Naročnina mesečno ^^ ^^^^^^^^^ Cek račun: Ljub- 83 Uin, za možem- ^BT ^^ ^^^^^ ^B^^Ml W ^^^ M ^t^^^Oi l,ana it •Ito 40 Din - n«- ML MJ B^ * Jf g JBftjf 10.544 za ce- H MH| M ^Mni^ M J^^BaBI^ fflf Sarajevo loletno 46 Din, ta ^HHA BH SRBt JHV ^ MM B BBM BSB Inozemstvo 120 Din ^JM BBB VB BBw fflHV ^^^ J^HV JF ^B^V AHikf IBflBl » ^ajF jKKLm^P ^^^^^^ JKLmmm^Jf ^^^^^ Uprava: Kop.tar- Lopitarjevi ul. 6/111 jeva b. telefon 2SI99 Telefoni arednlitvat dnevna služba 2090 — nočna 299«. 2994 ia 2090 ■■ (shaja vsak dan cjntraj. razen ponedeljka in dneva po prazniku Novo siovanstvo »Najprej zastava Slave!« so včasih peli naši očetje, vsi navdušeni za sveto slovansko vzajemnost v času najhujšega pritiska v tuji državi, upirajoč svoje oči v »svjetoju Rusj«. Tedaj so romali k »matuški Moskvi« polni upanja, da veliki severni stric ue bo dopustil, da bi ta mali njegov slovenski sorodnik omagal v svoji življenjski borbi. Tedaj je nas zavest enotnega slovanskega rodu navdala s ponosom in borbenostjo »Hej, Slovani!« saj »pol sveta otrokom sliši Slave!« Kaj bo, če se ta politična strnjenost obnovi? Kaj bi taka zedinjena državna sila pomenila v zgodovini? Preobrazila bi svet. Živijo! — Taka miselnost je prevzela vse slovanske narode v minulem stoletju. In iz nje smo rasli najbolj mi — najmanjši in najbednejši—, ki nismo imeli nikomur nič dati, temveč smo vse le pričakovali od močnejših. Le tako se je zgodilo, da imamo mi, najmanjši slovanski rod, najširšo politično vseslovansko misel za svojo narodno himno, vsi odločeni, da z navdušenjem utonemo v slovanstvu, če nam je že usojeno kje utoniti. Toda vse to čustveno navdušenje se je razbilo ob dejstvu, da se nasprotno veliki slovanski narodi niso brigali za male, kar nam je danes povsem jasno: imeli so pač svojo samostojnost, oblast, ki je imela svoje interese, katerim so žrtvovali slovanske podlož-nike pravta.ko kot katerekoli druge. Zato so morda Poljaki najbolj in najprej spoznali, da je vseslovansko čustvo samo srčna fraza, samo zadnji up zatiranih, dočim je oblastne-žem le pretveza za politično nadvlado. Živeli so pač v železnem objemu takega slovanskega »strica«. Mi smo jih tedaj obsojali kot izdajalce slovanske zamisli in za nekatere so še danes to. Danes deli z njimi že večina mišljenje, da je bilo to vseslovansko navdušenje samo naivno ljubezen. In morda smo bili res Slovenci v tej veri najnaivnejši: saj smo pisali celo slovnice za enotni vseslovanski jezik, ki bi temeljil na našem gorenjskem narečju, in jih pošiljali v Petrograd, da jih Akademija vpelje za vse Slovane. Razume se, da Akademija ni niti sprejema takih predlogov potrdila. In mi smo se razočarani umaknili za stopnjo nižje: v ilirstvo, dokler nismo doživeli tudi tu istega. In ko se sedaj iz okenc svoje rodne hišice oziramo po slovanskem svetu, ne vidimo nič bolj razveseljive podobe: velika Rusija nikakor noče postati »slovanska matuška«. Pač hoče ves svet zediniti, pa ne v vseslovanstvu, kakor so verovali naši očetje, ampak v svetovni socijalni revoluciji, ki je njena »religija«, vzvišena nad narodnostjo. Kot taka je naperjena sovražno prav proti slovanskemu krščanskemu etosu sploh. V tem smislu se danes dele njeni sovražniki in prijatelji, in če išče zveze s Čehi, ni to še znak njih slovanske usmerjenosti. Prav tako zaman iščemo 40 milijonov Ukrajincev v zboru narodov, ker pač njih slovanski oblastniki nimajo nikakršnega »slovanskega« čuta. Saj se jim ne godi prav nič bolje kot slovanskim narodnim manjšinam v neslovanskih državah. Morda se godi slabše samo še umirajočim Lužiškim Srbom, ki prav te dni obhajajo svojo žalostno tristoletnico, odkar so bili dani v fevd saškim kraljem. Prav to nam je dalo med drugim tudi pobudo za današnje razmišljanje. Urejeno ni niti razmerje najbližjih slovanskih sosedov, kot n. pr. Čehov in Poljakov, da, celo v svobodnih državah z več državno priznanimi slovanskimi rodovi, kot n. pr. med Čehi in Slovaki so trenja večja, kot bi pričakovali. Vse to nam jasno govori, da ie niti od daleč ni prišel čas. ko bi bili slovanski narodi zreli za zvezo slovanskih držav v smislu starega romantičnega vseslo-vanstva. Prevelike so historične razlike med njimi, preveč samorastle posamezne narodne in »plemenske« vrednote, ki se po naravnem pravu še vedno bolj razvijajo vsaksebi, preveč materialistični interesi vladajočih, da bi stopili na istovredno stopnjo z vladanimi v smislu etično-človečanske misli vse-elovanstva. Problem se namreč še za dolgo dobo ne da rešiti — politično, Slovansko vzajemnost moramo torej postaviti na realnejšo podlago. Nikakor se spričo političnega neuspeha ne smemo odreči ljubezni do vsega slovanskega. Najti moramo nov temelj za ustvaritev slovanske skupnosti. Prejšnje čustveno navdušenje za Solitieno velikost moramo spremeniti v po-robno znanstveno težnjo po poznanju vseh samobitnosti vsakterega slovanskega naroda, njih svojskih čustev, njih gospodarskih, političnih in — ne v najmanjši meri — umetnostnih smernic. Duh je, ki zedinjuje, čeprav politika razdvaja. Naj nas ločijo kakršnekoli meje, ali pa tudi ne, dolžni smo spoštovanje tudi najmanjši slovanski samobitnosti! Pozdraviti moramo zato na tem mestu razna naša slovanska društva: češkoslovaško, poljsko kakor bolgarsko ligo, razne slovanske klube itd. in jim želimo čimveč sotrud-nikov in uspehov. Prav ta društva zbližujejo Slovane, prirejajo predavanja, omogočajo kulturne obiske, pevske in gledališke, vodijo Jezikovne tečaje in sprejemajo vse, ki pri-lajajo k nam v goste. Tako izmenjavajo kulturne vrednote, prav v smislu tcgfV novega kulturnega slovanstva. Tako spo-»navanje tvori vsekakor prvo in najmočnejšo podlago k zavesti bratstva in medsebojnega spoštovanja, četudi se politične smeri ne ■trinjajo. V času največjega ruskega nasilja nad Poljaki se je veliki Mic.kiewicz podpisoval »prijatelj Puškinov«, hoteč^ istočasno biti »krvnik carjev«. Vedel je pač dobro, da sta politično samodrštvo in kulturna vrednost onega in istega naroda dvoje. Tudi med različnimi samobitnimi rodovi, ki žive v istih mejah, se morajo v čim večji meri izmenjavati kulturne vrednote. Med njimi še najbolj, ker le tako jim je omogočeno spoštljivo sožitje. Z veseljem sprejmemo vsa-koga, ki pride med nas in nam prinese svojo Slraholen potres, hi je razdejal celo deželo v Aziji 30.000 mrtvih v Belučistanu Glavno mesto Quetta porušeno - Obsedno stanje iz strahu pred nemiri London, 1. junija. SE. Dodatno k včerajšnjim poročilom o groznem potresu, ki je porušil ogromno pokrajino Belučistan (zapad o od Indije in južno od Afganistana), ki spada upravno pod Indijo, objavljajo listi še nasledne podrobnosti, ki pa tudi še ne dajo pravilne slike o katastrofi, ker so vse brzojavne zveze prekinjene in niso prišle v svet še resnične številke o razdejanju in o smrtnih žrtvah. Qaetta v razvalinah Samo iz Quette so prišle pomanjkljive po-drobnostne vesti, ki pravijo, da je bilo mesto spremenjeno v kup razvalin, pod katerimi se nahaja najmanj 1000 prebivalcev. Mesto je sedaj popolnoma osamljeno in more stopiti v zvezo s svetom edinole s pomočjo brezžičnega brzojava. S pomočjo radija je angleški geneialni guverner Be-lučistina poslal tudi svoja prva poročila o strahotah tega potresa. V mestu Quetta je ostala nepoškodovana samo guvernerjeva palača in nekaj vladnih poslopij okrog nje. Guverner je takoj odredil prvo pomež in iz vojaških skladišč so dobili potrebne šotore in prva živila za prebivalstvo, ki je vse preplašeno ln ga )e le težko pomiriti. General Chotvvood, poveljnik telučistanske vojske je prišel z letalom v Quetto in je z vojaškimi oddelki prevzel organizacijo prve odpomoči. Strahotno je bilo razdejanje na letilšču v Quetto, kjer se je nahajalo 43 angleških pilotov in letalskih častnikov. Potresni sunek, ki je trajal samo kakšne pol minute, je bliskovito spremenil letališče v razvaline, nekaj barak ie izginilo v žrelih, ki so se nenadoma odprla. Od 43 pilotov ni ostal nobeden živ. Samo trupla nekaterih so mogli najti, ostala so izginila v podzemeljske globeli, lz Quet-te vodi državna cesta proti Katali. Ob njej Je zad- nja leta zraslo mnogo poslopij, ki so se jih posluževali trgovci in domačini. Potresna črt« {e menda šla ravno pod to mesto, ker je sedaj vsa razdejana in vse hiše do Katale so razpadle ln pokopale mnogo žrtev, katerih števila pa še nI mogoče dognati Štiri petine prebivalcev mrtvih? Nocojšnje vesti, ki prihafajo iz Karašija, so še bolj alarmantne. Točnih številk o smrtnih žrtvah tudi nocoj še ni, toda obveščeni ljudje, ki poznajo razmere v potresnem ozemlju, strahotna pripovedujejo, da je potres usmrtil štiri petine vsega prebivalstva. Vojaštvo, ki fe v potresnem ozemlju na reševalnem delu, vlači vedno več človeških trupel izpod razvalin. Ponekod sliiijo zdihovanfe pod ruševinami, a se ponesrečencem ne morejo približati V ozemlju, ki so ga vojaški oddelki mogli dozdaf pregledati, so našteli 72 angleških smrtnih žrtev ln 3578 domačinov, med h«do ranjenimi je pa 95 Angležev in 6000 domačinov. Železnica, ki pelje iz Karašija (na iztoku Indusa V morje) do Quetta na afganistanski meji ter od Quette vzdolž vse afganistanske meje do Perzije, po dobljenih poročilih ni preveliko trpela od potresa. (Belučistan je dane« indijska provinca, ki meri 140.445 kv. kilometrov površine ln ima 450.000 prebivalcev. Glavno mesto je Quetta.) Uradno poročilo Komunike letalskega ministrstva pravi, da je potres v Belučistanu zahteval 44 žrtev med angleškimi vojaškimi letalci. Fo poročilu Reuterja še ni nobene vesti o usodi drugih 34 angleških državljanov. Izredno močni so bili potresni sunki od železniški progi Zato kaže, da bodo izgube med železničarji velike. V epicentru potresa med Ka-lato in Meto je smrt pokosila štiri petine prebivalstva. Vse hiše so popolnoma razdejane. Ponekod }e potres vrgel otroke iz zibelk. List »Star« priobčuje poročilo lz dobro poučenih krogov, da je število žrtev potresa v Belučistanu že doseglo 30.000. Iz Lahora poročajo, da cenijo celotno števild žrtev potresa samo v pokrajini Lahori na več ko 20.000. Obsedno stanje Bombay, 1. junija, c. Iz potresnega ozemlja v okolici mesta Quetta prihajajo zmeraj hujše vesti o katastrofi, ki je zadela to mesto. Danes že ves dan gori mesto in veter še požar širi Po najnovejših ugotovitvah je sedaj približno trideset tisoč mrtvih. Nad deset tisoč je ranjenih. Ker se j« bati epidemij, sedaj vse mrtve zažigajo in jih mečejo v požar. Žrtev je zato toliko, ker je potres bil ponoči, ko je vse spalo. Glavni sunek je trajal samo pol minute in je moral biti strašen. Mestna bolnišnica se je takoj porušila. V njej je bilo 300 bolnikov ln jih je 200 našlo takoj smrt pod razvalinami 100 pa jih je težko ranjenih. Rediteljev po potresu tudi ni bilo nobenih na razpolago, ker so vse policijske čete mrtve. Tudi zdravstveno osebje je vse obležalo. Ker je velika nevarnost spopiadov obupanega preostanka meščanstva, so oblasti proglasile obsedno stanje nad mestom. Bombay, 1. junija, c. V potresno ozemlje sedaj pošiljajo pomožne vlake, ker so sedaj že progo toliko popravili, da lahko vlaki z bolničarji in zdravniki prihajalo v bližino nesrečnega ozemlja. Ker pa se ta promet -vrši zelo počasi, so danes mobilizirali na vseh večjih letališčih vsa razpoložljiva letala. Na teh so pripeljali zdravnike in bolničarje nesrečnemu mestu na pomoč. Nova francoska vlada gotova Sunek na levo Fernand Bouisson Pariz, 1. junija. A A. Nova francoska vlada je takole sestavljena: Predsednik vlade in notranji minister Fernand Bouisson (bivši socialist); ministri brez portfelja: Edouard Herriot (radikal), Louis Marin (desnica) in maršal Pčtain (izven strank); zunanji minister Pičrre Laval, senator (pri nobeni skupini); pravosodni minister Georges Per-not (Marinova skupina), vojni minister general Maurin (izven strank); mornariški minister Fran-tois Pičtri (republikanska levica), letalski minister ster Josef Caillaux (radikal); prosvetni minister Laurent-Eynac (radikalska levica); finančni minister Jožef Caillaux (radikal); prosvetni minister Mario Roustan (radikal); gradbeni minister Paga-non (radikal); kolonijski minister Louis Rollin (republikanski centrum, Tardieujeva skupina); delovni minister Frossard (socialist); pokojninski minister Perfolti (radikal); kmetijski minister E. Roy (radikal); minister za narodno zdravje Ernest Lafont (novi socialist); minister za pošto in br/.o-jav Georges Mandel (neodvisen); državni podtajnik pri predsedstvu vlade in v notranjem ministrstvu Catala (radikalska levica). Naslednik sedanjega trgovinskega ministra Bertranda bo imenovan šele, ko se Bertrand vrne iz Newyorka, kamor je odpotoval na parniku »Normandie«. Dunajska vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost. Nevihte. Naraščanje temperature. Cailtaux - germanolit Pariz, 1. junija, e. Bouissonova vlada se bo sestala na prvo sejo v ponedeljek, parlamentu pa se bo predstavila v torek popoldne. Pričakuje se, da bo dobila zelo veliko večino. Ponoči je bila sestavljena vlada, v kateri je bil radikal Palmade izbran za linanžneda ministra. A je izjavil kmalu nato, da si ne upa sprejeti finančnega ministrstva. Zato je finančno ministrstvo nato sprejel Caillaux. Ta ima v finančni politiki zelo diktatorska nagnjenja in je kmalu nato izjavil časnikarjem, da ne bo dopustil nobenih poizkusov s frankom in da bo na vsak način vzdržal zlato valuto. Sploh je treba re«, da je Caillaux v tej vladi najmočnejša in hkrati najbolj kočljiva osebnost. S sedanjim vstopom v vlado se sedaj sklepa med njim in elizejsko palačo mir po vojni, ki je trajala nad petnajst let. Caillaux je trpel na posledicah svoje drzne politike pred in med svetovno vojno. Zmeraj je bil osumljen, da je germa-nofil in noben predsednik republike si ni upal spraviti tega moža po njegovi obsodbi med svetovno vojno zaradi defetizma na vodilno mesto. Zato je vsa ta leta Caillaux ves čas intrigiral proti Elizeju in sovraštvo med njim in Doumerguom je bilo žc legendarno. Spravo med Elizcjem in njim je hotel pred leti izvesti že pokojni kardinal Du-itois, ki je bil polbrat Caillauxa. Toda takrat je kardinal uspel samo toliko, da je Caillauxu odprl vrata nazaj v pariško vodilno družbo. Zato je treba sklepati, da se sedaj Caillaux ne vraža v politiko samo zaradi tega, ker je sijajen gospodarski strokovnjak. Caillaux ima tndi velike skušnje z nemško diplomacijo še iz Viljemovih časov. Kot tak bo v marsičem lahko pomagal- ali pa celo vodil Lavala, posebno še zaradi tega, ker je Caillaux že objavil mnogo načrtov o sodelovanju med nemškim in francoskim gospodarstvom za vodstvo r evropskem in svetovnem prometu. 15 bankirjev aretiranih Pariz, 1. jun. c. Bouisson je moral danes že drugič izmenjati nekatera ministrstva v svoji vladi. Najprej je bil določen za poljedelskega ministra Henry Roy. Toda nato je ta izjavil, da ne more prevzeti ministrstva zaradi opozicije enega dela radikalov. Danes je policija aretirala 16 bančnih ravnateljev zaradi špekulacij s frankom. vrednoto. Priti pa mora vsekakor s spoštovanjem do naše kulture kot nosilec svoje lastne, kot glasnik novega slovanstva in ne morda starega, temelječega na politični romantiki. Kakor se je namreč izpremenilo mišljenje v slovanstvu kot celoti, pravtako naj bi so izpremenilo tudi v razmerju med manjšimi enotami! _ Ali ni na tako slovanr.tvo opozarjal prof. Horak, govoreč o velikem kulturnem Slovanu Massaryku?Zgodovina je pač različno oblikovala različne narodne duševnosti. ki jih mehanična črta ne bo izbrisala. Pravkar je pri nas izšel roman srbskega pisatelja Čosica, kot pred njim Stankoviča: ali ni to prava not k notranjemu poznavanju dveh bližnjih kulturnih enotf Nasprotno pravijo, da je bilo na koncertu slovenskega akademskega zbora, ki je ponesel slovensko narodno pesem v prestolnico, komaj desetina Neslovencev... Ob tem dejstvu naj mar živimo v veri, da smo ponesli našo narodno pesem tja, kamor smo jo hoteli? Ali ne moremo tega občutiti kot omalovaževanje naših kulturnih vrednot? Da, politična in kulturna slovanska vzajemnost je dvojo. Po vsem tem, kar smo videli v preteklosti in brez cosar m sedanjost, moro le spoštovanje kulturnih vrednot posameznih rodov tvoriti tisto novo podlago medsebojni slovanski ljubezni, na temelju katere bo šelo mogoče graditi trdno državniško stavbo. Dokler pa tev ne bo, bo vsaka taka kretnja mehanična, nezivljenjska, ki bo vodila v razočaranje kot vseslovanstvo preteklega stoletja, ki medlo a i vi samo se v enem odtenku naše narodno budnico. td. Značilnost nove vlade Sedanja vlada Fernanda Bouissona je v 65 letih obstoja tretje republike že osem in devetdeseta vlada, tako da pride povprečno na vsako vlado okrog 9 mesecev »življenja«. Tudi sestava sedanje vlade, čeravno se v njej nahajajo zelo močne osebnosti, ne nudi nobenih jamstev za dolgo trajanje. V bistvu pomeni nova vlada močan sunek na levico, saj se nahaja v njej 7 radikalnih socialistov in trije bivši socialisti, ki so zadnje čase postali »neodvisneži«. Socialistični privesek tvori novi ministrski predsednik sam, nadalje dolgoletni tajnik socialistične stranke Frossard, ki je prevzel ministrstvo za delo, in Ernest Lafont, dolgoletni gromovnik na marksističnih shodih, ki je kot neo-socialist prevzel ministrstvo za socialno skrbstvo. Izrazita desničarja sta Marin in pravosodni minister Pernot, ki pripadata Marinovi skupini republikanskega združenja. K desnici je treba prišteti tudi Louis Rollina, ki je dobil kolonije. Po simpatijah in svetovno nazorno spada na desnico, čeravno je kot vojak nad strankami, tudi maršal Pčtain. ki je brez dvoma največja osebnost v vladi in največje jamstvo za njeno življenje. Najnovejša pridobitev Perfetti, ki so mu dali ministrstvo za vojaške pokojnine, spada k Daladierovim levičarjem radikalno socialistične stranke. Najsvetlejša točka nove vlade, ki je prevzela skupaj 9 ministrov iz Flan-dinovega kabineta, je to, da jc izginil notranji minister Reigner, zagrizen Iramason, ki .nosi odgovornost za razcvitanje komunizma in je bil temna postavka prejšnjo vlade. V kolikor pa tiče čisto gospodarskih vprašanj, je zelo malo verjetno, da bo francoski varčevalec tej vladi, ki je znatno bolj levičarska kot prejšnja, rajši zaupal svoje prihranke. Verjetno je, da bo zlato še z isto brzino bežalo iz države, ako nova vlada z drakoničnimi sredstvi odtoka ne prepreči. Toda to bi mogel storiti le diktator, ki ga v Franciji — deželi svobode — še dolgo ne bo. Tudi veliki kapital, ki se v Franciji instinktivno boji levičarskih vlad, Bouissonovi vladi ne bo daroval svojega zaupanja oziroma ji bo zaupal samo tako dolgo, dokler ga ne bo ogrožala. Dejstvo, da oficielnih socialistov v vladi ni, nič ne spreminja na stvarni resnici, da je Bouisson levičarski eksperiment, ki bo mirno lahko računal na podporo Blumovih socialnih demokratov. Čestitati je treba Marinovi skupini, ki je žrtvovala največ, da je bilo mogoče ustvariti »vlado narodne sloge« na tako široki podlagi, čeravno ima pravico takoj spočetka sumiti, da bo vlada hotela živeti z glasovi desnice, a izvajati več ali manj program levice. Ne smemo pa pozabiti, da se bližajo v Franciji parlamentarne volitve, ki padejo v mesec majnik prihodnjega leta. Novi poljski poslanik ,"|L*>- 1|§|§§§gl l&i jfe :Wm. ^HrfPfi^lHH EHHHr L! M JUB1H1M m* Lr-v^iirH ik/dt mr -: -. JSianSH m: ■imiiiiMii mm i m iia— Iz notranje politike V krožka slovenskih poslancev Na sestanku senatorjev in poslancev Jevtičeve liste, ki je bil v Ljubljani v petek popoldne, je minister za socialno politiko dr. Marušič poročal o političnem položaju in o programu vlade ter na- rodne skupščine. Povdaril ]e, da je treba ustvariti ozračje splošnega poinirjenja. Glavni volilni odbor za dravsko banovino je bil nasproti vsem kandidatom povsem nevtralen. Slovenska delegacija mora pokazati enotnost, ki je toliko bolj potrebna, ker razpoloženje med narodom pri splošno vladajočem kriticizmu ni povoljno za poslanca, ki hoče delati. Veljati mera t a dve načeli: državno in narodno edinstvo in politika malega človeka. Potresov v nar. skupščini ne bo, ker ima vlada 303 poslance, opozicija pa le 07. Ni še znano, ali pride opozicija sploh v parlament, ali ostane doma. Znano je le, da se bo nadaljevala politika 6. januarja. Narodna skupščina bo morala rešiti vprašanje kmečke zaščite, vprašanje zadružništva in denarne krize. Najprej pride na dnevni red načrt o dekoncentra-ciji. Ta zakon ne sme zapreti Slovencem pot v druge banovine. Gre za izgraditev Slovenije kot dežele turizma in za problem naše industrializacije, kateri se cesto postavljajo ovire, češ. da smo preblizu meje. Izdelana je uredba o silosih, v katere bo investiranih okoli 200 milijonov dinarjev. Prometni minister pripravlja uredbo o premogu, ki naj omogoči v bodoče izločitev kvalitetno neustrezajo-čih vrst prj nabavi za železnice. Dovršen je tudi načrt o ustanovitvi radio-družbe s pomočjo tujega kapitala. Minister je zaključil s novdarkom, da bo slovenska delegacija svojim nalogam kos le, če bo enotna. Nato je g. Pucelj predlagal, naj se slovenski poslanci in senatorji organizirajo v poseben krožek, ki bi se sestajal dvakrat na teden. Poslanec dr. Šemrov je bil mnenja, da mora krožek izdelati gospodarski, socialni in kulturni program, ki bo upošteval prvenstveno dravsko banovino. Ta delegacija mora prevzeli tudi vodstvo politike doma. Dr. Novačan je izrazil proti temu svoje pomisleke, češ, da je treba vprašanje rešiti za časa zasedanja v Belgradu. Nato je spregovoril poslanec Ivan Mo-horič. Prosil je ministra, da bi omogočil, da se pred objavo uradb poslancem in senatorjem da možnost za nasvete v korist gospodarskih in socialnih razmer v dravski banovini. Največje važnosti je proračun. Ministra Djordjeviča ni več, ostalo pa je njegovo delo. Gilede na to, da mora dravska banovina uvoziti 7000 vagonov žita iz drugih krajev, bi pomenilo povišanje žitne cene obremenitev našega prebivalstva. Končno naj bi gospod minister posredoval, da bi se zagotovila večja udeležba dravske banovine na kreditu za javna dela, ki znaša 1200 milijonov dinarjev. Minister dr. Marušič je odgovoril glede uredbe o javnih delih, da morajo pred jjosebnimi banovinskimi interesi imeti prednost splošni državni interesi in da so iz tega vidika krediti za javna dela že razvrščeni. Minister je še dodal, da bo reformiran šele proračun za 1. 1936-27. Krožek slovenskih poslancev in senatorjev se je takoj konstituiral in izvolil za predsednika po-slanca Ivana Mohoriča. Ta je med tem časom že zapustil dvorano in se tako ni mogel izjaviti, ali sprejme to mesto. Za podpredsednike so izvoljeni senator Ivan Hribar ter poslanca dr. Režek in dr. Veble, za tajnika dr. Fux in dr. Koče, za blagajnika inž. Zupančič in Janžekovič. JNS - kader nove organizacije ? Vode so v Sloveniji tako blodne, da marsikaterega ribiča prijema skušnjava, da bi ribaril v kalnem. Mi bi radi samo kot nevtralni kronisti zapisali potek dogodkov, da bi naši bravci lahko pogledali vsaj malo pod vodo. »Jutro« je kot glasilo glavnega tajnika Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS) ponižno sprožilo misel, da je po volitvah nastopil čas za reorganizacijo in pomladitev JNS, kajti škoda bi bilo žrtvovati bujne sadove večletnega dela požrtvovalnih ljudi v JNS. Oglasil se je »Glas naroda«, ki ga izdaja drugo krilo nekdanje JNS in tako zadostil radovednosti naše javnosti. Pomladitev JNS? To je po mnenju »Glasa naroda« poskus gospode okoli »Jutra«, da bi spričo sestanka narodne skujjščine lahko zoj>et »sramežljivo prilezla na dan«, feadevi požrtvovalnega dela JNS? Poostritev gospodarske krize, polom finančne politike. Moral je končno priti pogreb politike JNS, »stranke žalostnega sf»-inina«. Za »Glas naroda« je 'NS potopljena barka. Kdo bi torej odkril cepivo, ki bi pomladilo JNS, ko jo je »Glas naroda« že jjokopal in so jo že volitve stisnile? »Glas naroda« hoče »socialno in gospodarsko akcijo«, medtem ko se »Kmetski list«, Na konferenci slovenskih senatorjev in nedavno izvoljenih jx»lancev na listi g. Jevtiča, ki jo je sklical minister za socialno politiko dr. Marušič v petek predpoldne, se je poslanec dr. Lovrenčič pritožil radi pisanja »Glasa naroda«. On sicer ni član JNS, misli pa, da takšno pisanje le škoduje, koristiti pa ne more nikomur. Kakor poroča »Jutro«, so gospodje minister dr. Marušič, ban dr. Puc in »enator Pucelj izjavili, da nikakor ne odobravajo pisanja »O!asa naroda« o JNS in da bo treba to napako popraviti. Minister dr. Marušič je potem povdaril, da vidi v JNS in njenih edinicah kadre, okoK katerih bo mogoče zbrati prijatelje nove gospodarske hi socialne politike. »Glas naroda« je bil torej na vsej črti dez-avutran. Pod idiličnim naslovom »Moralične in politične zanimivosti« je drugi dan, to ie v soboto, priobčil »Slovenski narod* članek »od narodnega poslanca, ki se je udeležili omenjene konference«. Poslanec se ne more načuditi pisanju »Glasa naroda«, ko ga vendar izdaja zadruga »Narodna prosveta«, katere vodilni član je podpredsednik JNS. Takšno pisanje je naivna demagogija. Za listom stoje ljudje, lei še niso preklicali članstva JNS m takšni, ki so kot odličnilci JNS imeli vpliv na vodstvo javnih poetov ki zavzemali visoke položaje. Odgovornost za politične grehe, ki jih pripisuje »Glas naroda« JNS, nosijo tudi tisti, ki so sklepe JNS kot nosilci upravne oblasti po možnosti tudi izvršili. Ce je namreč res, da ae v preteklih časih ni mogel brez pristanka JNS namestiti niti zadnji dnevničar, kakor je trdil »Glas naroda«, je piscu tistega članka dana možnost, da preišče, čigavo ime stoji na predlogu za imenovanje zadnjega dnevničarja in čigavo ime se zopet blesti na nastavljenem dekretu. Večna borba proti JNS postaja po mnenjn poslanca skrajno neokusna. — Blodne vode iz Sk)veni je se bodo nemara raz čistile, preden se stečejo v Donavo. Po sestanku narodne skupščine se bo tudi položaj v Sloveniji razbistril. Naprednjaštva ni več. »Glas naroda« trdi, da je naprednjaštvo ostalo le še kot antiklerikalizem. Ker klerikalizma ni in ga tudi ni bilo — pač pa je obstojala Slovenska ljudska stranka — mora po logiki »Glasa naroda« biti jasno, da tndi napred-ajaštvs si bilo n: ga ssveds tudi dases si. Glas proti slovenski akademiji Ivan Nevistič iz Zagreba se v »Pravdi« z dne L junija bavi s predlogom vseučiliškega profesorja Nachtigalla za ustanovitev Slovenske akademije znanosti. S tem predlogom se strinja velika večina slovenskih prosvetljencev. Nachtigall je saino formuliral to skupno željo. Clankar trdi, da se na vseh področjih kulturnega življenja kažeta sistematična izdelava in utrjevanje kulturnega partikularizma. Kulturno življenje gre svojo pot in se ne briga za politično konstelacijo. Ustvarjajo se tri kulturna središča, namesto, da bi pospeševali razvoj kulturne in duhovne integracije. Akademije bi morale voditi razvoj našega zedinjenja in spajanja. Že prve dni po ustanovitvi Jugoslavije bi se morali zagrebška in belgrajska akademija združiti. Ko bi jih danes vodili njihovi ustanovitelji, bi se bilo to zgo-dik). Izhlapel je duh, ki jih je ustvaril in po večini so to samo še udobne sinekure majhnih in sterilnih duhov. Ker je položaj že takšen, je predlog ljubljanskega profesorja logičen in povsem upravičen. Ce gremo po tej poti naprej, bo treba ustanoviti akademije še v Cetinju, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu in Dubrovniku. — Za danes smo Nevističeva izvajanja samo registrirali. * Zaplenjen je bil v Zagrebu »Vfitkischer Beo-bachter« z dne 23. maja. Nagrade svoje vrste. Na obravnavi radi poneverb pri »Našici« v Osjeku je, Adolf Schlesinger izjavil, da je po njegovem mnenju bilo izplačanih dr. Nikiču 30.000 Din za nagrado kot pravnenm svetniku. Ervin Lovrič, ravnatelj bilgrajske podružnice »Našice« ie izjavil, da je bil dr. Nikola Nikič pravni svetovalec »Našice« in da mu je bilo izplačanih 115.000 Din za nagrado. Druge jxxirobnosti mu niso znane. Ta denar mu je on izplačal. Neumestna pripomba. »Politika« se je v nekem svojem poročilu posmehovala duhovnim vajam Nato je »Glasnik belgrajske nadškofije« odgovoril V uvodniku, da se duhovnih vaj udeležujejo tudi slavni ljudje, ker so prepričani, da so duhovne vaje koristne in jx>trebne, da se človek lahko zbere. Vse-kakor »Politika« tu pa tam pokaže svoje pravo lice, Obleke za botre in birmance nudimo po najnižjih cenah Drago Schwab LJUBLJANA, Aleksandrova cesta Slovenski Rdeči križ Belgrad, 1. jun. m. Kaikor je »Slovenec« že poročaj je včeraj prispelo semkaj pod vodstvom g. dr. Fetticha in nadsvetnik* v poik. Skalarja, I. podpredsednika in banovinskega tajnika organizacije Rdeči križ v Sloveniji, okoli 80 članov in članic te organizacije. Pred odhodom na Oplenac je bila skupina Rdečega križa iz Slovenije sprejeta pri Nj. Vel. kraljici Mariji. Ob tej priliki je dr. Fettich pozdravil najvišjo pokroviteljico te organizacije s krajšim govorom ter ji izrazil brezmejno »danost vseli članov Rdečega križa v Slov«WjL Zatem -sita dr. Fettich in Skalar predstavila'■Nj. Vel. kraljici vse člane te skupine. Ob tej priliki je voditeljica samarijanik Pressl izročila kraljici materi venec narcis z Golice in šopek daphen in encijana v obliki rdečega križa. Kraljica tega šopka ni izročila, kakor je to običajno, dvorni dami, temveč ga je nosila vc-s čas avdijence s seboj tor ga je ludi sama odnesla iz sprejemne dvorane. Srednješolske športne tekme Zagreb, I. junija, b. I. 100 m predtek: Bato-šič iz Zagreba 11.5; Kišpatič iz Zagreba 1.1.5; II. predtek: Pi.nka iz Belgrada 11.9: Žunac iz Zagreba 11.9. Ljubljančani se tukaj niso plasirali Met krogle: Kajfež iz Ljubljane 15.56, Pogelšek m Ljubljane 13.50, Jurkovič iz Zagreba 12.87; 200 m predtek: Sonj i7 Zagreba 25.5. čuk iz Ljubljane 25.5, Bajda iz Ljubljane 25.8: II. predtek: Janžokovič iz Z agr (»Iki 24.7; Djuraševič iz Zagreba 24.8; Stare iz Ljubljane 26.5; 1500 m tek: Džinovski iz Ljubljane 4.59.4; Kralj iz Zagreba 4.42: Polšak iz Ljubl jane 4.46. — Ljubljančani so dunes vodili s 23 točkami proti'Zagrebu, ki jih ima 15, Belgrad pa 4. — Ob času, ko to |x*ročamo, se v.rši rokometna tekma med Zagrebom i.n Ljubljano. Stanje je 2:2. Ljubljana je v rahli premoči. Mednarodna konlerenca za delo Belgrad, 1. junija. AA. Kakor lani se tudi leto« sestane v Ženevi 4. junija t. I. mednarodna konferenca za delo. Na dnevna red eo prišla naslednja vprašanja: 1. Zaščita koristi delavcev, ki se selijo iz ene države v drugo, da ne Izgube pridobljenih pravic, kakor starostno m smrtno zavarovanje rtd. 2. Zaposlitev žensk pri podzemeljskih delih v rudnikih vseh vrst. 3. Nezaposlenost mladih ljudi 4. Nabiranje mladih ljudi za delo v kolonijah ali drugih krajih, kjer so podobni delovni pogoji. 5. Plačan dopust in skrajšanje delovnega časa, zlasti pri a) javnih delih, Iti jih vrše vlade ali jih pa subvencionirajo, b) pri pridobivanju železa in jekla, c) pri gradbeno tehniških delih, d) pri pridobivanju premoga. 6. Delna revizija konvencije iz leta 1931 o delovnem času v premojfokopih. Oseb ne vesti Belgrad. 1. junija, m. Za sodnika kasacijskega sodišča v Belgradu je postavljen Trajko S t a m e n-kovič. Premeščen je dr. Stanislav Lukovič za sodnika v Krško iz Kragujevea. Napredovali so v V. pol. skup.: Anton Arigler, šolski nadzornik v Kamniku, Josip V e 1 n e r , šolski nadzornik v Murski Soboti in Josip Korban, šolski nadzornik v Gornjem gradu. Za sodnika okrožnega sodišča v II. 2. v Novem mestu je postavljen Mio Čer noš, doslej sodnik v Tržiču. Upokojeni so: Štefan Vodošek, starešina Okrajnega sodišča v Slov. Bistrici, Anton Kacijan, starešina okrajnega sodišča v Novem mestu, Jože Rajner, višji pisarniški predstojnik ▼ Ljubljani, Martin O a -5 p e r , višji pisarniški predstojnik v Mariboru, in Josip K o rosa k, višji pisarniški oficial v Ljutomeru. Belgrad, t. junija. Premeščeni ao za višjega poštnega kontrolorja v 6. skupini pri poŠti in brzo-javu v RuSah Franjo 2 e h e 1 j, iz Maribora I, za višjega poitnega kontrolorja v 6. skupini pri pošti in brzojavu Maribor I. J. Hinterleher iz Ruš, za višjega poštnega kontrolorja pri pošti m brzo-jarvit v Murnki Soboti H. Dckleva iz Maribora. Belgrad, 1. junija. Postavljen ie za bana drin-sk« banovine pomočnik notranjega ministra Pre-Luafiič. Abesinci napadajo Alarmantne vesti ■mhmmhmvmmJLmhmh italijanskega tiska Rim, 1. junija. AA. Agencija Štefani poroča: U Džibiitija javljajo, da so tja prispele vesti • mnogoštvilnih barharstvih, ki se zadnje čase množe v Abesiniji. Tako se 18. maja napadli vojaki neke abesinske čete, ki je korakala * pod poveljstvom svojega poveljnika po ulicah, češkoslovaškega državljana g. Hcliga, mehanika, ko se je peljal s svojima dvema otrokoma na motornem kolesu na delo v cesarsko palačo t Gebi. Vojaki ho udrihali po mehaniku s kopiti pušk in niso prizanesli niti njegovima otrokoma. Častnik je vse to gledal in ni posegel vmes. Mehanika so prepeljali v bolnišnico, kjer zdaj leži nevarno ranjen. Prav tako nevarno pobit je tudi eden izmed njegovih otrok. 1» Omnare javljajo te-le podrobnosti o napada Abesincev na italijanskega poštnega kurirja, ki periodično prenaša pošto na italijanski konzulat v Gondariu. Kurirja so 12. t. m. aretirali vojaki in ga niso hoteli izpustiti vse dotlej, dokler ni protestiral italijanski konzul. Njegova poštna torba s fiismi in drugimi pošiljkami je pa izginila. Io ni lil prvi napad na italijanskega poštnega kurirja. Že meseca marca so ga napadli pri Mudi-Badu na poti med Aduo in Gondarom. Napadlo ga je 12 oseb, ki so mu odnesli pošto in jo skoraj vso uničili. Meseca februarja je več do zob oboroženih Abesincev ustavilo karavano na poti i» italijanske Somalije v Aden. Karavano so zadržali v Lamasu in ni mogla iti dalje prej, dokler niso italijanske oblasti večkrat intervenirale v Addis Abebi. To še bolj potrjuje, kakšno jc razpoloženje v Abesiniji proti Italiji, in je nov dokaz neredov, ki vladajo na meji. „Bolniki se vračajo44 BolniSka ladja »Uraniac se je vrnila it vzhodne Afrike g 350 vojaki in delavci, ki so večinoma •boleli na tropskih boleznih. Njihovo stanje je v splošnem hudo. zctiekr . S s MIr|/vu, Pristna naravna čokolada brez primesi se imenu e Masllta. Ona sestoji izključno le iz dozorelih in plemenitih kakaovih zrn ter iz kakaovega mas a, to je rastlinske krvi in mozga. To je tisto, kar da Masilti že v okusu njeno nezgrešljivo posebnost in ji omogoči, da Vaše občutke tako skoncentrira, da se ji ves predaste Ta uaslada se ne da opisati, temveč samo doživeti. Poskusite jo en zavihki MIRIM KRALJICA ČOKOLAD* Berger Waldenegg: D« naj, 1. junija, (Tel. poročilo »Slovencu«.) Zunanji minister baron Berger-Waldenegg je sprejel inozemske časnikarje in jim je izjavil, da jc bil njegov obisk pri dr. Benešu zelo koristen in da je sedaj po tem razgovoru sklicanje podonavske konference še pred velikimi počitnicami takorekož *a-gotovljena stvar, čeravno je že izgledalo, da bo morala biti preložena. Največje težave so bile odstranjene vsak kolikor liče Avstrije in je on bil r položaju, da dr. Beneša pomiri glede pomislekov, ki jih je Mala zveza navajala. Časnikarji so vprašali zunanjega ministra tudi glede prisostvovanja Nemčije pri podonavski konferenci. Minister jc odgovoril, da je .vse, bar je treba vedeti o tem, itak že povedal zvezni kancler v svojem zadnjem govoru, ko je navedel pogoje, ki so potrebni, da Avstrija sodeluje in da je sodelo- „Podonavska konlerenca še pred velikimi počitnicami4' vanje Nemčije sploh mogoče. Sieer pa je sodelovat nje Nemčije v okviru izrečenih pogojev (neodvisnost Avstrije, nevmešavanje v njene notranje zadeve ...) ne samo dobrodošlo ampak po mnenja avstrijske vlade tudi potrebno na organizacijo Po-donavja. Sklicanje podonavske konference postaja čimbolj verjetno, ko se opaža tudi jponehavanje napetosti med Italijo in Nemčijo in sicer na podlagi pomirjevalnih predlogov, ki jih je nedavno nemška vlada poslala v Rim i ozirom na njeno bodočo avstrijsko politiko. Razumljivo pa je, da se sedaj Nemčija trudi, da bi »a podonavsko konferenco spravila skupaj svojo lastno fronto držav in tako nreljavila svoje nazore, ki se ne ujemajo popolnoma x nazori franeosko-italijanskega sporazuma januarja 1935. Od nedelje—_ V mednarodni politiki je pretekli teden pokazail dosti prozorno, d a hoče nastopiti Nemčija z vso energijo, da se i zvije iz osamljenosti, v Ji a t er o je prišla in da poskusi s svojimi načrti razbiti koalicijo velikih in malih držav, k i s o z d r u -žene proti njej, ter si ustvariti svoj lasten blok.za dosego.nemških ciljev. Hitlerjev govor v ,,državnem abo.ru je dal signal. Hitler je govoril zmerno, previdno, predvsem za angleška ušesa in za tiste narode, ki nočejo imeti opravkov z boljševiško Rusijo. Bil je moder v svojih izvajanjih glede Avstrije, ljubezniv do Italije. Hitlerju so v zaporednih dneh odgovorili vodilni državniki Italije, Madžarske in Avstrije, tako da ima človek vtis, da je bilo vse v naprej dogovorjeno. Mussolini je bil v svojem odgovoru silno ljubezniv do Nemčije, a zelo odločen glede avstrijske neodvisnosti. Madžar G 6 m b o s je z n jemu lastno brutalnostjo oznanil, da želi Madžarska slejkoprej ostati na črti Varšava—Dunaj—Budimpešta —Rim in privezati na to črto še Berlin. Avstrijski kancler Schuschnigg je bil kategoričen glede neodvisnosti Avstrije, prijateljstva do Italije in pripravljenosti, da se poravna z Nemčijo P°d pogojem, da prizna njeno državno neodvisnost. Nemški kancler je torej dobil hkrati iz Rima, Budimpešte in Dunaja prav prijavne odgovore, ki raizodeva jo skupno dolbro voljo, da se napravi nekaj otipljivega v Podonavju s sodelovanjem vseh teh držav. Naposled je prišel še odgovor iz Londona, kjer sta oba, zunanji minister sir John Simon in bodoči zunanji minister Anthony Eden hvalila Hitlerjevo dobro voljo in takorekoč dala svoj dragoceni blagoslov za to novo politično zbiranje pod nemškim pogonom. Če se ne motimo, dokazuje niz dogodkov preteklega tedna, da ima Nemčija v načrtu ustvaritev velikega bloka držav, ki bi tvoril nekak obrambni zid proti bo II j š e v i k o m. Ta blok hi segal od Baltika do Sredozemlja, od Hamburga do Črnega morja. Poleg navedenih tireh govorov državnikov italijanskega polit, bloka (Kalija, Avstrija, Madžarska) govorijo za resničnost naše navedbe še sledeči politični dogodki: 1. Havas poroča iz Rima o ponehavanjn napetosti med Italijo in Nemčijo in to na podlagi pomirljivih predlogov, ki jih je nemška vlada dala Italiji z ozirom na avstrijsko neodvisnost. Pričakovati je celo izrecne Hitlerjeve izjave da bo Avstrijo pustil na miru. 2. Madžarska se je izrecno izrazila za sodelovanje z Nemčijo in ugleden nemški državnik je preteklo sredo izjavil časnikarjem v Budimpešti, »da je nemško prijateljstvo do Madžarske vprašanje srca in stvar starega bojnega tovarištva. 3. Bolgarska delegacija, ki se nahaja v Berlinu, je dosegla velike nspehe, dobila je 3-inilijardne kredite za zgradbo železnic in je baje pristala na tesno pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju z Nemčijo. 