to nifi w zinenimo in ]ih tudi sicer pri miru pustimo, ne nehajo zabavljati črez Slovence in njih gospodarske denarne zavode, zlasti kmečke, in liujskati slovensk.o ljudstvo proti njim sPbi v korist. Samo ^gtajerc" in šta jergijanci, to je nemško mislpSi Slovenci (kaka budalost!) so jim Še pri srcu. — V Konjicah ie neki kramar, ta ima tako strupen jeziček, da ga vedno sili, in zabavlja 6ez slovenske deriarn,e zavode, češ, vse boste tapi izgubili, ko bo voj^ka, pa tudi sicer ni tam varno, ker je ,,Glavna" v konk.urzu itd., same ,,larifari"; pri tem pa seveda ne pozabi livaliti sebe in ncraške ,,šparkase" in ,,vorg.use". Gospod kramar, kaj pa ko bi rai o Vaši trgovini in vaših zavodih! začeli tak.o 00vorifci? Bi Vam bilo li ljubo? Pa mi bi labko; saj šo ni dolgo, ko je ,,šparkasa" poslala nekega posojiloprosilca li ,,Kmefeki hranilnici", 5e§, tje pojdite, tamimajo denar. Da, prav ste rekli, saj ga: imajo, hvala Bogu, še toliko ga imajo, da ga iz usmiljenija tudi tržanom posojujejo. Le vse, kar je prav, gg. Nemci, če ne bomo drugo zagtodli. »k ZreCe. Dekliška zveza je imela za drngo leto obstanka. obcni zbor. JTajniško poroGilo je povedalo med ostalim, da je skozi leto pri mesečnih' shodih nastopalo 34 sestric, ena celo 9kra,t; javiio so se pokazale na odru na rojstni dan svetlega cesarja, pa na Marijin praznik v aciventu. Knjižnica šteje okrog 200 knjig. Tudi blagajnifiarklno izvestje je povoljno. Predsednica Barbika Lamut in pa Micika Karba sta tovarišice vspodbujali k nadialjnemu delu na polju dekliške izobrazbe. k Prihova. Nemila smrt nam je zopet pobrala enega dragili šolarjev, namreS Cernec Alojzija iz Križajnc, potem ko so ga, dolgo casa mučile razne bolezni. Diie 29. decembra je bil slovesen pogreb. Naj pofiiva v miru! k Cadram. Kat. polit. društvo ,,Sloga" je ime- :, lo dne 6, t. m. svoj občni zbor, v katerera se }e govo- rilo o zmagali naših balkanskih bratov, Povdarjalo se je nadalje, da naša vlada in njeni nradniki naš narod še vedno prezirajo, se za naše pravice rie zme- i nijo in nas smatrajo za manj vrednp. Temu mora bi- '. ti enkrat konec, V odbor so bili izvoljeni Fr, Golčer I y Cadrarau, Ivan Vizovešpk, Anton Leskovar, Koro- IŠa, Fortunat Janez, Jožef Srebre, janez Vabtar, Jo- 4 žef Rakovnik, Jožef Kruhar in Bezenšek. Predsedpi- kom je bil zopet izvoljen monsignor I, BezenSek in njegovim namestnikom Fr. Golčer, k K.oni>C!1. Bialuw d'Uštyo piiredi une 26. januarja predpustao veselico. Celjski okraj. c Celje. Pri J?apucinih v Ceiju so sfe za sklep evh.aristienega leta od 26, decpmbra 1912 do 1. janubrja 1913 vrgile ..duhovne vaje" za III, red sv, Frančiška. Vdeležba je bila velik'anskaa Vsak dan so bile 3 pridige. Obhajanih je bilo blizu 5000. Na novo je bilo sprejetih v III. red 71. c Celje. Na praznik sv. Treli' Kraljev se je vršil pri ,,Belem voln" nstanovni sft,od nove skupine Jugoslovanske strokovne zveze. Sliod je otvoril odposlanec Milia MoŠkerc iz Ljubiljane in nato poda! besedo odposlancu J, S. Z., Vek. Zajcu, ki je razpravIjal o draginji in kartelili, ki so pfovzrocili draginjo. Nato nam je orisal, kako velikega pomena je vsecTanjem Šasu strokovna organizacija. Potem je nastopil dr. An.ton Zdegar, ki je priporošal J, S. Z. tudi vsem izseljencem, posebno tistim, ki