Pod Lipo. Podučivni in vgodni pogovori. (IgliS ni mnogi kinetje stopijo pred Lgubomirovo hišo in se pogovarjajo.) Iglič. Jaz sem danes spet celo srečen, da ao nas g. Ljubomir spet k sebi povabili, skoraj dva mesece že nismo bili skupaj to je za nie bil večni čas. Semenko. Za vas že, ali mi kmetje smo imeli zdaj ztnirom mnogo opraviti na polju, senokošah, vrtih in zadnji čas posebno v vinogradih, nam je tedaj ta čas bitro pretekel. Tudi Ljubomir imajo posestvo in tedaj so zdaj tudi mnogo opraviti imeli. Moram vendar odkritosrčao reči, da sem vsako nedeljo mislil na naše vgodne pogovore in da sem že komaj pričakal povabila g. Ljuboruira. Ljubotnir (stopi iz hiše vsi ga prav srcno pozdravijo on ravno tako odzdravlja in poda vsakemu roko). Dober dan moji dragi prijatelji, dolg fcas se nismo že zbrali, pa ne zamerite mi zato in bodite prepričani, da bi Vaa bil gotovo k sebi pozval, če bi le bil malo časa iruel; ali imel sem preveč prav važnib poslov. Bodite vendar prepričani, da sem vsak dan na Vas mislil. Zdaj pa si vsedimo spet pod lipo, saj je morebiti za letos zadnji krat, ker zinia je že pred dvermi. (Vsi se vsedejo pod lipo okoli kamnene mize.) Ljuboaiir. 0 čem bomo danas naj prej govorili, gradiva imaruo prek in prek zadosti, samo recite o čem? Iglič. Prosimo Vas, pripovedajte aam nekaj o našem deželaem zboru, o sloveaskih taborib, o aaših bratib na Českem, Polskem, Moravakem, Hrvaškeia, Ogerskera, kaj se godi aa Špaajolskem, kaj dela Napoleoa, Bismark, Viktor — Ljubonair (mu segne o besedo). Počasu, počasu! ljubi Iglič, če bi o vsem tem bodili govorit bi morali celi raesee pod lipo sedeti to pa bi ae bilo aaj bolj vgodao. Žalec. Iglič preveč zahteva to je sicer res, ali odkritosrčao Vaai povem, da maaje aobea izraed aas zahteval ae bi, ker bi o vsera tem radi aekaj izvedeli, pa ae zaaierite nam zato ia govorite o tem, kar je za aas aaj bolj koristao vedeti. L j a b o m i r. Začaimo tedaj pri aašeai deželaem zboru. Upam veadar, da ate vai čteli v aašib časaikib, kar se je lamo godilo ia kako so se aaši poslaaci prav dobro obaašali ia jaaački zabtevali aaše aarodae pravice, tudi ste čteli da ves trud aašib poslaacev je bil celo zaetoaj. Volitva aemškega poslaaca se je odobrila aašega pa zavrgla, če ravao je oaa iaiela tadi veliko aapak. V viaorejski šoli v Mariborn bo ačai jezik aemški, če ravao so aaši poslaaci dokazali, da imamo pravico zahtevati 8loveasko tako šolo ia da se v nemški šoli aaši faatje ae bodo maogo aaučili. Ravaotelja za to šolo pa hočejo celo iz poreaske Prusije privleči ia ta bi 8e moral tudi 8loveB.ski učiti — v 50 letih še tadi Be bo aič zaal. — Na aaši lastai zemlji ia za aaae deaarje nam vstoaovljajo aeraške šole. — Naai poalaaci aaj zahtevajo karkoli bočejo, aič ae dobijo, zatoraj so vložili zaaao iaterpelacijo do cesarskega Bamestaika, da bi vlada naj gledala aa to, da se vpelje popolaa ravaopravaost tudi za nas Sloveace Ba Štajarskera, kak odgovor so dobili, ste tudi v casaikib eteli. — Zatoraj pa sta gg. Hermaa ia Vošujak v zadaji seji odkrito izrekla, da se štajarski Sloveaci uiorajo od Neracev ločiti ia združiti z drugiaii Sloveaci v edao sloveaskokroaoviao, to isto se je izreklo tadi v taboru v Ž a 1 c a ia posebao jasao v taborti v Šempasa pri Gorici. Iglič. Ali pri adresiai debati pa sta aaaa poslaaca veadar strašao posekala Beoiške liberalce. Semenko. Da, da, posebao prvi daa, ali drugi daa so Nemci vse svoje tako imeaovaBe prrevelike govoraike, proti Bjima poslali ia Iglič (mu segne v besedo). Ia vai skupaj aaših veadar Biso pobili, 