4. Glede Poljske jc pn položaj itak jasen. Predsednik zunanjepolitičnega odbora poljskega parlamenta knez Janiiš Radzivill je napisal v krakovskem »Času« značilen članek v katerem pravi, »dn je za Poljsko življenjske vnžno-sti, da ostane v tesnem sodch-vanjn z Nemčijo. Avstrijo, Madjarsko in Italijo, ker je treba njeno ozemlje zavarovati pred boljševiško nevarnostjo.« Iz navedenega bi sledilo torej, da se pod impulzom Nemčije in s tihim blagoslovom Anglije, vrši novo zbiranje držav v blok. ki hi pritegnil k skupnemu sodelovanju Nemčijo. Italijo. Poljsko, Avstrijo in Madžarsko ter morda še katero drugo državo nn Balkanu, da bi bilo obzidje proti ruskim boljšcvi-kom pojiolno. oziroma jarek med francosko-bolj»t.vi^l,iru b!,fkoiii iiAujmti m severa (io juga. do nedelje Zelo verjetno je, da bo kriza francoske v 1 a d e , ki je odgnala Flandina in presenetila Evropo z novo vlado pod (uredsedstvam socialista Bcxii»sona im s sodelovanjem dveh socialistov Fro6sarda in Emesta Laflonta nemško diplomatsko ofenzivo le še okrepila, ker je nova vlada slabotna in ee ne bo mogla dolgo držati ter bo Nemčija to slabost v polnem obsegu skušala izkoristiti Tndi skrbi Italije v Abesiniji prihajajo v prilog nemške diplomatske ofenzive, ker je Italija pripravljena sprejeti nemško roko, samo, da si zavaruje hrbet, če bi prišla v potrebo, da vse svoje moči zbere v daljni Afriki. To je med-narodnopolitična bilanc« preteklega tedna, na katero naše bravce s posebnim poudarkom opozarjamo, da bodo razumeli na-daljni potek med narod uopoli tičn i h dogodkov. V domovini moramo v preteklem tednu zabeležiti veličastno proslavo 85-1 etnice nadškofa A. Bonaventure Jegliča. Kresovi po slovenskih hribih, molitve po slovenskih cer kvah, slavnostne akademije po slovenskih kulturnih dvoranah so dokazale v vsej svoji skromnosti — prevzvišeni nadškof je sam tako želel — kaj je Jeglič slovenskemu narodu in kaj je slovenski nairod nadškofu-samotarju v Gor n j (iin gradu. Z veliko vsenarodno zbranostjo smo pretekli teden prenesli posmrtne ostanke pred 17 leti v Radgoni vsled ljubezni do Jugoslavije ustreljenih slovenskih fantov na jugoslovanska tla, da bodo počivali v zemlji, za katere svobodo so dali svojo kri. S posebno .uredbo je naša vlada uredila tudi študij na bogoslovnih fakulte-t a h ki je sedaj raztegnjen na dobo 6 let. francoska mornarica, ki je bila v naših vodah nad teden dni, nas ie zapustila po veličastnih manifestacijah za francosko-jugoslovansko prijateljstvo v Belgradu. Planinci, pozor! Ob začetku poletne turistične sezone opozarja kraljevska banska uprava na stroge dolžnosti, ki jih imajo obmejni stražniki pri varovanju državne meje. Vsak turist ali izletnik, ki gre v obmejne planine, mora imeti pri sebi kako veljavno legitimacijo, in sicer kolikor mogoče s fotografijo. Take legitimacije so: članske legitimacije planinskih društev potrjene od prvostopnega upravnega ali policijskega oblastva, obmejne karte, uradniške legitimacije, dijaške knjižice in druge službene legitimacije zlasti take s lotografijo, sicer pa kaka veljavna osebna listina. Vsak je dolžan, da se na poziv obmejnih stražnikov ustavi, legitimira in da vljudno in brez prerekanja poda pojasnila o svoji osebi ter o namenu in cilju svojega pota. Belg*aiske vesti Belgrad. 1. junija, m. Da bi se čimbolj uredila telefonska služba v Belgradu. ie sklenjeno, da se ustanovita v Belgradu dve novi avtomatski telefonski centrali, prva s 5000 Številkami, druga z 1000 številkami. Zgraditev teh novih telefonskih central bi »lala 25 milijonov Din. Po proračunu je dobila telefonska centrala 26,301 ,(XK> Din za prejšnje leto, in lo od predujmov 10 milijonov, od taks za instalacijo novih telefonskih central 2.300 000 Din, od telefonskih medkrajevnih razgovorov 8,301.000 Din, od mednarodnih razgovorov ri.oOO.OOO Din. Belgrad, I. jun. m. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je na VII. pomladanski razstavi odkupil 19 umetniških del za 101.000 Din, da bi podprl naše umetnike. Belgrad. 1. jun. m. Današnji »Službeni vojni list', prinaša ukaz, da izgubi Ivan Podržaj, ki je bil obsojen od ameriških pristojnih oblasti na pet iei zapora, svoj vojaški čin. ...in za namakanje Ženska hvala Kmetje so pripeljali kamenje ia novo eerkov. Sek proglašen za svetnika, bo sv. Anton prepustil svoje mesto njemu. Spretna roka slovenskega inženjerja-arhitekta-umetnika iz Ljubljane je ustvarila načrt (glej sliko), ki bo ustrezal namenu Slomškovega svetišča. Dobri inožje in fantje so zasadili v zemljo že leta 1933 prve lopate ter pripravili raznega mate-rijala na darovanem prostoru »Brusišče« v bližini narodne šole, od koder se bo belila cerkvica po tihi rečiški dolini ia njenih obronkih. Ob mogočnem slavju n. evharističnega kongresa za Jugoslavijo v Ljubljani naj bo zamisel Slomškovega svetišča V Gornji Rečici klic vsem blagim srcem in častilcem največjega slovenskega apostola po širni domovini, da pripomorejo vsak po svojih močeh k zgraditvi božjega hrama, kjer bodo odrasli in otroci, domačini in popotniki, verske dolžnosti lažje izpolnjevali. DRRMOV. Oglas reg. pod S. Br. 249 od 19. It. 193». Ker domačini sami, ki so vkljub hudim časom že veliko žrtvovali v ta namen, tega ne bi zmogli, zato sprejema prostovoljne prispevke z dovoljenjem knezo-škofijskega ordinariata v Maribora 8. julija 1926, št. 1400 in kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani 26. februarja 1930, št. 10.916 odbor za zidavo nove cerkve v Gornji Rečici pri Laškem (ček. položnica hranilnice in posojilnice v Laškem štev. 11.7328). Prevalje Novi CTobovt. V preteklem rndnn nam je božja d okla iztrgala iz naše srede kar dva fa-rana. Komaj Rino pokopali zomske ostanke g. N. Vehovca, "8 letnega cestarja in koroškega emigranta izi72i nesrečnega plebiscita, ki je tolikim zaprl pot nazaj do domače grude, že so spet zapeli zvonovi mrtvaško pesetn. Nenadoma je umrl obratovodja prevnljske elektrarne i in večletni fuukcijonar pri požarni brambi, " letni g. Tomaž Dobrodrf. Naj jima sveti I večna luži Žalujočim naše iskreno sožaljel II. Evharistični kongres za Jugoslavijo Odlično spremstvo papeževega legata. Na iz-rečno željo sv. očeta Paja XI. bo njegovega legata Nj. Eminenco kardinala Hlonda ob priliki U. evharističnega kongresa za Jugoslavijo spremljalo podvojeno spremstvo visokih cerkvenih odlični-kov. V spremstvu bodo: msgr. Calleri di Vignale, papežev osebni komornik; msgr. Juraj Madjerec, papežev hišni prelat in rektor kolegija sv. Hiero-nima v Rimu; msgr. Tadej Zakrzewski, papežev hišni prelat; g. Edvard pl. Potworowski, papežev tajni komornik, in g. Edvard pl. Grabski, papežev častni komornik, oba častnika papeževe garde; iacfi, . apeževe gar< msgr. Nikodetn Medlewski, poznanjski kanonik; Ivan Žoltowski, komornik; e. Ante tajnik; g. Štefan Iglinski, kaudatarij. Legatovo spremstvo se bo sešlo s kardinalom v Gradcu, odkoder odpotuje legat nato v Ljubljano. Zanimanje inozemstva za kongres. Z zadošče-|em lahko ugotovimo, da ie prireditev II. evhari-ičnega kongresa za Jugoslavijo v Ljubljani našla v inozemstvu vsesplošni simpatični odmev. Od velikih listov med drugimi poroča o pripravah na naš kongres tudi »Prager Presse«. Sedaj sporoča znani prijatelj naših izseljencev g. vikar Tensun-dern iz Vestfalije, da dosjie z našimi izseljenci na kongres tudi sto nemških, holandskih in francoskih odlicnikov, med njimi 20 duhovnikov, več profesorjev, zdravnikov, advokatov in trgovcev. Vsi so pri kongresnem stanovanjskem odseku tudi že rezervirali stanovanja. Stadion — središče kongresnih svečanosti Glavne svečanosti IL evharističnega kongresa za Jugoslavijo bodo v Stadionu, ki zadnje mesece dobiva stalno lepšo obliko. V Stadionu bo 29. junija sv. maša za mladino. Očarljiv bo prizor, ko bo okrog 15.000 mladih grl prepevalo naše lepe evha-ristačn« pesmi ter bodo vsi pristopili k sv. obha-jOu. Popoldne istega dne bo v Stadionu I. evharistično manifestacijsko zborovanje. Po zborovanju bo v spremstvu mladine, ki bo nosila palmove veje, v Stadionu prenešeno Najsvetejše, pred katerim bodo zbrane množice odpele litanije. Opolnoči med 29. in 30. junijem bo Stadion pozor išče veličastne verske manifestacije moških. Ves Stadion bo razsvetljen z reflektorji, med sv. mašo pa samo s pla-menicamj. Zadnji dan kongresa se bodo skoraj vse svečanosti vršile v Stadionu: tako slovesna sv. maša, ki jo bo daroval papežev legat in med katero bo mogočen zbor nad 500 pevcev izvajal koralno An-geljsko mašo; dalie II. evharistično manifesfaciisko zborovanje, popoldne pa slovesni zaključek kongresa. Pripravljalna dela na Stadionu obsegajo predvsem gradnjo glavne tribune, ki zadnje dni dobiva svoje končno lice. V vidu grškega templja zgrajena stavba vzbuja vseobčo pozornost. Pa tudi terenska oblika bo močno spremenjena, da bo omogočeno prav vsem udeležencem prisostvovati svečanostim na Stadionu. Mnpgi se boje, da ne bodo na Stadionu ničesar videli in ničesar slišali. V tolažbo jim povemo, da bo pri novi terenski obliki prav vsakomur omogočen pogled na glavni oltar. Da bo vsakdo lahko tudi res prisostvoval vsem svečanostim, bodo mogočni zvočniki prenašali sleherno pred oltarjem zgovorjeno besedo. Lavantinci na kongresu Iz Lavantinake Škofije bodo vozili posebni vlaki: 1. vlak: Maribor—Ljubljana. Vstopijo udeleženci na postajah: Maribor, Hoče, Orehova vas-Slivnica, Rače-Fram, Pragersko, Slovenska Bistrica. Na ta vlak se pripeljejo udeleženci s postaj: Ptuj, Hajdina, Sv. Lovrenc in Cirkovce. Voznina znaša 39 Din tja in nazaj (od Ptuja do Pragerskega je Vozi iz treba priti z rednim vlakom in ga plačati). " . !—Ljubljana. Konjic, stoji na vseh jx>stajah do Poljčan, kjer vsto- 2. vlak: Konjice—Poljčane- pijo vsi na 2. vlak v Poljčanah. Tu vstopijo "tudi domačini. Ta vlak bo sprejemal tudi udeležence na postajah Sladka gora in Ponikva. Cena je 33 Din za rifaje enako, za tja in nazaj, vlak. Ljutomer—Ljubljana. Do Liutome morajo udeleženci voziti z rednimi vlaki, tu vsto- pijo v 3. vlak. Ta bo sprejemal udeležence na vseh postajah Ljutomer—Ormož—Moškanjci. Cena za vse postaje enako: 47 Din za tja in nazaj. 4. vlak: Grobelno—Ljubljana. Na ta vlak vstopijo vsi, ki so se z rednim vlakom pripeljali na progi Rogatec—Grobelno. nato vsi, ki vstopijo na postajah: Grobelno, Sv. Jurij, Štore, Celje, Laško. Cena za vse postaje enako: 29 Din za tja in nazaj. 5. vlak: Velenje—Ljubljana. Na postaje Slovenj-gradec—Velenje se, žal, ne moremo ozirati. Treba se je pripeljati do Velenja z rednim vlakom in ga posebej plačati, nato pa stopiti v 5. vlak v Velenju. Ta vlak bo stal na vseh jx>stajah: Velenje—Petrov-če. Cena vozni ne ie 33 Din za vse postaje enako, za tja in nazaj. Udeleženci s proge Prevalje—Maribor sc pripeljejo v Maribor z rednim vlakom in imajo polovično vožnjo do Maribora, od tu pa se peljejo v 1. vlaku. 6. vlak: Brežice—Ljubljana. Vozi iz Brežic in sprejema udeležence na vseh jx>stajah do Zidanega mosta. Cena za vse postaje enako 29 Din za tja in nazaj. S postaj Rimske Toplice do Trbovelj imate ugodnejšo vožnjo, ako se peljete z rednimi vlaki in zahtevate le polovično vožnjo. Posebne vlake smo organizirali le na dolžino z vsaj 100 km, ker so pač taki predpisi. Vozni red bo še objavljen. Prijavite se pri domačih župnih uradih. Tam poleg voznine vplačate še: za kongresno knjižico 4 Din, za znak 1 ali 2 Din in, če hočete, za skupno prenočišče še 3 Din. Posebni vlaki bodo imeli dovolj prostora. Vozili bodo kot Brzovlaki. Kdor se vozi s posebnim vlakom, se mora držati Ie tega posebnega vlaka! Gg. župnike prosimo, da prijavijo z dopisnico, koliko je udeležencev, da lahko že v binkoštnem »Slovencu« f>oročamo. kateri vlaki bogo gotovo vozili. nikdar ne bila in bi nikdar ne mogla biii »beseda večnega življenjaversko oznanilo človekovo bi nikdar ne bilo »zveličavno< oznanilo, če bi ga ne spremljal »oživljajoči Duh* Tolažnik, ki od Očeta izhaja. Po njem. ki ga je božji Sin poslal, je pridiga apostolov in učenje Cerkve *duh in življenje 2. »To sem vam povedal, da se ne pohujšate. lz shodnic vas bodo izobčevali; pride celi ura, da bo vsak, ki vas umori, menil, da služi Bogu. In to bodo storili, ker niso spoznali ne Očeta ne mene.< Druga perspektiva v usodo Kristusove Cerkve: nasprotovanje do krvavega preganjanja, celd pod pretvezo, da se branijo viije dobrine človeške. Kdor ima oči, da ne gleda s a m 6, temveč vidi, in ima ušesa, da ne posluša sa-m 6, marveč sliši, spozna pravi vzrok očitnega preganjanja in prevejano prikritega oviranja in omejevanja Cerkve v izvrševanju njenega poslanstva, ki ji ga jc določil in naročil Kristus, njen ustanovitelj. Državni interesi, skrb za kulturno napredovanje, skrb za družabno pravičnost, skrb za duhovno svobodo in podobno, to vabljive in mamljive krilatice, s katerimi so te na tunaj opravičevale in olepševale vse odkrile in prikrile borbe zoper Cerkev od Nerona, ki je dal sodnijsko ugotoviti, da so kristjani »sovražniki človeškega rodile, in Decija, ki je menil, da je krščanstvo krivo propadanja rimske države in ginevanja rimske nacionalne zavesti, pa do nasilnežev v Mehiki in Rusiji in kjerkoli so. In pravi vzrok? »Ker niao »poznali — in nočejo spoznati — n« Očeta ne mene.* 3. »A to tem vam rekel, da te boste, ko pride ura za to, tpominjali, da tem vam jat to povedal.* Tako je dejal Gospod, ki je poznal človeško srce do dnd, knkd v uri trpljenja trepeče in omahuje in obupuje. Tako je dejal Gospod, ki je gledal naprej v stoletje, koliko se jih bo v trpljenju in preganjanju pohujšalo in strahopetno odpadlo, videl pa tudi. koliko se jih bo spominjalo njegovih j>reroških besed in vztrajalo, ker bodo zaupali vanj, ki je svet premagal. Za filateliste Francoska poŠta je izdala oh priliki blagoslovitve in prve vožnje največjega potniškega parnika »Normandije« posebne znamke. Naš prijatelj g. Viktor K u b e 1 k a nam je jioslal eno ' tako znamko, fltje sliko danes priobčujema (Misli ob nedeljskem evangeliju Jani!), 26—16, 4.) 1. »Kadar pride tolažnik, ki vam ga bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni. Pa tudi vi boste pričevali, ker ste od začetka pri meni.* — Velika, v tisočletja segajoča perspektiva o učiteljskem delovanju apostolov in Cerkve. Pričevanje apostolov in Cerkve je pričevanje, da je Jezus Sin boiji. ki le je učlovečil in nas s svojo smrtjo na križu odrešil. To je spoznanje, do katerega se ne povzpne rmeso in kri*, t. j. človek, uklenjen v meje empiričnega sveta, ampak »duhovni človek*, 't. j. tisi, ki se dd razsvetliti od božjega Dnhd, kateri izhaja od Očeta in ki ga je Sin poslal. Ko bodo apostoli deležni tega. Duha, bo ta Duh po njih pričeval o Jezusu-Odrešeniku in oni bodo pričevali po Duhu. To jc versko učitelj-stvo cerkve: ljudje ga vr&t, pa pod vodstvom Svetega Duhil; besede so besede človeškega jezika, vsebina oa ie hoiia. člnncHta heteda sama bi Zgradba cerkve v Nekaj korakov od zdravilišča v Laškem se od- | cepi na levo proti zahodu cesta, ki vodi v Rečico, oziroma Gornjo Rečico. To ime spremlja raztresena naselja ob cesti in nad njo, levo in desno od potoka Rečice, ki se izliva v Laškem v Savinjo. Prijazno rečiško dolino oklepajo vrhovi, obrasli s košatim domačim in gozdnim drevjem. Na vzhodu Šmihel, na desni Malič, poleg znani šmolior, na i levi Golce s cerkvico sv. Magdalene, na zahodu Oozdnik, v ozadju Mrzlica, savinjski Triglav; vsi ti vvhovi so privlačne točke bližnjih in daljnih izletnikov. Tamburica in mik) hrvatsko petje spremljata izletnike celo iz Zagreba na te vrhove in z njih. Vsi štirje letni časi vzbujajo prijateljem pri-rode tod zajemanje in občudovanje božjega stvarstva. Gornja Rečica spada v župnijo Sv. Jedert, do katere je čez hrib jx>ldrugo uro hoda. Tudi v Laško je toliko poti. V zimskem času je za prebivalce kraja pot dokaj težavna, bodisi k Sv. Jederti ali v Laško, šolskim otrokom skoraj nemogoča. Prava muka je v zimskem času nesti mrliča k oddaljeni fari. Posestnik Golouh Matija je daroval svet, na katerem naj bi stalo svetišče v Gornji Rečici, posvečeno sv. Antonu, patronu našega apostola Antona Martina Slomška. V to svetišče naj bi priha-jali domačini, romarji in ljubitelji tukajšnjih vrhov molit za vpriznanje blaženosti našega Slomška in i se prijjoročat njegovi priprošnji. Kadar bo Slom- 1 Za pet tihih minut No — to pol si pa sama sebe prekos!1al" „Seveda, Vi moški to nikoli ne opazite. Zdaj lahko vidiš, kako skrbim za Tebe." „To pa ie moram reči-tako lepe in čiste zavese napravijo naš dom še enkrat tako prijeten." „Jaz Imam pa tudi zares odlično pomoč: Šchichtovo terpentinovo milo. Ono opere vse tako lepo, tako dišeče čisto, da je kar veselje I" HICHT0V0 TERPENTINOVO MILO Zgornji Rečici Dr. Viktor Bnrl«, novi senjsko-modruški škof. Star je 37 let. fStran 4. >SI/)VENEC<, dne 2. junija Ster. 126. Ob stoletnici rojstva Pija X. 1835 2. junija 1935 >Danes praznujemo prauinik svetnika, v katerem se raznovrstni uAinki milosti božje združujejo na čudovit način. Bil je učitelj dui-hovnega življenja, bil je w[>ostol ... bil je svetovalec . .. bil je bič proti zmotam Kaj naj (K>veino danes v njegovo hvalo? AH naj ga vam predstavim kot vzor škofov, ki je Cerkev l nepopisl ji vini naporom očistil od stariih madežev in jo okrasil z icredtnimi oikroski? Ali naj vam govorim o njegovi ljubezni, po kateri je postal veseilje vsega sveta? AU noj vam razpravljam o privlačni sili njegove kroikostj s katero je delovalo njegovo srce ... ki je sedež in čuvar vseh njegovih plemenitih čuvntev. Tedaj pa vam ne morem zarisati lepše slike, kakor je ona, ki jo j« kraljevi pevec v svoiem psalmu (21) začrtal o prihodnjem Mesiju: .Moje s.rce ie postalo kakor razstopijen voeek.' To so besede, ki jih moremo dati v usta tudi našemu svetniku... Vosek je celica za med: in taiko vidite svetnikov« srce polno sladkih čednosti ki nam napravljajo njegovo svetost tako prikupi ji vo. Moje srce je kakor razstopijen vosek.' Vosek je netivo za luč: tako vidite, je srce svetnikov« ožnrjeno v pravi modrosti in razsvetljuje ter vnema tudi druga sa-ca .. .< Kdo je to govoril? In o kom je govoril? Takoj vain bo vse jasno. Enajst let je sedel na Petrovem prestolu v Rimu Pij X„ prenovitelj knšoamskih rodov po Evharistiji. Stoletnica njegovega rojstva, nam daje Le slovesno priliko, da govorimo o velikem pomenu, tega papeža za evharistično življenje v krščanskem ljudstvu. Samo mož, ki je žjvel in deloval med preprostim ljudstvom kot kaplan in župnik in generalni vikar in škof in patriarh in kardinal, si je mogel v pastir-stvu pridobiti tistih izkušenj, ki so bile potrebne 2a izvršitev njegovega evharističnega apostolstva v katoliški Cerkvi. Gratia supponit naturam: milost gradi na naravnem temelj«. O velikem pomenu Evharistije more biti uver-jem le tisti, ki ga odlikuje dvojna ljubezen: ljubezen do Kristusa in ljubezen do ljudstva. Ljudstvo, preprosto ljudstvo, je v praktičnem pogledu kakor otrok, ki hitro spozna in čuti, kdo ga ljubi, in rado sprejme nauk le od tistega, ki ga ljubi. V tem je skrivnost vseb uspehov, ki jih more imeti župnik v svoji župniji. V tej skrivnosti je bila tudi moč Pija X. Prišel je na Petrov prestol kot tak, ki so ga ljudske množice že mnogo prej povsod in vselej spremljale z ljubeznijo. Ko je bil še kaplan, se na njegovem službenem mestu o nikomer ni z večjo ljubeznijo govorilo ko o kaplanu, ki jim je bil signor Giuseppe. Ko je bil župnik, je bil v vsem okraju najbolj priljubljen župnik Sarto. In Italija tisti čas ni poznala škofa, ki bi bil med svojim ljudstvom bolj popularen ko mantovski škof. Beneška nadškofija pa je bila naravnost zaverovana v svojega patriarha kardinala Sarta. Po vseh hišah in družinah ai mogel in še moreš videti njegovo sliko in kajkrat se je ob njej slišal osrečujoč vzklik »un santok Ljudska ljubezen je božja ljubezen, to nam pomeni več, nego če rečemo: ljudski glas je božji glas. >Ta je prijatelj ljudstva, ki veliko moli zanje,« se glasi pohvala o preroku Jeremiju; ali ta je še večji njegov prijatelj, ki dvigne ljudstvo k Bogu, kakor je storil Pij X. s svojimi evharistič-nimi odloki. Nihče ne more dati drugemu, česar sam nima. Pij X. je bil s svojim duhom in delom ves naslonjen na Božje Srce v zakramentu sv. Rešnjega Telesa. Kako bi mogli pogledati v skrito duhovno življenje tega svetega moža? Ako hočete videti duhovno podobo Pija X., berite z veliko pozornostjo slavnostni govor, ki ga je beneški patriarh kardinal Jožef Sarto posvetil svetemu Frančiškemu Šaleškemu. V tem slavospevu je sveti oče nehote in nevede odkril svojo notranjost. Uvod pričujočega članka je le uvod k njegovemu slavnostnemu govoru. Taka je pot božje Previdnosti, da izredne može najprej na tihem v krepostih vzgoji in pripravi in jih potem postavi za očeta ljudstev in dobrotnike narodov. Tako je bil tudi Jožef Sarto izbran in poklican, da očuva in ožari najsvetejšo Gospodovo dediščino oporoko: »Vzemite in jejte: To je moje telolc Ako pomislimo, v kakšnih okoliščinah je Pij X. svoj evharistični apostolat sprejel in izvršil, nam je jasno, kakšno resnično junaštvo je moralo napoljnjevati njegovo srce. Že davno se ni zmota pojavila na tako zapeljiv način kakor modernizem, že davno se niso interesi naravnega življenja pospeševali tako krivično in očitno na škodo nadnaravnega življenja, že davno se ni brezbožni egoizem kazal v taki sili in strasti kakor ob vladi Pija X. In v to divjo zmedo in zablodo zakliče izvoljeni krmar: »Vse prenoviti v Kristusu k In kako? Le eno orožje je, ki se mu človeška jeza in zloba dolgo ustavljati ne more, to je ljubezen. Ob pogledu na vso grozo, ki se je zgrnila veliki četrtek nad Gospoda, je rekel svojim učencem: »Srčno sem želel to velikonočno jagnje jesti z vami, preden bom trpel.« Prav to željo tlosjiodovo je slišal in razumel Pij X. In navdihnjen z močjo od zgoraj je vrgel bakljo v imuno viharno noč, še o pravem času, pred trpljenjem narodov, pred svetovno vojno. Ali je Pij X. pokazal na skriti zaklad ljubezni zato, ker so ga bili narodi takrat najvrednejši? Ne! Ker so ga bili takrat, kakor učenci pred Gospodovim trpljenjem, najpotrebnejši. Kakor jagnje med volkovi se je nenadoma pojavil Pij X. s svojimi evharističnimi okrožnicami. Ali bodo narodi njegovo evharistično vabilo nmeli in sprejeli? Spominjate se, kako je bil v stari zavezi: 70 let skrit »Sveti ogenj«, liako 30 namesto ognja našli le blatno močvirje, dokler ga ni dosegel in obsijal prvi sončni žarek in spet je vzrastel ogenj z vso močjo. To je primerna podoba za veliko poslanstvo in delo papeža Pija X. »Prikazalo se je sonce in kamor je posijalo, so odsijale gore in predrznost narodov je upadla .. .c Evharistično sonce je vzšlo... V posameznih škofijah se je pričelo buditi novo življenje. Pij X. je postal oče ljudstev, dobrotnik narodov, ker je bil apostol Gospodje gostilničarji, hotelirji. idovoUen gost Je najbolj&a reklama za .-aSe podjetle! stalnega gosta Je teiko dobiti izgubiti! a lahko E Uu ,v.UJo in vinom ponudite gostu zmlraj mineralno ▼odo, aii resnično prvovrstno vodo l Radenska odgovarja vsakem« vinu! Za njo Jamčimo, da »o zadovoljen gost tn VII Ako v VaSem kraju nt zastopstva Radenske, Jo naročite naravnost iz vrelca. Zaboj s 86 steklenicami 4 14 decl-130-- Din franko Slatina Radenci. lato priporočamo tudi zasebnikom, da Be pravočasno preskrbi)« M letno vročino z nekoliko zaboji Radenske. Zdravje Je ugltekl V8a navodila, cenike, pošlje radevolje tn > veselem Dorava kopališča Slatina Radenci. «1 »mdKs. Evharistije. Bil je pripravljen in Be je Gospodu tudi izrecno ponudil — kakor kaže spominska soha v cerkvi sv. Petra — kot žrtev za mir in blagor narodov. Pij X. je vtisnil globok pečat novim rodovom; od vzhoda do zapada odmeva na vseh evharističnih kongresih: »Živela vera v skrivnost »v. Rešnjega Telesa.« Živel tudi apostol presv. Evharistije: Pij X.l Koliko je duš, ki so mu hvalo dolžne, da so čiste kot goiobice pohitele k nebu! Koliko je pobožnih vernikov, ki jih je on pridobil in ohranil za Kristusa! Veliko je število teh, ki so na bojiščih in drugod prejeli zadnjo tolažbo, ki jim jo je posredoval Pij X. Stopimo v stopinje njegovega evharističnega apostolata! Spet ne moremo tega sestavka primerneje zaključiti kakor z besedami, s katerimi je on sam sklenil svoj slavospev Frančišku Šaleškemu: »Ako vas tnuSi lakota — pojdite k njemu; in našli boste mano v puščavi. Ako vas nadleguje žeja — on vam odpre studence žive vode ... Toda mi stojimo Se na bojišču; od vseh strani nas oblegajo sovražniki; pojdimo ponižno k njemu na sveto goro. Vsi čutimo, kako potrebna nam je milost božja... Poglej nas torej z višine!... Podaj nam roko in nas drži, da pojdemo v teh žalostnih časih po tvojih stopinjah ter da se od tebe učimo, ne saino za Boga trpeti, marveč tudi za Boga delati. In naša pobožna zveza? (Mislite na kongres!) Blagoslovi te, ki se ob tebi kot ob svoji zvezdi zbirajo in se vesele luči, ki ga jim tvoje zmagoslavje pripravlja. Spomni vendar naše neumorne nasprotnike, da jim ne pristoja dobro, da iz znanosti izključujejo Boga, in da nI prav, če napadajo skalo resnice. In potem ... navdušuj četo visoko-srčnih bojevnikov, da ne odlože orožja, preden je V DNEVIH VEIESEJMA bo izhajal Kličite telefonsko štev. 29-92 LOVEN EC v znatno povečani nakladi in bo zato zelo primeren za priporočila tvrdk, ki razstavljajo na velesejmu ali v svojih poslovnih lokalih. — Poslužite se te izredno ugodne prilike! — Ne bo Vam žal! — »Oglasni oddelek SLOVENCA" boj končan. In če v boju padejo, so padli kot i uradno ni ničesar hotela vedeti o pripravah in na božji borci in njih duše bodo živele v večni sreči in v večnem sijaju ...« Blagoslovljeno rojstvp, ki mu je sledilo življenje, trpljenje in povišanje v Evharistiji! —lv— Kako smo rešili Radgono poročnik Zeilhofer in jaz sem prevzel povelje čez ostanke posadke. V smislu navodil obmejnega poveljstva sem takoj vzel talce iz onega dela mesta, ki smo ga imeli v posesti, med njimi tudi zloglasnega dr. Kamnikcrja, župana Kodoliča in druge ugledne meščane. Vendar pa naš položaj ni bil rožnat, ker smo bili odrezani od vseh strani in smo imeli v posesti samo vojašnico in notranji del mesta. Telefonska in brzojavna zveza je bila pretrgana, tako, da nismo mogli javiti nikamor napada. Brzojavna zveza obnovljena Šele nekako ob osmih smo slučajno dobili brzojavno zvezo. Proti Ljutomeru je namreč vodila simultana telefonsko-brzojavna proga. Napadalci so jo pri mostu prestrelili. Slučajno pa sta dve žici nekako dobili zvezo in ko je poštna uradnica gdčna Mihelič, ki je imela to noč službo, preskušala progo, je videla, da je telefonska prekinjena, pač pa da hmkcionira brzojavna. Vendar pa n.i mogla pred osmo poslati brzojava, ker prva postaja Radenci, do katere je šla brzojavna proga, ni imela nočne službe. Na ta način smo mogli javiti obmejnemu poveljstvu v Mariboru naš prekerni položaj in prositi pomoči. Dobili smo okoli poldneva odgovor, da nam je pomoč zagotovljena, kar nas je potolažilo, ker smo sprevideli, da se čez noč ne bomo mogli ustavljati premoči. Medtem smo že v dopoldanskih urah Maribor, 30. maja. Koncem novembra ali v začetku decembra 1918 je zasedla vojska generala Maistra železniško progo Spilje—Radgona, da omogoči reden promet in zvezo z Murskim poljem ter severnim delom Slovenskih goric. Vojaštvo j« zasedlo vse postaje na tej progi, a poleg tega je vršilo tudi potrebno zavarovanje, da se preprečuje tihotapstvo živih v Avstrijo. Glavna moč se je nahajala v Špilju in v Radgoni. Poveljnik teh odredov, oziroma bataljona je bil tedanji major Vaupotič v špilju, a poveljnik posadke v Radgoni tedanji nadporočnik Zeilhofer. Nemcem je bila ta zasedba trn v peti, ali si niso mogli pomagati, ker je njihovo vojaštvo bilo popolnoma demoralizirano in se ni dalo uporabiti za napad. .Radi tega so zbirali dobrovoljce med domačini, katere so pridobivali z razpihovanjem političnih strasti in raznašanjem tobožnjih krivic in preganjanj, ki jih je baje doživljalo prebivalstvo od naše posadke. Te dobrovoljce so organizirali razni bivši častniki, opremo pa so dobili od vojaških oblastev. Oni, ki so napadli Radgono, so bili opremljeni v Fiirstenfeldu. Nočni napad na Radgono Ko so se čutili dovolj močne, so v začetku februarja 1919 udarili na celi črti niže Spilja do Radgone v Apaški kotlini. V premoči so se polastili naših straž po vseh postajah proge, zajeli šo celo eno stotnijo blizu Ptirkle in udarili tudi tla Radgono v noči na 4. februar 1919. V Radgoni smo slutili napad in bili smo v vedni pripravljenosti že več ko osem dni, kar je jako izčrpalo moštvo, ki ga je bila močna stotnija 200 do 250 mož. Glavni del posadke se je nahajal v vojašnici v vzhodnem delu mesta ob cesti proti Poterni, stalne straže pa so bile postavljene na vseh dovodnih žilah,- od katerih je bila najmočnejša na kolodvoru. Napad se je izvršil okoli 3 zjutraj v istem času od vseh strani, tako, da so bile istočasno napadene vse straže in pa glavna posadka v vojašnici. Straže so pri tem imele velike izgube, posebno na ranjenih in so napadalci v premoči zajeli večji del moštva, v kolikor se ni mogel rešiti v vojašnico. Boji v mestu Vzdržala je le straža pri mostu čez staro Muro, ki ji je poveljeval, če se prav spominjam, štabni narednik Oš lak, in pa straža, na sedežu poveljstva. Poslednja se je nahajala sredi mesta v kotu glavnega trga Ker so meščani spustili napadalce skozi svoje hiše, so mogli ti vreči iz zasede v stražnico ročno granato, od katere je bilo par mož takoj mrtvih, skoraj vsi ostali pa ranjeni. Jaz sem bil tedaj službujoči častnik na sedežu poveljstva. Bil sem baš pri telefonu v pisarni, kjer sem sprejemal poročila, ko sem čul eksplozijo granate in reglanje strojne puške v stražnici v pritličju. Vzel sem karabinko in stekel po stopnicah, misleč, da se je zgodila kaka nesreča, ker si nisem mogel predstavljati, da bi napadalci mogli biti že pri tej stražnici. Ko pridem v vežo, se mi nudi grozen prizor: skozi vrata se vali iz stražnice gost dim, ranjenci kličejo na pomoč, strojnica pri glavnem vhodu v hišo ie prevrnjena, strelec leži ranjen pod njo, skozi glavni vhod pridrvi par napadalcev, vihteč visoko ročne granate v rokah in vpijoč: »Hinaus ihr Hun-del« Znašel sem se pred napadalcem in skušal sprožiti karabinko, ali je zatajila. Napadalec me je zgrabil za vrat in tako sva se ruvala par sekund. Ne vem, kako bi se stvar končala, da so napadalcu priskočili še drugi na pomoč in da se ni med tem dvignil ranjeni strelec Kmetec izpod strojne puške in iz pištole oddal dva strela na mojega nasprotnika, na kar je ranjen pobegnil in z njim tudi ostah. Skočil sem takoj k strojni puški, jo postavil na noge in začel dajati salve po celem glavnem trgu, kjerkoli je bik) samo mak) sumljivega gibanja. Ko sem tako zavaroval teren pred seboj, mi je šele stopila nevarnost, v kateri sem bil, jasno pred oči. Bil sem dve leti na soški fronti, doživel sem štiri ofenzive, napade in protinapade, ali nikdar se nisem z goh'mi rokami boril s sovražnikom. Moj položaj ni bil zavidanja vreden Imel sem sicer strojno puško, s katero sem obvladoval teren pred seboj, ali nezavarovana je bila pot, po kateri so prišli napadaloi. Ostala sta trti od cele straže samo dva moža, sposobna za borbo, in ta dva sem namestil v prvem nadstropju, da od zgoraj varujeta dohod k stražnici, po katerem so prišli napadalci, sam pa sem s strojnico varoval glavni trg, tako, 4 gj nj mogel nikdo prekoračiti Ta mučen položaj je trajal do sedmih zjutraj, ko se je pričelo daniti. Potem je prišlo par fantov, ki so se reifli pri napadu straž, tako, da so me zatnenili Obvezali smo za silo ranjence, pisarna se je spremenila v bolnišnico, dovedK smo bližnjega zdravnika, da je ranjence pregledal in temeljiteje obvezal. Medtem so bili napadalci odhiti tudi pri vojašnici, ki pa so j« vedno držaji |xxl •orniem. Pri tem ie bil mniea nrecei hudo nad- očistili notranje mesto pregnali smo napadalce iz poslopja Občinske hranilnice, odkoder so nam nagajali najbolj, da nismo mogli priti do mostu čez Muro. Iz zavarovanega prostora sem dal s strojno puško spustiti salvo v ključavnico težkih železnih vrat. Salva je ključavnico enostavno izbila iz vrat in vrata odprla, nato pa so se naši fantje pod varstvom ognja iz strojnice polastili poslopja. Ko smo imeli to poslopje v svojih rokah, so napadalci zapustili most čez Muro proti Gornji Radgoni, ker smo jih iz poslopja mogli sigurno obstreljevati, tako, da je bila zveza z Gornjo Radgono okoli poldneva zopet vzpostavljena, kar nam je bilo v največjo korist. Popoldne smo čiščenje nadaljevali, dobili smo v posest skoraj celo mesto razven dela pri kolodvoru, proti Poterni in proti električni centrali. Vendar pa smo imeli za-sigurano razsvetljavo, ker sem dal pognati pomožno električno centralo, ki je bila v opekarni v Gornji Radgoni. Vzeli smo še talce iz očiščenih delov mesta, iz Občinske hranilnice kontribucijo 200.000 kron in razglasili prebivalstvu, da ne sme nikdo na ulico niti se prikazati pri oknih, ki gledajo na ulico, kar je bilo nujno potrebno, ker se je streljalo tudi iz nekaterih hiš. Dneva se nismo bali, ali s skrbjo smo pričakovali noči, ker obljubljena pomoč ni prišla. Po dispoziciji obmejnega poveljstva bi nam moral priti na pomoč neki hrvaški bataljon, ab iz neznanih vzrokov ni prišel. Pomoč je prišla Vest o napadu se je hitro razširila, časopisi so celo poročali, da so Radgono napadalci zavzeli in naši ljudje so sami organizirali obrambo. Gornje-radgončani so že zjutraj zastražili izhod z mostu in pa cesto proti Apačam, najbolj pa se je izkazal Ljutomer, kj nam je poslal na pomoč nad sto ljudi. Največje zasluge pri tem je imel g. Lojze Her-cog, ki je bil tedan že demobiliziran in je delno sam in delno z drugimi nabral prostovoljce. Pripeljali so se proti večera na saneh v Radgono, ker železnica ni imela lokomotive. Naši fantje so vriskali veselja, ko so videli pomoč, in veselo petje se je razlegalo do straž napadalcev. Največja zaslug« teh prostovoljcev je, da so pravočasno prišli na pomoč, še pred nočjo, moralno podprli ostanke posadke in s svojim glasnim prepevanjem dali zrnati napadalcem, da mirno pričakujemo novih napadov in da ne mislimo vreči puške v koruzo. In res, to noč si niso upali napasti in je noč potekla razmeroma mirno. Drugi ali tretji dan je prišla pomoč, in sicer pol bataljona nekega hrvaškega polka iz Medjimurja, ki so pripeljali s seboj tudi en top. Tega so postavili blizu opekarne v Gornji Radgoni. Protinapad Seveda smo se sedaj čutili dovolj močne, da smo prešli v protinapad. Naši oddelki, ojačeni s hrvaškimi oddelki, so prešli v ofenzivo na vseh straneh, najbolj se je upirala nemška posadka na kolodvoru, vendar pa so jo s pomočjo granat in šrapnelov kmalu ugnali. Pri tem je bila napravljena precejšnja škoda na poslopjih v okolici kolodvora. Tudi pri tem napadu smo imeli izgube, še večje pa Hrvati Dobili smo nazaj vse postojanke, ki smo jili imeli prej, vzpostavili smo telefonsko zvezo, edino železnica ni mogla voziti, ker ni bilo lokomotive. Knmisijn — Premirje padu; v Radgono je prišla mešana komisija, da preišče dogodke in jih likvidira. Komisiji je predsedoval član francoske misije v Gradcu neki višji francoski častnik. Navzoč je bil tudi general Maister, dr. Rintelen, radgonski glavar Stiirgkh in več avstrijskih častnikov ter članov vlade. Hoteli so po vsej sili nam naprtiti krivdo za napad, češ, da smo z našim postopanjem maltretirali prebivalstvo, kar da je izzvalo obči upor. Komisija je svoje delo izvršila samo v toliko, da je posredovala med nami in napadalci premirje, ki je stopilo takoj v veljavo in izpustiti smo morali talce. Nato je sklenila komisija nadaljevati začeto delo v Gradcu. Čez več ko teden dni se je sklenila nekaka mirovna pogodba. Naše posadke na pnogi niže Spilja do Radgone se niso smele več postaviti, razglasila se je amnestija vsem napadalcem ali drugače sodelujočim, kontribucijo smo morali vrniti, posadka v Radgoni se je morala izmenjati Ln skrčiti, ujetniki pa izpustiti. Izmenjava posadke v Radgoni je bila res potrebna, ker gotovo nobeden od naših fantov ni mogel m«rno gledati, da so napadalci nekaznovani in da se jim rogajo. Zgodilo se je, da je neki bivši napadalec našega fanta na straži tako daleč izzival, da va je ta ustrelil. Nekako ob koncu februarja ali v začetku marca je bila izmenjana Zeilhoferjeva stotnija, ki se je v Radgoni tako sijajno izkazala, in bila premeščena vSt. Jurij ob Pesnici in na Plač. Njena zasluga je bila, da je Radgona še za tedaj ostala v naši posesti m da Avstrijci niso mogli preiti tudi na drugo stran Mure v Apaško kotlino, ki bi bila potem gotovo za nas izgubljena. ot0 V ★ Dr. Valter Schmid — odlihovanec Jugosl. akademije V svečani seji Jugoslovanske akademije znanosti m umetnosti dne 18. maja, ob proslavi 50 letnice Strossmayerjeve galerije slik, je bilo imenovanfh vec novih rednih članov, za dopisnega člana pa med dragimi tudi naš rojak dr. Valter Schmid, vseučiliški profesor in ravnatelj Deželnega muzeia v Cjradcu, ugleden arheolog in prazgodovinar in sicer zato, ker »nas je zadužio svojim radom na' llu naše Slovenije«. S tem je prejel naš roiak in odlični znanstvenik zasluženo priznanje za "delo ki oa vrsi že nad 30 let kot neumorni raziskovalec stare »Aemone« m drugih zgodovinsko važnih krajev v Sloveniji Dr Schmid je lani odkrival ilirsko seli-sče na Slemšku pn Vačah in vrhniški »Nauportus«, letos pa namerava svoja raziskovanja na Vrhniki nadaljevati, kakor tudi razne prazgodovinske naselbine na Dolenjskem raziskovati. Častno odlikovanje Jugoslovanske akademije je dobil pravi mož. Naj slede še drugi rojaki! Koliko jih Slovenci že R u- visoki jugoslovanski znanstveni galeriji? Bilo bi dobro to enkrat ugotoviti in napi-sati zgodovinski pregled, kako smo Slovenci sodelovali od prvih početkov do najnovejših dni. Morda bi ugotovili zanimiva dejstva... , Ig pri Ljubljani Ob zaključku protituberkuloznega tedna st fe v nedelo, dne 26. maja vrtil tudi pri nas ustanovni občni zbor krajevne protituberkulozne lige na združene zdravstvene barjanske občine. Udeležba je bOa prav dobra, prisostvovali so sestanku zastopniki vseh barjanskih občin, žte-vtlno se je odzvalo posebno učiteljstvo. Banovin-dr- Bit<™ i« obrazložil namen m pomen lige nato je povzel besedo še okrajni san. referent g. dr. Lapajne. Da je tudi pri nas potreb-, no pričeti s pobijanjem te stražne socialne bolc-z-m, prtča vsega upoštevanja vredno dejstvo, da ;e ra£unih ftizeologov pri nas pri-: btižao 100 slučajev odprte tuberkuloze. Vsi ti bol-i mta so v domači oskrbi, povečini se sploh ne | zdTavl'8LOVJ5NBC«, dne ijanlja 1935. fiter. MR. Dve žrtvi poklica Orožnika Franc Štefančič in Franc Vričko sta v ljubljanski bolnišnici podlegla hudim poškodbam, ki jih jima je zadal neznani zločinec - Zločinca orožniki vztrajno zasledujejo Ljubljana, 1. junija. »Slovenec« je danes kratko javil žalostno vest, da je včeraj ob 18.45 v ljubljanski bolnišnici podlegel hudim poškodbam orožniški podnarednik France Štefančič, doma z Iva-njega sela pri Rakeku, ki je postal žrtev razbojniškega napadalca in žrtev svojega poklica, ko je vršil svojo naporno službo. Podnarednik Štefančič je bil že doma simpatičen fant, ki je mnogo žrtvoval za sloves svoje rodbine in tudi rodbina je danes prihitela z doma, da se mu pokloni kot žrtvi poklica. Davi ob 3.30 pa je podlegel hudim poškodbam tudi poveljnik France Vričko v najboljšem svojem razmahu in življenju. Ze poprej v sredo, ko je državno tožilstvo prejelo od splošne bolnišnice kratko in suhoparno poročilo o poškodbah obeh orožnikov, je bila odrejena od okrožnega sodišča v Ljubljani točna preiskava, ki jo v glavnem vodi okrajno sodišče na Brdu pri Lukovici, toda preiskovalni sodnik v Ljubljani, g. Jože Ba-ričevič je takoj izvedel zaslišanje obeh žrtev v bolnišnici v prisotnosti zapisnikarja g. odvetniškega pripravnika Strehovca, da ugotovita dejanski stan, kako sta bila napadena v koči Gabrškove na Vrhpolju pri Moravčah. Njuni izpovedi se v bistvu skladata s poročili, ki jih je objavil »Slovenec«. Oba sta podala točen popis sumljivega človeka, ki je aa nju oddal toliko strelov. Sodna obdukcija — 8 strelov Državno tožilstvo je z ozirom na to, da sta obe žrtvi od snoči do danes podlegli svojim poškodbam, odredilo, da se ima v mrtvaški veži izvršiti sodna obdukcija obeh žrtev. Pod vodstvom preiskovalnega sodnika g. Jožeta Baričeviča ter v prisotnosti dveh sodnih zdravnikov izvedencev in zapisnikarice odvetniške pripravnice gdč. Nataše Pregljeve se je danes izvršila obdukcija, ki je trajala od 11 do 13. Zdravnika izvedenca sta med drugim ugotovila, da sta bila oba orožnika ranjena s projektili, ki izvirajo najmanj iz dveh revolverjev. Podnarednik France Štefančič je dobil 4 strele iz revolverja kalibra do 6 mm. Projektili so bili kakor grahova zrna. En strel je dobil v desni prstanec, dva strela v levo podlaket in četrti strel je bil smrtno nevaren, ker ga je neposredno zadel v trebuh in je šel skozi jetra. Obstal je projektil v hrbtenici. Poveljnik France Vričko pa je dobil najprej en strel v levi podlaket, katera poškodba .ie bila po naravi sami lahkega značaja. Drueri strel je dobil v desno roko, ki mu jo je zdrobil. Dva strela pa sta bila oddana v trebuh, oba smrtnonosna. Vsi streli so bili oddani tako neposredno, da je morala nastopiti zaradi notranje izkrvavitve smrt. Vričko je dobil dva strela v jetra, želodec in ledvice, j Oba strela sta prav tako, kakor pri prvem, i Štefančiču, obtičala v hrbtu. Natačno preiskavo o tem skrajno ha.i-duškem zločinu vodi okrajno sodišče oa Brdu -pri Lukovici, ki jo še ni zaključilo in je pričakovati, da bo v najkrajšem času koii- VrniS %em se po dolgo trajajoči bolezni s klinike v Zagrebu in bom od 1, junija t. L zopet redno ordiniral Dr. V. červlmka banovinski zdravnik na Polzeli, Koledar Nedelja, 2.junija (6. povelikonočna nedelja): Marcelin; Peter, mučenec, Erazem. Ponedeljek, 3.junija: Klotilda, kraljica; Pavla, devica mučenica. • Novi grobovi + V Ljubljani je umrl znani trgovec, g. Potokar Adolf. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 6 popoldne. — Umrla je ga. Justina Rasteiger, učiteljica v p., vdova po viš. sodnem oficialu. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. Naj v miru počivata! Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Zaborštu pri Dolu je po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal posestnik in družinski oče g. Jožef Slovnik. Naj počiva v miru! Preostalim naše iskreno sožaljo! + V Šoštanju je v četrtek dopoldne umrl g. Franc Schvarz, čevljarski mojster in posestnik. Rajni je igral v življenju Šoštanja vidno vlogo. Dolga leta je bil občinski odbornik in svetovalec, vedno med voditelji gasilnega in drugih društev. Blag mu spomin. T Mošnje. Danes, dne 2. junija ob 10 bomo ▼ Mošnjah pokopali petdesetletnega posestnika Janeza Rozmana, po domače Žvagna, z Gorice pri Radovljici. Posledice evetovne vojne so prezgodaj ugrabile šestim nepreskrbljenim otrokom skrbno dobrega očeta. Vse pomiluje žalostno vdovo. Naj v miru počival Osebne vesti — Diplomirani so bili na pravni fakulteti v Ljubljani v sredo, 29. maja gg. Franlar Vladimir iz Kranja, Kolarič Karel iz Središča pri Ptuju in 2i-berna Joško iz Divače. Čestitamo! = Poročila se je gdčna Anta Guštinova, hčerka gostil, tn prevoznika gosp. A. Guština z gosp. dr. Avgustom Korharjem, zdravnikom iz Ljubljane. Naše iskrene čestitke! = Poroka. V Šoštanju sta se včeraj poročila g. Jurce Polutnik in gdč. Franja Vra-ničeva. — Da bi srečno bilo! Ostale vesti — Za razstavo sodobne cerkvene umetnosti ob evharističnem kongresu je doslej napovedanih toliko predmetov z resnično visokimi umetnostnimi lastnostmi, da jo bomo komurkoli smeli pokazati brez strahu, pa — upamo — celo s ponosom. Vendar pa je odsek za umetnostne prireditve prepričan, da jc še precej umetnin, ki odbor za nje ne ve. Zato prosimo, naj cerkyena predstojništva o njih obveste glavni odbor in sporoče, kaj imajo. — Prav tako pozivamo vse umetnike, ki so izvršili katerekoli verske predmete za cerkve ali zasebnike, naj nam izvolijo sporočiti, kje te 5C chiuouiG uo ■*■]■" iaotuikp« čana. Aretirana je bila sicer gostiteljica nevarnega zločinca Brigita Gabršek, ki je sprejela v svojo kočo neznanega človeka in je bila svoječasno v Franciji. Prvotno zaslišana je trdila, da je videla tega človeka v Franciji. To je pozneje preklicala. Zatrjuje pa, da je usodnega dne prišla domov na Vrhpolje, pa sta sedela ob poti dva moška, eden star 30 let, drugi 50 let. Mlajši jo je nagovoril in jo je prosil: »Imate kaj jesti?« Odgovorila je: »Nič!« Na ponovno prošnjo, naj mu kaj napravi, se je udala in je šla domov, mlajši moški pa za njo. Skuhala mu je žgance. Doma je pripovedoval, da je bil v Franciji ter je pristavil: »Če kdo po meni vpraša, recite, da sem iz Francije in da me poznate iz Francije!« Ona ni nič hudega slutila in je pogostila neznanca. Mislila je, da je sprejela v svojo borno kočo poštenega človeka, ki je tudi navajal nekaj imen ljudi iz Francije, doma iz teh krajev. Poslala je svojega 14-let-nega sinčka še do bližnje gostilne po vino za 12 Din. Neznanec sam pa je izvlekel ,iz nahrbtnika rogaško-slatinsko steklenico in rekel, da naj prinese še posebej en liter vina in je dal dečku 48 komadov po 25 par. Vse to znači, da je moral biti neznanec človek, ki je poprej vlomil v župnišče na Vrhniki, odkoder je pobegnil v neznano smer in se je najbrže skušal skriti v samotnih krajih okoli Moravč. Na postelji Gaberškove so namreč našli papirni zvitek 25 parskih novcev, na katerem je bil pečat župnega in dekanijskega urada na Vrhniki. Pri vsej preiskavi je težavno ugotoviti pravo identiteto napadalca na oba orožnika. Gotovo je, da fotografije služijo orožnikom v olajšavo zasledovanja, pomisliti pa je treba, cla ubegli Omerzo. čigar slika je bila v dnevnem tisku objavljena v formatu kaznilniškega delink-venta, mnogo otežava njegovo identificiranje, ker se je med tem časom zelo spremenil, tako v pogledu las, ki si jih je pustil rasti, kakor tudi v poeledu obleke, ker je kafcnil-niško raševino slekel in oblekel kakšno Ukradeno obleko. »Slovenec« je že 22. januarja objavil sliko ubeglega Omerza in vsak, kdor vidi to sliko^ je mnenja, da je pravi zločinec na oba orožnika prav ta Oinerzo. Splošno mnenje je, da je neznani tolovaj na oba orožnika imel pri sebi dva mala revolverja, enega je pustil na domu Gaberškove, drugega .ie vzel seboj, seveda da se brani pred na-daljnim^ zasledovanjem. Orožniki so kljub Velikim nalivom, ki so trajali te dni, vršili zasledovanje napadalca po vsem ozemlju tja daleč na Dolenjsko. O uspehih tega zasledovanja zaradi preiskave in v interesu nadaljnega zasledovanja ne moremo poročati. V borni koči Gabrškove .ie pustil zločinec svoj nahrbtnik, v katerem je bil tudi daljnosrled. kakor tudi v treh žepnih rutah zavezanih.več kovancev in »Jntro«,'kar ne znak, da se ie zločinec zelo zanimal za Časopisna poročila. Zločinca so videli. pqzy.eie; ljudje v okolici Kresnic in po dolenjskih hribih. " ' — Koliko kiparskih in slikarskih del verske vsebine iz novejših časov krasi naše zasebne domove. Zato tudi zasebnike prosimo, naj s svojo last.io razstavi pripomorejo do čim večje popolnosti. — Sploh pa ima na tej razstavi prostora vse, kar je za razvoj naše cerkvene in verske umetnosti kakorkoli pomembno. Prij>omnimo ua.j še to, da bo razstava z razstavljenimi predmeti vred na vse mogoče načine zavarovana; v samostanu pri uršulinkah bo, zn mogočnimi zapahi. Predmeti pa v steklenih omarah (vitrinah), za pregradami, za steklenimi stenami, pod steklenimi ploščami; podnevi s številčnimi varuhi in nadzorniki, ponoči z oboroženimi stražniki in še za nesrečo ali požar pri zavarovalnici. Lepe in elegantne bodo BOTERCE če kupijo obleke in komplete Iz vellkomestne zaloge renomlrane lyrdke FRAN LUKIC, Stritarjeva ulica ne more delati nihče, posebno 5e se uvaja — 4 urni delavnik. — Limharska gora pri Moravčah. Kakor običajno druga leta, se vrši pri sv, Valentinu na Lim-barski gori tudi letos na binkoštne praznike cerkveni romarski shod. Vsi dobromisleči romarji tn častilci sv. Valentina vljudno vabljeni. To na znanje vsem vpraševalcem, kateri so nasedli izmišljeni govorici, da o binkoštih cerkvenega opravila na Limbarski gori ne bo. — Nova izdaja Večne molitve pred Jezusom v Zakramentu ljubezni (po Walserju) je ravnokar izšla v osmem natisu in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena z rdečo obrezo 44 Din. Vsem častilcem presv. Rešnjega Telesa — dnevnim in nočnim — knjižico toplo priporočamo. Ce se hočete zanesljivo iz.nebiti mozoljev, ki se tvorijo vsled preobilne maščobe na Vašem obrazu, uporabljajte milo la Toia ki ima v sebi uied drugim učinkovite snovi iz radioaktivnih vrelcev svetovnoznanega kopališča LA TOJA v Španiji. — Sestanek fantov in mož v Grobi j ah. Na binkoštno nedeljo zjutraj ob 7 je v Društvenem domu v Grobljah sestanek fantov KA za kamniško in moravško dekanijo^ Ta sestanek je namenjen pripravi za udeležbo na evharističnem kongresu v Ljubljani. Poročajo člani pripravljalnega odbora iz Ljubljane. Dostop k temu sastartku.je izjemoma brez vstopnic. Fantje člani KA nAj poskrbijo, da se tega sestanka udeležijo kar mogoče številni fantje in možje iz njihove fare. Pridejo naj zlasti tudi rediteljL V Grobljah je maša ob 6 zjutraj, sestanek takoj po maši. Udeleženci so lahko pri tej maši. Ker se sestanek konča najkasneje ob 9, se bo mogoče udeležiti tudi druge maše v Grobljah, ki je ta dan ob 9. uri. — Nas list, glasilo K A kamniške in mo-ravške dekanije, izide (junijska številka) en teden pred kongresom. Vsebovala bo vsa potrebna navodila za udeležbo obeh dekanij. Julijska številka izide takoj po kongresu. — Dijaški konvikt v salezijanskem zavodu na Rakovniku sprejema telesno zdrave in nravno nepokvarjene fAnte, ki obiskujejo srednje šole v Ljubljani. Dijaki imajo v zavodu vso oskrbo, stalno nadzorstvo in brezplačne instrukcije. Mesečnina je razmeroma nizka in se natančneje odmerja po premoženjskih razmerah staršev; lahko se plačuje tudi v naturalijah. Novi dijaki, ki zele, da jih zavod prijavi k sprejemnemu izpitu in vpiše na gimnazijo, naj vložijo prošnjo do 20. junija; prošnji je priložiti krstni list, šolsko in zdravniško spričevalo. Ostali dijaki se lahko zglase tudi meseca julija. — Združenje jugoslovanskih inženerjev in arhitektov bo imelo letos svojo glavno skupščino v Belgradu 15.—18. junija, ko bo obenem posvečen novi dom tamošnje sekcije. Na dnevnem redu so važne stanovske in strokovne zadeve. Po skupščini bo izlet z ladjo, nato potovanje na Oplenac in obisk Kragu-jevca. Za člane je dovoljena četrtinska, za njihove rodbine pa jiolovična železniška vožnja. Članski sestanek sekcijo Ljubljana, na katerem se bosta obravnavala dnevni red in program glavne skupščine, bo v torek 11. junija ob 211 v lokalu sekcije. Do takrat je poslati tajništvu sekcije prijave za udeležbo na skupščini. — Za izlet Umetnostno - zgodovinskega društva v Prekmurje, ki bo o binkoštih, 9. in 10. t._m., je na razpolago še nekaj avtobusnih sedežev. Natančen program izleta naj si interesenti izvolijo ogledati v »Slovencu« z dne 28. maja. Ljubljančanom priporočamo odhod v soboto, dne 8. junija z brzovlakom ob 12.47. Po prihodu vlaka bo v Mariboru ogled mesta pod strokovnim vodstvom. Ostali lahko potujejo z večernimi ali nočnimi vlaki. Odhod iz Maribora na udobnem avtobusu v nedeljo, 9. junija ob 7 zjutraj izpred gradu. V nedeljo prenočišče v Murski Soboti. V ponedeljek povratek preko Slov. goric v Maribor. Odhod iz Maribora ob 17.58 ali ob 21.40. Vožnjo z vlakom, prehrano in prenočišče plačajo udeleženci vsak zase, društvo je poskrbelo za nizke cone in druge udobnosti. Za avtobusno vožnjo (čez 250 km) jo treba založiti znesek Din 100 pri dr. Rajku Ložarju, Ljubljana, Narodni muzej, ki sprejema prijave dnevno od 8—12. Zadnji dan prijav je 5. junij 1935. Mariborčani naj se javijo pri prof. F. Bažu. — Izlet bo vodil konservator dr. France Štele. — Stavka v Kočevju traja še vedno. Stavka tekstilnih delavcev v tovarni »Triglav«, ki so jo pričeli 20. t. m., traja še vedno. Vse dohode v tovarniške obrate etražijo stavkajoči noč in dan. Celo dohod po vodni poti iz Rinže čuvajo posebne straže nn čolnih pred stavkokazi. Tudi vodstvu in uradnikom nen dovoljujejo vstopa; pri taki priliki je prišlo do dramatičnih prizorov, ki so se zraven odlikovale na svoj znani način zlasti ženske. Sicer pa ni prišlo do nikakih nastopov in ge vzdržuje popoln red. Kakor čujeino, pride v ponedeljek vendarle do pogajanj j. lastništvom podjetja. Želimo iz srca, da se dosedanji položaj delavstva na vsak način zboijsa, kajti za 1.30 na uro — Nabavite si velesejmske legitimacije. Legitimacija za obisk letošnjega XV. Ljubljanskega velesejma upravičuje imetnika, da 11-krat poseti velesejem preko dneva in ll-krat, vinski in jestvinski oddelek po 19. uri zvečer. Imetnik take legitimacije, ki je seveda neprenosna in velja samo za eno osebo, zamore poljubno izkoristiti svojo legitimacijo. Lahko pride na velesejem čez dan ali zvečer po enkrat dnevno tokom 11 dni, ali pa večkrat dnevno; skupaj tolikokrat, da je 11 dnevnih in 11 večernih obiskov izčrpan ih. Ce bi nekdo obiskal velesejem U krat čez dan in 11 krat zvečer, skupaj torej 22 obiskov, 1" i vstopnino sproti plačeval, bi ga to veljalo Din 125. Legitimacija za vse te obiske pa velja samo Din 25. — Proti zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčice. Odobr. od Min. soc. poL in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V 1935 — Poziv vsem bivšim borcem iz Korožke. Legija Koroških borcev poziva vse borce iz Koroške, da čimpreje javijo pristop k svoji legiji, ki se je osnovala iz žive potrebe v prvi vrsti v narodno obrambne svrhe in ima namen, vsaj mora'no podpreti naše brate onkraj Kaiavank. Prijavnice pošljite na nns.ov: Dragoliub Milivojevi.', odpolkov-niik v p., Ljubljana, Aleksandrova cesta 16-1. — Strašna novost! Se nikoli! Svila po 11 Din. Stermecki, Celje. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijefe Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam olirajii zdravje in mladostno sveiost Našim naročnikom! Položnice dobe v današnji izdaji »Slovenca« vsi p. n. naročniki, da se z njo poravna naročnina za čas od dne L junija 1935 dalje in morebitni zaostanki iz prejšnje dobe. Prosimo vljudno vse prizadete, da se jjoložnice poslužijo in čim prej mogoče, da ne do ovire pri dostavljanju lista. Po teh položnicah p. n. naročniki tudi lahko plačajo naročnino za »Ponedeljski Slovenec«, vendar naj se to vrhu srednjega dela izrečno pripomni. Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da imajo pravico do »Slovenčeve« smrtnonezgodne podpore samo oni p. n. naročniki, ki so imeli ob ča«u nesreče naročnino plačano vsaj za tisti mesec, v katerem se je pripetila nezgoda. Oni p. n. naročniki, ki bi položnice trenutno ne potrebovali, naj jo shranijo za prihodnje plačilo ali naj pridobe z njo novega naročnika. Naročnina za dnevnih „Slovenec'4 Mesečno......Din 25.— četrtletno ...... Din 75.— polletno ..i... Din 150.— letno ........ Din 300.— Za inozemstvo mesečno Din 35.— Nedeljski „Slovenec" slane Mesečno.......Din 8.— polletno.......Din 48.— letno........Din 96,— Za inozemstvo mesečno . Din 10.— * t,Ponedeljski Slovenec" Tednik »Ponedeljski Slovenec« je dopolnile dnevnika »Slovenec«, ki ob ponedeljkih ne izhaja. »Ponedeljski Slovenec« prinaša čita-teljem v zanimivi obliki nedeljske novice iz domovine in iz inozemstva. Posebno pazljivo zasleduje življenje naših bratov za mejami. Izčrpno jK>roča o vseh panogah domačega in tujega športa. Za onega, ki hoče biti o vseli dogodkih točno poučen, je nujno potrebno, da si poleg dnevnega »Slovenca« naroči tudi »Pone-deljskega Slovenca«, ker dnevni »Slovenec« ne ponavlja novic, ki jih je objavil »Ponedeljski Slovenec«. „Ponedeljski Slovenec" stane Mesečno ....... Din 5.— polletno.......Din 26.— letno...... . . Din 50.— Za inozemstvo letno . . Din 70.— iHanMaUHBnMUHMMUHBMBIHM — Odvetniška zbornica v Ljubljani je prejela od nemškega poslaništva v Belgradu obvestilo, da se vrši v Berlinu od 18. do 24. avgusta 1935 XI. mednarodni kazenskopravni in kaznilniški kongres. O tem se obvešča članstvo zbornice s pripombo, da daje pojasnila o programu kongresa, o prireditvah, o voznih olajšavah itd. pisarna odvetniške zbornice. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 122 in 124 objavljajo, da je*državno tožilstvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 4 lista »Zemlja«, št. 38 polmesečnika »Smotra slaven-ske politike«, št. 4 in 5 tiskoipisa »Pregled za april in maj 1935«, ki se tiskajo v Zagrebu, in št. 143 dnevnika »Volkischer Beobachter«, ki izhaja v Monakovem. — Z odlokom ministrstva za notranje posle pa je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej roman »Ublstvo kralja Aleksandra Obrenoviča in kraljice Drage«, ki je izšel 1913. leta v Berlinu. — Materinski dan je priredila šola na Prihovi na praznik Vnebohoda popoldne, feolarčki so ljubko deklamovali o mili materini ljubezni in dobroti ter s čutom predstavljali' igrico: »Sirota Jerica«, šolska soba je bila natlačeno polna poslušavcev. Vse zasluge za večkratno razvedrilo ima gospodična upraviteljica Bajčeva. Čast ji! Naj sledi kmalu zopet kaj novega! — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 1. t, m. je objavljena »Na-redba o osnavljanju in delovanju prazniškib tečajev in izvrševanju ostalih določb zakona o obvezni telesni vzgoji«, dalje »Pravilnik o ocenjevanju sposobnosti zavezancev obvezne telesne vzgoje«, »Pravilnik o ustroju im poslovanju odseka za obvezno telesno vzgojo občine v ...«, »Navodila za poslovanje odseka za obvezno telesno vzgojo občine mesta .. .« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin«, — Priporoča se Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg): Knjigarna: vse knjige, revije, modni časopisi, naročila iz inozemstva po želji v nakrajšem času; trgovina s pisar niši; i-m i, šolskimi in tehniškimi potrebščinami, bogata zaloga galanterije. Za b i r m a n c e primerna darila in spominčki vseh vrst. — 1'utnikovi avtobusni izleti za Binkošti: Benetke 685 Din, odhod v soboto ob 14, Koroško 415 Din, Plitvice-Crikvenica 455 Din. — Prijave pri »Putnik-u« do 6. junija. — Crema universal La Toja za turistiko in šport, za sonce in vodo! Mala škatljica Din 5, večja škatlj ica Din . 10. »Chemotechna«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. — Za 300 Din iz Ljubljane na Dunaj in nazaj, priredi izlet s posebnim vlakom »Putnik« od 14. do 19. junija. Prijave do 5. junija in programi pri »Putnik-u« v Ljubljani. — Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg št. tO (nasproti mestnega doma) Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Ako hočete dobro kupiti in prihraniti denar, potem obiščite to trgovino. ^— Štirje kandidati smrti. Pred okrožnim sodiščem v Bihaču bo prihodnje dni velika obravnava proti znanim razbojnikom in krvolokom Mili tn Stevi Gjukiču. Milošu Mediču in Stevi Kiziču. Ta obravnava sc pri?ns 2"!. junij«« t. I« DržLivrs? tožitelj zahteva za vse štiri smrtno kazen. XIII. kongres PEN-hlubov ii. Barcelona. 28. maja. Razpoloženje, v katerem ee nam je obetal začetek kongresa, ni popustilo prvo jutro, ko so nas v »Casalu del Metge«, v eni izmed centralnih katalonskih mecenskih institucij, opremili s programi in izkaznicami, z navodili in z neskončnimi pozdravi ter nas naložili na odprte care, da bi nam dali zavonjati vsaj malo tistega, kar je Barcelona: mesto z menda najčudovitejšo lego v Evropi, na veke zaročeno z morjem in s srečo, mesto širokih, z razkošnim cvetjem, z vonji po parfemih in po bencinu natlačenih ulic, mesto bizarne, podivjane senzijo-nistične arhitekture in slikovitih pogledov. Voz6 se smo begali med njegovim kovinastim in mesenim življenjem, od spomenika do spomenika, od razgleda do razgleda, od Colonovega spomenika pred pristanom, ki kaže venomer na izgubljeno Ameriko, do Montjuicha, čigar zelenje in spomladansko razkošje pada čez stotine umetnih teras, tolmunov, spomenikov in zatišij v mesto in se izgublja v njem. Ugibali smo, kod se srečujemo z že znanimi spomini; to mora biti Rambla de las Flo-res, to Plaza d'Espana z rdečim, maverskim templjem za bikoborbe, ki jih Katalonci kot tipičen izraz španjolstva zavedno in hote bojkotirajo — spet naprej je drevored tisoč cigarastih svetilnikov s svetovne razstave 1929, ki morajo za njen polom še dandanes vsi Iberijci plačevati davek pri znamkah — in tako naprej. Nazadnje smo se znašli pri majhnem lunchu v vladni palači, ki je bil improviziran, da prireditelji kongresa niso niti vedeli zanj, saj je španska vlada kongres prezrla pri pripravah in pri izvedbi in so ga Katalonci morali izpeljati docela na svoje, privatne stroške, s jiodporo neštetih svojih kulturnih mecenov. A župan velike Barcelone ni mogel, da nas ne bi pozdravil v svojem kraljestvu, saj je Katalonec, čeprav oportuni-stičen, in dejstvo, da je cenzura vsa poročila o kongresu prav tako zakonito črtala in zračila kakor politiko, ga ni pri dobrodošlici nič oviralo. Odgovoril je najizrazitejši Jud na kongresu, Benjamin Crčmiex, ki je sam napol Katalonec, in se je spustil za odgovor županovim željam v skoraj pretresljivo tirado o svobodi misli in besede. Njegov poziv je bil labodje vznesen in reven — toda kljub vsemu mu je bilo težko verjeti, kakor verjeti v uspešnost te mednarodne duševne institucije, ki bi bila lahko važnejša in več, kakor je. Kajti njegovega poziva niso slišali tisti, ki bi mu lahko najbolj uspešno sledili: na kongres niso prišli zastopniki evropske literarne aristokracije, ki menda ostajajo rajši v zavetju neopredeljenosti, ki jim varuje honorarje in rente, kakor pa, da bi s svojimi imeni in s svojo besedo dali poudarka stremljenjem predvsem zastopnikov malih literatur in narodov, ki v penovsko ustanovo najbolj verujejo, zanjo največ žrtvujejo in celo trpe. Prišel ni niti najglasnejši in najtemperamenlnejši toreador teh zborovanj, Ernst Toller, ki je imel napovedano veliko predavanje. Izgovorov za njegovo odsotnost so kongresisti našli dokaj; najmočnejši in najznačilnejši je bil oni svetopisemski: oženil sem se (bogato), imej me za izgovorjenega. Ni bilo tudi napovedanih Liona Feuchtsvangerja, ne Hermana Ke-stena, niti Bruna Franka, ne Heltaia, ne Andreja Sheriveja in drugih. Ko je na prvi seji Wells s svojim dobrodušnim izrazom, ki se neprenehoma zdi, da se hoče šaliti, nekam mimo mikrofona povedal, da se zaradi velike osebne zaposlenosti mora odpovedati predsedstvu, se je zdelo, da se je penovska institucija močno zazibala. In hudo je bilo pri tem zlasti zastopnikom malih narodov, ki je bil zanje kongres Penov prav za prav edini forum, pri katerem so bili kulturno in človeško enakopravni in katerega so se oprijemali z velikim optimizmom. Wells je v uvodnem govoru odkrito povedal, da mu manjka energije in zanimanja, da bi se ba-vil z mnogoterimi vprašanji, ki mu jih predsedni-itvo nosi, in da se rajši posveti docela svojemu osebnemu delu. Ostentativno se je spomnil zaprtega Venture Gassola, svojega prijatelja in nekdanjega prosvetnega ministra v katalonski avtonomni vladi, spominjal se je zgodovine Pena, ki ga je rodila prav za prav vojna. »Proti volji smo zdaj sredi političnih zmed in vprašanj, česar nismo predvidevali v svojem prvotnem načrtu. To nas spravlja v dvom, ali naj se Pen-klub spremeni v nekako mednarodno intelektualno internacionalo, ki bi puščala vse te probleme ob strani, ali zgolj v klub, ki naj organizira vsakoletne bankete in popotovanja.« Izpovedal je svoj veliki individualistični Čredo: »Individuum in njegova svoboda imata v življenju neskončno večji pomen kakor katerakoli nacionalna, politična ali socialna tvorba.« Veliki mislec, ki so ga imeli za tako zvanega levega progresista, je to svojo presenetljivo izjavo utemeljil s pozivom na intervencijo za osvoboditev ruskega profesorja Kapice, ki ga sovjeti ne puste, da bi se vrnil v svoje laboratorije v Cambridge-ju, ker ga je ruska vlada pridržala v Moskvi, češ, da mora kot znanstvenik iil kot človek svoje sposobnosti postaviti ne v službo katerekoli države, ki bi mu omogočila znanstveno delo, marveč predvsem v službo socialistične Rusije, tudi če mu ta ne nudi dovolj možnosti za popoln razmah njegovega dela. Dejal je, da navaja ta primer zato, da se ne bi zdelo, da se je Pen-klub po izgonu hi-tlerjevskih književnikov na dubrovniškem kongresu postavil na levo stališče; » borimo se za svobodo človeškega duha, ki jo levica danes ogroža težje kakor desnica, zakaj nova tiranija z leve jfc suhtil-nejša in zato nevarnejša, ker je bolj simpatična mladini«. Predlagal je še, naj bi odzdaj predsedstvo Pena ne bilo stalno in naj bi se menjavalo; URAMA Začetek ob 20 naj bi ne bilo ko dozdaj zgolj anglosaksonsko pobarvano in naj bi imelo bolj mednaroden značaj. Kot bodoče predsednike Pena jx> svoji želji je označil Paula Valčrya, Julesa Romainsa, Ca peka. Nato se je med aplavzom poslovil. Po prijaznih in dedoma neumestnih frazah, ki so jih govorile angleške dame, je vstal Marinetti, zlikan in conune il faut brez vsakih simultaneistič-nih atributov, docela podoben vsakemu navadnemu modnemu meščanu. S svojimi silovitimi gestami in čudovito blaženo francoščino se je priznal za navdušenega pristaša ideala duhovne svohode, kakršnega [»ostavlja jilatonična resolucija angleških in ameriških delegatov. Seveda je ta ideal v praksi relativno omejen in more'veljati' le za velike pisatelje, ne za ljudi, ki jih dela za pisatelje trenutni politični, volivni ali kakršenkoli položaj. O pisateljevi svobodi sploh ni debate, toda to svobodo je treba določati in presojati po položaju, v katerem se nahaja država, ki v njej pisatelj živi. Ni vseeno za izživljanje osebne svobode in za njeno jjodročje, če je kaka država v mirnem, udobnem in varnem stanju — taka lahko tvega luksus vsak-tere, tudi destruktivne pisateljske svobode, ne more pa tega trpeti država, ki je v nemiru, v političnih borbah ali pred vojno. Država, ki mora je- mati v obzir vojaške nujnosti, mora paziti na nevarnosti, ki jih druge države ne poznajo. Dokaz za iskrenosrt njegovega stališča je Benedetto Croce, ki kljub temu, da ni fašist, uživa kot velik pisatelj v Italiji vso svobodo pri pisanju in pri izdajanju svojih del. Kar se pa tiče njegovih jugoslovanskih sobra-tov (»quant a mes confreres yougoslaves«), ki so ga prosili, naj posreduje v prilog jugoslovanskim pisateljem, ki morajo, žal, res trpeti zRradi trenutnih omejitev delovne svobode, jim zagotavlja kot poet, da se bodo te omejitve omiljevale v isti meri, kakor se bodo izboljševali jugoslovansko-italijan-ski. danes že skoraj prisrčni (presijuc rordiales) odnošaji. Za to izjavo je žel dosti priznanja; nanjo je odgovoril z umirjenim nastopom delegat slovenskega centra dr. Fran Štelo, ki je izrazil ekscelenci Marinottiju zalivalo za besede ter poudaril svojo in svoje delegacije prepričanje, da bodo jugoslovanski Pen-klubi z italijanskim rentrom znali složno delati za čim večjo duhovno in umetniško svobodo tudi brei ozira na dnevno politiko. Resolucija ameriškega in angleškega centra je bila sprejeta (razen dveh glasov) enodušno; za konec je Cremiuex načel še vprašanje, ali je duhovni liberalizem res umrl. ali bo kdaj še oživel, kar pa zaradi poznega časa ni bilo moči ugotoviti; seja se je končala v dokaj platoničnih, lepih stavkih drugega izmed dveh glavnih govornikov na kongresu. Prazgodovinska lončarska peč iz Osiieka Mladina je protestirala Po vsej Ljubljani je pornografski film »Živele žene«, ki ga je oil srede do petkn pret. tedna predvajal kino »Matica«, vzbudil zgražanje in ogorčenje domala vsega prebivalstva. Škofijski ordinariat je upravi policije poslal protest. V petek fsipoldne je na policijski upravi protestirala proti temu nemoralnemu škandalu deputacija slovenskih akademikov. Zvečer pa so po vseh ljubljanskih cerkvah iz jirižnice Šmarničui pridigarji prebrali poziv ordi-nariata na vernike, naj proti temu filmu protestirajo s tem, da ne posečajo pohujšljivih predstav. Prepričani smo bili, da bo vsaj val protesta, ki se je dvignil v Ljubljani, dosegel, da bo film odstranjen iz repertoarja. To pa se ni zgodilo in se je v petek zvečer ob 9.15 vršila še zadnja napovedana predstava. Ob gnusni sceni, ki se mora ujireti slehernemu, še količkaj zdravemu človeku, je v dvorani vstal mlad akademik in pozval ljubljansko občinstvo, naj skupno z akademsko mladino protestira proti temu židovskemu šundu, ki pluje na krščansko kulturo in moralo in zastruplja slovensko ljudstvo. Po tem pozivu je nastalo v dvorani silno žvižganje, glasno protestiranje in hrup, da so predstavo morali prekiniti; intervenirala je policija in uslužbenci podjetja. A mladina je ponovno protestirala in predstava je bila drugič prekinjena, v dvorani pa je gorela luč. Končno je policija s pomočjo uslužbencev več akademikov odstranila iz dvorane. Ostali so protestirali naprej in nato v znak protesta zapustili dvorano. Pred poslopjem »Matice, na Kongresnem trgu so se nato demonstracije nadaljevale do konca predstave. Ker se ni zavedala svoje dolžnosti cenzura, je pokazala slovenska akademska mladina, kakor pred dvema letoma ob »Veselem vinogradu«, da ne dovoli, da bi židovski kapital na slovenski zemlji vršil svojo načrtno demoralizacijo in raznarodovanje. Slovensko gledališče in slovenski kino mora služiti naši krščanski narodni kulturi, ne pa nje zastrupljanju in boljševizaciji. Kakor je slovenska akademska mladina znala protestirati proti židovskemu-k a p i t a 1 i s t i č n e m u šundu. tako bo vedela storiti isto glede židovskih-b o 1 j š e-viških filmov, ki pod lažno krinko ruske umetnosti vrše komunistično propagando in kulturno boljševizacijo sredi Ljubljane. Zato opozarjamo merodajne faktorje, naj izvrše svojo pravo narodno dolžnosti Jubilej dveh vzornih duhovnikov Ljudje, ki so se pečali z gotovo vrsto obrti, so navadno stanovali in delali skupaj iz enostavnega razloga, ker so bili v dotičnem kraju pogoji za dotično obrt najbolj primerni. Za lončarsko obrt. je potrebna voda v bližini, drva predvsem pa odgovarjajoča zemlja. Vsem, je poznano lončarsko predmestje v sta; rib Atenah Kerameikos, kjer so bili lončarji in slikarji posod pravi umetniki in se njiho-vi m proizvodom še danes čudi ves kulturni svet. Te posode so bile važen eksporten objekt. seveda si jih je mogel nabaviti le član premožnejših slojev. Splošne potrebe s« pa zadovoljevali domači obrtniki, ki so seveda včasih tudi poskušali posnemati tujo moderno robo. Navadno je bilo več pečarjev skupaj, kar sodimo po tem, da se najde navadno po več peči ena poleg druge (v Osjeku so ohranjene dve, mnogo jih je pa uničenih). Tako lončarsko predmestje je bilo na zemljišču, kjer je sedaj dvorišče osješke usnjarne in po bližnjih vrtovih. Tvornica je dala kopati te^ melje za nova skladišča, pa so delavci ob tej priložnosti naleteli na mnogo razbitih posod in njim nepoznanih čudnih kopic iz ilovice. Večinoma so vse uničili, dokler niso slučajno zvedeli za stvar strokovnjaki Stara lončarska peč se sestoji iz dveh delov: dolnjega za ogenj in gornjega kjer so stale posode za peči. Zunanja oblika take peči je bila stoščasta in je bila najbolj podobna kopiea sena, gornji del je gledal iznad površine zemlje, medtem ko je bil spodnji del v zemlji zakopan, oziroma izkopan. Na sliki vidimo ohranjen skoro eeli dolnji dej od gornjega pa samo nekaj ostankov. Spodnji del viš. 55 cm, ognjišče je razdeljeno po sredini v dve polovici in še sedaj so našli v njem ostanke ogla in saj. Dolnji del loči od gornjega 20 cm debela plošča iz ilovice, ki je na mnogih mestih preluknjana tako, da je toplota lahko prihajala iz ognjišča v gornji prostor, kjer so stali pripravljeni lonci. Navadno so stali še na podstavkih tako, da niso nikakor prišli v direktno zvezo z ognjem. V rimskih časih so bile peči navadno zidane iz opeke, peči odkrite v Osjeku so pa vse iz ilovice. Po ostaukih posod, ki so jih našli v pečeh, so določili, da so žgali v njih posodo v času okrog Kristusovega rojstva, t. j. par desetletij preje in kasneje. Da so bili lonei zelo dobri, se vidi še iz tega. da so ostali ohranjeni do današnjega dne. Maribor Nedelja, a. junija ob 1.5: I času obiskanja. Izven. Znižane cone od 34 Din navzdol. Ponedeljek. .1. junija: '/.lato Idr Red (. Torek. 4. junija: Operna produkcija nojmeev driavne- oa konservatorija. Sreda. 5. junija: ZM/n tele. Red Sredn. OPERA - Začetek ob 20 Nedelja, -'.juniju ob 15: Tioecaccin. Izven Znižane cene cene od .Ul Hiti navzdol. Oh JO: (lorenjski slavček. Izven. Znižane cene od HO Hin navzdol. Ponedeljek. .1. junija: Zaprlo. Torek. (.Junija: Zaprlo. Sredn. 5. junija: 'Aemruda. Ked A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 2. Junija: Zaprto. Ponedeljek, 3. junija: Zaprto. Torek. 4. Jutiiitt ob 30: Trafiko. V koru»l Združenja gledaliških igralcev. Hloki ne veljajo. CELJSKO GLEDALIŠČE Torek 4 Junija ob Sil: Tajfun', drama. Proslav 2ft letnice gledališkega delovanja g. Milana HkrbinSk«. Abonma. □ Kdo je neznani radgonski junak? Skupno z žrtvami radgonskega upora so položili v slovenski zemlji na Vnebohod tudi neznanega vojaka od Maistrovih borcev, ki so padli pri obrambi Radgone. Med njimi jc bil neznanec, za katerega ni vedel nihče imena. Sedaj nam sporoča g. Kores, da je neznani borec J. Ftič, rojeii leta I8()s v Stopeircah. Njegov brat šc živi v Stope rcali. □ Iz sodne službe. Iz državne službe sta odpuščena Kralj Alojz jn Lunder Ivan, služite-1 ja pri okrajnem sodišču v Ptuju. Premeščena sta služitelja Grobovšek Miha od s reškega sodišča v Mur. Soboti v Ptuj in Volavčniik Marko iz Slovenske Bistrice v Celje. Postavljeni so za služiteljc 2. skupine dlievničar Gregor Fran iz Mariboru ža Slovensko Bistrico, Fink Anton iz Vrhnike v Ptuj in Pire Gabrijel iz Prevalj v Mursko Soboto. Postavljeni so za dnevničarje služitelji Jerenko Martin \ Maribor. IJrbance.lj Ignacij na Preval je in Josip Horvat v Mursko Soboto. □ Slovensko pevsko društvo Maribor« ima skupno vajo mešanega zbora v petek, dne 7. t. m. ob 8 zvečer. Druge iiapcrvedane vaje ta teden odpadejo. □ Kreme in olje za sončenje, parfumerijo v veliki izbiri in najnižjih cenah kupite pri Branko Sučcvič, Slovenska S. Priložnostni nakup* 1100 finih sobnih stolov bo tovarna upognjenega pohištva REMEC-CO., Kamnik, v dneh vele-sejma oddala zelo po ceni. Oglasite se v njeni prodajalni v Ljubljani, Kersnikova ulica 7 (poleg Slamiča). Cene od Din 22*— do 42'—. Temu sicer prvovrstnemu blagu so cene lako znižane vsled tega, ker so od vsake vrste na zalogi samo manjše količine (od 6 do 30 komadov). Hitite, dokler zaloga traja! Med. nnlv. Dr. VALTER TliALMANN j specijalist za oto-rhino-laryngologijo, le olvoril svojo prahso v MARIBORU. KopalISha ul. SI. 4/1. nadstr. (v novem poslopju poleg Scherbaum-ovega mlina). — Ord. V2IO—11 in '/j3—4 ure. □ Mladina beži od doma 7, zaključkom šolskega leta «e zopet množijo slučaji pobegov otrok od doma. V petek je zbežal 14—letni učenec ljudske šole Franc Ferš iz stanovanja v Dravski 10, ter se še do sedaj ni povrnil. Fantek je male postave, plavolas. razoglav in .slabo oblečen. □ Birmanska darila. Iona in poceni kupite pri R. Bizjak, urar, Gosposka 16. □ Birmanske nre 111 zlatnino na obroke da urar Ignac Jan v Gradu. □ Orožje se bo prodajalo na dražbi dne 22. junija pri okrajnem glavarstvu Maribor levi breg. Celie •©' Prijave za evharistični kongres. Občinstvo iz Celja in okolice, ki se misli udeležiti evharistič-nega kongresa v Ljubljani, opozarjamo, da ne odlaša s prijavami. Prijavi se lahko vsakdo v župnijski pisarni ali v Slovenčevi podružnici. Izkoristite ugodno priliko in kupujte pri: Kolbezen, Celje, kjer so zaradi preselitve trgovine ponovno znižane cene vsemu blagu, posebno pa svili, nogavicam in kopalnim oblekam. Produkcije gojencev Glasbene Matice v Celju bodo: dne junija ob 6 zvečer za začetnike in nižjo stopnjo, dne 5. junija ob pol 8 zvečer za nižjo in srednjo stopnjo, dne 6. junija ob pol 8 zvečer za srednjo in višjo stopnjo. Dne 7. junija bo ob 8 zvečer večer komorne glasbe. Nastopijo 4 pi-anistinje, godalni kvartet in godalni orkester. Vsi nastopi bodo v mestnem gledališču. Vstopnine ni. 0 Razstava slik iz življenja ob našem Jadranu. Danes ob 9 bo v sejni dvorani Mestne hranilnice otvoritev razstave, ki jo priredi prof. Štefan Bakovič. Razstava bo odprta od 2. do 10. junija od 9 do 13 in od 14 do 19. Zdole pri Bežicah. Ves mladeniško živahen, fiodjefen in čil obhaja danes naš g. duhovni svetnik in župnik Alojzij Šoba sedemdesetletni dan rojstva. Zdolanj smo tako srečni, da nam že 38. leto župnikuje ta za vse sveto in plemenito vneti božji namestnik. Zunanji svet ne ve mnogo o njem, zato pa jc njegovo ime tem globlje zapisano v srcih vseh faranov, ki ga vsi brez izjeme visoko cenijo in spoštujejo. Kako jc g. svetnik Šoba goreč dušni pastir, o tem pač najbolj izpričuje njegova spovednica, kamor se zatekajo trudni in obteženi iz bližnjih in daljnih krajev in prihajajo jx>življeni domov, ki je vedno oblegana. Pa njegove pridige in nauki, kako globoki so, jx>lni mistike! Kako goreč je g. svetnik, dokazuje tudi to, da že okrog 20 let vrši dvojno službo božjo ob nedeljah in praznikih in navadno trikrat govori. So pa vsi njegovi govori plod neprestanega študija, njegove sobe komaj nosijo prebogato knjižnico. G. svdtnik je dalje velik apostol evharistije, zlasti ajjostol vsakdanjega sv. obhajila. Je eden izmed prvih duhovnikov, ki so sc takoj leta 1905 z vso apostolsko gorečnostjo oklenili Pijevega odloka I o ]x>gostnem sv. obhajilu. Na tisoč faranov pride na Zdolah letnih 30.000 sv. obhajil. Končno naj omenimo šc svčtnikovo ljubezen do bolnikov. Vedno j i H rad obiskuje in jim deli tolažbe in moči zlasti' s sv. Rešnjim Te'es.