pridejo v tuje kraje, K besedi se je oglasil tudi dr. Anflrej Veblc, M je vabil vse naivzoče, da se naj vsi oklenejo strokovne organizacije. Miha MoŠkerc nam je nato pojasnil razne važne toBkp o j. S. Z., posebno o pravem varstvu, ter odločno razkrinkal Ifinavsko socialno demokracijo, ki slepari samo naSe ubogo delavstvo. Nato je predspdnik Moškero za.ključil lepo uspelo zborovanje. Pristopilo je 2p vefije Število elajiov v Jug. strokovno zvezo, Državni ip deželni poslanec dr. Benkovi& je z Dunaja shod brzojavno pozdravil. c V Celju pri Murnit je dal nekdo jiomotoma 1 zavitek šolskih knjig na voz posestnika Jerneja Novak. Knjigp se dobe pri dotifinem posestniku v Podlogn pri Sv. Petru v Savinjski dolini. c Celje okolica. SomiSljonik" nam piše: Izvrstiio kazalo, katerih trgovcev in obrtniko\- sp na.j v oeljski okolici ter y Savinjski dolini in s[)loli vsi, ki priliajamo v Celje kupovat, držimo. nam je ,,Slovonsk.i Gospodar". Jaz n. pr. si doma iz ,,Slovenskega Gospodarja" zapomnim naslovo trgovcev in obrtnikov in tako najdera naše prijatelje. Tako delajo tudi drugi. Dozdaj sem bil še vedno zadovoljen s slnvenskimi trgovci in obrtniki in upam, da bodo le-ti imeli tudi v bodoče dobro blago. Držal se boni kakor dosli^j tudi v prihodnje onih, ki bodo v naSeni glasilu priporoSali svoje obrti in trgovine. c Hmelj Ietat912. Lota 1911 30 pivovarne vslod visoke cene hmelja nakupile le najpotrebnejše koli<5ino, ker so upalo, da bo hmeliski nridolek let.a 1H12 bogatejši. Kar so pricakovale, se je izpolnilo, Povpr;!gevanje po novem linielju je bilo torejživalmo. Avstro. Ogrska je pridelala okroglo 400.000 mc, Nemcija komaj kakih 10.000 nic veČ. Trgoviifa s limpljpm je bila. živahna, in sicer ne samo notranja, ampa.k tudi izvozna. V Npnifiijio je glo v mesecili september, ok'tol)er in november iz Avstrije 75.826 inc. Avstro-Ogrska sama potrebuje letno okoli 140,000 ;::c limelja. Kupilo pa se ga je tudi mnogo za naprcj, Tcoja kolifiina se sme računati na (»0,000 mc. Zelo razveseljivo je bilo letos, da se je tudi amierikajiski pivovarnar začpl zanimati za avstrijski pridelefc in so posebno v 2atcu nastopali v večjpm številu amerikanski kupci._ V Ameriki so biii dosedaj vefiinoma lp delavci vživalci piva. Amerikansko pivovarnarstvo pa želi, da se vživanjp piva udomafei tudi v takozvanih sred.njih stanovih in zato potrebujpjo tudi najfinejgega hmelja, Upati jp torej, da se bo za naš .Uraplj odprl khialu tudi amerikanski trg in tako prevzel iiadprodukoijo, ki vpliva na cene zniževalno, posebno, ako se dogodi nadprodukcija par let zapored. c Št. Jurij ob jnžni želpzniul, Ne morerao prav umeti, da naSa mleklariia v svojo lastno škodo ne izpolnjuje svojiK pravil. Noče nanireč vzeti na zaanje, ako kdo pravilno v priporočenem pisimu prijavi svoj odstiop, So že itak pravila tako nar^jena, d,a Pred tremi leti nikdo ne more profi in da mora poteSi po od. povečli ge 18 mesecev, preUno se ga izbrišp. Tudi je neumljivo to, ko mlekarna trpi, da nekateri udje nimajo pri niej z,aloženega celega deleza 20 K in se zadovolji z manjgo svoto; pri drngi!!! si pa takoj prve mesece pri izplaCilu za mleko dclež odtegne; vidom tudi ne izrofia pravilno izpoln]enih zadružnih knjižic, ampak prazne; š& aktivne številke