6eje ravao k sledajemu Rechbauerg. Hermana že celo oaebao aapadal. Ljubomir. Res je, pri tej priložaosti sta aaša poalaaca Hermau ia Vošajak zraagala ia rea prav lepo razdela vse žalostae razmere nekih aarodov v Avstriji. — Zato pa je pri koflca adresae debate deželni namestaik tudi rekel; da so ee povedale greakebesede, po kterih je padla aeaca aa obravaave deželnega zbora, ia da bi bilo boljše, če te besede ae bi došle med Ijudstvo. Pastimo vendar zdaj to in upajrao boljše čase za aaa. S e ra e a k o. Eako pa se aašita bratoai aa Českem godi ? Ljubomir. Slabo ia spet zlo slabo, tako slabo se to v zdajaih časib Be bi bilo aikdar pričakovalo. Časniki skoraj ae smejo več ziaoti o političaih stvarih, aeki celo ne smejo več izhajati, tiskovib pravd pa imajo vsi brez, koaca ia kraja, zvua tega je v Česki izjemai ataa. Senieako. Kaj pa je to izjemai staa? Iglič. Izjeaini staa poaieBi toliko, kakar prav oater nesamovolai maiški staa, v kterem se ne sme niti ziaoti aiti kreaoti. Semeako. To pa veadar ae ! Kaj ne, g. učitelj, ta staa pomeai celo kaj dragega? Ljubomir. Iglič ai daleko od črae pike zadel. Prav za prav pa pomeai izjemai staa toliko, kakor staa, v kterem je po posebaem vladineai ukazu več astavaih postav za čas odpravljenih, tako so aa Ceskem odpravljeae postava tiakova, zbiranja diuštev pod milim nebom itd. Semeako. Zakaj pa je v Česki izjemai staa? lglič. Kaj tega ne veste? Zato, ker so se pri shoda 4. oktobra pre neka okaa potrla. Semeako. Samo za to pa veadar ae, ker drugače bi morale vse dežele biti v izjemaem staaa, ker povaod se okaa terejo. Kaj pa vi rečete, g. ačitelj ? Ljabomir. Tudi zdaj je Iglič aekaj zadel, ker vlada je tadi v svojem oklicu rekla, da se je vpeljal zato izjemai staa, da se zdrži notrajai mir ia red; sicer pa so časaiki že dolgo aazaajali, da bo vlada prvo vgodao priložaost po- rabila, mogočai opoziciji Čehov proti decemberski ustavi usta zamašiti. — Semenko. Kako pa stojijo atvari aa Polskem? Ljubomir. Tako, tako. Opozicija proti decemberski ustavi je sicer raočaa ia to uzrok, da cesar ni potoval v Polsko, ali celo zediaiti se Polaki veadar ae morejo ia to je ravao jibova naj vekša aeareča bila ia je, da aamreč aiso zložai. Iglič. Kaj pa delajo Hrvati? Ljnbomir. Hrvati se pogajajo z Madžari zaatran Reke,^ iraajo svoj jezik v šolah ia uradih ia so celo mirai. Žalec. Kaj pa dela Bi8raark ia kaj Napoleoa? Ljabomir. Bismark ia Napoleoa še se zaairom dobro oborožeaa budo gledata ia zmirom se je bati, da se bodeta zdaj ia zdaj pograbila. Pravi se tadi, da je Bismark ninogo pripomogel, da je v Špaajolski puat zmagal ia daje kraljica pregaaaa, ker špaajolska kraljica je bila Napoljoaova prijateljica ia bi mu bila gotovo došla na pomoč, če bi Bismark bil Napoleoaa pograbil. Dalje se celo govori, da Bismark hoče aa špaajolaki prestol spravita za kralja ailajšega siaa Viktor Emaaaela, ki bi po tem spet bil prijatelj Pruske ia tako bi Napoleoa bil celo obdaa s aeprijatelji in Bismark bi aia lahko zapovedal, kar bi hotel. Tako se aamreč govori, ali gotovega še aič ai, mogoče že je, ker Biamarka je Napoleoa zlo aa poti. Iglič. Zakaj pa je Napoleoa Bismarku aa poti. Ljubomir. Bismark boče namreč celo Nemško pod edea klobuk spraviti, Napoleoa pa je temu nasprotnik, če se tedaj Napoleoa ae bo smel kreaoti, bo Bismark aadaljeval svoje delo, ktero je začel ia ktero po sili dovrSiti boče. Seraeako. Po tem takem, hoče tedaj Bismark, Bavarsko, Saksoaako, Badeaako in še celo aemške dežele v Avstriji iaieti ? Ljubomir. Tako je. To pa za daaes a aj bo zadosti.