>m; saj jih obliaia mnoge tedensko ali celo večkrat na teden. Hvaležni Zdolani prosimo danes ljubega Boga, naj gospoda svčtnika ohrani še dolgo let med nami, naj mu že na svetu tisočero poplača vsak korak in besedo za nas, v nebesih pa naj bo On sam njegovo preveliko plačilo. Gotovlje, 1. junija. Kdo bi prisodil gospodu župniku Robertu Vaclaviku 70 let? bi vendar jih je dopolnil 2. junija 1935. So ljudje, ki povsod, kjer sc pojavijo, učinkujejo kakor svetel solnčni žarek. In ni niti treba, da eo mladi. Njihov prijeten značaj, vedno dobra beseda, neusiljiva pripravljenost pomagali, kjer se da, — vse to učinkuje osvežujoče na vsakogar, kdor pride z njimi v dotiko. — Tak je naš jubilant, duhovni svetnik Robert Vaclavtk. Njegovo življenje je polno solnca, zato pa tako razveseljuje vsakogar, kdor je v njegovi družbi. Kje d umov moj? Vodiiany na Češkem je nje- I gov dom. Vsa solnčna so bila njegova mlada le-i ta. Kako nazorno zna še sedaj pripovedovati o svojih dijaških dogodljajih v Budejovicah. Po dovršeni maturi se je odločil za duhovski stan. Leta 1886 je vstopil v mariborsko bogoslovje. Božja Previdnost ga je odločila za duhovnika ▼ laivan-timski škofiji. Dasi Čeh po rodu, se je popolnoma udomačil med Slovenci. Bil je kaplan pri st. He-mi na Sladki gori, v Slov. Bistrici, v Vojniku m pri Novi cerkvi. L. 1898 je postal provizor in nato župnik pri sv. Jcdcrti nad Laškim. Duhovniška gorečnost, njegova ljubezen do otrok, skrb za lepoto hiše božje, njegova vesela narava, vse to ma jc pridobilo srce njegovih župljaaor. 1. maja 1916 je prišel g. Vaclavik za žurpnika v Gotovlje. Na-mah si je osvojil srca svojih župljanor. L. 1930 ga je imenoval rajni Skof Andrej za km. šk. duhovnega srveinika. Radi bolezni je stopil g. VaclaTik 1. 1933 v pokoj. Po smrti svojega naslednika g, župnika Agreža pa zopet opravlja gospod Robert z vso skrbjo in ljubeznijo župnijske posle v Gotovtjah. Danes obhaja svojo sedemdesetletnico. Bog mu daj ic mnogo solnčnih let ▼ življenju! Gospodarstvo Kupuimo domače tekstilno blago Nemčija, ki se zadnje čase toliko bori t deviznimi težkočami, radi katerih trpi predvsem uvoz tekstilnih sirovin, poskuša doseči na tam polju osvoboditev od tujega uvoza. Zato čitamo vsak dan v nemških listih o naporih za izdelavo tekstilnega blaga iz takih sirovin, ki se lahko producirajo doma in ni treba zanje plačevati deviz. Tudi Italija skuša svojo lastno produkcijo tekstilnih sirovin povečati in izdaja v ta namen znatne vsote. Vse te država hočejo predvsem povzdigniti produkcijo domače volne in sploh vse ovčarstvo. Podobno velja tudi za nas. Še vedno imamo znatno previsok uvoz tekstilnih sirovin iz prekmor-skih držav, dočim imamo vse predpogoje, da sami dvignemo domačo produkcijo važnih tekstilnih sirovin na višino, ki bi zadoščala domačim potrebam predelovanja v tekstilno blago. Tu mislimo v prvi vrsti na našo ovčerejo, ki je v zadnjih desetletjih pred vojno stalno nazadovala, ker ni mogla vzdržati tuje konkurence. Toda nekaj let smo začeli uvidevati tudi mi potrebo pospeševanja domače ovčereje, ker so dani vsi predpogoji za njen uspeh na polju produkcije sirovin za tkanje in pre-denje. Naša solčavska ovca je odlične kakovosti ter je razširjena po prevaljskem, slovenjgraSkem in gornjegrajskem okraju, dočim imamo na Gorenjskem nekoliko drugačen tip, ki pa tudi daje dobro volno. Zanimivo je, da baš Dolenjska nima dosti ove, pa bi bilo baš tu potrebno poapeiiti ovčerejo, ker bi na ta način oživela naša tkalska obrt, ki je dajala tako lepa proizvode domačih rok. Z ozirom na veliko narodno-gospodarsko važnost domače volne in njene predelave je bilo prav, da je Osrednji zavod za žensko obrt, katerega tako strokovno vodi g. ravnatelj Božo Račič, priredil v paviljonu Zbornice za TOI na velesejmu razstavo domače volne in izdelkov iz njo. Poleg vzorcev slovenske volne so razstavljeni tudi vzorci volne iz južnih krajev države. Nato je razstavljena cela vrsta volnenih proizvodov, ki dokazujejo visoko kvalitetno delo. Zanimalo bo tudi, da se tudi pri naa izdeluje še vedno domače sukno in sicer na Kočevskem in na Gorenjskem. To produkcijo bo treba vsekakor izpopolniti. Nadalje opažamo tudi, da se je naša domača belokranjska tkalska obrt vrgla na izdelovanje lepih prevlak za pohištvo, katerih moderni vzorci in trpežnost bodo gotovo vzbudili zanimanje občinstva. Ne manjka pa seveda tudi cele statve, ki je popolnoma domač izdelek, tako da izdelujemo domače blago z domačimi stroji in domačimi ljudmi. Prizadevanjem Osrednjega zavoda in njegovega ravnatelja g. Račiča želimo uspeh, ker bo razvoj domače obrti na polju predelovanja volne lahko pripomogel marsikaterim našim krajem do kruha, razbremenil pa tudi našo trgovsko bilanco, posebej pa slovensko 1 Frank se je nekoliko popravil Zaradi hitre sestave nove vlade v Franciji se le danes tečaj franka nekoliko popravil. Zjutraj je notiral v Curihu kot včeraj: 20.375, opoldne pa je bil že j avl jen tečaj 20.38, torej isti kot prve dni preteklega tedna, vendar pa so reportne postavke, (ti se nanašajo na terminske devize, še vedno zelo visoke, kar dokazuje, da špekulacija še ni izgubila poguma. Sedanji diskont Francoske banke je prav visok tn je danes najvišji v važnih državah. Pripomniti pa je, da je Francija poznala še višji diskont, in sicer julija 1926, ko je bil položaj podoben sedanjemu in je le Morganovo 400 miljonsko (v dolarjih) posojilo rešilo frank. Tedaj je znašal diskont celo 7.5%. Tudi gibanja zlata so bila v prejšnjih časih prav znatna. Ce pogledamo samo polletne izkaze Banque de France, vidimo znatne variacije zlasti od leta 1932 dalje. Svoj višek je dosegel zlati zaklad Banque de France dne 30. decembra 1932 s 83.016 milj. frankov. V prvi polovici 1933 je padel na 81.242, v drugi polovici pa na 77.098. V letu 1934 se je zlati zaklad zvišal. Dne 28. decembra 1934 je znašal zlati zaklad 82.124 milj. frankov in se je do 17. maja, do zadnjega objavljenega izkaza, zmanjšal na 79.761 milj. frankov, torej za 2363 milj. frankov, do konca maja pa je znašal odtok gotovo še okoli 5 miljard frankov tako, da znaša zlati zaklad le še 75 miljard frankov. V zasebnem prometu pri nas se tečaj franka ni dosti izpremenil. Prejšnji teden je notiral 315—317, ta teden je notiral 312—318. Prepoved uvoza oljnih plodov in semen Iz Belgrada poročajo: V zaščito in dvig domače proizvodnje oljnatih plodov je ministrski svet dne 31. maja sklenil: 1. ukiniti pripombo k št. 17 uvozne carinske tarife. Nadalje je prepovedal uvoz oljnatih plodov iz št. 30 in oljnatih semen iz št. 31 car. tar., izvzemši ianeno seme iz točke 3 in olje iz palmovih koščic po točki 4 te številke uvozne car. tarife. Ta odredba stopi v veljavo, ko se objavi v Službenih Novinah. Za blago po tem odloku, ki je prijavljeno carinarnicam s splošno prijavo do uveljavljenja teh določb, veljajo dotedanje odredbe uvozne car. tar. S pričujočo uvozno prepovedjo se je deloma ugodilo Odboru za proučevanje dviga cen kmetijskih pridelkov. Uvoz teh olj ni bil znateii. Po uradnih podatkih carinske statistike za 1934 je znašal uvoz v carinski postavki 30 (oljnati plodovi) repica 175.466 kg 428.426 Din, tar. postavka 31 seme soln-čnic 820.877 kg 1,095.684 Din, sezamovo seme 2 milijona 988.500 kg 7,788.998 Din, makovo seme 12.C05 kg 72.500 Din, bučno seme 1,070.420 kg 3,513.160 Din, dovoljen pa je uvoz lan enega semena, katerega uvoz je znašal lani 6,261.215 kg za 15,107.692 Din, prepovedan je pa tudi uvoz konopljinega in ricino-vega semena, ki se nahajata oba v točki 3 skupno z lanenim semenom (uvoz konopljinega in ricitio-vega semena je znašal lani 559.102 kg v vrednosti 1,462.356 Din). Konkurz je razglašen o imovini Kogoja Albi-aa, trg. s špecerijo v Ljubljani, Tavčarjeva 3, oglasiti se je do 23. junija, ugotovitveni narok 27. junija. Hmelj V Savinjski dolini razvoj hmeljske rastline prav dobro in hitro napreduje, odkar je postalo vreme toplejše. Kupčija pa za enkrat skoro popolnoma miruje. — Na Češkoslovaškem pri ugodnem vremenu sedaj hmeljska rastlina dobro napreduje v razvoju, vendar pa je zelo zaostala in se bo v glavnem šele prihodnji teden pričelo z napeljevanjem, tako, da se bo obiranje predvidoma za najmanj štirinajst dni zakasnilo. Rastlina je sicer slaba, vendar zdrava, le bolhači jo močno nadlegujejo. V kupčiji je zelo mirno, cene so popustile in se pri prav pičlem prometu plačuje sedaj za lanski žateški pridelek 60—67 Din za kg. Zaloge pa so že močno razprodane in znašajo le še kakih 1000 stotov. — V Nemčiji je stanje nasadov zelo različno; le v redkih zgodaj obrezanih je rastlina izjemoma že do 160 cm visoko, sicer pa je v splošnem močno zaostala in ni še niti napeljana. Na mladih poganjkih povzročajo semter-tje mnogo škode bolhači, pa tudi kuštrovcev se pojavlja vedno več. Na tržišču je mimo, zanimanja in prometa razmeroma malo, cene pa so ostale neiz-premenjene. — V Franciji je rastlina sicer zdrava, rendar radi dolgotrajnega hladnega vremena zelo zaostala in oslabela. V kupčiji je popolnoma mirno, cene pa so nominalno neizpremenjene. _ V \meriki se rastlina pri ugodnem vremenu prav dobro razvija. V kupčiji pa je izredno mirno ter ie tržišče skoro brez prometa. — Splošno je rastli-M vsled dolgotrajnega hladnega vremena povsod močno zaostala v razvoju. Iz istega vzroka se tudi konsum piva vkljub skorajšnjemu poletju ne more dvigniti in zato pivovarne ne kažejo nobenega •ravega zanimanja za nadaljne nakupe hmelja. Tako je tudi kupčija za lanski pridelek precej utihnila in so cene popustile. Lepo ln toplo vreme bo koristilo rastlini, obenem pa tudi dvignilo konsum piva in s tem verjetno zopet nekoliko poži velo tudi knoSilD. Stanje naših kliringov Po podatkih Narodne banke je bilo stanje naSih klirinsov dne 29. maja naslednje: Nemčija: Saldo se ie od 22. do 29. maja malenkostno zmanjšal za pol milj. Din na 294.0 milj. in je bilo zadnje izvršeno plačilo šit. 4498 (4422) z dne 20. decembra (17. decembra). Italija: Saldo je zopet narastel od 41.2 na 47.2 milj. Din in je bilo zadnje izplačilo izvršeno dne 7. maja (2. maja), in sicer št. 69.626 (69.380). Tako se je čakalna doba podaljšala od 20 na 27 dni. Bolgarija: Tu so plačila zelo majhna in v dobi od 22. do 29. maja nt bilo izvršeno nobeno izplačilo in je medtem klirinški saldo narastel od 0.7 na 0.72 milj Din. Zadnje izplačilo je bilo izvršeno 28. februarja pod št. 327. Tako se je čakalna doba povečala od 33 na 90 dni. Zvišanje diskonta v Holandiji Zadnji izkaz Holandske banke za 27. maj kaže v primeri v izkazom za 20. maj zmanjšanje zlatega zaklada za 6.6 na 642.2 milj. goldinarjev. V zvezi s tem je Holandska banka zvišala zopet svoj diskont od 4 na 5% (prejšnji diskont 4% je bil v veljavi od 16. do 31. maja). Vendar se v splošnem v Holandiji še ne opaža zbeganosti v publiki, ki je dokaj disciplinirana. * Poravnalno postopanje je razglašeno o imovini Oubainca Janeza, posestnika in argovca v Vodicah pri Kamniku, narok za sklepanje poravnave 22. junija, oglasiti se je do 15. junija; nadalje o imovini Kopiča Draga, trgovca v Mariboru, Aleksandrova cesta 77 (trgovina z mešanim blagom), narok za sklepanje poravnave 8. julija, oglasiti se je do 3. julija, nudi 40%; nadalje o imovini Pillerja Henrika, posestnika in krojaškega mojstra v Ljubljani, Ob Ljubljanici 25, narok za sklepanje poravnave 12. julija, oglasiti se je do 7. julija. Občni zbori. Jurija grofa Thurnskega jeklarna na Ravnah, d. d., dne 14. junija ob 16 v Mariboru v pisarni dr. Leskovarja (bilanca, volitve uprave); Drava, lesna industrija, d. d. v Mariboru 15. junija ob 16 (bilanca, volitve nadzorstva), Železni majdan in topilnica Topusko, d. d. v Ljubljani 25. junija ob 10 na Jesenicah v prostorih Kranjske industrijske družbe (bilanca), Delniška družba za kemično industrijo na Dunaju 6. junija ob 11 (bilanca, volitve uprave), Narodna prosveta v Ljubljani, reg. zadr. z om. zavezo, 5. junija ob 15 v Kmetijski družbi (poročilo načelstva, dopolnilne volitve). Celokupna domača papirna industrija razstavi letos svoje izdelke v paviljonu »M< na XV. Ljubljanskem velesejmu od 1. do 11. junija. Jngoslavenska banka d. d. Dne 29, maja t 1. je bil XXV. redni občni zbor Jpgoslavenske banke d. d. Občni zbor se je poučil o izvršitvi sanacije po Uredbi o zaščiti denarnih zavodov in po rešitvi ministra trgovine. Občni zbor je dalje vzel na znanje poročilo upravnega sveta o poslovanju v letih 1933. in 1934., odobril je zaključne račune in sprejel predlog, da se čisti dobiček iz leta 1903. v znesku od Din 29.109.82 prenese na leto 1934., čisti dobiček zadnjega leta v znesku od Din 711.787.42 pa na tekoče leto. V upravni svet so bili ponovno izvoljeni gg. Antonin Tille, dr. Nikola Kostrenčič, Anton pl. Mihalovich in dr. Julij Mogan ter gg. ing. Jan Dvoraček in Josip Sehmidt. Borza Dne 1. junija 1935. Denar Ta teden so se vršili samo Štirje borzni sestanki. ker je borza na praznik odpadla. Promet je bil slab in je znašal 1.691 milij. Din v primeri s 1.962, 3.685), 7.096 in 3.567 milij. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v avstrijskih šilingih. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 15.30, Newyork 309.75, Bruselj 53.10. Milan 26.475. Madrid 42.225, Amsterdam 208.65. Berlin 124.55. Dunaj 58, Stockholm 78.35. Oslo 76.35. Kopenhagen 67.80, Praga 12.925, Varšava 58.25, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05. Helsingfors 6J05, Bue-nos-Aires 0.8125. Les Tendenca še vedno neiipremenjnno mlačna. Vsled pomanjkanja bolet ie italijanskim trgovcem uvoz lesa iz naše države precej otežkočen. Sicer se rabi blago, vendar pa morajo naši odjemalci zbog raznih formalnosti pri uvozu dolgo časa čakati na dovoljenje. Vse to pa zelo slabo vpliva na uvoz. Tako z naše strani kot s strani italijanskih kupcev se željno pričakuje sklenitev trgovske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, kar se bo baje v doglednein času tudi uresničilo. Pretežni del našega ravoza gre zdaj skozi Sušak. Stalno se iščejo in oddajajo trami ter deske v III. in IV. kvaliteti. Pri tratnib je cena Se nekako ustaljena, medtem ko je pri deskuh cena popustila | približno na ono višino kakor koncem leta t984. V zadnjem času je nekaj več zanimanja za bu-kovino, vendar pa do zaključkov še ni prišlo. V hrastovini se položaj ni spremenil; odda ae tu pa tam kak vagon j)odnlc in npobrobljenih plohov. večjih zaključkov p« ni bilo. kupčija v drvih pa skoro popolnoma počiva. »Trg. Usti. Kako dražestna je ta kamera, ki snema siike normalne velikosti formata 4X6'5 cm. Fotografiranje « KODAH MDY-DR0WNIE Je igračo, a kar Je najvažnejše : kamera stane samo Napravite sebi in svojcem ve-selje z DADY-DROWNIE kamero. Din 75" Uporabljajte vedno Kodak ali Pathe filme, s katerimi boste dosegli dobre posnetke. Kovačnica za ponarejanje bankovcev Maribor, 1. junija. Že dalje časa se pojavljajo v Mariboru in mariborski okolici ponarejeni desetdinaraki srebrniki, ki so spravili že mnogo ljudi v škodo. Kovanci so spretino ponarejeni, izdelani iz kositra ter na prvi pogled slični pravim. Šele na zvenku se prepoznajo in razločujejo. Največ takih ponarejenih kovačev je bilo razpečainih po bližnjih Slovenskih goricah, zlasti v okolici Sv. Jakoba, Sv. Marjete ia St. Ilja. Skoro ni tam gostilničarja in trgovca, da ne bi bil doslej našel med izkupičkom ponarejenega kovača, pa tudi v kmetskih denarnicah so se pogosto pojavljali. Oblasti so bile dolgo časa na preži, vendar pa je bila preiskava zelo težavna, padlo pa je v oči, da menjajo neznanci ponarejene kovače zlsati na veseličnih prireditvah in ob drugih takih priložnostih, zato so orožniki podvojili svojo pai-njo. Tako je bilo izmenjanih na veselici strelske družine na Vnebohod v Št. Jurjii v Slov. goricah kar več komadov ponarejenih srebrnikov. Neki natakar se je spominjal, da »ta mu plačala dva tuja možka zapitek vsak s svojim kovačem. V tej smeri je šla preiskava naprej ter se je ugotovilo, da sta omenjena moška bila tudi na veselici v gostilni Ivana Ferka v Pesniškem dvoru, dalje v gostilni Dominika PekJarja pri Sv. Jakobu, Alberta Matjašiča pri Sv. Jakobu, v Št. Ilju in še drugod, kjer so se potem našli falsifikati. Včasih sta bila oba skupaj, včasih pa še v družbi tretjega mo'ža in vsi trije so vedno plačevali zapitke s kovači. Orožniki so jih sedaj izsledili ia sicer v osebah dveh viničarjev in enega kočarja pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Vse tri so aretirali, zdi se pa, da so na sledu obsežni organizaciji, ki se je bavila s ponarejanjem srebrnikov in spravljanjem v promet in zaradi tega se podrobnosti v interesu nadaljne preiskave še prikrivajo. Upati je, da »e bodo sedaj pojasnili skrivnostni viri, iz katerih je prihajal ponarejen kovan denar, ki se je pojavl;al zadnje čase v Mariboru in okolici. Današnji športni program Ljubljana: Tenis igrišče Ilirije: I. mednarodni tenis— turnir za prvenstvo Ljubljane. Igrišče Primorja ob 14: Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za moštva. Stadion ob 17: Ilirija :Čakovački SK (prvenstvena). Moste igrišče Mladike, Kodeljevo ob 10 dopoldne: Mladika:KAC. Jesenice, igrišče Gorenjca ob 17: Korotan (Kranj) :Gorenje>c. Tenis prostori Ilirije, kjer se vrši danes tenis-turnir Primorje: Hajduk 2:2 (1:2) Ljubljana, 30. maja. Pred polno hišo je nastopilo danes Primorje proti mojstru z morja, s katerim je remiziralo in si obdržalo eno točko doma. Danes je bila ena najzanimivejših tekem, kar smo jih videli v Ljubljani v letošnjem državnem prvenstvu. Bila pa je za oba nasprotnika tudi zelo važna, zato se je bila ves čas gigantska borba za biti in ne biti. Kljub temu, da je bila igra ves čas izredno napeta in odprta, so bili vsi igralci zelo fair, tako da se mora reči, da je bila to ena najbolj lepih iger, kar smo jih videli v zadnjem času v Ljubljani. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Primorje: Logar-Hassl, Bertoucelj I.-Kukanja, Slamič, Boncelj-Janežič, Pupo, Bertoncelj II, Francek, Zemljič. Hajduk: CuMč-Matošič Gere, Matošič Josip-Marušič, Purišič, Radovnikovič-Kocejič, Žulj, Le-mešič. Bakotič, Kosič. V prvem polčasu so bili v premoči gostje, ki so nadkriljevali domače tako v tehniki kakor v star- tu. Tudi domači so igrali dobro, vendar se radi iz-borne igre Hajdukovcev niso mogli tako uveljaviti, kakor bi bilo za uspeh potrebno, llajdukova obramba je bila v tem delu igre neprodorna, njihov napadalni kvintet pa izvajal akcijo za akcijo, tako, da je imela obramba črnobelih polne roke dela. Z ozirom na to se je morala tudi krilska vrsta domačih omejiti zgolj na defenzivno delo, ki ga je izvršila v popolno zadovoljstvo. Ker je imela preveč posla v defenzivnem pogledu, zato je manjkala potrebna vez med napadom in ozadjem in tnašine-rija ospredja vsled tega ni mogla tako funkcionirati, kakor bi bilo za rezultat potrebno. Domač napad je v tem delu igre zadovoljivo kombiniral, vendar do strela na gol ni mogel priti. Je pa kljub temu ustvaril nekaj prav nevarnih situacij pred Hajdukovim golom. Hajduk je v tem delu igre zabil dva gola, domači pa enega, kar nekako odgovarja poietku igre. V drugem delu igre pa se je kar naenkrat obrnilo na bolje za domače, /.t; ?!o je poleg tega močno deževati, kar je očividno domačim prijalo in počasi preidejo v premoč, ki jo obdržijo vso drugo polovico in jo le v p>ar slučajih izpustijo iz rok. Popustili so sicer eni ko drugi, vendar so bili oboji še vedno zelo požrtvovalni kljub nalivu, ki ie mestoma zelo motil potek igre. Domači so pokazali boljšo kondicijo in so močno pritiskali in posledica njihovih akcij je bila prvi gol, ki ga je dal Pepček po prostem strelu Boncelja z glavo v mrežo že v prvem polčasu. Drugi gol, ki je obenem izenačil stanje, pa je dal v drugem polčasu za domače Slamič iz enajstmetrovke, ki jo je diktiral sodnik radi roke nasprotnega igralca v kazenskem prostoru. Sodil je g. Mikuličič iz Zagreba prav dobro. SK Ilirija, kazenska sekcija. Danes naj bodo ob 9.30 ua igrri&ču SK Jadrana v Koleziji s kompletno opremo haaena-igralke. Za vse ostale ie v ponedeljek ob 18 trening v Stadionu. SK Slovan. Seja glamnega odbora je v ponedeljek 3. junija ob pol 9 v goetiLn,i pri Krušiču. Gospode odbornike pa prosimo, da ne izostanejo od sej, ker t® le moti poslovanje glavnega odbora. Vsi io točinot Službene objave ljubljanske hazena-podzveze. — Za častnega člana LHP se sprejme SK Jadran, Ljubljana. V smislu zvez. predpisov se odrejajo Jadranu dve poskn.smi tekmi doe i. in 6 junija. SK Ilirija se poziva, da postavi sf» poskusne tekme, kalere mora ab-»olv.irati SK Jadran, . -ojo haaensko družino. Obe teknil se vršita na igrišču Jadrana. Tekmi SK Ptuj:VSK Va-raždin uprava! odbor ne smatra za trening tekmi, temveč za regularni javni tekmi, h katerim se bo pobirala vstopil in u, zato mora Ptuj obe tekmi naknadno pravilno prijaviti in iv.poslovati dovoljenje za odi&ra-nje, ker VSK ni še 61 a n zveze. Verificirajo se prvenstvene tekme: SK Ilirija: ASK Gorenje z rrauiltatom 9:1 (3:1), in ASK Gorenje :SK Korotan z rezultatom 6:0 (par for-fait). — Odobrijo se propoezicije za propng.iml.ni pokalni haaenski turnir. Rok za iprijave hazenskih sodniških kandidatov se podaljša do S. junija. Vodstvo sodniškega tečaja je poverjeno tehn. ref. in s s. Kožarju. Prverosrtven-a hazemsfca tekma Gorenje : Ilirija y,a pomladno sezono se določa za 9. junja. — Prizadeti klubi »e obveščajo, da pričmejo hav.enske tel, me za drž. prvenstvo dne 7. julija. — Lah&oatletsko drž. prvenstvo za drniiine je preloženo. Nov termin bo pravočasno objaviljen.- V upravni odbor je koaptiran g. .Inimnik •"i1"1- — i« odbora za delegiranje sodnikov: 7,a 110-skiisn« tekme Jadran: II iri j a se delegirajo: 2 junija Baltesar (rez. Doberlet), 6. junija Kušar. za prvenstvene tekme Gorenje: Ilirija Volčini. Odpis zgradarine Finančno ministrstvo je izdalo na v»a davčna oblastva v državi tole okrožnico: Neko finančno ravnateljstvo je vprašalo, če se more izvršiti odpis osnovnega davka zemljarine po 61. 40 zakona o neposrednih davkih že na osnovi izjave davčnega obvezanoa v letni prijavi za odtmero zgradarine, d« je zgradba prazna, ali je treba v to svrho predložiti posebno prijavo? Dalje je vprašalo, kdaj je treba predpisati kazen radi neprijavljanja, ponovne porabe .zgradbe in v katerih rokih je treba odpisati osnovni davek po citiranem členu zakona. Davčni oddelek fin. ministrstva je izdal tole pojasnilo: Po predpisu čl. "H. zakona in pravilnika je potrebno za zgradbe, ki ab priliki predložitve pri ja ve za odmero zemliarine niso bile izdane pod zakup, t. j za zgradbe, katere porablja hišni lastnik, ali stoje prazne, ugotoviti vred in ost letne najemnine s primerjanjem z najemninami, ki se plačujejo za najbližja podobna stanovanja ali podobne lokale za obrt v času objave poziva za predložitev davčne prijave. Iz tega zakonskega predpisa sledi, da mora davčna uprava odmeriti zgradarino tndi za praane prostore in to brez ozira na eventnelno izjavo davčnega obvezanca v prijavi, da je zgradba prazna in da je ne bo dal v najem. Zato mora davčni ob vezan ec, čegar zgradba bo v bodočem letu prazna, po predpisu 61. 40 zakotna, predložiti davčni upravi za rad odpisa osnovnega davka posebno taksirano prijavo v roku 14 dni od dne prestamka porabe davčnega objekta. Hišni lastnik, čigar zgradba je bila prazna za časa p- je sshds prsssss L js. nuarja in naprej v prih. letu, mora predložiti prijavo radi odpisa osnov davka, ker se more r/vršiti uradno delo pri odpisu po prijavi samo v onem letu, za katero je predložena prijava. Izjava v letni prijavi za odmero zgradarine, da je zgradba prazna, se ne more vzeti zn osnovo odpisa osnov, davka niti za ono leto. za katerega ie bila predložena prijava, ker se more pri vsaki prijavi izvršiti uradno delo samo v onem cilju, zaradi katerega je bila predložena, t. j. po prijavi za odmero, a po prijavi za pdpis sa.mo odpis davka. Ra.zen tega je prijava po čl. 46 zakona terminiran« in že ta okolnost zabteva predložitev posebne prijave. Kako je treba postopati pri odpisu davka v prejšnjem slučaju, se vidi iiz 40 točka 6 pravilnika, ki jasno odreja, da je treba izvršiti odpis osnovnega da vik d polletno, ne pa celoletno. Kazen iz 6'.. t40 zakona zaradi neprijav-/jenja ponovne porabe zgradbe ime značaj kazni radi nerodnosti, pa se mora predpisati v vsakem slučaju nepri javi jen ja v višini dvojnega zneska osnovnega davka, ki bo ostal zaradi po-novne^porabe zgradbe v zadolžitvi v odn osnem letn. Dejstvo, da je davčna uprava, vršeč kon- °lu_P-raasn<' ugotovila ponovno porabo zgradbe in s tem onemogočila nadaljne odpise osnovnega davika, ne ranrešuje hišnega lastnika od kazenskih posledic iz čl. 140 zakona. Na koncu se dodaja, da deli kazen po ffl. 137 vodno usodo osnovnega davka, pa je treba pri odpisu osnovnega davka po čl. 40 zakona odpisati sorazmerno delu odpisanega osnovnega davka. »BRAN-I-BOR« SE BRIGA ZA BRATE V SUŽNOSTL PRISTOPAJTE! millimnnuiHliininiHuuunniiiuiiiiiiiiiiiiiiin.........................................................................................................rnttHIH1 Nekaj besed o izletih Za izlete nam je treba mnogo dobre volje. Največ te dobre volje mora seveda imeti ženska-mati, kadar gre z družino na izlet. Težko je imeti to dobro voljo, ko mora baš ženska vse pripraviti za izlet. Skrbeti mora za denar, da ga je dovolj za pot (težko si ga pritrga od gospodinjstva); skrbeti za pripravna oblačila in za brašno. Mnogo tekanja je prejšnji dan in dvojne skrbi so: da je vse nared za izlet in da je tudi doma vse urejeno in še, da družino čaka kaj za pod zob, ko se vrne domov. Navadno ie gospodinja vsa zasopla že tedaj, ko niso še nikjer in si pri odhodu od doma bolj zaželi postelje in samote, ko pa vožnje ali hoje. Slaba volja kar sama od sebe leze vanjo, a gorje, če jo pokaže! Ves izlet je narobe in ni izlet, marveč le muka za vse. (Drugače je seveda, če bi šlo tako: naročiš zvečer — tja in tja — in brezskrbno pričakaš jutra. To je, kakor da pritisneš na gumb — in je luč. A za takšne stvari je treba biti bogat.) Križ je z majhnimi otroki; zato, če le mogoče, ne hodimo z njimi na daljše izlete in na počitnice, če ni nujna potreba. Majhni otroci nimajo ničesar od izletov in počitnic. Ker se moramo ozirati na Okolico, zahtevamo, da so otroci mirni. A kateri otrok, ki je zdrav, more biti miren! Z ukazi le mu- čimo otroke, sebe in druge. Navadno dolgi izleti boli škodujejo ko koristijo majhnim otrokom in večkrat se pripeti, da pridejo otroci s počitnic (ob morju, na primer, kar je zdaj »odveč« moderno) bolni domov. Skoraj sleherna mati zna povedati storije o izletih in počitnicah z otroki. Da se gne-temo z otroki v avtobusih, je še hujše ko na vlaku. Večina otrok ne prenese dolge vožnje z avtom, pa je treba že prej preudariti, kam pojdemo na izlet, da je pripravno tudi za otroke. Hudo je odraslim gledati, fco karamo otroke, jih razkazujemo, hočemo, lustrolh v PARKLTNO VOŠČILO ZA BRIZGANJB JS IDEAL VSAKE GOSPOOlNJfi KER Z .LUSTROLOM-BREZ TRUDA DOSEŽE SIJAJEN BLESK PARKETJL . LUSTRA' l|UM|AHA'GOSPOSVEISKA 8 racata popusti pošiljamo tudi po postii da se prav naši najbolj pridni, najbolj zdravi in odporni. Marsikaka bolezen, ki jo ima otrok v poznejši dobi, je izšla baš iz kakega izleta, ki smo fa napravili morda največ zato, da bi hasnilo otro-ovemu zdravju. — Izlete, če smo sami odrasli skupaj, hočemo čim bolj izrabiti To se pravi, da hočemo biti za vsako ceno veseli. To veselje pa mora prav ženska pojmovati na svoj način. Res je, da govorimo o enakopravnosti z moškim svetom in da je tudi za moške zapoved o dostojnosti. A če te dostojnosti moški nočejo prav pojmovati, nikakor še ne drži, da bi šla ženska za njimi, pa čsprav si na izletu. Izlet ni le telesna, marveč tudi duševna zadeva. Ce poletiš telesno iz ozkih meja mestnih hiš, ne sme ženska duševno tako poleteti, da ne pozna meje in da se veselje izmaliči v razposaje-nosti. Bodi veselje, razmah duše, mladostnost še tako velika, eno pravilo je brez dvoma, ki povsod, tudi v gorah in ob morju drži: dostojno vedenje. Moški se navadno tako vedejo v ženski družbi, kakor vidijo, da je dotičnim ženskam všeč. Kaj kmalu spoznajo, aH so jim kvante v zabavo ah ne, ali jim je čisto veselje bolj všeč ko neomejena razposajenost. — Se to značilno posebnost imajo ženske v pogovorih z večjo družbo — zlasti na izletih: če nanesejo besede o kaki ženski osebi in so te besede huda kritika, kar na mah so baš ženske tiste, ki dotično »grešnico« najbolj obsojajo. Navadno ni ne ene zastopnice ženskega spola, ki bi se s toplo besedo, vsaj z molkom, zavzela za dotično žensko, ki jo obsoja družba. Ženske smo tozadevno močno na slabi poti in bi se morale prav v takih okoliščinah učiti od mejšflfih. Sleherni moški se zavzame za moškega. Malokdaj obsoja moški svet svojega odsotnega tovariša, če je v pogovoru oplju-van. Čas bi že bil, da bi tudi ženske tako ravnale. Kako je to, da nam gre pohvala za tovarišioo tako težko z jezika? — Izleti, počitnice na morju so točka zase. Ali je zares tako popolna zahteva ženske mode, da hodimo v kopalnih oblekah po cestah? Ali da se razkazujemo v pidžamah vseh vrst in barv? Ali ni kopalna obleka zares za kopanje, sončenje in za k vodi? In pidžama za v posteljo, za v sobe? Če že sledimo sleherni potezi gospe mode, pa ji sledimo vsaj do tiste meje, ki še pozna dostojnost. Starokopitnost? Mogoče — za hip. A na vsak način je dostojnost zmeraj moderna in tudi moškemu svetu konec koncev — najbolj všeč. Km. O birmanskih oblekah smo govorili že tedaj, ko smo omenili obleke za prvo sv. obhajilo. Ondi smo dejali, da so iste obleke primerne tudi za birmo. Predvsem naj bodo te obleke — za deklice — bele in ne predrage. Odveč je tudi okras, ki hoče biti najbolj viden. Mladost sama na sebi je že okras. Časih prav taki okraski zabrišejo lepoto obleke in zasenčijo mladost. Mimo tega naj bodo tudi birmanske obleke stanu primerne in čim bolj preproste tako, da so kesneje tudi za drugačne dneve ujx>rabne. — Za dečke so bolj pripravne temne, če mogoče kar črne žametaste obleke z belo srajco in 'kratkih hlač (kakršnih let je pač birmanec — za dolge hlače seveda žamet ni). — Res je dan sv. birme praznik, ki ga (tako pravijo) morajo otroci pomniti vse žive dni.Zato je bila časih navada, da se je birmanec moral opijaniti (»le pij, fant, da boš vedel, kdaj si bil pri birmi!«). Ali botri še dandanes tako mislijo? Ker je nekakšna potraitnost kar ukoreninjena za birmo, je tudi težko dobiti botrov in botric. Morda se bomo nekoč odvadili teh nepotrebnih izdatkov za bogata darila. Otroci pač ne mislijo na zakrament, marveč le na uro z verižico, novo obleko in gostijo. Polagoma bi se dalo to vendar kako skrčiti. Na vsak način pa je odveč izdatek za vožnjo s kočijo an z avtom! Po mestih so se zdaj že tako daleč spametovali, da je dotični birmanec (birmanka) bolj gosposki, ki gre peš k birmi. Ce le mogoče, obhaja jmo birmo doma, za domačo mizo, med domačimi ljudmi in ne v gostilni. Seveda — cula z lec-tom in piščalka in orglice — to so ko cvetje, ki poživljajo dan birme. Tudi nekakšna narodna last — narodno blago. Veselimo se tudi odrasli z veselimi otroki! Za dan veselja nam bodo bolj hvaležni, ko za tisoč skrbi, ki jih ne razumejo. Blago, ime in barva Navadili smo se že tujih imen za razne vrste blaga. Nič ne pomislimo, odkod je blago dobilo to in ono ime. Tako poznamo blago »katun«, kj je dobilo svoje ime od besede »cotton«, to je bombaž. Dalje imamo »madras«, volneno blago, ki se imenuje po vzhodnoindijskem mestu »Madras«, odkoder prihaja to blago. »Homespun« je angleško volneno blago in ime pomeni, da je »doma stkano«. Imamo še močno, ko usnje trf>ežno blago z imenom »Buckskin«, kar pomeni usnje (boks). Veliko imamo raznih blagov — »rips«. Rips izhaja iz imena »rib«, kar pomeni »rebro«. »Krep« je letinskega ..................................................................................... Kaj bo z našim tekstilnim delavcem izvora. »Crispus« pomeni »kodrasto«, odtod ime za nakodrane blagove. »Crep de Chine« (krejxješin) je »nakodrana kitajski svila«. V prejšnjih časih so iz posebnega blaga delali obleke za krst. To blago, ker je bilo za »krst«, se imenuje »batist«. »Chifon« (šifon) pomeni prav za prav »cunja«. »Muslin«, pajčevinasto blago, se imenuje po mestu »Mosul«. ki je začelo razpošiljati tako blago. »Damast« ima ime po mestu »Damask«. »Velur« je francosko fve-lour) ime za »žamet«. »Cheviot« in »Tweed« (še-vijot, tvid) se imenujeta po dveh »škotskih« pokra-jinah, kjer se bavijo z ovčjerejo in izvažajo ovčjo volno. Blago se imenuje tudi jx> »živalih«, n. pr. »Tibet« in »Kašmir«, dvoje vrst finih, volnenih blagov, od ovac iz Tibeta in Kašmirja. »Mohair« (moer) je blago, ki se izdeluje iz volne živali »lame«, ki živi v Južni Ameriki. Važno je, da vemo, ali je »barva« kakega blaga trpežna ali ne. Ce bi to radi vedeli prej, preden prikrojimo obleko, denimo košček blaga v okvirček (iz lepienke) in pustimo ga zunaj kakih 14 dni. Ko bo blago na dežju, vetru, soncu, snegu, v-megli, se bo brez dvoma kaj spremenilo, se uskočilo, obledelo, izgubilo barvo itd. — ali pa bo nespremen-njeno. — Če bi radi koj vedeli, ali blago drži barvo ali ne, ga drgnimo z bombažasto cunjico. Ce barva ni trpežna, bo cunjica barvasta. Nekaterih blagov ne smemo likati. To preizkusimo, če položimo košček dotičnega blaga pod mokro platno in likamo toliko časa, da je platno suho. Če se je barva blaga spremenila, vemo, da ga ne smemo likati. Morda ne vemo, ali je kako blago za pranje ali ni. Vzemi košček tistega blaga in ga deni v vročo vodo (do 50 stopinj Celsija), koj zraven pa še bel robec. Oboje perimo. če bo robec dobil barvo, sjx>znamo, da je ono blago izgubilo svojo barvo. Denimo košček kakega blaga v vodo, kjer je nekaj octove kisline in salmijaka in ga pustimo ondi dve uri. Če blago izgubi barvo, tedaj bo tudi obleka obledela, ko bo prepotena (n. pr. jx>d pazduho). Vse to je važno, da preizkusiš, posebno še, če šivaš doma. »Glad mori samo lenuha,« — star pregovor nam veli — »pridni najde dosti kruha!« — al to dandanes ne drži. Človek delaven gladu je, v vsem pomanjkanje trpi, len slepar za žulje tuje, p>a za mizo se gosti! (Po »Brazdi«.) Tekstilna industrija se je pri nas v Sloveniji razvijala breznačrtno, producirala je ogromne množine blaga in danes stoji ta industrija in bo skoraj zastala. Tekstilni delavec gleda z največjo skrbjo v bodočnost, ker ne ve, koliko časa bo imel še delo in zaslužek. Prvotno je bil razvoj tekstilne industrije našemu gosp>odarstvu v veliko dobro, posebno našemu slovenskemu delavstvu. Tekstilna ndustrija je zaposlila namreč več tisoč delavcev, kateri so se re-krutirali večina s kmetov. Ko je pa tudi za tekstilno industrijo pjrišla kriza, ko so cene in odjem začeli močno padati, se je začel med p>odjetji boj za obstanek. Manjši tekstilni obrati in tudi večji so zniževali delavske mezde bolj in bolj. In ne samo to! Nujno je morila tudi ta industrija, ki se ni hotela odreči svojim ogromnim dobičkom, odpuščati delavstvo. Pritisk z dežele se je podvojil, posebno še, ko je druga industrija skrčila promet, in tako se je med uelav-stvom začela konkurenca delavnih moči. Od tega je seveda imela dobiček zopet industrija. Industrija pri nas brez dvoma ni bila ustanovljena in od povsod jxxlpirana, da obogati posameznik, da bi delavstvo živelo in trpelo za druge in da bi slednjič obremenilo občine in državo. Ta industrija, pa naj si bo tekstilna ali katerakoli druga, tudi v času najboljših zaslužkov in gospodarske konjunkture ni dala delavcu onega, kar je po svoji storitvi zaslužil. Mnogo bi mogli pisati o tej stvari, toda v tem članku naj poudarimo predvsem tole: t. Naš bednostni fond je v veliki množini sad delavstva samega. To industrijo iu vsako drugo, ki se ne zmeni za socialne dolžnosti, katere ji nalaga družba, je obdavčiti kar najbolj in te davščine naj porabijo potem za naše delavstvo in njegove potrebe. 2. Vsaka industrija in vsako drugo podjetjej pri katerih s svojim delom sodeluje delavstvo, naj se razvija po nekem načrtu, tako, da bo tudi delavstvo že pravočasno vnaprej zaščiteno, in sicer v vsakem pogledu. Brezposelnost je v Ameriki blagoslov,., Rooseveltov poljedelski podtajnik je pnred nekaj dnevi objavil v ameriških časopisih svoje misli, ka.-ko naj bi se v bodočnosti uredilo gospodarsko vprašanje. On pravi takole: Brezposelnosti ne bo moči več odpraviti, vsaj kolikor se tiče zaposlitve v zasebnih industrijah. Brezposelnost je dandanes še veliko zlo, ki radi nje trpi vse človeštvo. A mogli bi jo po reorganiziranem gospodarskem načrtu spremeniti v nekak blagoslov, če bi to stanje obrnili v koristne namene. Brezposelnost, pravi tajnik, je naš (seveda za Američane) največji vir, iz katerega bi javnost lahko marsikaj črpala. Če bi se vse delavne moči brezposelnih delavcev uporabile v sedanji gospodarski krizi, bi prav lahko dosegli, da bi vsaka družina v naši državi dobila nov dom za 5000 dolarjev, ali p>a bi mogli odstraniti sedanji zastareli sistem železnic, še bolj bi racionalizirali industrijo z novim sistemom, ki bi bil bolj moderen in učinkovit. Glede na velik napredek industrije, ki ga je dosegla s pomočjo strojev, potrebuje danes prebivalstva vedno brezposeln. Vprašanje je pa, kako naj podpiramo te brezposelne. V prejšnjih časih je svet v takih pirilikah govoril samo eno, potrebna nam je spet vojna. Da so države deloma odpravile brezposelnost, so prebivalstvo oblekle v uniforme in tako je moralo priti do vojne. Naša rešitev tega vprašanja pa je, da bomo brezposelne delavce uporabili rajši za koristna javna dela tako, da se bodo sami preživljali in državi na ta način ko-■ ristili. Stroške za ta javna dela bodo nosili seveda ! davkoplačevalci in s povišanjem davkov bogatašev bomo polagoma dosegli razdelitev premoženja, da ne bo na eni strani nakopičeno samo bogastvo, na iNIZANE (ENI dvokoles, otroških, igralnih, invalidskih voi čkov. pre voznih triel'.ljev, motorjev, šivalnih stro!ev. — Ceniki franko! ««TRIBUNA" F."BATin, "tovarna dvokoles In otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesla t, Za kuho: O beluša (šparglju) Ni še dolgo tega, ko naša slovenska kuhinja (in kuha) sploh ni poznala beluša. Zdaj smo se tej dragoceni zelenjavi malo bolj približali, pač zato, ker ni več tako draga. Beluš je nekoč slovel, da je »kralj vseh zelenjav«, da je »lastovka med zelišči« in še, da je »čudovita majska sveča«. — Razni učenjaki menijo, da je bil beluš že davnim Egipčanom znan, a gojili so ga prav za prav šele stari Rimljani. V Nemčiji so ga uvedli okrog leta 1543 in iz leta 1551 imamo pirvo kuharsko navodilo o belušu, ki pravi, da »je beluš ljubka jed, kj meči trebuh, prezrači pljuča in namaže črevesje, da dela.