nimajo. Naj se poboljša, drugaSe bo govorilo trgo\sko sodigče. Ko zvL sujejo ceno mleka na 15 vin. in ko trdijo, da so napravili dobre zveze v svrlio prodaje mleka, se pac ni treba bati izgube tega ali drugega člana. Zavarujenio se pa zaradi naših, somišljenikov, da jH) bodete mleka dajali kakemu odjeraalcu, ki bi ne imel s cim placati; slučaj z dosedanjim graškim odjemalcem vas je kaj izmodril, ko vam je ostal dolžan 500 K; opozoril bi vas tudi na en slicen slueaj, ko si je eden v nek.i posojilnici izposodil denar, potem pa liajdi ž njira v A. meriko. c Nova Cerkev. Obcni zbor Slovenskega kato. liškega bralnega društva se je ob clobri udelpžbi dne S. januarja 1913 lepo izvršil. Pospbno fantov in deklet je bilo mnogo, a tudi očetje in matere naj bi se bolj zaniniali za druiStvo. Občni zhor je otvoril večletni prpdsednik vlS. g. kanonik dr. Gregorec in povabil vse navztoče, da naj se zopet z vso vnemo zavzamejo za društvo. Nato je razpravljal g. kaplan dr, Vraber 0 pomenu bralnili drugtev. Gmotni in tudi zunanji uspeh društva je bil v minulpm letu povoljen. Po občjipm zboru se je ponoivila gledaligka prpdstava. ,,Pri gospodi". Kdo bi si bil mislil, da se bodo vrla. dekleta takb uglobila v svoje vloge: Tudi deklamacija ,.Slovenski svet'; deklice ft-ilili je bila prav primerna in mešan pevski zbor je pokazal, da zmore tudi težke skladbOji Le tako naprej! Z združenimi mocmi bo laliko Bralno društvo gp mnogo closeglo v prospeh ob&e izobrazbe in poglobenja kr&canskega duha. Vsi rlobro in, krgčansko misleči jiaj se pridružijo društvu! c Gomilsko. Na nagem pogtnem uradu bi trebalo temeljite izpremembe pri oddaji in pri razjiašanju poštnih pošiljatev. Krvavo oljčutimo potrebo pisinonoše, ki bi pisma in drugo poštno blago raznašal tofino in ob gotovem časn. Tudi iz ozira na to, da, hodi sedaj po pisma šolska deca, ki jih ne le mnogokrat odpira in preglediije njili vsebino, ampak tudi izgubi in namenoma zavržp, bi bilo treba sposobnega in zanesljivega človeka, ki bi v stalni službi pisina dostavljal straakajn pravofiasno, Zgodili so se že sluSajij da so se našla važna pisma v vodi in drugod, a naslovljenec je zastonj gakal na-nje. Pogtno ravnateljstvo je seveda gluho in slopo za vse to. Gotove stranke so se žp nemalokrat pritožile, a vssikokrat zalnan, Poštni komisar nridp sicer večkrat k nam, a vzlic temu ostape vse pri starem, Po vspli poStnih uradiji, imajo dandane's nastavljene že zanesljive ljndi kot pismonošp, klateri ra^naSajo pisma celo jfo vef' ur oddaljenim stanovalcem, Pri nas je plačan poštni sel samo za vas Gomilsko, torej za najbližji dpl prebivalstva, a oni, katori bi ga pravzaprav vsled večje oddaljenosti najbolj rabili, so brez njega in prepuščeni samini sobi. Skrajni ftas je torcj že in opravičeno to zalitevanio, da sp zadeva poŠt.negapismonoSe za cc. lo okrožje reši in upamo, da pogt.no ravnateljstvo to stvar končno uredi. c Sv. Peter na Medvedovem selu. Imeli smo od 15.