« V tisti dobi je bil beluš izredna jed, ki so jo imele le kraljevske mize in še na teh le določeno število. Kaj bi dejali vsi oni rajni čestilci beluša, ko bi vedeli, da raste zdaj beluš skoraj povsod pri nas in se z njegovo prodajo preživlja toliko vrtnarjev in tudi poljedelcev! — Nekateri menijo, da je to le vraža, da po 24. juniju ne smeš beluša nič več jemati iz zemlje. In vendar je res, da je beluš potreben počitka prav od tega dne dalje. Po 24. juniju mora belušev grmič jxx:ivati, da si nabere sokov in moči za drugo leto. — Skoraj nečloveško je trpljenje na beluševih nasadih onih 8 tednov, ko ga jemljejo iz zemlje in oddajajo na trg. Že ob treh zjutraj začno delati in potem ves dan prav v noč, dokler se dotični posestnik z družino vred skoraj napol mrtev ne zgrudi v posteljo. Saj molijo nežne glavice povsod po polju iz zemlje in jih je treba koj pobrati, sicer so zanič. V dveh mesecih beluševe sezije si morajo posestniki njegovih nasadov pridobiti toliko izkupička, da se z njim preživljajo vse leto. Gospodinje naj bi tudi na to malo pomislile in čim večkrat pripravile beluše za na mizo. Marsikak izdatek za jedila je večji, ko za beluše — in vendar je malo zelenjav, ki bi bile tako zdrave in dobrega okusa, kakor je prav beluš. Že od nekdaj je beluš znan, koliko zdravilnih snovi vsebuje. Posebno vpliva zdravimo na iedvice in prebavo in je vsakršnemu bolniku naravnost DOtreben. no bo to, p>a ne vemo! Socialne dajatve naših mest S. Vidakovič, šef odseka za tisk in kulturno propagando za mesto Belgrad, je v članku »Kritični pregled financ naših mest« napisal tudi tele zanimivosti: Večina naših mest, predvsem podeželska mesteca, nimajo smisla, še manj pa volje za socialne potrebe današnjega časa. Saj je občina kot prva dolž-| na in poklicana, da v svojem okraju blaži in celi ; rane današnjega časa. Zato bi bilo potrebno, da bi i se te socialne dolžnosti izpolnjevale in drugič s po-| sebnim zakonom tudi predpisale. Pereče stvari bi I bile: vprašanje zmanjšanja brezposelnosti, delo za boljšo prehrano revnega mestnega prebivalstva, skrb za zidavo malih in delavskih domov, vprašanje zaščite otrok itd. Zakon, ki bi predpisoval vse take stvari, bi bil potreben, da bi v občinah zbudil socialno zavest, da bi same brez zakonske obveze delale v prid delavstvu in revnih slojev prebivalstva. Kako naša mesta malo posvečajo p>ažnjo socialnim problemom (čeprav je to njihova največja dolžnost), vidimo najbolje iz številk. Za socialne dajatve so dala angleška mesta 28.6%, češkoslovaška 14%, Sofija 10%. Naša mesta so pa dala leta 1933 povprečno komaj 3.71%, ali 47,112.466 Din. O prvencu, vinski roži (V/aldmeister), ki raste povsod po bukovih gozdovih, trdijo ljudje že iz davnih časov, da prenavlja in poživlja človeka, da »razveseljuje srce in utrjuje jetra«. Seveda ga je namakati v belem vinu. Če dodaš še [pomarančne rezine, borovnice, jagodovo cvetje, pa vijolice, mar-:etice in sladkor — in to nekaj časa namakaš v be-m vinu, dobiš pijačo, pravijo, ki te tako razvedri, da sploh pozabiš na vsakršno žalost! Časih si človek kaj takega zares iz srca poželi. Poskusimo! Za pomivanje pa to, da ni treba, da bi bilo to delo najgrše, marveč je kar prijetno, če: prej s krožnikov postrgaš ostanke jedil; jih lepo zložiš iu pribor daš posebej; če imaš dovolj vroče vode, malo Uiga, lepo cunjico — in vsaj dve, dobri brisači. Sajaste lonce obdrgni prej s papirjem, pa si pri pomivanju ne umažeš rok. In ko kuhaš, že sproti po- ie lei mivaj, da ne bo potem toliko dela. KRVEI je iz rži, ostan svež 8—10 dni TURIST" Najprikladnejše hranilo za večje skupine in izlete. Anton reieriag, rittribor, Uetnavska 43, telef. 282«. Fodrainlce: Ulica X oktobra, trgovina Bkaia, olivni trg 14, Rotovi, Nova vai. Od 500.000 Din navzgor so za socialno skrbstvo dala sledeča jugoslovanska mesta: Din od proračun; Zagreb 11,570.216 243,363.013 Ljubljana 9,254.293 95,086.604 Belgrad 5,666.590 339,613.782 Maribor 2,513.468 61,591.881 Sarajevo 2,338.500 32,781 049 Sušak 2,326.200 32,349.906 Osijek 1,809.549 35,296.000 Spbt 877.500 31,184.663 Karlovec 797.121 14,328.721 Novi Sad 704.015 28,819.455 Pančevo 663.823 9,597.450 Subotica 637.320 34,593.386 Skopi je 628.000 23,213.286 Celje 571.763 ? Velika Kikmda 509.000 8,315.308 Vsa druga mesta pa dajo za socialne namene skupno 5,622.065 Din, kar pride povprečno po Din 144.000 na posamezno mesto. Zal, imamo mesta, ki so za vse socialno skrbstvo dala 15 krat manj, kakor so pa potrošila za pisarniške izdatke v proračunskem letu. Na pr. neko mestece s 3000 prebivalci je dalo leta 1932 2000 Din za socialne namene, proračun je pa bil 1,300.000 Din. Neko polindustri sko mesto z 12.000 prebivalci je dalo leta 1933 za socialnost 15.000 Din od proračuna, ki je bil 2,500.000 dinarjev. Želo zanimiva je tudi povprečna višina odstotka, katerega so prispevala inesta v posameznih banovinah za socialne dajatve. Podatki se nanašajo za leto 1933. Za socialne dajatve so največ dala inesta v Sloveniji, in to povprečno 7.63% od vseh izdatkov. Potem pridejo inesta drinske banovine s 5.86/6, savske banovine s 4.46%, primorske s 3.17%, vardarske z 2.85%, vrbaske z 0.98%. Uprava mesta Belgrada je dala 1.73% in mesta v moravski bano-vini 2.26%. Naša mesta so mesta malega človeka in zato mora biti politika mestnih občin taka, da misli n/ siromašne občane, ki nimajo najčešče niti osnovnega minimuma, ki je potreben za življenje. ,,Bodočnost4t št, 5 Naša nedvomno najboljša strokovna revija »Bodočnost« prinaša v zadnji številki vrsto aktualnih strokovnih člankov. Uvodni članek je kot običajno globok načelnj članek: Socializem in katolištvo. Dalje pa se vrste strokovni članki: Nadure in nameščenci, Zavarovalna obveza, Zaposlitev tujih državljanov, O preračunavanju službenih prejemkov za pokojninsko zavarovalno osnovo, Sanacija bra-tovskih skladnic, Kazenska zaščita nameščenca V Vestniku Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev čitamo, da sta se ustanovili dve novi krepki podružnici: v Trbovljah in Slovenjgradcu Dalje je poročilo o občnem zboru imenovanega društva in občnem zboru društva organistov za ljubljansko škofijo. V rubriki »Naše nameščenke« je objavljen lep članek: Življenjska naloga. Nameščenci, nameščenke, naročajte se na svoi fssaSu fis&^srse pri upravl Utrinki Nam v zgled! Praktični Američani iz Kanade so nedavno pokazali, da more človek tudi v najtežjih prilikah storiti dobro, seveda — če sam hoče Delavci neke velike tovarne so se namreč odločili da bodo i meh zaprte duhovne vaje. Toda kako, ko pa niso imeli primerne stavbe za duhovno obnovo Pri drugih narodih zidajo za duhovne vaje posebne ao-move. ln delavci so rekli: »Zakaj ne prenaredimo svoje tovarne za dom duhovnih vaj'« Rečeno — storjeno! K sreči so imeli umevnega lastnika podjetja ki Je rad ugodil prošnji delavcev. Vedel ie da bodo delavci, ki sebe duhovno obnavljajo pri dek)°tudi blaftlo^K. ^ ,B Posredovanje dela v francoski severni Atnta. Tudi v Alziru ,e francoska vlada ustanovim posebne urade za posredovanje dela. Leta 1933 so t* ustanove izvršile 14.154 posredovanj. V Maroku je centralni urad za posredovanje dela, ki nadzira 18 ,US,anOVvL,e,a lQ33 'e bilo v Maroku 14.653 posredovanj. V 1 unisu je ustanova »Francoski urad za brezplačno posredovanje«. Ta urad ima eno podružnico, ki je imela leta 1933 4716 posredovanj mm Najprijetnejše letovišče na morju nudi Hotel VILA LUCIJA Aleksandrovo, na ofoftu Krku Pension od 50 Din naprej (vse takse vštete). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Restavracijska terasa nad samim morjem. Hotel je last renomirane slovenske tvrdke. Zahtevajte brezplačne prospekte pri Putniku ali pa pri direkciji hotela. 99 SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik F S C. »Krušen« v a sol« je, kakor razvidim iz poslanih mi reklamnih precej »širokoustnih« (slike »ozdravljencev« kažejo široko odprla usta) oglasov mešanica šesterih soli, ki da odpravljajo zastarelo trganje, bolečine in grče v sklepih, zaprtje in da-iero debelušastim ženam vitkejšo obliko. V tej zmesi so gotovo znane odvajalne soli, bržkone tudi kakšna Titijeva (lithium) sol, ki žene na vodo m »topi« sečno kislino v protinastem človeku, saj je protin (»giht«) bolezen, ki jo povzroča preobilna sečna ki: slina Brez vrednosti ni to reklamno sredstvo, ki morda časih komu pomaga kaj več ko druga sredstva Cena se mi zdi visoka, šc bolj sumljivo vodilo, da treba za trajen uspeh jemati sredstvo kar naprej, dasi v manjših množinah. S B Z Voda da ne škoduje, ste brala v našem listu' V tem iredelu gotovo ni bila ta trditev tako napisana! (V sv. pismu je nekje zapisano: ni Boga, a pred tem je povedano, da je to trditev izrekel — brezumnik.) Kdor bere kaj, naj bere prav in vse sprejme tako, kakor je miselna zveza. Vam je, kakor poročate, celo zdravilna voda zelo škodovala. Ut> čišči (perilu) sc pametna ženska nikoli ne koplje. Nekoč bosa v mrzli vodi ob takem času, zda i pa ves ta čas v vroči kopeli vsak dan? Bog previdr! Ista. Bolečina v grlu in teženje okrog srca so menda v vzročni zvezi. Zdi se mi tako na daleč, da se vam je ob vašem zelo neprevidnem ravnanju razpaslo zastarelo vnetje v goltu tudi na srce. Treba vam skrbne zdravniške preiskave in bržkone dolgotrajnega zdravljenja, oziroma zdravniškega nadzorstva. Ista. Liotonov sok s sladko smetano vam je napravil iz ene rjave lise ves obraz marogast? Pustite to lepotno zadevo v nemar vsaj dotlej, da se vam popravi drugo stanje, ki je zdravstveno in življenjsko važno. . . I. J. V. Angleška bolezen? Nemirno in kratkotrajno spanje, potenje v glavo in tvorast izpuščaj po telesu ne dokazuje še angleške bolezni, treba še drugih znakov, ki naj jih ugotovi zdravnik. Vaš umetno hranjeni štirimesečtri dojenček dobiva menda nezadostno in neprimerno hrano (šestkrat na dan samo mešanico pol mleka in pol žitne kave); ce nima prsne prehrane, treba mu kaj boljšega, zlasti če je res »angleško bolan« ali rahitičen. Posvetujte se z domačim zdravnikom, ki ugotovi dejansko stanje, ali pa pojdite z otrokom v katero posvetovalnico za otroke in matere. I O. J. Zastrupljenje z arzenikom je točno popisano v vašem poročilu. Zelo je verjetno, da se da dognati ta strup še v ostankih mrliča, pokopanega pred dvema letoma. Za tak dokaz treba sodelovanja veščakov pri izkopu in preiskave v kemičnem zavodu. Po vašem popisu je sum več ko opravičen. Arzenik ne »zgine«, ker se ne razkraja v zemlji. J. V. š. Zlata žila pri ]x>starnem možu, ki ima nekaj let že podarjenih, se ne bo dala več odpraviti zgolj z zdravili, zlasti če ima mož bolečine in izgublja mnogo krvi. Vsekakor treba možu skrbne zdravniške preiskave in bržkone operativnega zdravljenja. ,. , M M. M. Naveličanost življenja se vas loteva vsako pomlad? In že v teh letih, ko stopale komaj čez prag življenja! — .Nc poznam vas pobližje, a vas zelo pomilujem, ker ste v očitnem nasprotju s prirodo, ki je vendar dobra mati vodnica, in z ob-čečloveško naravo, ki se ji vedno hoče samo življenja. Takšno protiprirodno in protinaravno duševno stanje pri mladem človeku dokazuje, da je njegovo pojmovanje življenja zgrešeno. Ta moja več ko verjetna domneva ni in naj ne bo očitek ne vam, ne komu drugemu, saj poznam miselno razrvanost raz-umniškega naraščaja, njegovo duševno zbeganost, ko mu plitva novodobna izobrazba ne daje samostojnosti in opore, da bi se mogel sjx>znati v sij-nem valovanju nasprotnih si miselnih tokov in izbrati si svobodno smer življenja. Ta več ali inanj jasna zavest tlači premnoge mladostnike, ki iščejo v praznih lupinah življenja kleno zrnje, in jim jemlje pogum. — Kaj torej? Potnik, ki je zgrešil pot in zgubil smer, a hoče do smotra, se vrne na izhodišče, da se tam nanovo razgleda in bolje usmeri. Storite isto. Pot krščanske življenjske modrosti sc vam zdi preveč izhojena... Boljše ni poslej ne prej! Poskusite za zdaj kot zapadnjak s starogrško modrostjo, ki vam bo najlažje dostopna po Dnevniku modrijana — cesarja Marka Avrelija. Po tem mrkem ovinku zadenete skoraj gotovo na varnejšo in veselejšo življenjsko pot. Najboljša vodnica vam bo Ušeničnikova Knjiga o življenju. Po tej poti pridete do razgledne točke ali spoznanja, da je tudi vaše življenje vredno življenja. C V. O. Grozeči splav se vam je ustavil? Hvalite Boga, da je tako, in da se počutite bolje ko poprej! Ne dajte se begati od »prijateljic«, ki časih tudii brez zlega namena raznašajo svoje v resnici ali domišljiji doživljene strahove, da si pridobe ali ohranijo slutek »izkušenih« žensk. Držite se svojega zdravnika, če bi kaj trebalo. Menim pa, da pojde vse po sreči. Ista. Beli tok, če ni kužnega izvora, ni kužen. Ista. Prirasla pljuča kot posledica »zarebrniee« (vnetja rebrne ali prsne mrene) se navadno popravijo pri otroku tako, da kasneje ni več sledov o bolezni. Poznam mladega moža, ki smo mu kot dečku odvzeli nekaj litrov gnoja iz prsi, narezavši mu dve rebri, ki je danes zdrav ko riba in ima samo na koži opazne brazgotine tedanje operacije, če vam jc mogoče, spravite svojega dečka v vročeni poletju v kak gorski aH gozdni kraj, sjiomladi ali jeseni bi mu koristilo tudi morsko podnebje. Utrjujte ga in pustite, da se izživlja kot zdrav otrok! V hladnih mesecih naj uživa ribje olje. . Ista. Cir je želodčna bolezen vaše sestre. O tej bolezni je bilo na tem mestu pisano letos že večkrat. Brez redne zdravniške oskrbe in skrbno drža-ne prehrane ne pojde, morda tudi ne brez operacije. K. B. K. Naglušnost in šumenje v enem ušesu? Ce je zunanji sluhovod prost in ni na bobniču opazili tvarnih sprememb, potem tiči vzrok motnji v ušesni troblji (cevi med srednjim ušesom in nosno duplino), ki je zaprta morda zavoljo vnetne zabrek-losti in ne »zrači« (ventilira) več ušesa. Motnja se da ponavadi odpraviti, dasi se rada ponavlja (ce je golt in zadnji del nosa vnerriljiv ali trajno vnet). Kot domače sredstvo sem že večkrat priporočal spiranje nosa s toplim malce osoljetrim kaduljevim ali sle-zovim.ali kamiličnim čajem. Tudi segreta morska voda je primerna za spiranje. Drugim — drugičl Kmetijski nasveti Kako izvedem zel a gnojenje. A. M. L. — Jeseni ste v svojem vinogradu zasejati inkarnatno deteljo (laška ali rdeča detelja) za spomladno zeleno gnojenje. Ker je sedaj že precej zrasla, ne veste, kdaj m kako bi jo spravili v zemljo, da bi bilo gnojenje čim bolj uspešno. Zdi se vam tudi škoda podkopavati to izvrstno krmo. — Ce hočete vinograd tako dobro zagnojiti, kakor s hlevskim "nojem, vam ne sme biti škoda teh rastlin, saj ste fih zato posejali. Doba za podkopavanje rdeče detelje je tedaj, ko je v najbujnejšem cvetju. Ker je pa svežo nekoliko težko podkopavati, pustite dan ali dva na mestu, da zvene, potem šele jo podkopaite. Tako pojde to delo lahko in gladko izpod rok. Pri tem pa pazite, da bo vse rastlinstvo pokrito z zemljo, da laže segnije in zagnoji trte. Neprijeten vonj kozjega mleka. S. R. P. — Radi bi vedeli, iz česa izvira kozlov vonj v kozjem mleku. — Neprijeten vonj kozla preide tudi na kozje mleko, če so koze skupaj z kozli. Doslej so bili strokovnjaki mnenja, da izvira svojevrsten vonj kozjega mleka le od nečistoče. Po najnovejših raziskovanjih znanstvenikov Koestlerja in Wegmtillerja v Švici je pa iskati izvor kozlovega vonja čisto drugje. Ze vonj kozla ne izhaja, kakor se je prej domnevalo, iz potenja kože, zlasti, ker ima kozji rod le malo lojevih žlez, toda nikakih žlez za jx> tenje. Vonjave kozla se tvorijo v obistih in se izločijo s scavnico in se onesnaži kozlova dlaka. Vonj kozjega mleka pa izvira najbrž iz mlečne tolšče, ki pa sama nima tega vonja; vsebuje pa dve snovi: kapronovo in kaprilovo kislino, ki s tem, da se razkrajata, proizvajata značilni vonj. Poseka-je grmovja o pravem času. I. D. v D. — Z grmovjem zarastel gozd bi radi zasadili s smrekovimi sadikami, prej pa še grmovje odstranili, da ne bi oviralo smrek v rašči. Slišali pa ste, da je poseben čas v letu, mesec, v katerem se posekanemu grmovju posuše tudi korenine, da potem več ne ozeleni. — Najbolj pripraven mesec za to je junij, ko je grmovje najbujnejše. Tedaj je ves rastlinski sok že v listih, vejah in mladikah, medtem ko so korenine že izčrpane. Ce tedaj posekate grmovje, ne bodo mogle korenine prehraniti novih poganjkov in zato bodo te rastline izumrle. Kolikor bodo pa vendarle še kaj odgnale, tiste poganjke odstranite do jeseni, potem ste lahko prepričani, da boste to grmovje uničili in omogočili smrekam nemoten razvoj. pdprava uši pri kokoših, imam pet kokoši in 12 piščet, ki imajo mnogo uši. Razkužil sem kurnik z apnom, potem z lizolom. Kako odpravim uši perutnini in s katerim sredstvom? Ž. A. D. — Kurje uši spadajo med najhujše nadlegovalke in zajedavce kokoši, zlasti pa piščet. Po ušeh trpinčena piščela nimajo nikdar potrebnega miru, so zategadelj čez dan več ali manj zaspana, použilo hrano le slabo prebavijo, zelo zaostajajo v rašči, tudi perje jim le neenakomerno raste in postanejo polagoma gola na flavi in gornjem vratu. Kurje uši so črne in jih ahko opazite s prostim očesom na koži piščet. Ker so kurje uši trdožive živali, jih je treba lemeljito in vsestransko zatirati s primernimi sredstvi. Za zatiranje lahko ujjorabife mrčesni prašek. Dobro sredstvo je zmes, ki jo napravite iz desetih delov jedilnega (bučnega ali podobnega) olja in iz enega dela ianeževega olja. Tudi ogrščično in repično olje, dalje vazelina so primerna sredstva za zatiranje kurjih uši. maščobne snovi zamažejo ušem ob telesnih straneh male luknjice, skozi katere dihajo, fa in uši se zadušijo. Kokoši in piščeta morate popra-šiti z mrčesnim praškom ali pa jih namazati z enim a!i drugim navedenih maščobnih sredstev zlasti na najbolj ušivih mestih (vrh glave in vrat), pa več ali manj tudi po ostalih delih telesa, ker uši so pri kokoših po celem telesu. Veliko uši je pri kokoših (udi ob spodnjih delih (ob cevkah) peres. Opazili boste lahko, da se držijo uši trdovratno posebno vrh glave. Čez osem dni morate ponovno poprašiti ali namazati posamezne živali, da uničite še one uši, ki so se izlegle iz jajčec ali gnid šele po prvem po-prašenju ali namazanju. Zatiranje uši pa ne bo uspešno, če ne boste istočasno očistili vseh delov kurnika, gredlja, gnezda itd., v kolikor tega še niste napravili, ker bi sicer dobile kokoši uši zopet v ušivih prostorih. Iz kurnika počistite vse smeti in slamo z gnezd. Smeti in slamo zažgite. Kar je v kurniku premičnega (gredelj, gnezda 'itd.), znesite na prosto in dobro zmijte z vročim lugom. Dalje' napravite srednje gost, ne preredek apneni belež, ki mu primešajte okrog pet odstotkov kseolina ali lizola in nekoliko terpentinovega olja. Pobelite nato z apnenim beležem kurnik v vseh njegovih delih prav skrbno, da prodre apneni belež v vse špranje in sklade, ki jih tudi dobro zadelajte in zamažite. Tudi jx> tleh kurnika razmažite apneni belež, da tudi tam uničite mrčes. Ako se je med tem časom že posušilo prej z vročim lugom osnaženo orodje, pobelite tudi to z apnenim beležem. Le če kurnik m vse, kar je v njem, temeljito osnažite, prečistite in pobelite, zatrete uši in pa tudi morebitne druge nadležne živalice, pršice, bolhe itd., ki se lahko skrivajo zlasti po špranjah, razpokah, skladih, gred-lju, gnezdu itd. Za očiščenje in razkuženje kurnika lahko uporabite tudi sprašeno živo apno, s katerim dobro jooprašite kurnik in vse, kar je v njem. Kokošim morate nuditi priliko, da se tudi same lahko rešijo in olajšajo čim bolj svojih zajedavcev. Zato postavite v kurnik ali na kak drug primeren iu pokrit prostor velik, nizek zaboj. V zaboj nasujte mešanico, ki jo pripravite iz drobnega peska (čiste suhe zemlje) in lesnega pepela. Na vsakih 10 do 20 delov te mešanice primešajte še del žveplenega prahu (cveta) ali mrčesnega praška. Te mešanice mora biti v zaboju toliko, da si kokoši lahko napravijo v njih plitvo jamo. Tudi beljenje kurnika ponovite f» osmih dneh iz istega vzroka kakor po-prašenje ali namazanje kokoši. Le s takim ravnanjem lahko res uničite uši pa tudi druge morebitne zajedavce. Ko bodo piščeta in kokoši zopet brez uši, potem skrbite, da jih ne bodo nadlegovale kurje uši pa tudi ne nobene druge nadležne živalice nikdar več. To pa dosežete najbolje z rednim snaže-njem in vsestransko snago, ki je najboljše in najcenejše sredstvo proti zajedavcem in za preprečenje raznih bolezni. Gnojenje travnikov po prvi košnji. S. R. M. Ker vam jeseni in s|x>mladi ni bilo mogoče jx>gno-jiti svojega travnika, bi radi sedaj po prvi košnji potrosili po njem kompost. Vprašujete, če se da to sedaj izvesti z uspehom. — Tudi po prvi košnji je mogoče travnike pognojiti nc samo s kompostom in gnojnico, ampak celo z dobro razkrojenim hlevskim 1 gnojem ter se tako doseže bogato drugo in tretjo košnjo. Toda za tako fioletno gnojenje morajo biti dani gotovi pogoji. Predvsem mora bili kompost iil hlevski gnoj dobro udelan, razkrojen, da lahko takoj učinkuje. Potem je za tako gnojenje potrebna poietna viaga. Ce imate pri vas julija, avgusta meseca običajno dovolj dežja in rose, tedaj vam lako gnojenje priporočamo. Če sta pa ta dva meseca navadno brez dežja, tedaj vam ta postopek odsvetujemo, kajti tedaj bo zagnojeno zemljišče še slabše uspevalo nego brez gnoja. V Švici in na Holandskem je poletno gnojenje travnikov in pašnikov splošno uvedeno; (oda tam imajo poletne mesece stalno mokre. Pri nas v Sloveniji bi se dalo tako gnojiti v bolj planinskih legah s poletnimi padavinami, na pr. na Gorenjskem, v Solčavi, v stovenjgraškem okraju. Po drugih krajih bi pa tako gnojenje bilo bolj negotovo. Ali so mravlje na posestvu škodljive in kako se uničuje gnezdo mravelj? S. E. P. — Vaše vprašanje je presplošno, da bi vam mogli nanj točno ih primerno odgovoriti. Mravlje so na posestvu lahko škodljive pa tudi zelo koristne. Tako so za ohranitev gozda mravlje velikega pomena, ker s svojo brezprimerno pridnostjo uničujejo škodljivce, ki so fiosebno nevarni gozdnemu drevju. V nadlego nam pa lahko postanejo mravlje predvsem na vrtu, dalje v stanovanju. Ako je kakšen izreden ali poseben slučaj na vašem posestvu, kjer vam delajo mravlje škodo, opišite nam kraj in vrsto škode, ki jo povzročajo mravlje, nakar nam bo mogoče kaj primernega nasvetovati za zatiranje mravelj in uničenja mravljišča. Škropljenje krompirja, paradižnika in fižola z modro galico. 2. R. S. Želite vedeti, je-li potrebno škropljenje z modro galico krompirja, paradižnikov in fižola, kako inočno raztopino je uporabljati in kdaj je škropiti. — K r o m p i r in paradižnik sta si sorodni rastlini, ki sta napadeni po sličnih boleznih, zato jih tudi enako zdravimo. Tako napada liste obeh polež (fitoftora infestans), bolezen, ki je slična peronospori na trtah: listi porjave, se posuše in končno odpadajo. Brez listov pa krompir ne more tvoriti gomolja, pa tudi paradižnik ne sadežev, zato je vedno pridelek od paleža napadenih rastlin pičel. Pa tudi fižol ima svoje bolezni. KR K mesto krk oddaljeno z ladjo 3 are od Sttiaka. Ugodno bivališče in peščeno kopališče zlasti za otroke. Informacije daje Kopališko poverjeništvo v Krku in spodaj navedeni hoteli. HOTEL »KRK« dograjen, tople kopeli, senčnat vrt. Pension v pred in po sezoni 46—50 Din, sezona 45 Din vključno takse. HOTEL »JUGOSLAVIJA« na morju, terasa za solnčenje, tople morske kopeli, lastni kino v hišL — — Pension izven sezone 48—50 Din, ▼ sezoni 52—56 Din. Paležu slična je plesnoba na listih, na katerih tu stanejo rjavosivi madeži, na spodnji listni strani pa plesniva polja. Druga pri nas še boij razširjena bolezen je pegavost fižolovega stročia, ki v nekaterih letih znatno zmanjša pridelek. Nastopa zlasti v letih z bolj vlažnim vremenom. Vse te tri navedene rastline obranimo pred opisanimi boleznimi s škropljenjem z enoodstotno raztopino modre galice in gašenega apna, s tako zvano galično-apneno brozgo. — Da pravilno pripravimo to škropivo, vzamemo 50 litrov vode in raztopimo v njej 1 te modre galice. 'V drugi posodi zmešamo v 50 litrih vode 1.5 kg gašenega apna. Nato zmešamo obe raztopini skupaj in tako dobimo enoodstotno galično-apneno brozgo. Pred škropljenjem moramo to škropivo preizkusiti s fenolftalemovim papirjem, da ni preveč kislo. Ko vtaknete ta beli papir v škropivo, postane rdeč. To je potem pravilna zmes. Za škropljenje rastlin nam služi navadna trtna škropilnica. Škropimo pa junija in julija meseca, čim se pokažejo znaki ene ali druge te bolezni. Ker pa rastline vedno nanovo poganjajo, moramo po štirinajstih dneh ali po potrebi ponoviti škropljenje. Razkn-ževalno škropivo bo preprečilo razširjevanje bolezni, listje bo ostalo zdravo, zeleno in pridelek krompirjevega gomolja, paradižnikov in fižolovega zrnja bo zadovoljiv. Pravni nasveti Plačilo blaga na Češkem. F. U. R. Naročili ste pri neki češki tvrdki blago, ki vam ga je tvrdka poslala, glede plačila pa vam je rekla, da vplačajte pri čekovnem računu poštne hranilnice v Jugoslaviji dolžno vsoto v dinarjih na račun kake druge tvrdke iz istega mesta, v Češkoslovaški. Iz seznama imetnikov čekovnih računov ste našli ime neke druge tvrdke ter krattkomak) vplačali na ta čekovni račun prvi tvrdki dolžni znesek in pismeno zaprosili to drugo tvrdko, da na njen račun vplačani znesek izroči prvi tvrdki. Na svoje pismo niste dobili odgovora, a prva tvrdka doslej še ni dobila plačila. Vprašate, kako bi mogli dobiti denar nazaj. — Ako se vam ne posreči s korespondenco doseči, da ta druga tvrdka le izplača vašemu upniku na Češkoslovaškem dolžni znesek, oz. če vam ne bi hotela vrniti vplačane vsote, vam ni drugače, kakor da tožite drugo tvrdko za povračilo, na njen račun vplačane vsote. Stan. P. Lj. Preden ste se vselili v novo'stanovanje, vam je hišna lastnica povedala svoje zahteve glede najemnine, odpovedi, plačanja vode itd., s katerimi ste bili zadovoljni Rečeno je bilo, da podpišete pogodbo po vselitvi. Po vselitvi vam je gospodinja dala podpisati pogodbo, vendar je v tej napisani pogodbi poleg ustnih zahtev stavila še zahtevo, da morate ob izselitvi celo stanovanje preslikati, kakor ste ga sprejeli ob vselitvi. Gospodinji ste rekli, da na ta pogoj ne pristanete, a ste vendar podpisali pogodbo. Vprašate, če ste dolžni pri izselitvi prečistiti stanovanje ali ne. — Ker je bik) med vama dogovorjeno, da se bo sestavila pismena najemna pogodba, je za oba dela ta pismena pogodba obvezna, ne pa to, kar je bilo pred 'tem govorjeno. Ce se niste strinjali z vsemi pogoji pismene pogodbe, bi pač morali dotične odstavke prečrtati. V slučaju pravde bo ravno od vas podpisana pogodba dokaz, da ste pristali na vse pogoje te go-godbe, ki je za oba dela obvezna, brez ozira na prejšnje ustne dogovore. Sin Amerikanca. A. T. K. Oče je leta 1912 odšel v Ameriko, na posestvu pa pustil ženo in dva otroka. Po desetih letih je žena umrla, otroka sta šla služit za pastirja, brat pok. žene pa je posestvo dal kot oskrbnik v najem tujim ljudem. Oba otroka sta sedaj že polnoletna in bi rada sama oskrbovala posestvo, ali jima stric to ne pusti. Oče se od leta 1931 sploh več ne oglaša iz Amerike. Vprašate, kako bi kot sin lastnika mogli postati skrbnik na svoji domačiji. — Svetujemo vam, da se na sodišču prepričate, čigava je domačija: ali samo očetova, ali pa je bila tudi materina. Če je bila tudi materina, ali se je vršila po materini smrti zapuščinska obravnava in s kakšnim uspehom. Ali je vašega strica postavilo za skrbnika domačije sodišče, ali pa ga je pooblastil vaš oče. Ce ga je postavilo sodišče, ga iahko iz tehtnih vzrokov odstavi in postavi vas za skrbnika. Odgovornost za hranjene stvari. I. Z. Tovarna je delavcem določila poseben prostor za shranjevanje koles. V shrambo je bilo vlomljeno m so vlomilci nekaj koles ukradli. Delavci so že prej opozarjali, da je shramba preslabo zavarovana. Ali odgovarja tovarna za škodo, ki jo imajo delavci, ki so jim bila kolesa ukradena. — Po našem mnenju odgovarja za škodo tovarna, ker je ona odredila prostor, kjer naj bodo spravljena kolesa in jih je torej sprejela v shrambo. Ona bo morda zastopala drugo stališče, ako bi stvar prišla pred sodišče, ki bi odločilo, ali je v tem slučaju prišlo do prave hranbene pogodbe, po kateri je shranjevalec dolžan shranjeno stvar varovati vsake škode. Vsekakor imate pri opisanem položaju precej nade na uspeli. Denar v hranilnici. K. A. Z. Ako se hranilnica ni poslužila zaščite, vam tnora po pravilni odpovedi izplačati vlogo. Drugače jo lahko tožite. Svetujemo vam pa, da tega koraka ne storite, ampak sc prej pogovorite z načelstvom. Dogodilo se je že namreč, da je bila hranilnica zaradi nepotrpežljivega vlagatelja, ki se ni dal pogovoriti, pod zaščito, kar bi ji morda drugače ne bilo treba. V tem slučaju je bil tudi ta vlagatelj prisiljen čakati. Prošnja za oprostitev zgradarine. F. N. O. Za oprostitev zgradarine, ker ste kmetovalec in nimate nobenega najemnika v hiši, morate vložili pismeno prijavo pri davčni upravi. Davčna oprostitev se prične šele z začetkom tromesečja, ki nastopi po [predložitvi prijave. Ako ste sezidali novo hišo, morate vložiti prijavo v 30 dneh od začetka uporabe. Prošnjo je treba kolekovati. Zentljeknjižno zavarovanje terjatve. >Westmiin-ster.« Dobrovoljcu, ki ima dobiti nekaj zemlje od agrarne reforme, ste posodili večji znesek. En del dolžne vsote ste že iztožili. Za drugi del dolga vam je samo podpisal potrdilo, da la dolg prizna. Vprašate, kako si lahko zavarujete svojo terjatev, ker se bojite, da bo dobrovoljec zemljo, čim jo bo dobil, takoj prodal drugemu. — Dokler ni posestvo prepisano ua ime dobrovoljca, tako dolgo se sploh ne morete zavarovati na njegovem zemljišču. Čim bo zemljišče prepisano, sc lahko takoj zavarujete za terjatev, za katero imate ie izvršljivo sodbo. Za drugi del terjatve si morate preskrbeti od dolžnika legalizirano listino, s katero dovoli vknjižba Če je ne da zlepa, ga boste morali pač tožiti Na podlagi tudi še ne pravomočne sodbe lahko zahtevate v zavarovanje svoje terjatve predzaznambo na zemljišču svojega dolžnika. Ker je zemljiška knjiga javna, lahko vsak čas zahtevate uvid in boste na ta način takoj vedeli, kdaj bo agrarna zemlja prepisana na dolžnika. Čevljar-advokat K. F. R. Čevljarski mojster je napravil nekemu kmetu čevlje na upanje Večkrat ga je opominjal za plačilo, a brez uspeha. Zato je čevljar sestavil poseben opomin, kakor da bi ga napisal advokat, ter tudi podpisal nekega advokata. Dolžnik je šel z opominom k dotičnemu advokatu. Advokat je prijavil čevljarja orožnikom in je orožnik rekel, da bo lahko čevljar za to zaprt en mesec. Vprašate, kakšna kazen čaka čevljarja. — čevljar se ie poslužil neumestne zvijače in je to predrznost, aa podpisuje advokata. Vendar po našem mnenju za to ne more biti sodnijsko kaznovan, pač pa ga,J^t|po okrajni načelnik kaznuje policijsko po nekem starem avstrijskem patentu. Če in kakšna bo kazen izrečena, ne moremo prorokovati. Težke posledice neumestnega varčevanja. H. J. Lj. Oče je izročil z notarsko pogodbo najstarejšemu sinu posestvo, ostalim otrokom pa izgovoril doto, ki bi jo moral prevzemnik izplačati. Po preteku roka ni hotel brat, ki se je medtem oženil, kljub prigovarjanju in grožnjam izplačati dote. Med tem časom pa se je bratova žena za svojo doto vknjižila na moževem posestvu, kljub temu, da mož še ni poravnal svojih obveznosti do bratov in sester. Vknjižba žene je na prvem mestu, a bratje in sestre so se šele sedaj vknjižili na drugo mesto. Vprašate, če se lahko ženina vknjižba na posestvu razveljavi, ker so s tem oškodovani bratje in sestre. — Nevestini starši, oziroma žena, ki je prinesla možu doto, je popolnoma upravičeno zahtevala vknjižbo radi zai varovanja dote. S tem je le izvršila svojo pravico. Bratje in sestre pa so zaradi neumestnega varčevanja opustili pravočasno vknjižbo svojih dot, katero bi lahko izvršili na temelju izročilne pogodbe, pa so sedaj sami krivi, če so se drugi pred njimi vknjižili. V primeru prisilne dražbe posestva se vknji-ženi upniki vpoštevajo po vrstnem redu izvršenih vknjižb. Ali je mogoče na kmetsko posestvo razpisati konkurz? H. J. Lj. Da. Proglašenje konkurza se lahko zahteva za vsakega, ki postane prezadolžen in ne more več svojih plačilnih obveznosti v redu izvrševati. Če spada v konkurzno premoženje posestvo, potem se vknjiženi upniki izplačujejo po vrstnem redu vknjižbe. Oni vknjiženi upniki, ki ostanejo na ta način neizplačani, dobijo le sorazmerni del z ostalimi konkurznimi upniki iz preostale konkurzne mase, katere pa pri navadnem kmečkem posestvu sploh ni. Preklic darovanja radi obubožan j a. V. K. Pri svojem sorodniku ste živeli od tretjega leta dalje. Po dovršit vi šole ste opravljali vsa dela doma in na polju, za kar ste dobivali hrano in obleko. Ko ste bih stari 25 let, ste se oženili in vam je ob tej priliki sorodnik podaril nekaj zemljišča in kravo. Zaradi nesreče je sorodnik tako obubožal, da se preživlja le s tem, kar z rokami zasluži Sedaj zahteva, da mu darovano vrnete. Vprašate, kaj vam je storiti in če vam za vaše delo od 14. leta do ženitve nič ne pripada. — Ako je darovatelj tako obubožal, da mu manjka za potrebno preživljanje, tedaj sicer ne more darovanja preklicati, pač pa lahko zahteva od obdanovanca, da mu plačuje preživnino, ki pa ne more biti večja, kakor bi znašale letne zakonite obresti od vrednosti darovanega, in ne večja, kakor mu jc potrebna in samo od onega, kar obdarova-nec še ima. Ako ste prejeli zemljišče in drugo kot plačilo za svoje delo, prej navedeno seveda ne velja- Tudi bi moglo biti samo del »darovanega« plačilo in tedaj od tega darovatelj ne more nič zahtevati. Najbolje bo, da se z njim zlepa pomenite. Ako vas toži, bo pač sodišče presodilo, koliko so izročene stvari »darovane« in koliko so vam bile dane kot plačilo za opravljeno delo. Na tej osnovi bi vas nato tudi obsodilo, če ste in koliko ste dolžni plačevati preživnine. (Nadaljevanje prthodnsjo nedeljo) Konrad Oologranc MESTNI STA VBEN1K V CELJU. Mariborska 30 prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, tuvne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnilu. Vihar n Ko tem b3 ob osmih ni ladji v kopalni banji, fe odtekala voda iz nje — dobesedno — odtekla je. Čudovito je bilo. Vstal sem in me je z glavo vrglo v vrata. Medtem ko sem se jaz opotekal ko razbiti ladja, bi bil rad ujel kljuko, a ko sem se ji že približal, se mi je izmuznila ko kaka postrv. A kopalni sluga, plemenit mož, me je rešil. V jedilnici je tedaj pri zajtrku predaval neki svetovni romar: »Cez dve uri bomo pri rtiču Fi-nisterre in se iznebimo biskajskega zaliva. Brez dvoma bo do Gibraltarja prav mirno.« Ko je izgovoril zadnjo besedo, je pijusknila kava iz njegove skodelice v obraz debelemu gospodu, ki je sedel nasproti, ta pa je spravil šilce žganja na črno svileno bluzo svoje sosede. Sluga je pravkar hotel iznova natočiti kavo, a je zgrešil pravi kraj in vroči pramen iz njegovega srebrnega vrča je zažu-borel po golih kolenih nekega majhnega Angležka, ki je zatuni, da se je slišalo po vsem krovu. Mak) žal mi je bik), da tega nisem videl, zakaj ta fantek se je redno vozil pred mojo kabino z »drdro« — in sploh ne maram otrok na ladji. Človek je razočaran, če ne vidi koga pasti v morje, ko plezajo kar tako po ograji krova. Nekoč sem se vozil z ladjo, ki je bilo na njej 22 otrok in so bili povsod, le v salonu za otroke ne. Prav težavno je bilo, preden smo zaplenili dvoje bobnov in en trikolesni bicikelj. Ko drugi dan ni bilo teh reči, so se otroci jokali, a matere so se jezile. Zlasti so se hudovale name, čeprav sem le en bobenček zagnal v morje. (Bici-keli je pa uničil neki državni pravdnik, čeprav je dalje veljal za ljubitelja otrok.) A kaj bi govoril o tem, povedati hočem, kako je bilo v viharju, ki je v biskajskem zalivu, sredi največje tišine, iznenada napadel našo pridno ladjo. V romantičnih spisih viharjev na moriu ni nikjer povedano, kako naj se človek obleče, kadar je viharno, čeprav ni manj važno ko navodilo za rešilne čolne in za klic na pomoč. Prav zelo sem pogrešal takega navodila. Človeku se niti ne sanja, tatoo težko si je obuti hlače, ko stene in tla menjavajo svoje prostore. Najbolje je še, če se usedeš na tb in se ko šimpanz okleneš nog postelje. To sem storil, zaeno sta se pa veliki in mali kovčeg trklja-la po kabini in so valovi pljuskali na okence. V i morju kabino ni prišla vod«. A saj je bilo tudi nepotrebno, ker je bilo zadosti, kar so vsebovale steklenice za vodo ia pa umivalnik. Ladijski fotograf — pr»vi pravcati mornar — je stal tik napol odprtih vrat za na krov in je čakal z aparatom, kdaj bo pljusknil kak prav mogočen val na krov. Nekaj jih je izpustil, a butnila ie vanj prav« gora vode in ga oblila čez glavo. Fotografiral jo je — menda je bil zadovoljen. Pred jedilnico je nek« gospa pričakovala kapitana in ga je — medtem ko se je kotalila iz kota v kot — prosil«, naj zažene sodček olja v morje. Da je to brala prejšnji dan v nekem romanu. Velikanski sunek me je zadegal brez trud« v sobo za kadilce, kjer sem zagledal ilobudro iz šaha, pepelnikov m steklenice žganja. Mornarji v oljnatih oblekah so se romantično gibali mimo in oni svetovni romar je dajal z nekega »tola, ki je oživel in ko obseden drsal sem in tja, neki bledi gospe navodilo, naj vzame veronal, kar na vsak način pomaga. Nakar si je mahoma zatisnil usta z robcem in zakrmaril s stolom proti vratom. Ladja se je pozibavala ko raca in se je sukala v več smeri, kakor pa jih more pokazati kak kompas. V nekem kotu so bile stlačene gospe, ki so jokaie ždele krog nekega fantka. Kolikorkrat se je zgodite, pa je zaječala njegova sestrica: »Oh, škoda za dobro čokolado!« Zares, prav nič ni bilo lepo. Le neki upokojeni kapitan, ki se je peljal z nami, je bil menda neskončno blažen in je venomer zatrjeval: »Saj to že ni več vihar. Saj je orkan!« Ko je bila sila najhujša, je zadonela trobenta, ki nas je klicala k predjužniku s pesmijo »Veselite se življenja...« A mi se nismo prav nič veselili, marveč smo preudarjali, koliko manj tekne ven ko noter. Nenadoma je vihar zaspal, kar trenutno, kakor se je bil zbudil; jasno sonce je vzšlo in svetovni romar je dejal: »Kaj tol Ampak tisto, kar sem doživel jaz v bengalskem zalivu, ko je tajfun...« Tedaj je dvignil glavo oni debeli gospod in s težavo izustil: »Se eno besedo, pa vas vržem v morje!« (R. K.) Kriz v T dalji, v ravnici je spalo mesto. S koroške strani so vreli oblaki, razcvelo češnjevo cvetje je podrhtevato v vetru. Nočilo »e je. Gore so stale v grozotnem molku mrke, tihe. Z Drejcem sva slonela na vratih looče in nemo strmela v gore, ki so se ovijale v plašč noči. Od Grintovca je potegnil ledeno mrzel sever, drevje je zaječalo m češmevi cveti so vztrepetali, zaplavali v zraku in padali, drseli raz vej na tla. Za hip je zastal veter, stemnilo se je popolnoma, spet je zajokal veter in pričete je kapljati, liti. Grozotno temo gora pa je zdaj zdaj presekal zeleno plameneči blisk. Umeknila sva se v kočo, zakurila ogenj, se zazrla v plameneče zublje, nad nama pa je vihar pel svojo divjo, veličastno pesem. Pod polnoč se je vse umirite, na čistem nebu so zatrepetale zvezde v vsem svojem nežnem sojo. je pojemal, midva sva zasnula. Ob pol dveh 90 naj« zbudili trdi koraki lovca. Toplo sva' se oblekla, oprtala puški, prižgala luč hi že sva stopila v tiho, jasno noč. Vse gore so bile čiste, le Rogatec je bil opasan z belim pramenom megle. Tiha, temna not Prešla sva hoste, šla preko trat, ki so še spale zimski sen, le tu pa tam je iz-tegovalo krivo rušje svoje temne roke. Prišla sva na rob, ugasnila luč in za hip postala. Huuuh... prisluhnil sem. Vse je bite mrtvo, tiho, le veter je ječal v rušjn in okoli skal. Sneg na Konju se je zelenkasto, komaj vidno svetil, zvezde so sijale še v polnem soju — pa se je vendar že pričenjala najlepša, a najbolj divja in vroča pesem krivorepega ruševca. V globel sva šla. Tiha, mrtva je bila. Kot bi stali vojaki na mrtvi straži, so stala mrtva, okleščena debla, kot mrtveci so ležala debla in veje po tleh. Med njimi so se v mrki luči odražale bele skale in temno, črnikasto rušje. »Tu bo pel,« sem šepnil Brejcu. »Ce ga ne bo tn, potem ne vem, kje bo peL« Stisnila sva ae za rob, ki je bil ves s slečem prepleten, le na vrhu je molelo v nebo temno hi od vetra razkodrano rušje. Okoli skal je poibteval nočnik in jemal slovo. gorah »— — ujuju—u—« zdrznil sem se. »Tam že poje«, je veselo šepnil Drejc. Spet gluha tišina. Samo vzdih vetra in drugega nič. Huu uuh... Vse tiho za hip, potem pa krepko: »Ujuju, juju...« —• »Bo,« je dahnil Drejc. Toda namesto korajžnega klic« divjega, krivore-pega pevca — molk. Nebo je jiostajato svetlejše, belejše, noč se je umikala. Z dnevom je rastel veter, hladno nama je bite. Ko je začel sneg na Konju rdeti, je zletel na smreko pod nama komatar in otvoril z lepo, nežno pesemco jutranjo hvalnico Gospodu. Kakor bi se oglasil planinski zbor, so zapeli drozgi in koma-tarji, nama za slovo je pa veter prinesel še daljni odmev ruševčeve pesmi, samo daljni ujujuju ... sva čula. Med planinsko travo je pokukal iz tal modri svišč, ko se je povsem zdanilo, se mi je zdelo, da je bite po travi raztreseno modro nebo... »Lova« je bite za eno jutro konec, šla sva v kočo nazaj, poskušala sva srečo še drugo jutro. Kako lep je bil oni dan ves planinski svet, tiho, ponosno so stale planine, vse čiste, prelestne so žarele v soncu, svet okoli koče se je kopal v sončnem zlatu, vrh češnje pa je vriskal ščinkavec ves zaljubljen, le prebete češnjevo cvetje je ležalo na tleh, oropal ga je nočni vihar in sedaj je veneto v soncu * Pod cvetočo češnjo, ki ji je veter že vzel bete cvetje, ob zvokih pesmi ščinkavca, mi je Drejc razkril svoje srce, vso ono trpkost, ki mu je napolnjevala dušo. »Cešnjev cvet je ona!« je tiho vzkliknil, prsti so mu pa brodili po odpadlem, ve-nečem cvetju ... »Tako lepa in čista je, da stojim pred njo, kot pred božjim hramom. Toda, kot otrok je včasih, kot nerazumno dete. Sama pravi tako. Ljubezen je zanjo pretežko vprašanje, ne razume je še. Toda vztrajal bom, moja lika bo sčasoma videla, da mi je ona vse, in bo moja...« Ves dan mi je govoril o njej, videl sem, vso dušo in srce mu je i zavzela, za nobeno drugo stvar ni bite v njej več I prostora. Neopazno nama je minul dan in dolgo v noč, , ko so se svetle zvezde na temnosinjem nebesnem I svodu svetile, sv« še vedno kramljala, o deklicah, o pomladi in o ruševcu, o tem vročem ljubimcu, le j Drejc se ni mogel ločiti od like niti v mislih... ★ Spet s prvo jutranjo uro v goro, spet preko planinskih trat, do poslednjih pastirskih koč, do 1 poslednjih zaplat snega. Komaj sva prišla do roba, odkoder sva prejšnje jutro čula izpod Konja ruševca, sva že čula glasni polni ju, juju . .. ruševca. »Pozna sva,« mi je pritajeno dejal Drejc. »Ne, ne!« sem brezbrižno pripomnil. »Kar tu ob sne-žišču se stisniva za rušje, pa ga bom poklical, le j umiri se, da boš imel mirno roko in puško pripravi. Sicer je pa še tema! Kar tu počakajva.« Stisnila sva se, ne bi naju mogel nihče uzreti, tako tiha in mirna sva bila. Zvezde so še sijale na nebu, planine so tiho stale v zgodnjem jutranjem hladu, tu pa je za dva streljaja od naju plesal v prekipevajoči ljubezni črn ptič. Zdelo se mi je, z daljnogledom sem ga opazoval, da se trklja jx> snegu, da je pernata krogla, ne pa ptič. Zvezde so jele ugašati, ko sem zapihal. Zaprašil se je sneg, ruševec se je zapeljal za pol streljaja bliže in plesal, norel, od-skakoval po snegu. Joj, še v nieni je vzkipela kri! Tšuii... divji kolobar; nato jujuju ... in za-peljal se je spet bliže. Že sem jasno ločil, vsako pero mu je stalo posebej, rdeča roža nad temnim očesom mu je divje gorela. Zatrepetalo mi je srce, še dvajset korakov in potem, namesto vroče ljubezni pokojna, mrzla, tiha smrt. Pogleda! sem za hip na snežne plazove Kanja, tedaj spet tšuii... Preden se je zapeljal in zagrulil, pa naenkrat za robom, ne, prav na robu: »Juhuhu!« Ko sem se zavedel, je bilo snežišče prazno in že spet se je razlegal ta »prekleti glas človeške živine«, prešeren vrisk planinca, ki je skrunil devištvo, svetost planinskega miru. V treh skokih sva bila z Drejcem na robu in pred presenečenim planincem. Nič kaj lepo se nismo pomenili, toda oprostiti sva mu morala, ko nama je skesano dejal, da ima v koči nižje doli dečvo in da ne more spati... Obrnil sem mu hrbet in šel z Drejcem proti koči. Pri pravih pastirskih kočah je prilezla iz ljubke pastirske bajte — lika, zaspana, kot bi že štirinajst dni hodila na ruševca... Drejc je okamenel in obraz mu je bil bled. Videl sem, neka Čudna sila ga je zgrabila za grte, brez besed se je z nemo bolečino piognal naprej. Komaj sem ga došel. »Joža, Joža,« je zahropel in se ves strt naslonil name. »Drejc, pozabi, ni te vredna.« »Molči!« me je mrzlo, a trdo zavrnil. Molče sva šla nizdol. Vse polno je bilo sonca in ščinkavec vrh češnje je vriskal poln ljubezni, toda češnjevo cvetje je bilo že velo, napol suho... Taroldlnske Toplice: Radioaktivna iveplena voda 59« ln radioaktivno blato. ZDRAVI: revmatična obolenja členkov ln mišičevja, Bosledlce ran ln braiKOtln po operacU&b, neuralgljo, ilas, protln, kronične eksud&te. tenske boleinl, vnetje vene, kronične ekceme, akrofuloio, sastrup-Uenje a kovinami, bolezni Jeter, preobilno kislino v želodcu Itd. • Do 15. junlla veljajo oene ln popusti zimske sezone. • Kopališki auto von dnevno t« Zagreba ln v Zagreb. • Pojasnila daje ravnateljstvo kopališča. Vse križem mi je rojilo po glavi. Vihar, češnje-vi cveti, ruševec. fant ki lika, Drejc sam s svojo žalostjo, pa mnogo sonca. Drejc je bil ubit. Najrajši bi se bil jokal. Bi, če me ne bi bilo j»leg, pa ni mogel, prehudo mu je bite. — Zvonovi v dolini so veličastno vabili. V dolino sva se napotila, konec je bite lova, konec mojega prostega časa, konec Drejčeve ljubezni. Prejšnji dan je že Drejc natrgal šopznal vas nisem.« lika je rdela bolj in bolj. Ko je brat končal, je bila rdeča ko piruh. Drejc je brez besed snel s križa šopek rož in ga ftonudil liki. »Ne, te niso moje, daroval si jih že drugemu!« Poljubila je modri svišč in zateknila šopek nazaj na križ. — ln Drejc je bil vesel, ker je bila pomlad, vesel, ker je doživela njegova trpeča duša vstajenje... Tiho sta stala oba pod križem. Šele to jutro sta se našla. (Joža Heriort.) Ne pihaj, kjer te ne peče! 1. Ko sem imel dvajset let in sem se baš rešil mučnih šolskih klopi, sem s kolesom potoval po domovini in na neki jx«taji sem vstopil v vlak, da se odpeljem domov. Pravkar je izstopilo neko pevsko društvo in iz gneče je črno štrlel drog njegove zastave. Vagon - • " ------- * - —-----J -'~jil. Razšo- na uro. ijočemu vlaku na čast, zapeli pomladno pesem. Lokomotiva je potegnila, še preden je bila pesem pri kraju in kolodvor, pevsko društvo, zastava, se je začelo oddaljevati od nas. Tedaj sem zapazil dežnik, ki je samotno stal v kotu pri oknu. Ozrl sem se na sopotnika in koj spoznal, da dežnik pač ni njegov. Naglo sem planil k dežniku in oknu in sem še videl pevce, ki so stali krog svoje zastave. Pomolil sem dežnik skozi okno, mahal z njim, migal in iskal ubogega lastnika. Pa se ni javil in zato sem naglo zagnal dežnik skozi okno in sem še slišal, kako je dežnik lopnil na tla. Prepričan sem bil, da ga bo lastnik našel baš zato, ker sem imel tako prisotnost duha, ker sem bil tako pripravljen jx>magati in služiti bližnjemu. Toda — nismo se še dolgo peljali, ko se odrinejo vrata in vstopi iz nekega tajnega oddelka neki moški. Usedel se je prav tja, kjer je bil prej dežnik. Potajil sem se, skril za časnik in se neznansko boril sam s 3eboj. Saj bi bil molčal, a kaj, ko je bila priča v vagonu! Pokukal sem izza lista in videl, kako me je oni opazoval. Tedaj je tudi oni tretji, pravi lastnik dežnika, opazil izgubo. Premikal se je na sedežu, mencal sem in tja in bil spočetka jeznega, nato nemirnega, nato vdanega obraza. Pa sem se ojunačil: »Oprostite, veste, saj lahko na drugi postaji — morda brzojavko... Mislil sem namreč, oprostite, jx> neumnosti sem mislil...« Cez sedem let sem se vozil z brzovlakom. V mojem oddelku vagona je sedel tudi neki starejši, odlični Rus. Imel je belo, dvodelno brado in je govoril z menoj. Ko se je vlak na neki po9taji ustavil, me je vprašal, ali bi utegnil na kolodvoru zajtrko-vati. V voznem redu ^ brio označeno, da stoji vlak deset minut. Dovolj bo. Rus je izstopil in izginii Jaz sem ostal v vagonu in čuval prtljago, čuval krasni kožuh Rusa, kožuh fe najdragocenejšega krzna in čepico in obilne, s krznom podložene škornje, ki jih obuješ, če te zebe v vagonu v noge. Mislil sem na Rusijo, na to veliko, daljno, zasanjano Rusijo, na carstvo velikih knezov, na deželo balalajke, pušče, mraza in snega. Toda? Pogledal sem na uro, sprevodnik je zaklical »vstopiti!«. — Saj ni mogoče! Saj smo bili šele f>et minut na postaji! Kje je Rus, Rus! Vlak 9e je premaknil. Planil sem k oknu. Rusa ni bilo nikjer. Zdaj pa naglo, brzo, urno! Kaj storiti? RUs, kajne, šestdesetletni gosjxxi, vendar ne bo ostal tukaj brez suknje, kučme, škornjev? V tujini — tak plemenitaš? Pa sem pograbil suknjo, kučmo, škornje in jih zalučal ven, naj jih dobi Za vika: Novi Pazar in do Tutina Sedel sem v avtobus, ki me je odpeljal ob reki Roški v 21 km oddaljeni Novi Pazar. Po vrhovih med Raško in Novim Pazarom je tekla nekdaj srb-sko-turška meja. še danes se takoj jasno opazijo vplivi druge kulture. Novi Pazar je nekaj drugega kot pa Rašica, četudi sta oddaljena drug od drugega samo 20 km. Minareti, s kamenom tlakovane ulice (kaldrma), nizki trgovski lokali (dučani), nizke hišice, ki stoje sredi dobro ograjenih vrtičkov; ta ograja mora biti tako visoka, da ni mogoče videti z unče ali sosednje hiše v hišo. Puste in prazne so te Plevtje ulice, ko stopaš po kaldrmanu, vidiš ob straneh samo vrtni zid, v njem nekako skrivnostna vrata (ka-pije), a srečuješ ljudi s fesi in belimi albanskimi če- Eicami. Pa nikar ne misli, da so tu Turki ali Al-anci! Res je tudi teh nekaj, a večinoma so to po-muslimanjeni Slovani; govore večinoma samo srbsko; bela čepica je njihovo delovno pokrivalo, a fes f>raznično. Novi Pazar stoji na zgodovinskih tleh; okolica ! je domovina Nemanjičev in v cerkvi sv. Petra, ki stoji na gričku ob vliodu v mesto, je bil krščen | sv. Sava. Ko je bila tu turška vlada, je bilo v Pa- 1 zarju ojx>rišče njihove vojaške sile. Podrtine starih j vojašnic govore o tem. Tudi naši vojaki so nasta- I njeni v starih turških vojašnicah. Na gričku sredi , nicsia je bil nekdaj grad, a sedaj je tam le nekaj 1 , vojaških zgradb. Obširen prostor se polagoma preureja v park, ki so mu stezice ograjene s starimi, | turškimi topovskimi kroglami; tudi nekaj tlaka je iz teh krogel. Tu stoji tudi majhna katoliška cerkvica, ostanek avstrijske okupacije, a še sedaj služi svojemu namenu. Novi Pazar, kakor tudi vsa druga sandžaška mesta, rajši nazadujejo ko naj>redujejo. Edino uradi in šole jim dajejo svoj poudarek, a nekdanja slava in bogastvo sta odšla. V teh mestih so bivali mogočni begi; v njihovi lasti je bila vsa zemlja iz okolice; kmetje so jo obdelovali in nosili begom desetino, četrtino itd. Danes seveda tega ni več, in tako ta mesta propadajo, zakaj. trgovina se le polagoma dviga, ker so Sandžaklije skromni ljudje in večinoma zadovoljni s pridelki lastnih rok. Nekdanji mogočni begi propadate; mnogi so se izselili in se še sedaj izseljujejo v Turčijo; sram jih je tu prijeti za dete, ko so bili navajeni živeti od žuljev drugih. Po veri so Novoj>azarčani, kj jih je nekaj nad 6000, pravoslavni in muslimani. Vsakih je približno polovica. Isto razmerje je po vsem Sandžaku; v nekih krajih je več muslimanov, po drugih več pravoslavnih. Po mestih 90 tudi židje. Katoličanov je samo toliko, da ljudje vedo za nje. So to največ družine orožnikov in drugih državnih uslužbencev in uradnikov. V bližini Novega Pazara je tudi zdravilno kopališče, ki ga pa nisem utegnil obiskati. Ko sem opravil svoje zadeve, sem kmalu zašel v slovensko druščino; v vsakem večjem kraju dobiš tu kakega Slovenca; pa ga ni treba nič iskati; komaj spregovoriš, že vsak domačin ve, da si Slovenec. Takoj ti jx>ve, koliko je Slovencev v mestu in še sam te vodi do njih. Tudi v Novem Pazaru sem tako zašel mednje in kmalu bi v druščini pozabit, da bo treba naprej. Po Sandžaku putuješ največ s poštnimi avtomobili. Vsi večji kraji so zvezani s cestami. Iz Novega Pazara vodi cesta v Sjenico in od tu naprej na Prijepolje v dolini Lima. Na Tutin in Rožaj ter od tu naprej do Beran pa cesto sedaj delajo; v tc kraje moreš danes samo peš ali na konju. Domačinu sta najvažnejše prometno sredstvo še vedno konj in osel; vozov vidiš malo. Otovorjene konje srečuješ po stezah, potih in širokih cestah. Gnoj na njivo, pridelke z tijive in nato v mesto na »pijač«, drva iz gozda in v mesto, vse to navežejo na tovorno zivinče. Včasih srečaš naravnost idilične pri-rore: na konju sedi mati z zibelko, a oče vodi konja — kot da si srečal sv. Družino na poti v Egipt. Jaha v teh krajih vse, možje in ženske, staro in mlado. Ker sem hotel napraviti pot skozi Tutin na Be-rane (ca. 120 km), sem moral tudi jaz seči f>o tem prometnem sredstvu. Ponudil se mi je mož z obljubo, da mi bo preskrbel dobrega konja s sedlom. Dogovorimo se, kdaj naj pride. »V štirih urah boste v Tutinu,« so mi govorili. Za dogovorjeno ceno so mi dovedli ne lepega konja, marveč staro kobilico — pravo kljuse, a namesto sedla je bil na njem »samar«, nekakšno leseno sedlo, ki je samo znotraj podloženo, da ne rani konja. Na zunanji strani je vse leseno, kamor privezujejo raznovrstne tovore. Moj kovčeg in nahrbtnik sta bila že privezana, a da bi bil sedež lepše videti, je spremljevalec položil nanj svoj volneni suknjič. Odštel sem napitnino in Sandlaško prometno sredstvo v mislih na Krpana zasedel kobilico. Molčal sem; če bi namreč godrnjal, bi se mi lahko zgodilo, da bi ostal v Novem Pazaru. Saj me je oni, ki mi je oskrbel konja, potolažil, češ, deset minut iz mesla boste dobili sedlo. Molče sem jx>gnal. Lastnik konja, kmet iz okolice, me je spremljal. Ko sem izven mesta kobilico malo pognal, me je poprosil, naj ji prizanašam, ker je »žrebna«. »Se to!« sem zagodr-njal in — slušal. Pol je kmalu krenila navkreber po cesti, ki je še nedodelana. Prišla sva do naraslega jx>toka, Sebečke reke, ki se izliva v Raško. Malo sein privzdignil noge in na kobilici srečno prebrodi^ a njen lastnik je imel smolo. Hotel je preskočili, a nikjer ni mogel. Poskušal je tu in lam, pa nj šio. Tudi kobilice ni maral, ki sem mu jo hotel poslati v pomoč. Nadaljevala sva pot vsak na svoji : strani potoka. Nemudoma sta se bregova zožila, i pot je zavila navkreber, a moj spremljevalec na drugi strani ni mogel naprej. Pa jo je kmalu po-tuhtal. Sredi potoka je rastla velika »joha«, naši vrbi podobno drevo. Spretno se je povzpel na veje in prišel na drugo stran; tu pa so bile veje previsoke in skok bi bil nevaren. Hitro si je odvezal 8 m dolgi pas (pojas), ga obesil preko veje in se po njem spustil na zemljo. Nadaljevala sva pot; sedaj sem šel tudi jaz peš radi »žrebne« kobile. V vasi smo se malo odpočili, v prvi vrsti seveda kobilica. Za okrepčilo dobiš lahko črno kavo, ki je v teh krajih res izborna, in pa žganje — rakijo, ki je navadne »meka« = neprekuhana, mehka. Preteklo je že pet ur, a Tutina ni bilo še nikjer. Pokrajina ni kazala posebne zanimivosti; brdovit planinski svet s pašniki in grmičjem, kjer se je v rumenem cvetju košatil dren. Pogovarjali sem se začel s spremljevalcem. Ljudje se preživljajo največ z živinorejo (goveda in ovce); žive siromašno in so kmalu zadovoljni. Musliman po veri mi je pravil zgodovino teh krajev: Najprej so vladali tu dolgo Latini; za njimi so jjrišli Grki, ki pa so o sv. Juriju zastavili plug. a je zaoral v sneg. »To ni za nas,« so rekli in cdšli. Deželo so zasedli Slovani; pojjar-mili so jih Turki in mnogo domačinov je prešlo v muslimanstvo, ker bi sicer izgubili zemljo in domačijo. »Naši predniki so bili to,« mi je rekel Podobnih razlag sem na potu še več slišal. Koliko je v tem zgodovinske resnice, naj določijo strokovnjaki; toliko vem, da bi tudi letos sv. Jurij oral po snegu. — »Pa zakaj se ne vrnete nazaj v krščanstvo, ko veste, da so vaši predniki bili krščeni?« sem vprašal. — »Tega jm nikdar ne,« se je glasil odgovor. Naj bo že kakorkoli, vsekakor so Sandža-klije nekaj drugega kol šumadinski Srbi in nekaj drugega kot Črnogorci. Seveda niso vsi spremenili vere, a pravoslavni so ostali »raja« — tlačani. — Se najbolj bo morda držala razlaga, ki sem jo slišal od nekega učitelja, da so Sandžaklije potomci nekdanjih bogomilov. ki so se morali radi preganjani umekniti iz ravnin v planine. Kot krivoverci' so bili bolj dovzetni za menjavanje vere. Pred balkai; sko vojno so bili ti kraji bogati, zakaj Turčija jih je protežirala, pa tudi obmejne države, posebne Avstrija, so stezale v to ozemlje roke, ki so bile večkrat obtožene z zlatom. Spotoma sem večkrai slišal, da so bili Sandžaklije prijazni na vse strani in so se vsem smejali. No, danes so vsa la vprašanja rešena v svobodni državi, ki je Sandžaklije osvobodila begov in jim dala enakopravnost, red, šole. ceste. andi, saj bo kmalu to, mu bo v tolažbo, bo vesel, čeprav ves mrtev od strahu. Spet sem se usedel in razkošno užival, ker sem storil tako možato delo, ki ga marsikdo ne bi bil zmogel. Tedaj pa — še zdajle ga vidim! — prisopiha skoraj brez sape mogočni Rus, od mraza zardelega obraza in me je koj spoznal in se zasmejal in sopihal in drhtel. * »Za las — pa bi bik* narobe! Se dobro, da sem slišal sprevodnika! Stekel sem kar počez semkaj, čeprav so ljudje kričali in se še o pravem času povzpel na zadnji vagon.« Jaz pa, ljubi moji, svoj živ dan bom proslavljal Ruse. Ta moj dragi znanec mi je odpustil lahkomiselno dejanje, zašepetal sprevodniku nekaj besed in mi segel v roko in se mi še zahvalil. 3. Pa je prišla vojna. Leta 1916 sem se peljal na dopust s francoske fronte. Ves obložen s prtljago sem zahrepenel po ljudeh, zapustil za seboj f>epel-nate in smrtne poljane. Poljubil sem prvi zeleni, blaženi šop trave. Na neki postaji nas je čakal pravi vlak, vstopfl sem, odložil bremena in se tiho zaril v svoj kot. Cez več ur je vstopil neki vojak, se usedel, ni rekel ne bev ne mev in ždel tako ko jaz. Ko se je že znočilo, je vstal, pozdravil in izstopil. Tedaj sem v temi zagledal na klopi njegov kožuh. Krasen je bil, z ovčjo kožo podšit; kožuh, ki si ležal na njem ko na postelji, ko na mehki zofi, ko v naslanjaču in si bil varen spričo ran in smrti. Sklonil sem se skozi okno, kriknil »hej, infan-terist!« — a vlak se je že odmikal in — o ne! — to p>ot pa nisem bil tak! Kožuh se mi je zdel pri- E raven zame. Prav lepo se mi bo prilegel za ležišče, pomnil sem se dežnika, spomnil Rusa. A takole ti življenje pobije prenapeto mišljenje, takole nas usposablja, da smo »možje iz jekla«, da smo zviti, trezni. Da, predvsem: trezni, trezni! Pa nisem dobro spal na tej tuji, po krivem prisvojeni lastnini. Ne bom rekel, mogoče je bil ta kožuh ko zofa, a ne zame. Mogoče te je oranil ran in smrti, a mene ni. Zakaj, majceni, drobni sovražniki so me bridko napadali iz njega. Nič manj ko človeški sovražniki. — ln zdaj — kaj naj rečem, kaj je prav in kaj ni prav? Ali je prav, da smo nesebični? Ali je bolje, da smo sebični? Ta svet, dasi je tako lep), ima le polno zvijačnih p>asti, ki se jim kar ne moreš izogniti. (J. M. Becker.) Šah Današnja nedelja je posvečena slovenskemu šahu! Ob 10 bo delegatski sestanek vseh slovenskih šahistov v dvorani restavracije »Zvezde«. Ob 14 se bo pričela šahovska tekma na 20 deskah v veliki dvorani hotela Union. Najboljši hrvait-ski šahisti se bodo spoprijeli z najmočnejšimi slovenskimi igralcu Danes vsi šahisti v Ljubljano! ¥ Turnir v Barceloni Turnir, ki bi se moral vršiti ta mesec v Luha-čovicah in na katerem bi igral tudi naš mojster Pire, je bil preložen. Vršil pa se bo ta mesec turnir v Barceloni, na katerem bodo igrali Flohr, Thomas, belgijski mojster Koltanovski, francoski mojster Oromer m več španskih mojstrov. Flohr najbrž ne 1» imel posebno težkega jwsla. Turnir za prvenstvo Prage Na turnirju za prvenstvo Prage, ki je bil pred kratkim končan, sta dosegla prvo in drugo mesto češki mojster Opočensky in praški mojster Pelikan, ki dosedaj še ni imel tako lepih uspehov. Pelikan je dolgo časa vodil, toda je izgubil partijo z Opo-čenskym, v kateri je imel že mnogo boljšo pozicijo. Za prvenstvo bosta morala igrati matdi. ★ Stehelin : Eliskases V Švici so pred kratkim priredili manjši turnir, na katerem je dosegel prvo mesto mladi avstrijski mojster Eliskases, ki je vse p>artije dobil Naslednja partija je iz tega turnirja. * „ 1. d2—d4, SgS—f6; 2. c2-c4, g7—g6; 3. Sbl —c3, Lf8—g7; 4. e2-e4, d7-d&; 5. Sgl-13, Sb8 d7; 6. Lfi—e2, e7-e5; 7. d4—d5, Sd7—c5; 8. Ddl —c2, a7—a5 (ta poteza ima namen utrditi pozicijo skakača na c5 proti eventuelnemu napadu z b4); 9. 0—0, O-O; 10. b2—b3 (po teoriji je tukaj najmočnejše Lf3—<32 in potem Sb3), Sf6—h5 (črni je začel z značilnim napadom za kraljevsko indijsko obrambo); 11. Tfl—el, f7-f5; 12. Lf3—d2, Sh5-f6; 13. f2—13, Lf6—h5! (beli si je občutno oslabil črna polja in črni to takoj izkoristi za vdor v črno pozicijo); 14. e4Xf5 (na to postane črni napad zelo močan), Dd8— h4!; 15. Lcl—b2, Lg7—h2 (preti mat v dveh potezah); 16. Sd2—fl, Dh4-d4+; 17. Kgl —hI, Lc8Xf5; 18. Dc2—dl, Dd4—f2 (preti Sh5—f4); 19. Lb2—cl, Lf5—c2! (dobi kvaliteto, s čimer je partija odločena).; 20. DdlXc2, Df2Xel; 21. a2—a3, Lh6Xcl; 22. TalXcl, Del—f2; 23. Sc3—dl, Df2 n-d4; 24. b3—b4, a5Xb4; 25. a3Xb4,Sc5—a6; 26. Tel—bi, Sh5—f4; 27. Sfl—g3, c7—c5; 28. b4Xc5, Sa6Xc5 in beli se je vdal, ker s kvaliteto manj in slabšo pozicijo nima izgledov na uspiešen odpor. Moskva : Ljeningrad Naslednjo zanimivo partijo sta igrala pred kratkem v matehu Moskva:Ljeningrad Kanrišev (Mo- Lepo vedenje Nekaj splošnih pravii Lepo vedenje mora biti neprisiljeno; ne sme biti tesno, recimo kakor pretesen čevelj, ki te tišči. Kadar dvomiš, kako bi se obnašal, izberi, kar je naravno, neprisiljeno, nevsiljivo, samo po sebi umevno, in vedno boš napravil prav. Misli na to, da smeš svojega bližnjega kolikor mogoče malo nadlegovati s svojo navzočnostjo. Ako rabiš žepno ruto, jo uporabljaj brez hrupa. Ni prav, ako se tedaj p>roč obrneš ali skriješ obraz pod mizo. Med tem ne govori. Ko robca ne rabiš več, ga spravi, a nezganj enega. Preden ga rabiš, ga razgeni. Gospod naj ne nosi robca s čipkami, ampak preprostega brez čipk. Ni lepo, ako gospod pri govorjenju drži cigareto ali cigaro med zobmi. Dama naj se ne igra s svojo verižico, naj si ne sega v obraz, lase, ali kaj pop>ravlja na svoji obleki, ampak naj se mirno obnaša. Naj se ne piarfumira, da bo drugim slabo. Kadar zdehaš (to opusti, če le moreš, ker ni lepo videti), kašljaš ali kihaš, drži roko pred usti. Kadar podaš roko, je ne stisni kakor atlet, a je tudi ne podaj, kakor da bi bila mrtva. Neolikano je seči v roko, ne da bi odvrnil stisk drugega. Vse, kar lahko vreže ali zbode (nož, vilice, škarje, igle), podaj tako, da bo topi konec ali ročaj predmeta obrnjen proti tistemu, ki mu ga daješ. Tudi vrče, posode z omako in slično, podajaj vedno tako, da je reč obrnjena proti tistemu, ki prejema. Ne oziraj se na cesti, ne fiksiraj človeka, zlasti tistega ne, ki ga ne poznaš; ne bodi indiskreten, radoveden. Ne glej v tuja pisma, v časnik drugih ljudi. Opmsti vsako nervozno igranje, kakor zavijanje listovih voglov itd. Čebula in zdravje Časih so nam dejali, da ni dobro jesti čebulo, češ, da suši. Isto je veljalo za limone. Dandanes pa je prišla čebula (in tudi limona) na častno mesto — in velja o njej, da te varuje raznih bolezni, kakor kašlja, ledvičnih bolezni, katarja v črevih, driske, gnitja v črevesju, legarja, kolere, bolezni srca, jeter; da ti poživi kri, pospeši prebavo, odpravi razne spomladanske bolezni. Pravijo, da naj človek vsak dan kar s kruhom poje najmanj eno čebulo zjutraj in eno zvečer. Čebula spravi iz telesa vse, kar ne spada vanj, očisti čreva in kri in obnovi zdravje. Tudi za hujšanje je pripravna, kdor ima namreč preveč maščobe. Da ne dišiš po čebuli, vzemi nato po nekaj bri.njevih jagod in jiw žveči. S čebulo se zdravi »pomladi 6 do 12 tednov; prav ie. da sleherni človek poje vsaj trikrat na teden po dve čebuli na dan. Frtaučhu Gustl ma beseda skva) in Sokol s kij (Ljeningrad). Kamršev je bil beli in Sokolskij črni. 1. d2—d4, SgS—f6; Z c2—c4, e7-e6; 3. Sbl —c3, Lf8-b4; 4. Ddl—c2, d7—d5, a2—a3, Lb4X c3+; 6. Lf6—e4; 7. Dc3—c2, c7—c5; 8.d4Xc5, Sb8 —c6; 9. Sgl—f3, Dd8—a5+; 10. Lf3—d2 (solid-neje je Ld2. Sedaj pride do zelo zapletene igre), Sc6—d4!; 11. Dc2-d3, e6—e5; 12. b2—b4, Da5 —a4; 13. Tal—a2, Lc8—f5; 14. c4xd5, Se4Xc5; | 15. Dd3—c3, Sc5—e4; 16. Sd2Xe4, Lf5Xe4; 17. e2 —e3, 0—0! (črni žrtvuje figuro za napad, ker je beli i slabo razvit); 18. e3Xd4, Ta8—c8; 19. Dc3—d2, | Le4Xd5; 20. Ta2—al, Tf8—c8; 21. Ul— e2, Tc8 i c2; 22. Dd2—dl, Ld5Xg2! (črni vodi napad zelo 1 dobro); 23. Thl—gl, e5Xd4; 24. TglXg2, d4-d3! j (na DXd3 bi sedaj sledilo Tc2Xe2+, DXe2, Tx e2+, KXe2, Db5+ in črni bi dobil eno trdnjavo in J s tem materialno premoč); 25. Lcl—e3, Tc2Xe2+; 26. Kgl—fl, Da4c6! (preti Te8Xe3!); 27. Tal—cl, Dc6—d5; 28. Tel—c5, Dd5—f3 (sedaj grozi črni takoj odločiti s TXf2+); 29. Ddl—al, g7—g6J 30. Tg2—g3 (črni je grozil vzeti na e3), Df3— hl + ; 31. Tg3—gl, DhlXh2; 32. Dal—d4, Te2Xe3 (črni je dobil figuro nazaj, ker beli ne sme vzeti radi mata na e2); 33. Tc5—cl, Te3—e2; 34. Tel—dl, d3—d2 in beli se je vdal, ker ne more več kriti mata. a b c d f g h Problem št. 15 A. Schiffmatm Mat v treh potezah Rešitev problema št 14 L Metjenauer. 1. c2—c3 preti Db4+ in Dd4 mat), Th2—h4; 2. Ke8—d8 in črni ne more braniti mata, ker si je sam vzel možnost vezave z Lh4. Na 1. ..., Lg3Xf2 pride 2. Ke8—18 dn črni ne more vezati skakača v Th2—fi Potrkaj, p*reden stopiš v sobo, nikoli pa ne, kadar si iz kakih naravnih vzrokov zapustil sobo in se vrnil Knjige, ki si si jih od koga izpx>sodil, vrni v primernem času — brez oslovskih ušes. Majhne navade. Ne govori preglasno, a tudi ne prehitro. Govori mirno, ne hitro, nervozno. Vedi se lepo, četudi si sam in misliš, da te nihče ne opazuje, ker morda te. Misli dobrotno o drugih. Ne oslini si prsta, predno obrneš list, kar se pogosto vidi v kavarnah in čitalnicah. Prvi, pogosto odločilni, kakšenkrat usodni vtis je odvisen od zunanjosti. Ta lahko zbudi simpatijo ali antipatijo, lahko ti pomaga na poti skozi življenje, ali pa te ovira. Zato je za vsakega človeka, moškega ali žensko važno, da pazi na svojo zunanjost. Za to ni treba ne drage obleke ne šminke ne parfuma, ampak v prvi vrsti skrbne nege telesa, obilo vode, mila, krtače, česanja, britja, dobre drže in uglajenih kretenj. Oglej se enkrat prav kritično v ogledalu v svoji sobi, pa ne takrat, ko si se morda za kakšno posebno priložnost lepo napravil, in pomisli: prav tako malo kakor ti na drugih, bodo tudi drugi na tebi prezrli umazani vrat, roke, nohte, razmršene lase, slabo obrit obraz, slabe, gnile zobe. Prav tako malo bodo vse to prezrli in sodili te bodo po tem. Lahko si še tako duhovit in značajen — ako je tvoja zunanjost negojena, zanemarjena, ne boš napravil dobrega vtisa ne v poklicu ne v zasebnem življepju. Nihče ne vidi rad negojenega uslužbenca, tovariša. Zanikrnega gosta nihče ne povabi. Nobena žena ne gre rada z zanemarjenim možem, noben mož se ne pokaže rad z negojeno ženo. Po drugi strani pa je kdo recimo lahko pohabljen — saj vsi ne moremo biti lepo rasli, zdravi — pa vendar prijeten, privlačen, če je njegova zunanjost skrbno gojena. Vsak izmed nas gotovo pozna n. pr. kakega grbastega človeka, ki pa je vseeno prikupljiv in to prav zaradi svoje gojene zunanjosti. Obleka in dria. Ali je tvoja obleka snažna in v redu (ovratnik, manšete)? Ali ne manjka kakšen gumb? Ali je kravata lepo zavezana in ali ni suknja prašna, ali ne visi tam nit? Ali ni tam nekaj z varnostno zaponko speto? Ali so čevlji lepo osnaženi? In dame! Ali so šivi vaših nogavic ravni, ali niso pete vaših čevljev izhojene? In zdaj k drži. Drži se ravno 1 Kot otroci smo to več kakor dovolj slišali. Odraslemu pa tega nihče več ne reče, dasi bi bilo potrebno za marsikoga. Zato se moremo od časa do časa sami izpod-bujati: drži se ravno! Saj smo potem za cel pe-denj večji. Pogosto vidimo na cesti ljudi, ki gredo sključeni s piovešeno glavo kakor skesani grešniki, ali kakor da bi šli na morišče. S tako držo ne bomo nikomur imponirali. Hoja. Ali hodiš mirno, elastično, umerjeno, ah cepietaje, težko, z velikanskimi koraki, navzven? KnUkn vidimo na cesti kako bi ne smeli ho= ditil (Dalje.) Mejčkn prepo-zn sa se brezposeln organiziral. Kurita sa že usa zasedena, za kej druzga se organizirat, se pa na splača. Klubu maja že ud nekdej zadost. Ampak klub dost na zaleže. Tu je tulk, kokr če b enga juda u p>ekou vrgu, kokr se reče. Borza sa mel tud že soja, ke sa s tistem urednostnem pupirjem kepčval, ke sa jh ud dobreh Idi nafehtal. Ke je pa kurs teh pupirju tku nizk stavu, de s dubu za dva taka urednostna pupirja kunni ena žemla, in še tista z nejevolja, pijače pa nubene, sa pa borza zaprl in pa tud ene par borzneh senzalu zraun. Derehtarju, ne generalneh ne takeh ta navadneh, pa h sreč nisa mel, zatu jh tud nisa mogl zaprt. Astn, z borza ni blu zaenkat nč. Če b ub pravem čas kalna banka al pa hranilnea z ume je na al p>a z neumejena zaveza — sej b blu useglih — usta-noul, tu b se pa splačal. Sevede dondons, ke brat brate več na zaupa, b blu prenaumen, de b se eden u take špekulacije spmšu. Soje čase, ke še ni griža tku razsajala, se je pa tu dobr ubnesl. Sevede, zmeri tud ušenica na more cvetet, ne enmu, ne drugmu. Usake rči more bt enkat konc. Bank sevede tud, ke nima nubeden več tulk de b na mogu u varžet iz saba nost. Zatu jest na morm zapupast, za kua bo zdej brezposelnem organizacija. Banke mende ja na boja ustanovi. Kašnga pukujninskega zavoda, de b en brezposeln, ke b enkat tku umagu, de b na mogu več fehtat, dubu prmern penzjon, tud na kaže. Sej še ta, ke ga mama, ni prlublen drugem, kokr tistem, ke hodja o nebotičnk krokat, ke če b pukujninskega zavoda na mel, b tud nebutičnka na blu. Murde sa pa zatu ustanovi organizacija, de uja lohka ekskurzije delal pu svet. Neki maja gvišn u grif, p« tega nočja nubenmo puvedat, ke se bujeja, de b na dubl nazadne še kašne kunkurence. Sej vema kuku je dondons na svet. Kej nouga nubenmu na pade u glava, kokr bo pa eden kašna reč začeu, jh bo pa prec ta nanrm en tucat, ke boja glih tist začel. Nazadne uja šli pa usi skp prlafur. Tu pa lohka rečem, de bo organizacija brez-poselneh ta nar mučnejš pr nas, če uja usi zraun prstupil, ker sa brezposeln. Edin, če b se organiziral tud tist, ke sa večkat lačn, kokr sit, če maja prou službe in morja garat pm deset in še več ur na dan. Ta organizacija b pa prekusila chi organizacija brezposelneh. Sevede, h organizaci zaposleneh pa lačneh b mogl pa na usaka viža tud ta jetičen zraun prstopt, ke te tud zraun ališja. In tu b bla taka armada, de b mela clu ta narbl napucana družba pred no rešpekt Taka organizacija nej ustanuveja preh ket mogoče, če čj a, de na bo šou ceu svet cugrunt. Ampak tulk jm pa svetjem, de nej dobr merkaja, de se saj te organizaci na boja za kumandamte prštulel spet kašn tak Ide, ke še u sojem žeulejn nisa bli še j nkol lačen in žejen tud ne, kokr se punavad h organizacijam prštulja. Kumanda morja d ubit u roka tak Ide, ke sa sami večkat lačen, kokr sit. Ta nar bulš b bli pa tak kumamdanti, ke se jh. tud jetka že pu malem prjemle, pa ne ud krokajna, ampak ud lakate in drugeh pnitreb. Veste, Ide boži: organizacije sa hedu pxitrebne, ke en sam člouk s še u uh na more pihat. Use pa tud ne. Sa organizacije, ke jh nahter nucaja za loj tre, keder spregledaja, de na druga viža na uja mogl nkol u lft pridet. In pu te al pa un organizaci jh je že več tku vesok prplezal, de nisa več mogl dol du soje organizacije videl Ke sa bli enkat tku vesok, sa pa reki: »Pište me vi u uh, ke se sam na morm« F. G. Uči se plavati - bodi previden! Ni skoraj poletja, ko ne bi utonil ta ali oni kopalec, da naravnost velikansko je število onih, ki so žrtve voda. To število se pa, žal, ne manjša, ampak je od leta do leta večje in človek se kar zgrozi, če pomisli na velikansko število nesrečne-žev, ki jih vsako 'eto pogoltnejo valovi morja in rek. Koliko žalosti napravi kopalna doba 'marsikateri družini in tudi v naših krajih se množijo primeri utopljencev kljub opx>minom in svarilom. Kako omejiti nezgode? Plavanje spada med najlepiše in obenem najbolj zdrave športe in se z nobeno spx>rtno panogo ne bavi toliko ljudi, kakor s plavanjem. Zato je seveda umljivo, da je prav pri tem športu največ nesreč. Toda, če bi se kopalci naučili plavati in bi bili opreznejši, bi vse te nezgode lahko omejili in najmanj, kar bi lahko dosegli, je to, da bi bilo polovico manj nesreč. To je tem bolj potrebno, ker se končajo vse nesreče običajno s smrtjo. Plavanje nam je premalo važno. Da ne omenim reševanja utopljencev, za kar se skoraj ne zmenimo. Edini klub v Ljubljani, ki uči mladino plavanja, je Ilirija in ki se tudi sicer briga za urejeno gojitev te športne vrste, drugače je pa vse le slučajno. Da v takih razmerah ne bomo mogli omejiti smrtnih primerov v vodi, je seveda jasno. Nemci so lani zasnovali teden za s po polnitev plavalnega športa. Ta teden je imel namen naučiti vse sloje naroda, brez ozira na spol in poklic, zlasti pa mladino, plavanja ter jo seznaniti z vodo. Veliko so se p>ri tem plavalnem tednu ozirali na reševanje utopljencev. In uspieh je bil velikanski. Kaj takega bi morah tudi pri nas napraviti. Kajti naša država ima tako veliko morja in rek, da ni dosti krajev, ki ne bi mogli gojiti plavanja. In če bi pripravili UGANKE KRIŽ (rešitev) Vodoravno: 1. kopun, 5. kri, 6. Rim, 7. bazar, 11. rupa, 14. jard, 18. glej spodaj, 19. dika, 20. Saar, 21. riška, 24. val, 25. ena, 26. OTjak. Navpično: 2. okra, 3. glej spodaj, 4. uima, 7. Bakar, 8. greda, 9. rja, 10. oder, 12. uši, 13. pek, 14. jasa, 15. Ana, 16. rja, 17. deva, 22. iver. 3. navpično in 18. vodoravno: Prizanašanje še konja uje. večino ljudi do tega, da bi se kopali in plavali, bi tudi splošno zdravje naroda močno dvignili. Sedaj bo doba kopanja, doba plavalnega športa. Ker za zdaj ni pričakovati, da bi imeli splošne ljudske tečaje za plavanje, reševanje in prvo pomoč, bi priporočali kopalcem veliko previdnost. To velja zlasti za nevešče plavalce in one, ki sploh ne znajo plavati. Sam se nikdar ne podajaj v globoke vode m se le v družbi izvežbanih plavalcev, med katerimi pa mora biti vsaj en tak zraven, ki je vešč reševanja, podajaj daleč proč od bregov. Vadi se dosti v plitvejših vodah plavati pod vodo, sploh se dosti potapljaj v vodo. Pazi na pravilno dihanje in uči se vseh načinov plavanja (hrbtno, prsno in crawl). Bodi pa vedno zelo previden in nikdar preveč drzen! To naj bi bil nekak opomin za začetek letošnje kopalne sezone, v kateri delujmo z vsemi silami na to, da se vsak nauči plavati in tudi reševati. Steber. 1) 2) 3) 4) — a a a a 5) a 6) a 7) a 8) a 9) a 10) a Besede pomenijo: 1. evropska država, 2. potni stroški, 3. /.ensko ime, 4. otroška šala, 5 južno drevo. 6. evropska drsava. 7. velika stiska, 8. mestni lokal. 9. zbirka črk. 10. slaba navada. V prvi vrsti navzdol dobiš ime našega največjega pisatelja. Sodna dražba Dne 14. junija t. 1. ob 10 bo naprodaj pri sreskem sodišču v Vel. Laščah turbinska žaga in mlin, hiša ter nekaj zemljišča v Podlogu pri Vel. Laščah. Cenilna vrednost 200.000 Din, najmanjši ponu-dek 120.000 Din. Zelo ugodni plačilni pogoji, večji del prevzem hipoteke. Dražbeni pogoji in podatki na razpolago pri Ivanu Hanžiču, javnem notarju v Vel. Laščah. Mirko: »Mama, kdaj pa bo konec sveta?« Mama: »Tega pa nihče na svetu ne ve, sinko moj.« Mirko: »Ali bi ne bilo bolj prav, da šc. dane« pojem oni kos Dotice. varno je pač varno.« Gornji jjadran Savez na pospeševanje turizma na gor-njem Jadranu — Sušak — daje brezplačno vse informacije za mesta: Sušak, Bakar, Bakarac, Kraljevico, Crikvenico, Selce, Novi Vinodol, Senj, Sv. Juraj, Ja-blanac, Karlobah, Pag, Rab, Lopar, Baško, Aleksandrovo, Krk, Malinsko, Omišalj, Vrbnik, Fužine, Lokve, Delnice in Skrad SUidlf kopaIiško mesto in izhodna točka vseh parobrodskih zvez za gornji Jadran, Dalmacijo in inozemstvo. Vse informacije ln prospekte daje brezplačno Kopališko poverjeništvo — Sušak. Jadranska plovidba d. d. — Sušak vzdržuje vsakodnevne zveze z brzoparniki z vsemi kopališkimi mesti na gornjem Jadranu in Dalmaciji. Turistovske proge za Dalmacijo, Benečijo in Grčijo. Nizke cene — prvovrstna postrežba. KralteVlCd kopališko mesto na Kvarnem. V neposredni bli-zini Sušaka. — Kopališče, park, tenis, ribolov, jadranje, zabave. Vse informacije ln prospekte daje brezplačno Kopališko poverjeništvo - Kraljeviča. Račka na oloku Krha znano morsko UU91IU kopališče za odrasle, otroke in ne-plavače. Največja 2 km dolga plaža. Dnevna parobrodna zveza s Sušekom in ostalimi mesti gorn|ega Jadrana. Elektr. razsvetljava, vodovod, zdravnik, lekarna itd. - Hoteli: Baška, Grandič, Evropa. Praha, Veleblt, Volarlč. Ptntlonl: A. BarballC, Jadran. Kvar-aer, Ruia, Tomša, Triglav, Z,oni mir. Gostilna F. C. Dujmovič. Informacije: Kopališko poverleništvo, Baška. Mallncka eno najprlljubljenejših in najbolj t 111111191111 obiskovanih kopališč. Dvakratna dnevna zveza s Sušakom. Vožnja traja 2 url. Peščena kopališča in za neplavače in otroke. Devet hotelov in restavracij. Popolna oskrba s taksami 50—70 Din dnevno. Elektr. razsvetljava. - Informacije: Kopališko poverjeništvo - Malinska Omišalj na otoku Krku v neposredni bližini Sušaka (45 min. vožnje). V mestu so holeli: Učka, Biserka, Slavija, Su-detija in pension vila Ruža. Informacije: Kopališko poverjeništvo in uprave hotelov iSLOVBUCk, te* 1Jdd1)B 1986. « MLADI SLOVENEC Lojze BeKram: Otroci ceste Nas usoda žene daleč tja po svetu; nimamo obstanka niti enkrat v letu. Bedni smo in lačni, strgam in bosi, zebe nas, ko zjutraj bodimo po rosi. Tam na betih cestah kamenje nas zfoada in do kože mokri smo, ko dežek poda. Naše je življenj« kakor dan brez sooča: dolge so te ceste, dolge — ni jim tooca. Na prepovedani poti Enajstletni deček Rudolf Polak t Bras-Pik&enu na Češkem je napisal iz svojega življenja kratko zgodbo, ti je tako priarčno lepa, da vam h natisnemo za vzgled, kako je treba takšne stvari pisati. To je vsa skrivnost: pisati ja treba s srcem. So iem bfl star komaj pe* let, so me sta-rerjfi tovariši večkrat povabili na sprehod. Potem so me postili na kakšnem zapuščenem kraja lamegs in se na vso moč veselili, če sem jokal in jih nisem mogel najti. Moja mama mi )e prepovedala hoditi • temi dečki okrog. Večkrat sem bil tepen, ker je nisem ubogal. Neketga dne so me dečki spet zvabili s seboj. A topot ne na sprehod, ampak za pogrebom v neko bližnjo vas. Še nikoli nišam šel sa pogrebom, zato sem bil radoveden, kako napravijo takšne reči, V krsti so nesli mater nekega majhnega dečka. Na pokopališču sem ee postavil čisto blizu izkopane jame. Videl sem, kako bo možje spustili krsto v grob. Slišal sem. kako j« črno oblečeni deček obupno zakričal: »Mama! Moja mama! Ne v grob! Ne v Obšel me je čuden »trak, kakor da 90 zakopali mojo mamo in ne njegovo. Stekel sem kar so me nesle noge, proti domm, da bi se prepričal, če mama še živi ... Pot me je vodila mimo gostega gozda. Obšel me je še večji strah, srce se mi je krčilo v prsih in najraje bi zajokal na glas. Ozrl sean se v nebo im zagledal velike bele oblake, ki so počasi polzeli dalje in me spremljali na poti. Bil sem še tako majhen, zato sem bil prepričan, da je to ljubi Bog, ki varuje nebogljene otroke. Stemnilo se je fe, ko sem prišel domov. Medtem me je mama iskala vsepovsod po vasi. Vrnila se je v hifco skorajda t istem času ko jaz. Tako rad bi ji bil planil nasproti in jo objel okoli vratu. Pa je bil tako žalosten njen obraz, da sem obstal na mestu kakor pribit. Prijela me je za roko in vprašala: »Otrok, otrok, kje ti hodSl tako dolgo?