—22. decpmbra pr. leta iiionavljanje sv. misiiona, k.i so ga vodili misijonarji sv. Vincenclja Pavlanskega od Sv,. Jožefa nad Cpljpm, 66. gg. Kitak, Krivpc in Birk, Vsak dan so bilp 3 pridig.e. Obisk je bil vpdno zelo vplik. Sv. obliajil je bilo 2.250» Konoala se je pobožnost v nedel.jp, dne 22. decembra, s procesijo s svetim ReŠnjim Telesom. Bog da,j, da prepričevalne pridige rodp obilo sadn, da se v bodoče omeji grdo žganjepitje, ki se je zadjija lPta tako moSno vgnezdilo in že marsikoga spravilo pod grufdo! c Rečiea. Nage S. k. km. izobrazeval.no drugtvo je imelo na praznik sv. Trph Kraljev v prostorih g. Prislana svoj redni oboni zbor. V odbor so izvoljeni: Prpdsedn.ik Ivan Bider: poflpredsednik Jož. Pe. trin: tajnik Franc Holinjec: namestnik Jož. Vpningek; blagajnik' Maks Štiglic; nampstnik iJož^ Klemge1; knjižnifcar Ant. Štrncelj: pregledovaloa rafujiov Flo. rijan Venek in Franc Jeraj. Nadejanio se, da bo novi odbor živahno in vstrajno delal v prid društvu \n njegoviin (v'lanom, kojili Stevilo so bo gp pomnožilo. Sicer pa tudi v preteklem letu nisino spali; priredili sta se 2 veselici, izposodilo sp jp 218 razlifiniti knjig ter vsak teden razdelilo mnogo raznovrstnili fiasnikov. Naj Se ompnimo, da se jp prodalo v nagi fari 0koli 140—150 srpčk Slov. Stražp. Na obfinpm zboru 3« je tudi sklpnilo, povigati štpvilo iztisov ,,Slovenskoga Gospodarja" od 25 na 50. o Rečica v Savinjski dolinu V nedeljo, dne 5. t. m. se j-e zbralo pri g. Prislanu velikansko število splavarjev, lesnih trgovcev, posestnikov in, delavcev, V kraju je veliko ogorCenje, Ker se ljuclje bojijo, da bi ne smeli letošnje leto splavljati le'sa po Savinji zaradi nevarnosti na polzelskem jezu. Na zborovanju je govoril poslanee dr, Verstovšek iji vodja ekspoziture, dr, HoliL Poslanec je obljubil, da bo takoj osebno na Dnnaju posredoval, da se ta, za gospodarstvo velpvažna zadeva, ngodno reši. c Iz mozirske okolice. Za župana naže okoligke občine je bil dne 27. deeembra pr. 1. izvoljen g. Franc Strucelj, posestnifc v Brezji, za svetovalce pa Ivan Ovfijak, Valentin. Kos, Franc Brdovnik in Anlon Vrabič. c Mozirjo. Na občnpm zboru Izobraževalnega drngtva dne 29* docembra o. 1. se ]e izvolil sledefu odbor: Franc Strucelj, predsedniki; Ivan Es, nj. namestnik; Franc Brdovnik, tajnik; Franc Orel, nj. naraestnik; Anton Lekge, blagajnik; Vinko Fužir, nj. namestnik; Gostenčnik Jožp, kiijižniSar. c Tehprje. Za pngosiovanje otmk povod<m slavljerja stoletnice obstanka Ijudske šole so prip.mogli s prispevki: sla na ljndska po Bojiloica v Celiu 30 K; g Peter M°jii^č, častoi občan 2S K: č g. Ivan Marbof^k, profesor v Marihoru '20 K; bl»g. gg dr. Pres. har, ^ladni k> mi-ar v Olju in čsst. občan Karl Jellek, ravnatelj, Dragotin Hribar v Ljubliani Ant m Peer,vnafcelnik kraj. fol. s eta v ak po 10 K; gnsp. Rajko Vrečer, učitelj » Zalcu 5 K; g. A^a Vrečer, nsdnčit. vd va v Celju 8 K; g Jnm Kislinger, učitelj v Laškem 2 K; g. Janez Gajšek trgovec • CpIju 8 K. c Frankovovo. Emet. kat. izobraževalno društvo ima bvoj letni občni zbor v ne<!eljo dne 12 t. m. popoldne po večcroicah z običajnim Tsporedom. K obi-n1 udeleibi nbi odbor. c Me^tlnjo. V nedel'o, 12 jan. ob 2. nri pop obbaja kmptijska podrnžnica Mestinje—dv. Pt-ter na Medvedovem i^lu rvoj občoi zbor v prost rih Smehov^ gostilae. Poleg na^d egs dnevnega redi, je na vsporedu zelo zanimivi pou^ai go»or 'nžpnirja ZMa šeks o tcmt-lju kmetijskega blagostan a Udje od vgeh strani, pr d't" jolnoštevilno ua ob6ni zbor in <ib enem vplačajre udiino za ieto 1913. c Gi>rnj>gr«d Bralno društ>-<' prirdi d e 