« »Mama, tega ti ne povem; potem boš jezna name in me boš natepla,« eem se nakremžil. »Vedeti hočem, kje si b«L Povej, pa te ne botn kaznovala I« Še nekaj časa sem se obotavljal, ker pa mama ni odnehala, sem ji slednjič s solzami v očeh povedal, kaj sem doživel. Materine oči so se napol ljubeče, napol očitajoče zazrle vame in njen gilas je rahlo zadrhtel: »Obljubila sem ti, da te ne bom kaznovala, in bom, kakor vedno, držala besedo. A povej mi, kaj bi bil storil, če bi bil nenadoma stopil iz gozda črn mož m te odvedel s seboj?« Spomnil sem ee oblakov na nebu itn odgovoril: »Mama, nič se ne boji Ljubi Bog me je spremljal prav do hiše in je potlej odšel še dalje.« Ketam: Čuden svet Sohioe sveti sred noči, lune dan zvoni: bim, bam ... Čudno ree zato nič ni, da je vse narobe tamt Muhe tulijo kot voh bi lovijo lastovice, dooi majhni so kot miši hi pojo kot prepelice. Zajček drobni vam za zajtrk vsak dan leve tri pohrusla, kakor krokodil široka majski hrošček ima usta. Ma oorežju v belem pesku solnčijo se zlate ribe, ▼ vodi pa namesto njih vam plavajo zelene šibe ... Kdor v prečudno to deželo najde pot, naj tja brž steče — prav gotovo na ledenih tleh podplate si opeče! PIISC 4a volane v različnih gubah Specielnl enlel pajčolanov rut,šalov,oble rini enlel vložkov m «Pk Specielnl StUr »a žepne robce AZiarlranie prtov, volan 1.1, d. Predtlshon e ženskih ročnih del — lepi vzorci, čist tisk Vezenle monogramov. »aves, perila z najfinejšo in najirpeinejšo piejo. tepnt robe! komad Diu 2—, Din 3—. Din 3-50, Din 5 — in Din 6 — Za naše kvnlitetno telo nizke cene in hitro postrežbo se Vam izplača pot k mm A raihes, unMjana samo poleg hotela štrnkelj Jezik brez besed Sa časa kralja Jakoba L (ki je vladal od leta 1606 do leta 1625) Je "ve! na angleSkem dvoru ▼ Londonu španski poslanik, ki je bil telo učen mož. Vao nčenost tedanjega časa je zajel i veliko žlico (hudo velika pa ta žlica najbrž ni bila — opomba Kotičkovega strička), tako da revež fe ni vedel več, kaj bi počel in s čim bi se ukvarjal. Pa se domisli zvita buča, da ne bi bilo napak, če bi izumil jezik, ki bi ga razumeli vsi narodi in s katerim bi se lahko sporazumeli brez vseh težav, ne da bi jim bijo treba »ploh kaj govoriti. Na svetu je bilo pač vedno tako, da so skoraj vsi veliki izumitelji imeli smolo, da jih nihče ni hotel za življenja pripoznati. Šele čez dolga leta Je kakšen puhloglavež spoznal vso vrednost njihovega življenjskega dela in se okoristil s njo, čeprav ni niti z mezincem ganil. Pač žalostna usoda vseh velikih ljudi. Našemu poslaniku se ni godilo nič bolje. Naj je še tako vneto razlagal svoj novi izum: jezik brez besed in dokazoval zbranim učenjakom, kakšnega pomena je za mednarodno sožitje, nihče ga ni vrel resno in še posmehovati so se mu. Zato ee je nekega lepega dne obrnil na samega kralja in mu potožil svoje gorje. Kralj, ki mu latinščina — tedaj so se izobraženci vseh dežela sporazumevali v tem jeziku ined seboj, da se jim jih ni bilo treba učiti kar pet ali deset namah, kakor je danes žal navada — ni bogve kako lepo tekla in je zato ni preveč cenil, se je takoj navdušil za poslanikovo iznajdbo. Dal je poizvedovati okrog, kdo bi ee še bavil s to stvarjo. In res so iztaknUi nekega starega vseučiliškega profesorja nekje na Škotskem, ki je že od svoje mladosti proučeval ta jezik. Brž ko je poslanik zvedel za tega profesorja, se je vet vesel odpravil s kraljevim priporočilnim pismom na pot. Nič ga ni strašilo, da je moral peš prepotovati 600 angleških milj (tedaj o železnici seveda še ni bilo ne duha ne sluha). Tolažil se je z mislijo, da bo vendar enkrat našel človeka, s katerim se bo lahko pogovoril v svojem jeziku. Poslanika so na škotskem vseučilišču prijazno sprejeli. Ko so zvedeli, po kaj je prišel, so mu z obžalovanjem sporočili, da je oni profesor za dalje časa odpotoval. Toda poslanik se ni dal odgnati, marvč je meni nič, tebi nič skratkomalo Izjavil, da bo tako dolgo ostal pri njih, dokler s»e ne vrne učeni profesor, pa magari tudi celo leto. Labko si mislite, kako so se ubogi škotski profesorji ustrašili, ko so to slišali. Saj ste menda že slišali, da so Škoti najbolj varčni in skopi ljudje na svetu; vsak belič trikrat obrnejo, preden ga dajo iz rok. Dolgo so tuhtali, kako bi se odkrižali nadležnega Španca, nazadnje so jo pa le fztuhtali. V vseučtliškem mestu je živel mesar, ki mu je bilo ime žorž (po naše Jurček). Bil je veseljak in pretkanec, da 'mu ga ni bilo para, dasi je imel samo eno oko. Poklicali so ga na vseučilišče in ko so mu razložili, za kaj gre, je bil koj pripravljen. Vtaknili so ga v profesorski plašč in mu nataknili profesorsko uradno čepico na glavo (tedaj so bili namreč profesorji še uniformirani, da so bolj grozno in slovesno izgledali). Posadili so ga za mizo v predavalnici in sporočili poslaniku, da se je profesor, ki ga tako željno pričakuje, vrnil. Poslanik je s veličastno slovesnostjo, kakor se je spodobilo odjx>-slancu španskega kralja na angleškem dvoru, počasi stopal proti domnevnemu profesorju. Vsi so napeto pričakovali, kako se bo stvar končala. Poslanik je dvignil kazalec. (Glej sliko št. 1 na levi!) Mesar, ne bodi len, je imel koj pripravljen odgovor: dvignil je kazalec in sredinec. (Glej slika št 1 na desni 1) Poslanik je odgovoril s tremi prsti: kazalcem, sredincem in prstancem. (Slika šterv. 2 na levi.) Mesarju je pa menda šlo prepočasi: pokazal je poslaniku kar pest. (Slika št. 2 na desni.) To pa poslanika ni zmedlo. Ker so prsti že vse povedali, kar so znali, je vtaknil /oko v žep in {»molil presenečenemu mesarju pomarančo pod nos. (Slika St 3 na levi.) Ta pa ni ostal dolžan odgovora: izvlekel je iz žepa kos črnega ovsenega kruha. (Slika št 3 na desni.) Poslanik je bil menda zelo »dovoljen, zakaj priklonil se je globoko in odšel iz dvorane. Profesorji so bili seveda hudo radovedni, kako mu je bil razgovor všeč. Poslanik Je odgovoril: »0, to je zelo učen gospod! Več je vreden kot vsi zakladi tega svetal Ko sem dvignil kazalec, kar naj bi predstavljalo enega samega Boga. me je takoj razumel in dvignil kazalec in sredinec, s čemer mi je gotovo hotel povedati, da kraljuje v nebesih poleg Boga Očeta tudi Bog Sin. Dvignil sem tri prste in a tem dokazal sveto Trojico. Pa je imel koj pripravljen odgovor: pokazal mi je pest, češ, vsi trije so eno. Pomolil sem mu pomarančo, s čemer sem hotel reči, da nam Bog ne daje samo vsakdanjega kruha, ampak tudi sladkosti življenja. Zavrnil me je s kosom črnega ovsenjaka, da bi me opomnil, da je kruh najpotrebnejši in da odtehta vse sladkarije.« Vprašali so še mesarja. Ta pa se je ujezil in rekel: »Vaš poslanik je navaden aurovež in neotesanecl Ze koj spočet k-, me je žalil. Pokazal mi je prst, da bi se norčeval iz mojega edinega očesa. Pa mu nisem ostal dolžan odgovora. Dvignil sem dva prsta, da bi mu dopovedal, da s svojim edinim očesom bolje vidim kakor on z obema skupaj. In še ni pustil moje nakaze, ki mu prav nič mar ne gre, na miru. Dvignil je tri prste, češ, pa imava oba skupaj vendarle samo tri očesi. To mi je bilo pa že preveč! Kmalu bi se mi bil razlil žolč od jeze! Vendar sem se še krotil in mu pomolil samo pest pod nos. Še mu ni bilo dovolj: norčevati se je hotel iz nas vseh. Privlekel je na dan pomarančo, kakor bi hotel reči: vaša mrzla in revna domovina pač ne premore kaj takega. Nadutost špan9kal Še dobro, da sem imel pri sebi ovsenjak, da sem mu z njim lahko dokazal, da se na njegove špianske sladkarije požvižgam. Prav zares, še v glavo bi mn ga bil vrgel, če je ne bi pravočasno odkuril iz dvorane I« Prečudni možici (Rešitev zemljepisne naloge.) Možic pod it 1 fe Jugoslovan. Možic pod št. 2 je Nemec. Možic pod it. 3 je Španec. Da so mladi Slovenci ▼ zemljepisju kaj dobro podkovani, dokazuje velik kup pravilnih rešitev, ki jih je Kotičkov striček topot prejel. Med poslanimi rešitvami je le pet rešitev, ki niso pravilne. Za to petorico reševalcev je zanimivo, da so državljanstvo drugega m tretjega možica pravilno uganili, za prvega možica pa sta dva izmed njih napisala, da je Danec, druga dva da je Nizozemec, peti pa. da je — B e I o r u s. Ta petorica reševalcev torei najmanj pozna obris lastne države na zemljevidu. .. Hu, ali bo kakšen strog učitelj zemljepisja grdo pogledal in zarobantil, ko bo to bral! Hvala Bogu, da je Količkov striček greh povedal, grešnika pa ne. Za nagrado sta bila izžrebana: 1. Majda Podgornik, diiakinia 11. razr. ki. gimn. v Ljubljani, Pokopališka št. 8. 2. Janez Prepeluh, dijak I. razr. real. gimn. v Ljubljani, Breg St. 10. Brzojavka Janezek je bil sin bogatih staršev. Starši so živeli nekje na deželi, Janezek pa je hodil v mestno šolo. Ko se je približal Janezkov god, mu je mama poslala v mesto brzojavko: »Za god ti f>ošljemo zlato uro in kok). Ali hočeš?« Janezek je hitro odšel na pošto in odkritosrčno povedal, da ne ve, kako je treba braojaviti. Ko mu je uradnik razložil, kako in kaj in mu obenem povedal, da more imeti brzojavka najmanj deset besed, je Janezek napisal: »Dragi starši' Da. da, da, da, da, da, da, da!« MLADA GREDA Otrok Kdo srččnejši je od otroka, ki vedno je le vedrih lic, kateremu nevidna roka na pot nastilja le cvetlic? On raste kot na polju roža brezskrbno v ljubi božji dan, in če nevarnost ga jx>fraža, zanj mama se [»stavi v bran. Otrok ne ve, kaj so težave, kaj vse skrbi so njemu mar? Veseli smehi in zabave mu krajšajo mladostni žar. Jelica Kramberger, učenka I. razr. mešč. šole v št. Lenartu v Slov. gor. Z maj in otrok Moj zmaj, papirnati zmaj, poleti zdaj v raj tja k mamici moji in reci ji: Nič več ni tako kot nekdaj lepo . . Puščobno pri nas ie zadnji čas, ker mamice ni; vse črno se včasih mi zdi- 0 mamica, vrni se k meni, s seboj me siroto' vzemi v nebo! Potem mi bo spet lepo . . . Viktor Gregorač, dijak -irž. real. gimn. v Liubliani. STRIČKOV KOTIČEK 082. Dragi Kotičkov s t r i £ e k I — Spet sem se po dolgem času pripravila k pisanju. Ras ni lepo od mene, da se Ti Sel« zdaj zahvaljujem, ker si me usliial in ma vtaknil v tvoj kotiček. Pa moraš priznati, da Tt na to zahvalo vendarle ni bilo treba čakati tako dolgo, kakor tem morala čakati jaz na Tvoj odgovor. Ko sem zagledala svoj« ime natisnjeno, tem od veselja poskočila tako visoko, da bi bila gotovo z glavo prebila strop, da me ne bi slučajno držala sestrica za krilo. Zdaj Ti moram pa nekaj svetovati. Saj se gotovo Se spominjaS, kaj si mi zadnjič odgovoril? Če Te bo Se kdaj pot zanesla t trgovino po za-maške in Te bo posilil tisti neumni kašelj in TI bo trgovka zaradi tega ponujala krhlje, se lepe spomni name in začni namesto: krheljl krheljl — raje kaSljati: torta! torta! In ie ti bo trgovka potem res torte dala, pa jih sam ne bi hotel pojesti (takile stari stričkj tort sploh ne bi smeli jettifl, jih pa kar meni pošljil Ti ne veš, kako rada jas jem torte. Če bi to vedel, bi mi iih gotovo poslal poln zaboj. Da pa me ne boi tako rekoč zastonj natisnil v svoj kotiček, Ti sporočam, da tem pravilno rešila tisto zemljepisno uganko »Prečudni možici«. Verjemi mi, da sem jo reSila čisto tama, saj taktni otroci, kot sem jaz, še ne znajo lagati. Za danes naj bo dovolj. Lepo pozdravna Tebe in Tvoj koS, katerega si tako lepo ugnal. Dragica Trtnikova, učenka I. razr. m. šole ▼ Lichtenturnovem zavodu t Ljubljani Draga Dragical — Predvsem se spodobi, da navdušeno pohvalim Tvojo hrabro sestrico, ki Te je v onem usodnem trenutku, ko si od vesel}« hotela skočiti do stropa, zgrabila za krilce in tako preprečila strahovito nesrečo. Brrr, kar groza me strese ob misli, kakšno velikansko liiknjo bi bila nemara napravila t stropu. Ubogi stropi Takta« nesreče mu pač ne more privoščiti nihče, Id im» vsaj malo srca ie t prsih ... Tvoj prelepi in premodri nasvet sem si vzel k srcu in se takoj začel vaditi ▼ kašljanju: torta! tortal Kar dobro in gladko mi je že Slo. Ko pa tem stopil v trgovino m se hotel ravnati po Tvojem navodilu, sem — o, smola smolastal — kar na mah pozabil, po kaj sem prav za prav prišel. »Želijo?« me je prijazno pobarala trgovka s širokimi usti. In me je bilo sram priznati, da ne vem, kaj bi rad, pa sem se moško odrezal: »Pet kil popra prosiml« Trgovka me je debelo pogledala in vzkliknila: »Za božjo voljo, čemu vam pa bo toliko popra?« »Moja stvari« sem se spet moško odrezal m pošteno plačal račun in odkolovratil s poprom proti domu. Ker pa popra v svojem kotičku prav nič ne potrebujem, sem ga na prvem oglu neopaženo položil na tla in odšel dalje, kakor da se ni zgodilo ničesar. Pa je pritekel za menoj čevljarski vajenec in zakričal: »Hej, hej, gospod, poper ste iz-gubilil« In sem ga spet imel, poper, in ga imam še zdaj, kajti se mi je na desetih oglih pripetile isto kot na prvem. Nisem m nisem se mogel popra iznebiti... Če bi bil pa namestp popra odložil na oglu mošnjo cekinov — nikoli več je ne bi videlo moje oko! Takšen je pač svet! Vidiš, tako je Tvoj nasvet pri meni klavrne propadel. Z onim zabojem tort — na žalost — torej ne bo nič. Pač pa Ti je na razpolago pope«, če ga hočeš. Upam, da Ti bo prav tako imenitno teknil kakor torte. Je izredno dober in fin, tako fin, da vsakokrat, ko ga poduham, navdušeno kih-nem: »Čhml« Če ne verjameš, se pridi prepričati Pa ie drugič kaj. Za prijazne pozdrave se Ti prisrčno zahvaljujeva oba: jaz in moj koš, m se Ti priporočava za nadaljno naklonjenost. Bog te živif — Kotičkov striček. 683. Dragi Kotičkov striček! — Danes Ti pa jaz nekaj lepega povem. Veš, pri nas imamo prašička, ki je zelo prebrisan in tako srčkan, da bi ga kar živega požrla. Včeraj nam je ušel na cesto. Tako hitro jo je racal, da smo ga komaj ujeli. Smejali smo se mu pa tako, da bi bili kmalu popokali. Ušel nam je zato, ker ga je naša Franča premalo napitala. Kadar ga pa dovolj napita, prašiček zadovoljno zaviha repek in reče: »Mrr, mrrl« Pa ne smeš dati v koš! Marinka Omejec, učenka III. razr. v Št. Vidu. Draga Marinka! — Ti prav rad verjamem, da je vaš prašiček od sile srčkan in lep, tako srčkam in lep, da bi ga kar živega požrla, a vendar Te na ve9 glas proirim m rotim: Nikar ne stori tegal Ali se nič ne bojiš, da bi prašiček v Tvojem trebuščku začel uganjati vsakojake burke in se prekucavati tako, da ne bi mogla spati noč in dan? Nak, nak, je pa že bolje, da Se malo počakaš in ga pohrustaš šele takrat, kadar bo vrli stric mesar naredil iz njega slastne klobase in ocvirke in pečenko . .. In ker smo že raVno pri njem, prašičku, recimo Se eno ali dve na njegov računi Praviš, da Vam je zadnjič ušel zato, ker ga je Vaša Franča premalo napitala. Meni sc pa močno zdi, da i« prašiček zaradi Tebe ušel in ne zaradi Fra-nče Mu je moral že kdo naskrivaj povedati na uho, ds bi ga rada živegn požrla, pa si je misli: »Saj vet kakol« in jo je pred krvoločnimi Tvojimi zobmi popihal v širni svet. Stavim tri piikavc orehe, d> je bilo takol In ker sem že dva odstavka posvetil prašičku, naj mu bo posvečen še tretji. Kadar ga Franča dovolj napita, prašiček zadovoljno zamrmra: »Mrr, mrrl«, praviš. Sapramiš, potem je VaS prašiček gotovo v sorodu z nekim debelušastim gospodom v Ljubljani, ki drugega ne dela, kakor Bogu krade čas (delajo zanj drugi!) Tudi on začne zadovoljno brundati predse: brr, brr, kadar s« do mile volie napapca. Samo ta razlika je med vašim prašičkom in onim gospodom, da vam bo prašiček nekoč, ko bo njegova zadnja ura odbila, koristil z mesom in slanino, od onega gospoda za nihče nič ne bo imel... Lepe pozdravčke Tebi, Franči in prašičku tudi — da ne bo zamere — pošilja — Kotičkov 9 t r i č e k. »SLOVENEC«, dna X junija 1966. 8tr%- 11 Kako evropski povabljenec popi-suje posebnosti kitajskega obeda Pri Kitajcih na obedu časnikar Troebst popoluje po Kitajskem ter popisuje tudi kitajski obed, ki je bil nanj povabljen. Mod drugim takole kramlja: Pravkar sem se vrnil z velikega kitajskega obeda, kjer so nam postregli s 55 jedrni. Poleg medvedjih šap so nam ponudili še vse druge kitajske posbnosli. Pa sem se vrnil domov z lahkim želodcem. Če bi bil doma pojedel vsaj desetino tega, kar so nudili tu, bi bil moral utrujen leči, da bi bil mogel vse prebaviti. Kakšne bajke so nam včasih doma pravili o kitajskih obedih! >Grdobe žro gnila jajca, v med namočene miši in druge take rečil< Kaka oslarija je tako govorjenje! Mislim, da še rimski Lukul ni tako imenitno jedel, kakor si znajo postreči Kitajci. Koliko poznavanje narave je potrebno, da morejo imenitno pripraviti za jed celo take reči, ki se nam sicer zde >neužitne<. Pa pojdimo k mizi! Restavracij v evropskem smislu Kitajec skoraj ne pozna. Vsaka družba obeduje sama zasš v gvoji sobi. Mislite si golo hotelsko sobo, dve mirt, nekaj stolov, brez zaves, brez »lik in podob. Za uvod nam ponudijo cigarete, čaj iz ze-lemfli listov v čudovito lepih skodelicah iz porcelana, « roko poslikanih. Zraven žvečiš mandlje ta semena solnčne rože. Kosmate ptičje glave. Sedaj pride na mino za tako zvano predjed deset jedi v desetih skledah. Med vsemi je bila le kuhana mrzla gnjat >evropska«. Najbolj p« so mi ugajale male auho-pečene ptičje glave, b kožo, perjem, kljunom in kostmi. Oe si premagal prvi odpor proti taki Jedi, se ti je, ko si jih zalival s kuhanim riževim -vinom, to zdelo boljše ko najfinejša pašteta i* gosjih jeter. Neizrečeno dobre so bile tudi ocvrte ostrige, bambusovi poganjki, ki se ti kar na jeziku razletijo, glavice belušev ter oslajena lotosova zrna, katera opeva že Odiseja in ki so tako dobra, da ob njih kar na vse pozabiš. Jedli smo kajpada g palčieami. Vsak gost si Je a palčieo iz vsake izmed 10 skled pobral tisto, kar mu je ugajalo. Le tak, ki je tega še nevešč, nI maral n. pr. za morske črve, male rake, male sipe in drage posebnosti. Glavne jedi. Teh je bilo 86. Ko bi hotel vse popisati, bi moral napisati celo knjigo. Omenjam le najbolj sloveč«: kožo pitane race! Kožo pitane race prav na lahko opečejo ter razrežejo na kosce. Kosce denejo na tanko plast nalahko opečenega testa, dodado majcen košček češnja ter vse to pomažejo s sojino polivko. V testene kosce vse to zavijejo ter zavitek denejo v usta. fp v ustih se ti vse razleze. Vsi štirje okusi se zlijejo v en akord kakor na klavirju. Morilci španskih duhovnikov obsojeni V Oviedu so bili te dni sojeni trije socialistih, ki so bili obtoženi, da so umorili župnika iz Mo-rede, p. Suero Covielles«. Obsojeni so bili na dosmrtno ječo, razen tega pa morajo plačati še Z?.000 pezet globe, duhovnikovim sorodnikom pa 15.000 pezet. Seveda tudi ni manjkalo slovitih lastavičjih gnezd. To so snežno bela gnezda, prave umetnine, spletene iz nekakega morskega mahu. Gnezda skuhajo, da se v skodelici razpuste kakor niti rezancev. Ta juha je tako imenitna, da je v primeri z njo naša najboljša juba podobna slabim pomijam. Imeli smo tudi plavuti morskega psa — tndi strašila Iz mladih leti Te plavuti ao tri dni pri šibkem ognju počasi kuhalL Pomislite, koliko potem tak obed stane! Razrezane plavuti potem seveda nimajo pravega okusa. Ampak Juha je tako imenitna, da bi jo človek kar mi£6 srebal... Ali naj hvalim jedi iz medu, sladkorja in testa, aH v sladkorju vkuhano sadje in pecivo vseh vrst... ali raka, ostrige in druge morske živali? Ne ustraSite se! Najbolj mi je ugajala lovka hobotnice (polipa), ki je bila bolj nežna kakor najfinejša teletina. Vmes so nam ponujali cigarete in po vsaki jedi bo prinesli vroče prtiče. da smo si z njimi brisali pot, ki je po vročem riževem vinu In močnih Jedilih vrel iz nas. Teh 85 jedi so bile pesem kuharske umetnosti. Jedli smo pa molče. Zadnja jed. Zopet Ip polnih krožnikov najrazličnejših reči: ostrig, solate, školjk, gob, na kose zrezanih sirovih rib, neznane zelenjave itd. Vse to so stresli v velik bakren kotlič, ki je stal na mizi ter so kar vpričo nas kuhali. Ko je bilo kuhano, pa nismo jedli drugega ko Izvleček vsega tega v obliki dobre juhe. Zadnja jed je bila skleda navadnega riža, kakršnega uživamo tudi doma. In v tej jedi je bil globok pomen: Riž je na Kitajskem to, kar je pri nas krub. Da počaste riž — kitajski kruh — ga obdajo s tako izbranimi jedili, katerih krona je riž. brez katerega se tudi najbogatejši ne more nasititi in brez njega nihče ne more živeti. To je globoka kitajska filozofija — tndi v obedu. 4 O, • nakupo«aiya J . , i hočete. Zahtevale morate «de«ka, £nito le TUNGSRAM D in ki »osi o zvita V dvo,ni viiac dekaH.men.h korist ie to. in v wa t tih. ŽARNICE TUNGSRAMD nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih Narava zahteva snago I Živali se češejo in umivajo Ljubitelj živali pisatelj profesor dr. Bastian Schmid piše: Kdor ima za živali odprte oči, je lahko videl, da tudi živalski svet čisti, snaži, riba, umiva, se koplje in krtači. Pred menoj leži mala mačiea, ki Je 8 dni stara in je pravkar spregledala. Pa si je najprej obllzala svojo desno, potem pa še levo tačico. Potem p« so prišli na vrsto še drugi deli telesa, kolikor je mogla z jezikom doseči, da st je pogin- Kapelica na največji ladji sveta Francozi so zgradili največjo in najhitrejšo potniško ladjo, ki nosi ime »Normajidie*. Na ladji je prostorna ka,pela. v kateri se bo mod vožnjo vsak dan brala sv. maša. Kapelo so slovesno posvetili v navzočnosti pariškega nadškofa kardinala Verdiera (na desni). Pred 10.000 teti Srečni oče »AH hI mi laliloo povedali, sestra, ali je otro-Sh* mem kaj podoben?« Italijanski znanstvenik prof. Lnigj Ugo-lini je začel priobčevati poročila o izkopaninah, ki jih je odkril na otoku Malti. Po uče-njakovem mnenju je vse to. kar je sedaj odkril na Malti, precej starejše kakor pa egiptovske piramide. Izkopanine predstavljajo tempel, ki je najmanj 7000—10.000 let star. Ta odkopana stavba je bila torej zgrajena že v kameni dobi, vendar vkljub temu kaže vse znake visoke kulture. Iz ostankov izkopanih hiš je razvidno, da so tedanji prebivalci imeli mnogo smisla za lepoto. Templi so močno razsežni in zgrajeni po istem vzoren Bolnike nodo prevužnli /. letali. ,\.i pariškem letališču delali poskuse, rimi letali Rdečega križa prevažali bolnike. Obe.nein so bile. skušnie strežnic.« kako bodo z nn-> loteči h bolniških ko stanovanjske hiSe. Zgrajeni so v obliki treh krogov, ki leže drug ob drugem. Poleg poslopij so našli vse polno orodja, posod, vaz, predvsem pa kipov in mrliških podob. Kipi in podobe so narejene iz gline. V kolikor so oblečene, kaže obleka precejšnjo umetelnost ljudstva. Značilno pa je, da so ti »umetniki« pred 10.000 leti veliko debelost telesa imeli za posebno lepoto. Zveza ponižnosti proti novemu poganstvu Katoličani v Chicagi so ustanovili »Zvezo ponižnosti« (League of Modestjr), ki ima namen pobijati moderno novo poganstvo. Pred kratkim je bfl razglašen program tega gibanja. Temu programu je čikaški nadškof kardinal Mundelain napisal predgovor, v katerem med drugim pravi: »Svet bo vedno tako čist, kakor ga bo čistega delala ženska. Zato je posebna dolžnost vseh žensk, da varujejo ponižnost in čistost.« Največje - najmanjše ... Ko so iskali olje, so v Ailami (Vera Črtic v Me-ksiki) izvrtali luknjo 3328 m globoko v zemljo. Največji toplomer so kazali na čikaški svetovni razstavi, visok 06 m, skala sama pa 45 m. Najhitrejši stroj so pred kratkim izdelali v neki ameriški tovarni, v eni minuti sc zavrti 6000 tisoč krat. Najmočnejše dvigalo (žerjav) so postavili v Južni Afriki. V eni minuti dvigne 80 ton 1.75 m visoko. Največja astronomska ura je na novi katedrali v Mesini. Ta čudovita ura, ki je visoka 30 m, je vdelana v 50 m visok zvonik. Kazalo ima v premeru 3 m. 60 avtomatov pa ureja figure, ki predstavljajo štiri življenjske dobe. Večno se gibajoči koledar — s premerom 3 in pol metra sega do leta 10.000. Največji obmejni zid je kitajski: 2450 km dolg, 16.5 m visok. 8 m debel dila Štrleče dlačice. Tega se ni nikjer nčila, to dela po nagonu. Stare mačke se čistijo podnevi in ponoči. Že zgodaj zjutraj, ob dveh ali treh, kadar se pač prebude, začno ta opravek. Pa tudi podnevi se i svojim hrapavim jezikom ližejo, češejo svojo dlako ter si s prednjima taaama gladijo glavo in hrbet. Mačka je najbolj čista domača žival. Psi pa za svoje snaženje porabljajo tudi robe, « katerimi se po dlaki češejo kakor z glavnikom. Njihov jezik je mehkejši in bolj viažen, zato ni dober za čohlo kakor mačji; zato pa ga potem za povrhu porabijo namesto cunje. Prav tako ravnata volk in 1 is i e a. Med temi tremi Tisi ca najbolj skrbi za svojo zunanjost, saj ne trpi na sebi niti mrvfce blata. Čudno pa je, da v svoji lisičini vse ponesnaži. V tem se docela razlikuje od jazbeca, kateri zraven avoje jazbečine napravi več malih Jamic za stranišče. Jazbec, ki ga imam sedaj na vrtu, ima sedaj dve stranišči, tretje pa je že zasul. Jazbeci se radi kopljejo v vodi in blatn. Lisice pa, četudi dobro plavajo, se v vodi nerade kopljejo. Jazbec st večkrat koplje svoj smrček. Zdi se mi, da mu je za zaradi tega potrebno, ker toliko rije pod zemljo. Moja veverica ae je umivala že tretji tort en svojega življenja. Nekoč sem videl a l o n •, kf so priplavali na pesek. Tam so si z rilci nametal! po telesu vse polno ko prah drobnega rečnega peska — zaradi snage. Menda so se hoteli 8 tem braniti nadležnih muh. Sicer bi si ne mogel misliti, čemu je to tem debelokožcem potrebno. Morda se naSi sloni, ki so ujeti, le iz navade potresajo 8 peskom. Vsak sesalec in ptič, če je zdrav, na vso moS skrbi za svojo kožo. Že naša kokoš s kljunom gladi vsako pero, katero more doseči. Gosi, čaplje in štorklje glavo kar nazaj zavrte ter likajo svoj hrbet; včasih pa obdelujejo perje ludi z nogami. Ptice pevke in druge se kopljejo že pozimi. Ko januarsko ali februarsko solnce top) sneg na strehi, skoči vrabec v žleb in se koplje. K o 8 pa na tleh poišče male luže, v katerih se okoplje. Moje srake se kopljejo v snegu in snežnfei. Eno fn drugo jim prija. In kar počno pri ment na vrtu, prav to delajo tudi zunaj na livadah in v gozdovih. Najmanjša lužica v kolesnici sredi kolovoza Ima kopalce iz ptičjega rodu. Žolne, seniee In š č i n k o v e i se kar skupaj kopljejo. Tndi solnčne kopeli imajo ptiči radi, kakor opazujemo že pri domačih kurah. Najlepše je videti, kadar se solnči siva čaplja, ki razpro-stre svoja krila, da so podobna ščitom in sanjaje u*iva solnčno kopel. StoraJ vsi ptiči pa tudi skrbe, da so gnezda snažna. Včasih stara dva sodertn na robu gnezda in čakata, kdaj se bo kak mladič iztrebil, da iztrebek odneseta Iz gnezda. Skoraj vsi ptiči, katere sem vzgoffl doma, gredo čepet na rob gnezda, kndar 8 trebijo, da ne onesnažijo gnezda. Ta snaga ni kako razkošje, ampak je ta gon utemeljen v gonn samoobrane. Ubogi otroci ameriških bogatašev To je 9 letni sinček, Jurček, ameriškega milijonarja Weyerhnuserja. katerega so ugrabili tolovaji, ko se je iz šole vračal domov. Tolovaji -an zahtevali 200.000 dolarjev odlkupnine za otroka. Policija doslej niti posredovala ni. da bi tolovaji otroka ne umorili. — Nekatera poročila trde. da se je otrok med tenn že vrnil k staršem. -jetno. biti sin Vsekakor pa ni vedno pri- omn.rjcjrpffo lyvjro i Mariborska Jagosl.-csl. liga Maribor, 1. junija. Z T2. rednim občnim zborom se je zaključila maj sta poslovna doba mariborske Jugoskjvansko-češkoslovaške lige. Deset let plodonosnega dela na polju tesnega sodelovanja med obema bratskima narodoma ima mariborska liga s tem za seboj in to je prišlo prav do posebnega izraza na občnem zboru. Uvodoma je predaval minister v p. dr. Ve-koslav Kukovec o slovanskem vprašanju sedanjosti ter naglašal v svojih izvajanjih, da so izgledi za bodočnost kljub vsestranskim težkočam boljši. V debati 90 se v isti smeri oglasili dr. Pivko, dr. Do- nimiv je kronološki pregled desetletnega delovanja lige, ki nam v kratkem obrisu podaja sliko ogromnega dela iin velikih zaslug, ki si jih je ustanova r tem razmerama kratkem razdobju za zbližanje in spoznavanje med Cehi in Slovenci pridobila. ta ne«, proslave 861etnice Masarykove, ekskurzije iz Češkoslovaške, tečaji češkega jezika na mariborskih zavodih, vse to so bila področja liginega udej-stvovanja. Poročilo o gospodarskem položaj« društva je podal ravnatelj Ointz. Soglasno so nato izvolili zborovalci zaslužnega člana in odbornika svčtrnka Knopa ob njegovi 80 letnici za častnega člana. — Ligi so čestitali k 10 letnici Češki klub, Ruska matica, Jugoslovansko-bolgarska liga, Narodna odbrana, Maistrovi borci, SPD, Jadranska straža ter ligina posestrima CJ liga iz Brna. ■— Občni zbor se je končal z volitvami, pri katerih je ostalo dosedanje vodstvo neizpremenjeno. Naznanila Ljubljana 1 Obdrei zbor Leonove družbe bo v četrtek, 6. Junija ob lfi.30 v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva. — Odbor. 1 Kino Kodeljevo Danes ob 15 «Bu»ter se ne moje«, ob 17 in 20-50 ter jntrl ob 20.30 «B oster se n® smo. je« ln «Vihar>. 1 N6ino službo imajo lekarne: dane«: mr. SuSnik, Marijin trg S; mr. K ar alit, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec d od., Rimska cesta 31. — Jutri: mr. Lon-stok, Resljova cesta 1; mr. Bahovee, Kongresni trg 12, te mr. Komotar, Vič, 1 Ustanovni občni zbor banovinskih uslužbencev i» upokojencev dravske banovine bo t. junija ob IS v salonu restavracije pri Lev« na Goeposveteki cesti v Ljubljani. Dragi hraH Polzela pri Celju. Prostovoljna gasBska 8eta v Poteeli vprtaori na blokoštno nedeljo narodno igro a petjem «Črna iena«. Igramo v dvorani posojilničuega dama. Z oeirotn na izredno lepo vsebino igre vse pro/v vljudno vabimo. Začetek ob li. Prostovoljna gasilska teta RaMca priredil na bta-koAtno nedeljo popoldne veliko vrtno zabavo v prostorih gostilne Franca Kneza. V primeru slabega vremena bo zabava 10. junija. Za Ljubljančane lep zlest, udobna pot za avto vožnjo. — Vljudno vabi odbor. Cerkveni vestnih II. vnanja Marijina kongregaeija pri urSullnkah • Ljubljani ima danes ob 14 shod. Pridite vso! — Voditelj. Celonotno ieitenje pren. Zakramenta bo v ljubljanski stolnici t noči od «. na 7. junija (prvi petek). Molili bomo ta knjige »Veftna molitev« 27. uro: Za sv«U btokoštni praamii. Knjiga «Ve6na molitev« je že izšla r novem natisu im se dobiva za ceno H Din v Jugoslovanski knjigarni ln trgovini H. Ničman, Kriianska moška in mladeniika Marijina družba ima v nedeljo 16. junija glavni božjapotni telet v Velc-ftovo nad Kranjem. Priglase za kosilo im vožnjo od Kranja do Velesovega prosimo najkasneje do 11. junija pri vratarju v Križankah ali v upravi »Slovenca«. Predplačilo za pešce lfi Din, za one * vozom 2(1 Din. Izlet se izvrši ob vsakem vremenu. Radio Programi Radio Ljubliana f Nedelja, i. junija: 7.30 Kmetijska posvetovalnica (lili. Sadar Virako) 8.00 Nekaj koračnic na ploščah 8.15 Pronoa cerkvene glasbe ta frančiškanske cerkve 9.00 Versko predavanje fo. dr. Regalat Cebulj) 9J5 V hribih ae deda dam, t hribih iari... (sodelujejo radijski orkester ln plošče, akademski kvintet in Drago Žagar) 11.40 Obvestila 12.00 Plošče po t olj ah 16.00 Plošče 16.15 'Ženska ura: Počitniške kolonije (dr, Kuralt Mara) 16.30 Prenos z velesejma 19.90 Nacionalna ura '20 00 Ca«, poročila, spored, obvestila 20.30 Od Krna do Učlke gore (koncert pevskega zbora »Tabor«, vmes predavanje g. Vladimirja Rogallyja) 21.30 Cas, poročila, spored 23 00 I-ju bij ana, srce Slovenija (prof. JaTC govori v eaperan-tu) 22.10 Orkester vam bo sviral, plošče bodo pele ko-rajžne in poskočne, okroglo in vesele 23.00 Prenos z velesejma. Ponedeljek, S, junija: IS.00 Odlomki ta «Alde« na jploščjih 12,45 Poročila, vrem« 13.00 Ca«, obvestila 13.15 Klavirska glasba 14.00 Vreme, spored, borza 18.00 Te pre&memtan« citre (plošče) 16.20 Zdravniška ura (dr. B. Magajna) 1« 40 Cas, poročili a, spored, obvestila 19.00 Beethoven, Schitbert, Brahms (poje gdčna Vida Rndol fova, igrajo trije člani orkestra) 19.30 Nacionalna ura 20.00 Prenos opere ta Belgrada. v odmoru: Naša opera v JetoSnji sezoni (Vilko Uikmar) 22.00 Vabimo vas na Bled (esperanto), čas, poročila, spored 32.20 Belgrad. ■ ! ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ E ■ S 8 zopet odprodaja čevlje JARV JAHA' JARA' po 10—30% znižanih cenah. — Da Vam ta ugodna prilika cene nega nakupa zopet ne uide, se kar najbolj požurite v naše prodajalne. LJubljana, Sv. Petra cesta 20 Maribor, firma Martine, Gosposka 18 Zagreb, Ilica. 60 Za birmavtce, za botre in boterce! Otroški čevlji, beli, platneni..........Dm 16.— Dekliški, beli, platneni . . *....... . , Din 30__ Dekliški, beli, usnjeni ............Din 45.— Damski čevlji .....................Din 65.— Moški čevlji ...............Din 75.— Otroški beli sokni od........... . Din 3.50 dalje Otroške bele nogavice od.......... . Din 4.50 dalje Damske nogavice od ...........Din 6.50 dalje Moške nogavice od ............Din 2.75 dalje Oblekce za 8 letne .............Din 138 — Mornarske obleke za 8 letne . ....... . Din 132.— Moške bo ure t obleke.............Din 186.— Moške temne obleke . . . . . . . . . . . .. Din 250.— Moške modne hlače ............ Din 42.— ANT. KRISPER Mestni trg 26 a LJUBLJANA :: Stritarjeva ulica 1-3 »■i Birmance slikam v prenovljenem modernem ateljeju Foto Meyer Maribor, Gosposka ulica 2 Naznanilo. »V' Staroznana tvrdka FRANJA SNOJ, LJUDllOiia, Prešernova ulica,je prevzela tovaigwke zaloge kvalitetnih čevljev znamk „JARA*\ ,,GOLDREGEN" in „UN10N". Od 1. junija naprej bo zamogla svoje cenjene odjemalce postreči z najboljšimi čevlji po tovarniških cenah. — Oglejte si naše zaloge. Naše cene so skrajno niske, zato vsakomur dostopne Za koliko Izgubljenih KS ste plačali gorivo? Kjer je gibanje, tam je tudi trenjel Tretjina moči motorja gre za trenje. Cim začne delovati motor, se pojavi tudi trenje, ki pomeni zmanjšanje moči in obrabo. Ena glavnih nalog mazanja je zmanjšanje trenja. V koliki meri pa uspe, da se na ta način poveča rezerva moči, torej prihrani na gorivu, in da se zmanjša obraba, torej prihrani na popravilih, je odvisno od kakovosti maziva. Zato milijoni avtomo-bilistov na vsem svetu uporabljajo Mobiloil. Njegova visoka kvaliteta zagotavlja najboljšo izrabo moči motorja, sigurno vožnjo in ekonomičen pogon. Tudi šasijo, gonilo ln diforoncljal Je treba redno iiiil zaiti. Zanje je Mobilgreuse idealno ma&iivo. Kdor oeni svoje varilo Ui pravilno izdaja »voj denar, ga bo stalno uporabljal. Pred uporabo pa je treba pogledati, če morda Kazalo priporočil za dotlčmo vozilo n* predpisuje kakšno drugo vrsto Mobiloila. Osebni, tovorni avtomobil ali motorno kolo ste nabavili, da voeite ln da služi namenu, kateremu »te ga namenili. Ne hi bili zadovoljni, če bi porabili več goriva, kot Je praiv, io č« bi bilo vozilo »talno v popravil«. Zato uporabljajte: Tovarniško poslopje Opozarjamo na MALI OGLASNIK v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki prti ki! v Mengšu 7. različnimi stroji za tovarno klobukov, s stanovanjsko hišo, gospodarskimi poslopji itd, ter ca. 4000 in' zemljišča, vse lepo ograjeno, se bo prodalo na sodni dražbi dne 6. jnnija 1935 ob 8 pri Sreskem sodišču v Kamniku, soba št 2. Dražbeni pogoji so na Vpogled pri Sreskem sodišču v Kamniku — in v pisarni g. dr. Albina Smoleta, Ljubljaua, Dalmatinova nlica št. 5, kjer so na razpolago tudi načrti in popi« strojev. Dragi programi m NEDELJA, 2. Jnnija. Belgrad: 18.30 Slagerji 20.00 Srbski večer 22.20 Plesna glasba — Zagreb: 20.00 Duhovni koncert 21.30 Recitacija 22.1S Tamburaški orkester — Dunaj: 17.10 Opereta «Carda6ka kueginja«, Ka"l-man 13.15 Pesmi in arije 20.00 Glasba na tekočem traku 22.25 Jasa 34.00 Ciganska glasba — Budimpešta: 20.05 Petje 30.40 Veseloigra 22.10 Jazz 23.10 Ciganska glasba — Milan-Trst: 17 00 Mandollnietiftni koncert 20.55 Prenos opere — Rim-Bari: 17.00 Pevski in instrumentalni koncert 30.55 Opereta »Moja hiša«, Pietri — Praga: 19.15 Lahka glasba 20.05 Narodne pesmi 20.20 Glasbeno potovanje Po Jugoslaviji 21.25 Opera »Rusalka«, Dvo-ržaik 22.45 Jara — Brno: 20.00 Kvartet kitar — Bratislava: 19.50 Slovaško zborovske pesmi 22.45 Ciganska glasba — Varšava: 20.15 Smrtna ura, slike 22.15 Poljaka glasba 23.05 Orkestralna glasba — Berlin: 19.00 Igra 30.00 Opereta «Fatinlca«, Su-ppe — Kčnigsberg: 18.50 (ilasba za violino in klavir 20.00 Vesela opera «Car m tesar«, Lortzing — Hamburg: 18.35 Citre 20.00 Gledališko počitnice, zadnji pozdravi — Vratislava: 18.25 Zbor l>ojo 20.00 Radijski orkester — Lipsko: 19.00 Simfonična glasba 20.20 Stari plesi 21.00 Frankfurt — Koln: 19.00 Lahka glasba 20.00 Konigsberg — Frankfurt. IS.00 Nova nemška plesna glasba 20.00 Brucknerjcv koncert 21.00 Sta-aussovc skladbe — Stuttgart: 19 00 Monakovo 20.00 Pester vesel večer — Monakovo: 10.00 Godba na pihala 20.00 Iz kimo&kega življenja 21.00 Veseloigra o vojaškem življenjn lz leta 1902 — Zurich: 19.05 Planinske pesmi 20.00 Violinska in orkestralna glasba — PONEDKLJEK, 3. Junija. Belgrad: 20.00 Opera •Don Kišot«, Massenrt — Zagreb: 20.00 Belgrad — Dunaj: 17.05 Komorna glasba 20.00 Avstrijske narodne pesmi 20 30 Prono« koncerte ti Tx»ndona 22.45 Radijski orkester 24.00 .tam — Budimpešta: 19.16 Ciganska glasba 20.30 London 22.45 Ciganska glasba 23.30 Plošče — MUan-Trst: 17.05 Zabavna glasba 30.55 Rim 22.00 Komorna glasba — Rim-Bari: 17.05 Petje ln klaivlr 30.55 Koncert po željah 22.00 Citrnškl koncert — Praga: 19 00 Plošče 19.45 Pester koncert 20.40 Angleflrke ploftče 21.15 Star) angbVSki m-adrlgall 21.40 Komorna glasba — Brno: 21.40 Orkester in čelo 22.15 Plošče — Bratislava: 21.55 Plesna glasba in Šansoni — Variava: 20.00 Salonska glasba 21.00 Orkester in klavir 22.15 Orkestralna glasba — Berlin: 19.00 Frankfnrt 30.40 Stare vojaške koračnice — Kouipsbcrg: 30.15 Stuttgart — Hamburg: 10.00 Igra v dialektu 20.10 Plesna glasba 71.00 Mednarodna orkestralna glasba (2. točka Gotovčev Kolo) — Vratlslava: 19.00 Frankfnrt 20.10 Godba na pihala — Lipsko: "m"! Mladina pode 20.1« Komorna glasba ».40 Igra — Kiiln - 19 Ofl Poljska narodna glasba 20.10 Stutt-gart — Frankfurt: 19.00 Operetni koncert 30.15 Igra SU.16 Serenade — Stuttgart: 1J.OO Franifnat 20J5 Ko , asate l«w.mtn nestor večer a Danes zjutraj nas je po kratki, mučni bolezni nenadoma zapustil naš dobri, zlati papa, soprog, brat in svak, gospod 9D0LF POTOKAR trgovec Pogreb bo v ponedeljek, dne 3. junija 1935 ob pol šestih popoldne izpred mrtvašnice Vidovdan-ska cesta 9 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. junija 1935. Žalujoči ostali. Valemesarlja Slami č v Ljubljani sporoča Žalostno vest, da je umrl njen dolgoletni zvesti uslužbence Janez Pavšii doma iz Lokovca pri Gorici. Pokojnik je bQ vzor zvestega m gospodarju vdanega uslužbenca in mu bo ohranjen trajen spomin. Pogreb dragega pokojnika se je vršil v soboto 1. junija 1935 ob petih popoldne. ZAHVALA. Ob prerani in nenadomestljivi smrti našega oad vse dobrega moža in očeta, gospoda STERJVA JOŽEFA skladiščnika dri. žeL ▼ p. ■e naflskreneje zahvaljujemo vsem, ki so nam ▼ najtežjih trenutkih izkazali svoje sočutje. Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini za zadnjo tolažbo in spremstvo na zadnji poti, žel. zdravniku g. dr. Premschaku za pomoč v bolezni, vsem darovalcem cvetja in venccv, šefu celjske postaje g. Vranjeku, stanovskim tovarišem in vsem drugim, ki so v tako častnem številu spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj Bog plačaj I C • 1 i •, dne 31. maja 1935. Žalujoča žena in sin ter ostalo sorodstvo. Umrla je m se preselila k svojemu možu in otrokom predobra gospa Rasteiger Justino učiteljica ▼ p. in vdova po višjem sodnem oficijalu Pokopali jo bomo v nedeljo, dne 2. junija 1935. Pogreb gre is Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti ob treh popoldne na viško pokopališče. Sv. maše se bodo opravile zanjo v kapeli Zavetišča sv. Jožefa in v uršulinski cerkvi. Rajnko priporočamo v blag spomin in molitev. Ljubljana, dne 1. junija 1935. Žalujoči ostalL tStran TB. »SLOVENECk, do« IJanfJa 1986. Mm. 126. V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženilovonjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitno vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko* Sobne stole vrtne stole ležalne stole pisarniške fotelje zložljive vrtne fotelje sklopne fotelje vrtne sklopne mize za gledališča obešalnike furnirske plošče brivske fotelje za sedala ^l^^fe^r. -T--V-.. REMEC-Co. parkete Za botre in blrmance priporočamo veliko izbiro moškega in ženskega bla-ja. kakor tudi izgotovljene obleke bele svilene od 80'— Din za botrce lepe svilene od 220 — naprej, kakor tudi vse vrale spodnje perilo, nagavičke, torbice, trakove itd. po najnižjih cenah. r. 1. GORICAH LJUBLJANA St. Petra cesla Si. 2« Prireditve Ljubljančanil Danes popoldne vsi na Podutik na prireditev ta-raoinje gasilske čete. — Igra priznana gasil, godba iz Vnanjih Goric. (h) i B U T ^^ mm BSBUBBi 1 Pek » »rojo koncesijo — išče službo. Dopise upr. »SI.« pod »Koncesija* 6101. (a) Zaposlitev želi čez dan starejša oseba, zanesljiva, vešča boljše meščanske kuhe, hišnega dela in pranja. Ponudbe upravi »SI.« pod »Delo« it 6153. (a) Primorska begunka • trgovsko iolo, zmožna strojepisja in slov. nemšk. in italijanskega jezika — prosi za primerno službo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »23 let« št. 6312. (a) Mesto gospodinje samostojne, iščem k starejši dami ali k zakoncema. Ponudbe upravi »SI.« pod »Izurjena v gospodinjstvu« št 6284. (a) Strojnik-kurjač Izprašan, zmožen vsakega popravila, želi premeniti službo. Izvežban posebno pri stabilnih lokomobilah. Dopise prosim upr. »SI.« pod »Strojnik-kurjač« št. 6256._(a) Službo sluge, inkasanta ali kaj sličnega iščem. Kavcija 15.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »15.000«-6241. Pridno 24 letno dekle izučeno kuhanja, nekoliko šivanja ter vsega gospodinjstva, želi službe. Najraje v župnišču, kjer je že shržila dve leti. Naslov v upr. «Sk>v.« pod št. 6244. Mlad trg. pomočnik prikupljive zunanjosti, vsestransko verziran z večletno prakso, želi name-žčenja za takoj ali pozneje. Na željo položi tudi kavcija Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 6217. (a) X Vrtnar starejši, oženjen, z večletnimi spričevali, želi stalne zaposlitve. Naslov v upr. »Slov.« pod št 6247. (a) Upokojenec srednjih let sprejme vsako služba Ponudbe na upr. »Slov.« pod »44«-6243. (a) Dekle ki je služila več let pri boljši družini, vajena samostojnega gospodinjstva, išče službo. Naslov pove upr. Slov. pod št. 6261. (a 17 letno kmeč. dekle vajeno nekaj kuhe, želi mesta v boljši kuhinji. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št 6087. (a) Starejša služkinja išče službo za vsa hišna dela Ponudbe upr. »SL« pod »100 Din mesečno« št 6373. (a) Dekle Štajerka z letnimi spričevali, resna in solidna, ki zna kuhati, se sprejme. — Pisati na: Čabrian, Varaždinske Toplice. (b) Sekirnega kovača popolnoma izurjenega, za brušenje na akord, sprejme takoj tvomica gospodarskega orodja: Bratje Hočevar, družba z o. z., Mekinje, Kamnik. (b) Zidarski pomočnik išče kakršnokoli službo. Naslov t upravi »Slovenca« pod št. 6404. (a) Prodajalka izurjena v trgovini z mešanim blagom, vešča tudi nemščine, želi spremeniti mesto. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor št. 1792. (a) Službodobe Rajonske zastopnike m trgovske potnike, ki so dobro vpeljani v par-fumerijskih in galanterijskih trgovinah, »prejmemo. Ponudbe (nemške) je poslati pod »Tuzemska industrija« na »Publicitas«, Zagreb. (b) Sobarja z večletnimi spričevali, veščega vrtnarstva in samostojnega dela na vrtu, sprejme Vlado Radan — Zagreb, Mihanovičeva ulica 14. Čevljarja za prvovrstno luksuzno delo sprejme »Triumf«, Kolodvorska 11. (b) Kapelnika išče godba v okolici Ljubljane za 4 ure na teden. Ponudbe upravi »SI.« pod »Kapelnik« št. 6287. (b) Deklico 14—15 let staro, z dežele, sprejmem k otrokom in v pomoč gospodinji. Naslov v upravi »Slovenca«- Maribor, pod št. 1780. (b) Duhovnik penzijonist se išče, ki bi imel vsako nedeljo in praznik ob 10 duh. opravilo. Nagrada za to: prosto stanovanje ter bira po dogovoru. Zadnji rok 28. junija t. 1. Zupni urad Žalna, Dolenjsko, (b Šafar ali majer kateri je vešč vseh panog kmetijstva, živinoreje, sadjarstva itd. ter je pridnih in poštenih rok, dobi stalno službo. — Ponudbe na upravo »Slov.«: »Zanesljiv in trezen«-6227. (b) Zaslužek Jazz-band kvartet ali kvintet, študentje, se sprejme za julij in avgust na morje. Oskrba in stanovanje prosto. Ponudbe z natančnimi navedbami je poslati na direkcijo hotela Sudetija, Omišalj, otok Krk, Jugoslavija. (z) Knjigo 295.000 Din Mestne hranilnice ljubljanske prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Najvišji ponudnik« 6393. Hranilne knjižice kupite ali prodaste najugodneje potom Bančno-kom. zavoda, Maribor — Aleksandrova 40. Za odgovor 3 Din. (d) Pošteno dekle za začetno natakarico za čez poletje - iščemo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »56« »t. 6343. (b) Prodajalko zmožno tudi vseh pisarniških del, z gotovino od 5—10.000 Din, takoj sprejmem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Stalno me-sto«-624o. (b) Odgojiteljico (otroško) t znanjem nemščine — sprejmem takoj ali s 1. julijem. Plača 250 Din in vsa oskrba in 100 Din za potne stroške. — Ponudbe samo v nemškem jeziku s sliko na dr. An-drejevič, Subotica, Paši-čeva 3. (b) Fotografinjo mlajšo moč, išče za takoj večje podjetje za izdelavo amaterskih del. Ponudbe z navedbo plače, dosedanje zaposlitve ter svojeročno izdelano sliko pod šifro »Fotografinja« št 6392 upravi »Slovenca« Maribor, Celje, Ljubljana. (b) Učenca lepo vzgojenega - sprejmem k cerkveno-slikar-skemu delu. — Železnik, Predovičeva 11, Moste pri Ljubljani. (v) Močnega vajenca za pekovsko obrt, takoj sprejmem. Dam vso oskrbo v hiši. Pretnar Martin, parna pekarna, Ljubljana VIL, Černetova ul. 12. (v) Deklica z 2. razr. sred. šole — ae želi izučiti v trgovini. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zelo poštena« štev. 6311. (v) n i tovarna stolov Remec - Co. Duplica prt Kamniku Vas vabi, da si ogledale njene solidne In krasne izdelke na velesejmu, paviljon B. Za časa velesejmo (od 1.—11. |nnt]a) Vam nudimo izredno priložnost, da si fine sobne slole kupile Izredno po ceni. Prodajalna: Kersnikova ul. 7 (poleg Slomiča). M 01 g00 l k 1100 ilnlli sobnih stolov bomo t dneh velesefma oddali Izredno pocenL Oglejte si jih t Kersnikovi ulici 7 (poleg Slamiča) REMEC-Co. Restavr. pri »Levu« sprejme takoj kot dona-šaJko mlada simpatično dekle, vajeno postrežbe, (b Mizarski pomočnik s« sprejme. - Marcijan Štefan, Dob pri Domžalah. (b) Vodilna veletrgovina kratkega, pletenega, galanterijskega blaga in igrač, išče za področje Slovenije dobro vpeljanega, poštenega in sposobnega zastopnika proti proviziji. Glavni pogoj: Poznanje stroke. Za gospode te stroke lepa in donosna eksistenca. Ponudbe s curriculum vitae iupravi »Slovenca« pod it 6364. u>) Za kovaškega vajenca bi šel 15 leten fant. - Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 6276. (v) Učenka pridna in poštena, ki ima veselje do trgovine, išče mesto. Naslov v upr. »SI.« pod št. 6297. (v) ehes Posojila na vložne kniižice daje Slovenska banka, Liubliana. Krekov trg tO Prodam vlogo Zadružne gospodar, ban ke 9000 Din — najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 6269. (d) Vlož. bančne knjižice kupujemo in prodajamo po najboljšem tečaju in izplačujemo takoj v gotovini. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. 6—II. TU. int. 38-38. Naročila z dežele izvršujemo najtoč-nejše. — Vse informacije brezplačna (u/ Tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica ▼ račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice itd. Kupim knjižice vseh denarnih zavodov po najvišji ceni. Sporočite zavod, znesek m ceno upravi »Slovenca« pod »Vsaka vloga« it. 6207. d Vlagatelji! Pristopite! v zaščito svojih interesov k »Društvu hranilničnih vlagateljev« v Ljubljani, Miklošičeva 7-II. (d) Hranilno knjižico Kmetske hranilnice ljubljanske kupim za 12.000 dinarjev. Gotovina takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Plačam takoj« it. 6374. (d) Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18. Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Liubljana, Gledališka nllca 12. Telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din. (d) Hranilne knjižice Kmečke posojilnice Vrhnika - kupim proti takoji-nji gotovini. Sporočite višino vloge in ceno upravi »Slov.«- pod -Vrb-it-a« «. Rabim 50.000 Din "ila proti vknjižbi na mesto hotela. Ponudbe »Slovenca« pod »10 kratna vrednost«- 6231. (d) Davčne zadeve tožbe na upravno sodišče, pritožbe: Davčna poslovalnica, Ljubljana, Miklošičeva 7, IL nadstr. (d) pouk Kako postaneš šofer? Ako «• vpiSeš v J. Če-hovo iofer. iolo na Tvr-ševi cesti 36. ki Ti pošlje na zahtevo prospekt zastonj. (u) Ženitbe Bogato dekle čedne zunanjosti, čiste preteklosti, dobra gospodinja, bi poročila zdravega, solidnega, dobrosrčnega, 30 do 38 let starega državnega uradnika. Ponudbe po možnosti s fotografijo, katera se vrne, poslati upr. »Slovenca« pod »Morje«-6218. (ž) Tovorna m pisarne: Duplica pri Kamniku Prodalalna: Ljubljana, Kersnikova uL 7 (Poleg Slamita) Veleseiem: Paviljon E letovišča Letovišče vsa oskrba v neki graiči-ni..- Vpraša se: Moravče, poštno ležeče. (L) Letoviščarjem oddam opremljene sobe po 30 Din dnevno, z vso oskrbo. Vodovod, elektrika in radio v hiši. M. Zupančič, Boštanj ob Savi. Sprejemni izpiti M gimnazije. — V posebnih tečajih, ki prično dne 4. junija, pripravlja učence profesor, Gajeva ulica it. 6-V. (u) Objave Preklic Podpisana Ivana Buh pre-klicujem vse obdolžitve, izrečene o Franji Grum in se ji zahvaljujem, ker je odstnnil- -k1 sodnega (o) stanovanja ODDAJO: Stanovanje oddam; mirna lega. Vprašati: Cesta na Loko, Trnovo, gostilna Breskvar. 2 dvosobni stanovanji z vsemi pritiklinami, r novi hiši, »e takoj odda-sta. Moste, Detelova it. 8, vprašati: Vel. čolnarska št 20. (č) Lepo stanovanje kabinet oddani z avgustom blizu nove šole za Bežigradom, Podmiličako-va 37 a._(č) Dvosobno stanovanje velika solnčno, veranda, vrt, parketi, elektrika, eno postajo od Ljubljane, oddam za ceno 380 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6220. (č) Štirisobno stanovanje lepo, z vsemi pritiklinami, r vili, • krasnim parkom, oddani. • Karlovška cesta it 1. (č) Stanovanje sobo, kuhinjo, shrambo, klet drvarnico - oddam tisti dvočlanski družini, katera odkupi skoraj novo sobno opremo. - Istotam oddam opremljeno sobo s posebnim vhodom. Aljaževa S. I-hibliana. (č) Enosobno stanovanje podpritlično — oddam • 1. julijem. Milčinskega 73. Trisobno stanovanje solnčno, s kopalnico, balkonom in plinom - oddam v 3 leta stari vili v bližini Tabora m tramvaja. Naslov v upravi »Slovenca« pod it 6344._(č) Pet sobno stanovanje lepo, solnčno, komfortno, s kopalnico, nasproti opere, — oddamo po zmerni ceni t 1. avgustom ali preje. - Istotam za takoj trisobno stanovanje, pripravno za pisarno. - Pojasnila daje g. J. Graiek, Gledališka 4. (č) Trisobno stanovanje t kopalnico in pritiklinami - oddam. Informacije daj« hišna uprava: Dvora-kova 3 (dvoriiče). - Istotam oddam 40 m' veliko delavnico. (S) Dvosobno stanovanje oddam 2 osebama. 2abjek it. 10._(č) Enosobno stanovanje s sobo, kuhinjo in pritiklinami oddam s 1. julijem. Cerkvena ulica 21. (č) Solnčno sobico z dobro domačo hrano —• oddam boljši gospodični Naslov v upravi »Slov.« pod it. 6285. (s) Na stanovanje in dobro hrano sprejmem priprosto gospodično po zmerni ceni. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it 6333. (s) Gospodična se sprejme na stanovanje k družini. Vrankar, Breg št. 16-111. (s) Lepa prazna soba velika, s posebnim vhodom, parketom in elektriko, 5 minut od vojaške bolnišnice — se odda. Vodmatska ulica 14/1. (s) Kabinet oddam čez dan odsotni solidni osebi. Istotam prodam omaro za obleko, navadno preprogo 2x3, črno mizo, 4 stole, moderno. trd les. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 3677. (si Stev. 1». >STvOVENT5C<, dne 1 JoirtJa tflfift. Stran TI. oeee&t Ml M, Kupimo Poizvedbe Automotori Glasba hrastove ia bukove solidno in poceni Bokal Anton Ljubljana. Slomškova ali ca 19 Telefon 25-27. Poletna moda je praktične: elegantne svetle hlače, ' 'r lahek poseben suknjič bre« podloge (janker). Nabavite si tako obieko pri nat. Nttl v najtoplejših dneh Vam ne bo vroče. Dourel oMeha Din 190-, 240- KaSa lilaCe „ 90,110 ,140*- Janher „ lio 130 - Trlcot - Sacco „ iio - Belc Bonret MaCc „ 90 100 -, 110130- ^ Otroški tanker M 65 , 73- Velvef hlaike „ 40 45 , 50 - Doorel Matke „ 45 -, 30- ¥se nase poletne obleke se lahko perejo L OBIŠČITE NAS l IŠČEJO: Pekarno Hcem v najean n« prometnem kraju v Mariboru ali okolici. Ponudbe na: A. Robič, Maribor, Trubarjeva 5. (m) ODDAJO: Trgovina ▼ industrijskem kraju, ob prometni cesti, »e odda v najem. Cenjene ponudbe pod »Lepa prilika« 6178 podružnici »Slovenca« Jesenice. (n) Lokal v centru mesta, se odda • 1. julijem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 6304. (n) Lokal pripraven tudi za pisarno, ae odda na TvrScvi c. 36. Pojasnila istotam pri hišnika. (n) KfliCtfe telefon St. 2005 Za mal' d'nar)a dost' muzke plašit gramatoa« |3> Izposolamo, lams-f alavamo, proda-iamo LnkUpntemo "ILEKTROTON ".io. 7. pasaža nebotičnika Usnje In t se Čevljarske potrebščine, dalje veliko izbiro kruponov, boksa, laka, ievroa itd. nudi po najnižjih cenah tvrdka FRANC ERJAVEC, trgovina nsnfa Ljubliana, stari trfi IS Top ojiziiuif s tf ujain/ joa aaOniup uiMojaS z m /z »p !vpo.td OJJllj ;; 0A)S3S0ti * snjjio V3Q0AC! Gostilna in trgovina z lepim posestvom, pri Mariboru, naprodaj - na obroke in knjižice. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vila 150.000« H. 6259. (p Parna žaga kompletna z vsemi stroji, z lepimi stavbnimi parcelami ter dobro idočo restavracijo, tik kolodvora, na najlepšem kraju manjšega mesta v Sloveniji, se radi starosti ugodno proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6175. (p) Petstanovanjsko hišo pariteti, elektrika, vodovod, 10 min. od tramvaja, prodam. Letni donos 16 tisoč dinarjev. Cena 140 tisoč dinarjev. - Naslov v upr. »SL« pod št. 6334. p Stavbno parcelo 500 ma„ na zelo lepem kraju, prodam. Aljaževa št. 8, Ljubljana. (p) Uradniška zadruga kupi več stavbnih parcel brez posredovalca. Plača takoj v gotovini. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Parcela« št. 6349. (p) Nova hiša 5 minut od postaje Domžal, naprodaj. Cena Din 37.000. Naslov v upravi »Slovenca« it 6402. (p) Otomane od 430 Rta naprej in vs« druge tapetniške izdelke po najnižjih cenah pri D o 1 n i č a r v St. Vidu nad Ljubljano (nasproti cerkve). (t) Dvostanovanjsko hišo blizu postaje Sevnica — poceni proda Colner Ed., Šmarje 19, Sevnica. (p) Dvodružinska hišica ■ vsemi pritiklinami ter vrtom in njivo, na zelo lepi točki v trgu na biv-4em Spod. Štajerskem -naprodaj. Naalov v upravi »Slov.« pod št. 6171, (p) Posestvo 12 bralpjr, nova hiša, v bližini večjega industrij-»kaga središča Dolenjske, naprodaj za 22.000 Din proti gotovini Naslov v opravi »Slovenca« pod «. 6189. (p) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN Ljubliana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste ori gostilni Možina. Moderno pohištvo v veliki izberi, po najnižjih cenab — dobite pri Andlovic, Komenskega ul. št. 34. (š) Češnjeva spalnica elegantna, naprodaj pri mizarju Merharju v Sta-nežičah pri St. Vidu nad Ljubljano. (i) več vagonov nt>dim. — Ekonom. Zagreb, Kaptol br. 3. » S Mm zlato, zlato zoi*ovfe ln srebrne krone Majhni papigi modra in zelena, »ta odleteli 31. maja. - Pošten najditelj naj ju vrne na Aleksandrovo cesto 2-TV. Adlešič Vera. (e) Brivec Pirih Franc, prosim, da mi javiš svoj naslov. Stanko Kralj, brivec, Maribor, Meljska 1. Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta itev. M Telefon 33-13. kupujem do najvišjih ^dnevnih cenab A. KAJFEŽ urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Poenemalnike brzoparflnlke - na obročno odplačilo pri »Tehna« v Ljubljani, Mestni trg 25, Sprejemamo potnike! (B Za birmo najlepia primerna darila: ročne torbice, denarnic«, kovčeg« — kupite pri Kravosu. Maribor. Aleksandrova št 13. Pri Tičkn na Gričku sprejmemo abonente na prvovrstno domačo hrano Vsakovrstno Visokopritlično hišo novo, prodam zaradi dol- Pa. 10 minut od Kranja, oizve se Primskovo 84, Kranj. . (p) po na i višjih cenab ČERNE, mvelir, Liub ana Wolfova ulica št. 3. Rabljeno moško kolo dobre znamke — kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod fit. 6295. (k) Ce artv s ve/ stari proaa/uS aT motorja bi znebil se rad hri kupce* ti mnu^o priiau ^Invtniev na i mani? inseral Nogavice, rokavice ta pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje ta najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica ta Stari trg. 0) Izredno dobra ta cenena oblačila, moJh ko perilo itd. — kupit« najbolje pri Prtskerltf Sv. Petra cesta 14. Tinčkove in Tončkove prigode Krajevni šolski odbor v Zg. Šiški razpisuje za šol leto 1935-36 dobavo 250 nf suhih bukovih drv. Nabavni pogoji se dobe pri šolskem upravitelju v Zg. ŠiSki, kamor je tudi nasloviti zaprte ponudbe do 15. junija 1935. (k) Izložbeno okno kompletno, z rolo, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod it 6324. (k) Mizarski stroj rabljen, kombiniran (univerza!) kupim po primerni nizki ceni, ali da stopi lastnik stroja v družbo. Ponudbe pod šifro »Dobra prilika« it. 6385 poslati upravi »Slovenca« Maribor. „ (k) Gorila zmaga. ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. -po znatno znižanih cenah Slanho riorfanflč železnina, Resljeva cesta 3 (poleg Zmajskega mostu) vhod skozi dvoriiče. V račun vzamem tudi Hranilne knjižice Kmetske ta Ljudske pos. ljubljanske. Lep ovčjak dve leti star, dober čuvaj, naprodaj. Lončarska steza Mestna elektrarna ljubljanska proda interesentom elektromotorje za istosmerni tok 300 voltov, po celo nizkih cenah. Interesentom v Ljubljani, ki so priključeni le na istosmerni tok, nudi za zmerno mesečno odškodnino motorja na posojilo. Pojasnila daje ravnateljstvo mestna elektrarne v Ljubljani, Krekov trg »t 10-IL (H Vse kovaško orodje radi opustitve obrti poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6213._(I) Stroj za izdelovanje cementnih strešnikov s 400 ploščami v dobrem stanju se ceno proda. Karal Novak, kamnosek, St. Vid pri Ljubljani. (1) Mlatilnica znamke Hoffher-Schranz, dvojno snažilo, boben v premeru 27 eol (Schlag-lclsten), za polovično ceno naprodaj. —■ Naslov v upravi »Slovenca« Maribor »t. 1789. (1) Pozor trgovci! Prvovrsten mlin v Potisju (Bačka) sprejema v mle-tev pšenico pod najugodnejšimi pogoji. Pojasnila daje tvrdka Niklsbacher & Smrkolj v Ljubljani (r) skoraj nova, v prometnem kraju ob italijanski meji, pripravna tudi za kako trgovino ali obrt, naprodaj tudi proti knjižicam večjih domačih denarnih zavodov. - Informacije v Kmetski posojilnici ljubljanske okolic«. Medtem, ko se Je gorila borila 8 krokodilom, je Tinček skočil po palico, s katero je bil že enkrat pregnal krokodile, in hotel znova poseči v boj. Tonček pa ga je pridržal 7. besedami: »Hrani svoj poper za drugič! Saj vidiš, da mu bo gorila sama kos. Kaj pa je to zanjo — enega krokodila premagati? Toliko kot meni pohrustati sladkorčekk Gorila je zdajci napela vse sile, zgrabila krokodila, ga zavihtela po zraku in že je ... Tehtnico »Berkei« aH kake druge znamke kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Avtomatična« št. 6375. (k) Stavbeno mizar, dela vam dobavim deloma tudi na knjižice Ljudske posojilnice ljubljanske. Ponudbe na upr. Slov. pod »Solidno delo«-5878. (t) Prodam antobns 24 sedežni »Renould«, v dobrem stanju, primeren tudi za preureditev v tovornega, nosilnost 3800 kilogramov. — Naslov v upravi »Slovenca« - pod St 6211._(f) »Fiat« 501 M novo limuzino ta nove gume poceni prodam ali zamenjam za blago. — Rojtaa, Šiška 50. (f) Cheurolet dobro ohranjen, poceni naprodaj. Garaža Lojze, f Motorno kolo dobro ohranjeno prodani ra 2400 Din. Vprašati pri Silovšek, Velenje. (1) Avto majhna poraba bencina, prodam za 6000 Din. — Hojnik, Maribor, Aleksan- 4odroce Klavir prvovrsten, inozemski, angleške mehanike, zavoljo opustitve trgovine z glasbili — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod it 6064. (g) odOm. ,0» od Din. 09.-V* 13«.; Otroški voziček globok, ponikljan. dobro ohranjen — prodam. Ilir-ska 27, pritličje. (1) Apno prvovrstno, zamenjam z« opeko, »udi staro ali tra-verze. Nnistav » uprava •Slovenca« pod it 6378. kakor nogometna žoga »frčal po zraku in treščil r. glavo oh breg. Oorila je na ves glas zakričala od zmagoslavja in nato mirno, kakor da se m zgodilo ničesar, ori lomastita nazaj v """ibfr malih oglasov, o katerih gre glas po Sloveniji, da imajo vselej najpopolnejši nspeh. — Mali oglasi v »Slovencu« so najcenejša in najuspešnejša reklama za vsako stroko trgovine in obrti. Damske torbice, aktovke nahrbtnike, denarnice, potovalne kov-čege i.t.d. dobite najceneje pri tvrdki franc Ertavec, trgovina usnja Ljubljana, Stari irg 18 OtroSki voziček športni, poceni prodam. -Naslov r upravi »Slov.« pod St. 6358. (1) Vehun mor, bel, krasno z zlatom vezan, prodam aH namenjam za vsakovrstne starinske predmete: kipe, lestence, stare mašne pla-iče, mahilje Hd. Tizian, S«. Petra cesta i. (I) Prodam OKvijakri stroj z 12 vre-teai, in pletflni stroj št 3)4/80. Informacije daje: »Mela«, Tyrševa 20. (1) Mizarji! Okovje za stavbe in pohištvo, klej itd. izberete na|ceneje, tudi na knjižice, pri »Jeklo«, Stari trg Prima kvargeljni 60 komadov 18 Din. Preprodaj alci rabat. L Uhler, delikatesna trgovina, Maribor, Glavni trg. Malinovet pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. CiiCck originalni dobite v Cenlralni vinarni v Ljubliani Oglejte si zalogo raznih vozov, novih m malo rabljenih. — Kupite jih po nizki ceni v Kolodvorski tdici 25. P) Šivalni stroj ženski, Singer, skoraj nov - naprodaj za 2250 Din. Marija Sagadin, Ob Ljubljanici 101, Štepanjavas. Šivalni stroj dobro ohranjen, poceni naprodai. Zabjak 10. (1) Cenena birmanska darila i* zlata »n srebra dobite pri znanem zlatarju A. Stnmpf Maribor, KoroSka ccsta 8 Obiščite me in boste te prepričali! Cenena birmanska darila dobite pri urarjn Kanarčke vrvivce (rollerje), dobre pevce -nudim. - Franc Golob, Hran iin tika cesta 8, Ljubljana_U) Oleandre in aspidistre dobite na vrtu učiteljišča, Resljeva 10, Ljubljana. 0) Kolesa od 1. do 10. junija znižane cene S. Rebolj & Drug Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 in Velesejem paviljon H, zunaj. Lepo košnjo (rctčizkomft detelja) ob Tyrl«vt cesti — prodam. Vprašati: Etnspielerjeva 9t 23, Bežigrad-_01 Vrtne stole ■toČtJive, po 20 in 22 Din - proda Tribuč, Glince, Tržaška 6, teleion 26-05. Prodam tri oleandre visok« 220—240 cm. Na-»lov: Kamnik, Graben 25. Boben k orkestru naprodaj. - Pavla Weis, pri g. Kunaver, Sv. Križ pri Ljubljani. (1) Kanarčke-harcarje iz rodu, kateri je bil že večkrat odlikovan na tuk. in inozemskih razstavah, prodam. Cena samcu od 100 Din naprej. - Nadov v upravi »Slovenca« pod žt. 6286._(1) Kopalna kad dvostenska, ugodno naprodaj. Naslov v iir>ravi »Slov.« pod št. 6283. (I) Športni čoln naprodaj. — J. Mostar, Ižanska c. 114, Ljubljana. Čevljar, šivalni stroj v najboljšem stanju, ir harmonika - naprodai-Vel, čolnarska 20. (I) Razne kočije, hrek in tovorne vozove ugodno prodam. Erjavčeva cesta 9. (1) Velika izbera SVILE v vseh modnih barvah, gladka in rzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo Pri »Škofu« Ljubljana Maribor Siomšekov trg 5 Kdor se sklicuje na ta oglas, dobi 5"/„ popusta I Manulakturo v veliki izberi za pomlad in poletje nudi ugodno (drž. uradnikom tudi na obroke) — OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO Tyrševa 29 (hiša Gospodarske zveze) Sukno za društvene kroje in ostalo manufakturo nudimo na prepis hranilnih knjižic članic Zadružne zveze Tehnična pisarna inž. Borštnar Ognjeslav poobl. civ. strojni mženier, Ljubljana — Pražakova 8/1 vrfi vse strojno-inženierske posle ter dobavlja vse vrste strojev, predvsem vodne turbine tMaJČi xxj£a&i čfflcv&nciL zajamejo najpopolnfjii ujpeh Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesla 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030. Šivalni stroj pogrezljiv, fin, par mesecev rabljen, poceni prodam. Kladezna 26. (1) Krava s prvim teletom, dobra, montafonka, naprodaj. — Florjanska 20. (1) Rabljeno kolesa, ženska in moška, otroške vozičke, šivalne stroje in vsakovrstne druge dobro ohranjene predmete - poceni kupite pri »PROMET« LJubljana Napoleonov trg H. 7 (nasproti križevn. cerkve.) Šivalni stroj za usnje (flaherca), nov -naprodaj pri Jugo - avto, Tyrševa 36.__H) Gospodinje! 5 do 6 Din Vas slane 1 kg domačega pralnega mila? če ga kuhate z milnim ekstraktom »Ruha« po najnoveišem navodilu, ki ga dobite brezplačno v drogeriji R. HAFNER Ljubljana VII, Celovška 61 Kolesa otroški in igračni vozički najnovejših modelov, so razstavljeni na velesejmu v paviljonu J, zunaj, pri glavnem vhodu, desno. Razstavljeni so tudi v trgovini na Karlovški cesti št. 4. — Velika izbera, konkurenčne cene. »Tribuna«, F. Batjel, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška e. 4. Ir. vanredno dober HRUŠOUEC in JABOLČNIH večjo množino, ima nO prOtfOl Podružnica Kmet. druibe št. Ilj v Slov. goricah. Oddaja tudi v manjših količinah. -— Pojasnila daje: FRANJO THALER, načelnik Lepobarvasfohlago po 4 do 5 Din meter se dobi v Trpinovem bazarja, Maribor, Vetrinfska 15 Krasno ležeče posestvo na jugovzhodnem obronku Pohorja, izborna vinska lega, velika stanovanjska hiša m gospodarska poslopja, dobro vpeljano mešano gospodarstvo, radi preselitve prodam tudi za knjižice ali zamenjam za hišico z vrtom na periferiji Ljubljane ali Zagreba. Vprašati pod »Idealno letovišče« pri upravi »Slovenca« Maribor. Kurja očesa - Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hm|ak, lekarnar, Sisak Varajte n potvorb! Zaščitni znak Natvedo zalogo domskih, dekliških ln otroških poletnih oblek t Ljubliani le brezdfomno pri Sv. 9etra cesta štev. SQ 9. J. Soričar, Din 55'— naprej in sicer se Vara nudi: Moderna perilne obleka že od . . Boljše iz rips«, krepo, popllna od . Najmodernejše iz raznih modnih artiklov od . 120"— . Veliku izbira športnih In modnih kril In bluz, rujave In črne halje, damske predpasnike od priprostih do najfinejših, igralne oblekce, bele oblekce ze blrmanke I. i. d. Lastni izdelki. Prvovrsten kroj. Fina izdelava. — Oglejte si naše Izložbe kakor hidi zalogo brezobvezno. Cisto in tneino belo Vam napravi čopi: t splošno zadovoljivo, ki g« Uup te pri Šimenc hinko Resljeva c. 2 pri Zmajskem mostu. Pravkar Izšlo! P. J. Walser O. S. B. Večna Molite v pred Jezusom v Zakram entu ljubezni DESETI NATIS Strani 624. — Cena vezani knjigi z rdečo obrezo Din 44*—. Da je ta knjiga izšla pri nas dozdaj d desetih izdajah, zgovorno priča o njeni priljubljenosti. V zadnjem mesecu pred evharističnim kongresom naj se krog prijateljev le knjige še mogočno razširil Knjiga Je tiskana s precej debelim tiskom, zato je cena v primeri s staro izdajo z debelim tiskom mnogo nlijal Jugoslovanska knjigarna Ljubljana, Pred Škofijo Mehka drva 120 m' iz 1 m dolgih krajnikov - proda Pucelj Jože, Goriča vas pri Rib- ci. 0) Trepalnice - obrvi dob« bajno rast s pomoč}« pre- VaJT . parata »AZIJSKT SOK«. Obrvi postanejo goste; trepalnice dolge " "C* in svilene. Din 40*—. »WIBItA« N^ ^ ima iste iastnoRti, obenem pa jih ^V potemni. Din 50"-.»BLISKI SJAJ« * daje očem ognjevitost, svežino in polnost israza pa »DIAMANT«. Zajamčeno neškodljivo! Din M"-. Za rast las in proti prhljaja Je nenadkriljiv »BALZAM«. Din SST-. Originale SCHROEDER-8CHENKE razpošilja »Omnia«, oddelek J/T, Zagreb, Gundnllčeva jem PoStnina pri plačila v naprej Din T—, pri povzetja Din 14-. Zahtevajte brezplačen Ilustriran cenik. 8 Elektromotor (dinamo) istosmerni tok, % ks, proda za 370 Din Rakovnik, Ljubljana. (1) Najlepša darila za birmance dobite v veliki izbiri pri ). Karlo, torbarstvo, Maribor, Svobode 6. Ročni šivalni stroj (Singer) naprodaj. Streli-ška ulica 2. (1) Prodam starin, a v bo Naslov v trgovini Remec, Poljanska cesta 13. (1) .i i ■ « OtroSki voziček globok, priprost dobro ohranjen, ugodno naprodaj. BorStnfkov trg »t 1, II. nadstr. desno. (i) Košnja nemške detelje te odda na Sv. Petra cesti 81. (1) ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA« I« da se odločile in si nabavite Praporček asa Marijin vrtec! Po najnovejših načrtih, lično In okusno, po najnižjih cenah) Popravila zastav. Prenovljenje nastavkov Maierijal za izdelavo narodnih noš -Pristno zlalo za vezenje Kravate za dečke in mladeniče ia Evharistični kongres SLOGA" Bogata Izbiral Najnižje cenel LJubljana - Tyrševa (Dunajska) cesta 17 Obiskovalci velesejma Radovedne! Kjerkoli se gnetejo ljudje pred stojnico, tam mora biti tudi on zraven. Brezobzirno odstrani ▼te, ki so mu napoti, ko pa pride do razstavljenega blaga, opazi, da ga prav nič ne zanima. Rav-notako odiHči»o kakor je priSel, nastopi tudi pot nazaj in napade drugo stojnico. Joj, če kje dela zastonj kakšne poskušnje. Tam je »talen gost m as oglasi točno vsako nro, da nekaj pokusi. Pni tem mu je vseeno, kaj je, kocke za juho, kakao, marmelada, vse povprek, saj nič ne stane. Dolgočasne?. Dostojanstveno gre počasi in vzdržljivo k po« samezmim razstavljalcem. Hladno gTe njegov pogled od razstavljenega blaga do razstavljaJca. V kateremkoli oddelku se nahaja, mu je vseeno. Saj vendar noče ničesar kupiti, rabi pa tudi ničesar, toda smatra za svojo dolžnost, da vse vidi in s« obenem neznansko dolgočasi. Zbiralec Zbiralec jc večinoma ženskega spola. Preden n« odnese s sebo>j domov 5 kilogramov prospektov, barva ali stroka mu je postranska stvar, nima niti miru niti počitka. Človek ima občutek, kakor da je te lj-udi najela papirna industrija. Kritik Za svojo glavno nalog« smatra, da gre od razstavnega prostora do razstavnega prostora in da poučuj« razstavljalce, kaj naj bi prinesli na razstavo in po katerih cenah bi morali prodajati. Ker bi že itak nič ne kupiJ, ne Škoduje, če niso njegovih nasvetov poznali že pred velesejmom. Vsak ga vidi rad — ko gre. Bonvivant Drži no redko priliko. Oglejte si naSe izložbe! T IVAH Kamgarn obleka Cena Din 790 — 158 — mani I 20% sedaj Din I__ 632- TIVAR OBLEKE Pridite! Preprlčafte se! ZA POLETJE nudimo vsakovrstno mami 1'akturno blago v veliki izbiri, po skrajno nizkih cenali kakor: Engl. Crepn....................Din S50 Poldelen 75 cm....................» 7 50 Creppe Marucaine........> 32 — Creppe de Chine vse barve .... > 24' — Burett 140 cm......................> 42— Brisače .............L>in 450 Zavese trodelne....................> 65'— liradl za madrace..................> 19"— Kuhinjske brisače........> 4*50 Creppe Georgette čistu svila ... > 40'— Kontenina Sifon . . . Sifon la . Lastni izdelki belega blagu: .....Din 4'— Kontenina za rjuhe, 150cm ..... » 6"— Belo za rjuhe 150 cm . . ..... > 9 — Za kapne. 180 cm..... Pri celem komadu poseben popust. Din 12-» 17-» 2450 NARODNI MAGACIN SPLOŠNA TEKSTILNA O. D. L|ubl|ana, Mestni trg 17 molitvenike, rožne vence, trak6ve, mirtine venčke, ročne torbice, denar ice in najraznovrstnejša darila dobite najceneje pri • H.NItman - Ljubljana - gg"arle,a 2 NAZNANILO! Cenjenim obiskovalcem Ljubljanskega velesejma naznanjam, da sem prevzel VELE§E)MSKO RESTAVRACIJO kjer bom točil samo prvovrstna, pristna štajerska in dolenjska vina. Postregel bom cenj. občinstvu z dobro domačo meščansko kuhinjo, razen tega pa še s speclalitelo: Prislne kranjske klobase in pečenice. Praslckun piscanci na ražnju. Čevapčlči, rainlči In beogr. pečenica. Vino in jeslvine po zelo zmernih cenah. - Postrežba prvovrstna. Vsak večer koncert vojaške godbe 40. pešpolka. — V dancingu vsak večer zabava. — Vedno sveže pivo in jzborna turška kava. Za prijazen obisk se priporoča Franc Rozman restavra£er 42 Dolores Vieser PEVCEK Ljubezenska zoodba nilade duke Vas srečen teče Ivan zraven patra. Za patra Bernardina bi šel prav do — do Varšave in še dlje. Žareči od občudovanja mu božajo pogledi duhovnika. Kako vzvišeno in silno ti meri korake-, kako junaško mu zre oko, kako stroga so mu usta! Da, videti je kakor svetniki Saj je tudi. Vsi pravijo. Ah, in kadar pridiga in mu doni lepi, globoki glas po cerkvi in mu goreča beseda ogreva srca vsem, je to nekaj čudovitega! Pa Ivan ve še več. Videl je v žagradu, kako je pater Bernardin ponižen in pokoren, služabnik vsem! In pri blagoslovu je videl nekoč na njegovem obrazu svetlobo, ki je bila svetlejša kakor samo odsev od zlate inonštrance. — Njegovo ime izgovarjajo ubogi in žalostni. In dečko često ne more prav razumeti, kako da ta sveli mož z njim tako ljubeznjivo potrpi in govori z njim, skoraj kakor da je že sobrat — in to, da ga ima rad! To bere jasno duhovniku iz očesa, da z njim ne potrpi samo, ker se mu smili, ampak da ga ljubi. Srce dečku visoko zavalovi. Rad bi potisnil svojo roko v krepko menihovo, pa si ne upa. Frančiškan pač opazi zanesenost v obrazu dečkovem. Malce toplo mu postane pri srcu. Nato reče — in oči mu iro tja preko malega prijatelja v daljnjo deželo: >Ivan, kadar bi rad kaj povedal, povej vselej povsem zaupljivo. Morda pride kaj kmalu čas, ko ti ne bom mogel pomagati drugače, kakor da bom molil zate.< Kaj neki misli? Ivan bi rad vprašai. Toda tesna bo jaz« n mu zapira U3ta. Mora biti pač kaj velikega, svetega, težkega. Sonce stoji na sinjem nebu in trop lahnih, belih oblakov se podi v južnem vetru. Na Grobniškem polju leži še sneg, toda ceste in pota se že rišejo globoko in črno v belo, tajajočo se ravan. Grmovje ima rdeče šib je. Pomlad se je zbudila za Karavankami in pošilja Bogu nežne pozdrave drugega za drugim. Ivan stopa čilo. Veseli ga, da more spet tako prav na široko korakati, in svet se mu zdi tako širen in lep. Očeta seveda ni z njim in gosli ležijo doma v pevski sobi. Pa kar ga lako osrečuje, krha tudi hrepenenju ostrino: Bog je in ujegova ljubezen, ki sije iz sonca, ki ga poljublja v vetru in ga vabi iz daljave. Stari dvor se pokaže. Lepa cerkev, ponosna graščina na hribu se bleščila v soncu. Ivan se potiplje po pismu. Da, tukaj ga ima, lepo zavito, prav nič strto. Polahko se cesta vzdiguje. Ivan si začne urejati, kar mu je naročil pater Bernardin. Cuj — lovski rog! Ostro in rezko buče glasovi. In skoraj prav ta trenotek zapojo podkve za dečkom semkaj po cesti. Pisan jezdec divja naprej, da brizga blato v veje dreves. Na vse grlo vpije: >_ — milost — — Egge—e—e—r—k Gori na cestnem ovinku skoraj podere b konjem starega kmečkega mo-žička. In glej, že prihajajo: zeleni lovci in sluge v pisanih služabniških oblekah — divja tropa psov — konji rezgetajo, — hlapci vpijejo. Živo lisico peljejo v kletki. Obupno kaže lepa žival zobe in se divje zaganja v rešetko svoje ječe. Ivan stopi nehotoma korak bliže. Hrrr — krvosledni pes skoči vanj in že zgrabi z zobmi Ivana za nogo. Bliskoma zgrabi fantič žival za golt, jo krepko oplazi po ušesih, »ti — bestiak Za-j mahne z ujo l6r jo vrže od bSud. Nekdo od lovcev ga nahruli. »Ujčdati se ne datnk reče Ivan še mirno, toda v oči mu sili jeza. >Ti ušivec ti, te bom jaz naučil, pretepati visoke, grofovske lovske pse k vpije hlapec. Drugi pa mu zašepeta: >Le kar cmeri se, dobiš denar za bolečino k »Menim se za denar,« zapiha fantič in stisne pest, »naj si zanj kupi grof torbo in naj jo dene psu na gobec! Ampak ujčdati se ne dam k Služabniki se mahoma globoko priklonijo — pa ne Ivanu, temveč dvema plemenitima jezdecema, ki sedita na prelepih vrancih. >2eli?< reče Ivanu starejši gospod, svetlih plavili las in v najlepših letih. Ivan okrene k njemu od jeze žareči obraz. Ah, to je grof — prav! Kljubovalno in iska-joč besed zapiči oči v oholi, bledi obraz pod lovskim klobukom, z dragulji okrašenim. »No?< »Pes me je ujedel, gospod grof. in sem ga zato udaril, pa je ta-le hlapec tu-le zarežal name I« Grof ga vprašujoče pogleda. Mladi gospod ob njegovi strani se namuzne. »Kaj išče tu? Tu ni prosta pot.« »Gospodu grofu sem —,< — »Vaši visoki grofovski milosti!!!« mu zašepeta nekdo za hrbtom — »pismo prinesel.« Ozka roka v privihani rokavici poseže doli. Toda o groza! pismo — kje je pismo? V blatu leži — pečat je pomandrau — nak, lakega ne more dati gospodu. Ne vedoč, kaj hi. vrti mokri papir po rokah. Gospod grof zaviha tenki dolgi nos in namrdne ustnice. Roka mu lei' /d s v naj že spet na vaje tu. > « 'rt •te E N w "S 3 c •ui rt ST a rt Sj "II rt c n .h! «1 9» U. C/J S rt tn H rt > O . — U) c -r o B s c 3 O ft. 6 s «8 O «ft cti c a o B > -n « C C ' Vo ^ > 5 G n: e n 3 .E oa r> 4) m C O i 3 E o C 4> •N O e S o o. 41 N C/5 5 E 4) U a o iS a ^ jffj Narodne avbe za manifestacije na'svečanejši izraz — izdeluje in prenovi modhtka SLABINA MARIJA Gosposka 5 — Ljubljana DROETKER^v VANILINOV SLADKOR 9.-24. junija Sijajna trgovska razstava treh beneških provinc »Venezia Enganea«, »Venezia Tridentina« & »Venezia Giulia« ter Podonavja NAROČITE POTNE OLAJŠAVE. Ženske jopice po Din 24'— dobite v Trpinovem bazarju Maribor, Vetrinjska ulica 15 BANKA BARUCH 11, RUE AUBER PARIŠ (9°) Telef.: Opžra 98-15 — Telef.: Opžra 98-16 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 9 11 kg Din 6 50 in 8 — Kemično čiščeno perje 1 kg Din 16 — in 20'— skub-ljeno gosje perje 1 kg 36"-, polpuh Din 100'—, sivi puh Din 80" , bel puh Din 150'—, polnjene blazine 60x80 cm od Din 22'—, polnjene pernice od Din 87'—. Inlet, platno in odeje. Vzorci brezplačno pri: ..POSTELJfNA", Zagreb, Ilica 76 zn žimnlce In za vso drugo mehko opremo, izdelano lako, da odgovarja vsem higijenskfm zahtevam, kupile v vsaki količini in kakovosti, najceneje samo pri največji in najstarejši tvrdki ZIMO J. KNiriC, tovarna za žimo, SlraŽIŠČC pri Kranju Telelon interurban štev. 2 Na Hnbijanshem velcsetmu paviljon ,f'l Cene reklamne t Važno za hišne posestnike in c erkvene konkurenčne odbore! Vse strelovodne naprave Vam preizkusi ter eventualne napak« popravi po konkurenčni c