12. jan. popoldne v župnijskih prosti-.rih gled«HSko igro ^Vfstaka" v petih dejaDJih in ,Marijin otr k" igra v t'-h dejanj h, z taago orom in petjem. Vstopnina po navadi. K tej prireditvi prrazno ?abi naMstvo c Braslovč«. Na*e o rožje deklet j« pislalo 90 K Slov. Straži kot preostaoek Slomšeko-o slavDnsti v Braslov ab. c Sv. Franč šek na Strarah. Tukaj nje K. bralno in iz^braževalno društvo pri edi dne 12 pmsi>>ca 'b pol 3 uri popoldne pri Martinovru veRelico z ignni nsv. Neža" v d eh dej-r-.jih in ,.N" kliči Traga", predpu tna barka v enem dejanju. Na vspo edu bo še Teč drugih lepib krattv.časuib zanimiTosti. Brežiški okraj b Brežice. Cerkveni tatovi imajo — lcakor že lani — tudi letos posebno veselje do nabiralnikov pri jaslicah, Minuli teden so ga zopet siloma odprli, toda ker se precej sproti izpraznjuje, niso mogli impti dosti sreče. Vsekako bo treba ria te ,,pobo7.ne" ticko bolj paziti! b Glofeoko. Žal, da Vaan moraino v nOvem letu prvo poročati o žalostnera dogodku iz nagega kVai]a.. Unirl je predzadnjo nedeljo rudpkop Vranečig po, v prepiru nastalem boju od strani svojili tovarišev-ru'darjev. V tem judovskem premogovniku vladajo pod ra,vnateljstvom učitelja PeniSa žalostne razmere. Ne glede na druge dogodke niorajo delavci dostikrat tudi po vefi mesecev čakati na svoje knravo zasluženio j)la6ilo. Ker se .ie to zadiije Čase vediM> dogajalo, so delavci pred božicnimi prazniki ustavili delo, dokler se jim ne da placilo za dobo treh mesecov, ki ga dosedaj Se niso prejeli. Nekateri na novo vstopivgi delavci pa so boteli delati naprej. Med tistimi je' bil tu. di Vranefiič, ki je kritifini da>n popival g tovariši v Globokem. Domov grede so se isti sprli radi gtrajka, radi Cesar ,je rudar Volovpc udaril s stisn,jeno pestjo Vranečiča tak.o niocno po glavi, da mu je strl kost, vsled Sesar je ta isti dan umrL Radovedni smo, se li še pks-paznik Volavšek spominja na svoje duhovite verze v ,,Narodnem Listu", v katerih je v zvczde koviil ravnateljstvo in ostudno napadal nekatere Vmete, ki so javno nastopili zoper rezim ravnateljstva, Kaj neki bo seda,j zapel? Gospodu uBitelju TomiSu pa sve{i;'jemo zadiiijič, da se tenieljiteie posvetl svojemu poklicu v goli, sicer bomo enkrat za vselej glasno ppvedali svoje mnpnjp. b Br ž>e*. Uobražefalno druSt'n priredi r ne'1eljo 12. t. m. po TPČernicah zgodo»insk) igro nJuna^ke Blejke". Za mladino in odrasle bo ta Iepa gra, koie drjasje se je vršilo ravno pred 1G0 leti, zanimiva. Pridite v obilnem številu Najao^ejšs. Zetale. Katoiigko bralno in izoliraževalno drugtvo priredi v n,edeljo, dne 12, januarja po vefiernicali v stari goli gledaligko predstiavo. Dekleta igrajo krasno igro: ...Marijin otrok", mlaideniči pa igro: ,,Pijavka". Vmes bo petje in godba na gramiofon. Žetalanci in sosedje, pridite v obilnem štpvilu in povabite zna.11co tpr sospde! Odstop tirolskega cesarskega naraestnlka? Listi porocajo, ila narnorava tirolski cesarski namestnik baron Spiegelfeld odstopiti, ker pe more doseci sporazuma med Nemci in Italijapi na Tirolsk'em» Na njegovo mesto bo baie1 imenovan bukovinski deželni pred. sednik grof Meran. Sv. Barbara v Halozah. Izobražpval,no drugtvo priredi dr?fi 12. januarja občni zbor. Mirovna pogajanja prekjnjena. V ponedeljok, dne 6. t. m., so se mirovna pogajanja v Londonu za nekaj dni prekinila. Zastopniki so se zbrali ob 4. uri 15 minut popoldne, Takoj v zacetku seje je'podal Rcgid-paga v imenu tur&kih za stopnikov pismeno izjavo, v k'atori se trdi, da ie pokazaJa Turčija v dosedanjem poteku pogajanj veliko popustljivost ln je pripravljena glede na svoje prvotne pogoje sledeče odnehati: 1. TurSija prepusti balkanskim zaveznikbm severno o'd Odrina (Drinopolja) ge vp5 zpmlje, a Odrin si Iio2e na vsak način pridržati, Odrina Turfiija ne more odstopiti, ker jo potrebeji Turčiji za obrambo Carigrada in Dardanel. 2, TurSija se odpove vsem pravicam do Krete pod pogojem, da balkanske države ne zaJUevajo ])repustitve drugih Egejskih otokov. Ce bi pa balkanski zavpzniki ne h.oteli turgkim pogtojem ugoditi ali pa oelo pogajanja pretrgati, pade odgovornost na nje in Tnrki bi proglas;li vse dosedaj dovoljene ugodnosti kot nevel.iavne. Turski poslanoi so nato zapustili dvorano; balkanski zastopniki so imeli nato kratko posvetova.njo ter so takoj sklenili odgovor, katerega, je predsednik Novakovič došlim Turkom prečital. V tem odgovoru naglašajo zavezniki: Turgki predlogi ne odgovarjajo zahtevam, ki so jih stavili zastopniki zaveznih držav v prejgnji seji. Ker bi pogajania o novili predlogih iip vpdila do sporazuma, so balkanski zastopniki priraorani, prekiniti posvetovanje mirovne konierence, Predsednik je nato sejo zaklju&il, balkanski zastopniki pa so zapnstili dvorano. Turki so razburjeno protestirali proti prekinjenju seje, a dobili so odgovor, da balkansld zastopniki sicer nimajo namena s tem popolnoma pretrgati pogajanja, 'da pa hofiejo poSakati zadovoljivega odgovora TurSije. Rpšid-paga je odgovoril, da jo impl namen, spraviti v seji v razgovor tudi vpraSanje o dovažanju živeža v Odrin, da pa se mu jo seclaj odvzela ta prilika. Odgovorilo se mu je, da to ne spada med mirovna pogajanja. TnrKi so nato razburjeni zapustili dvorano. Nek balka'isld z:a<stopnik 1e z.aklical: Sedaj imajo besedo velesilo. Splošno se pričakuje, ila. bodo velevlasti sedaj pritisnilp na Tnrcijo, da odstopi Odrin Balkancem, a da se turšlča grobišča in moSeje v Odrinu proglasijo za mednarodno last, Težko delo bodo imeli zastopniki velevlasti, ker se Turcija nstavlja z vsemi moSmi, Toda p,e bodo evropske velevlasti v resnici edine in np bo nobena natilioma podpirala Turčijo pri njenem odporu, ]e upati. da se zopetni izbruli vojske vPndar ša prepreči. Posredovanje. Ker se ijooblaščpnci Tureije in balkanskili zveznih diržav ge niso in se tudi najbrž n.p bodo zedinili zavoljo pogojev rniru, so velevlasti že začple posredovati. Uradno se potrjuie, da velevlasti skupno vplivajo na turgko vlado, da TurČija Bolgarom vendar odstopi Drinopolje, 0 usodi Egejskih otokov pa si velevlasti ba,'e niso edine raed seboj. Nekateri so za to, da, tudi te otoke odstopi Turcija, in" sicer Gršlki, druge pa liočejo dati tpm otokora • saraoupravo pod vrhovno oblastjo sultanovo. Kakor se poroča, so se tudi sv. Oče obrnili na zastopnike vplpvlasti, ki se posvetujejo v Tjoncionu, s predlogom, naj bi se sv, dežela (Palestina) izloftila iz nadzorstva Turcije, laziroma naj bi velevlasti prevzele varstvo teli pokrajin ter dajale za varnost romar. jev la svetili krajev veSje jamstvo,