Slev 109.
rtMtYS0MDieEfl!SI9l92l
L.
i Naročnina r—im
za državo SHS: ■a oelo leto naprej Dia. 120*— ia pol leta „ M h so-— m četrt leta m .. m 30-— n en mesec „ „ „ 10"—
za inozemstro:
oeloletno.....Din. 2'8-—
mesečno . , , , , M 18*—
= Sobotna lzda]a: —
T Jngoslavljt. . . Din. 15 — v Inozemstvo ... „ 35'—
Posamns Slev. 75 por.
5 Cene ln s oralom: =
Enogtolpna »stilna vrat a mali oglasi po K 4'— ln K 6 —„ veliki oglasi nad 45 mm vtJ šine po K 8 —, poslana itd. po K 12 —.
Prt večjem naročila popust.
Izhaja vsak dan lzvzemšt ponedeljka In dneva po prazniku ob 5. nri zjutraj.
Mesečna priloga; Vestnlk S K.IZ.
Poštnina idasau v Umi
__Uredništvo je t Kopitarjevi allol Stev. 8/ih.
Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma ?e ne sprejemajo. Dredn. telei. štv. 50, npravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ul.6. — Račun poštne hran. ljubljanske St. 650 sa naročnino ia št. 349 za oglase »agreb .9.011, sarajev. 7563, praške ln dunaj. 24.707
Velik dogodek.
Dočim v Genovi zbrane države niso prišle do danes niti do enega samega rezultata in se pogajanja z Rusijo nahajajo na isti točki kakor prvi dan, je bila 10. maja podpisana pogodba med Vatikanom in Rusijo. Papežev delgat, monsignor Pic-cardi, ki je ta direktna pogajanja vodil, bo lahko upravičeno rekel, da je bil edini diplomat, ki je zapustil Genovo s pozitivnim uspehom v roki.
Uspeh je tem večji, ker tej pogodbi niso stale na poti nič manjše težave nego jih imajo premagati drugi gospodje diplomati pri svojem delu. Niti za sveto stolico niti za boljševiško vlado gotovo ni bilo lahko premagati ogromno distanco, ki leži po naravi stvari in po zgodovinski tradiciji med tema dvema oblastema. Pogodba med zastopnikom papeža Pija XI. in zastopnikom Ljenina je gotovo izreden dogodek v zgodovini, ki bi ga bil marsikdo, ako bi ga bil kdo pred par leti napovedal, smatral za nekaj skoro nemogočega; na vsak način pa bi bil vsak ruski komunist z ogorčenjem odklonil misel o kakšnem sporazumu s cerkvijo.
Bili sta dve veliki gonilni sili, ki sta do tega dogovora nujno privedli. Najmočnejši činitelj je bilo pri sovjetski vladi jasno spoznanje, da so dobri odnošaji z Vatikanom z ozirom na moralno pozicijo sovjetske vlade, ki si toliko zaman prizadeva, da jo posvetne zapadne velesile priznajo, ogromnega pomena. Duhovni glavar zapadnega krščanstva je sklenil z Ru-Bijo pogodbo, ki je vsled važnosti njenega i I. člena popolnoma enakovredna tistemu \ formalnemu priznanju, ki je ob takih prilikah pri velesilah običajna ali se predpostavlja. S tem, da se je ruska vlada obvezala spoštovati svobodo vere in cerkve ter jo zakonito in praktično zajamčiti, je ustvarjeno vse, kar je potrebno za vzpo-rrtavitev rednih diplomatičnih odnošajev. Tako se utegne zgoditi, da bo Vatikan prva zapadna velesila, ki bo imela v Moskvi svojega rednega zastopnika. Koliko pa bo sovjetski vladi kot taki koristilo po-mirjenje s sveto stolico, pokaže po vsej priliki že bližnja bodočnost.
Svefi stolici niso bili pred očmi izključno samo interesi katoliških verskih občin v Rusiji nego tudi obča krščanska stvar sploh. Hotela si je v to svrho zagotoviti svobodo. Ker namreč maloštevilna in po pretežni večini poljska duhovščina y Rusiji ne more vsestransko zadostiti nalogi karitativnega delovanja med ruskim prebivalstvom, je Vatikan že pod rajnim papežem mislil na to, da bi se izposlovalo od ruske vlade dovoljenje za pripustitev katoliških redovnikov v Rusijo. Ti bi z nepolitičnim, zgolj dobrodelnim delovanjem mogli priti v neposredni stik z ruskim ljudstvom, ki je v verskem oziru izredno tolerantno. Na podlagi pravkar sklenjenega dogovora se poda v Rusiji zelo omejeno število salezijancev, jezuitov in bratov »božje besede« iz Holandije in sicer v gladujoče ozemlje; morebiti tudi redovnice.
Pri tej priliki je papež Pij XI. dosegel še veliko več in sicer za vse krščanske konfesije v Rusiji. Besedilo dotičnega člena še ni znano; da se pa z veliko verjetnostjo domnevati, da se je sovjetska vlada napram poglavarju katoliške cerkve obvezala spoštovati svobodo vseh krščanskih veroizpovedanj sploh. To je bil fakt ogromnega pomena. Papež je tu nastopil kot zaščitnik ne samo zapadne nego tudi ločene vzhodne cerkve, ki sama sebi ne more pomagati. To mora s časom roditi posledice, o katerih so doslej prijatelji zedinjenja krščanskih cerkva samo sanjali. Zahteve, naj se cerkvam vrne vse njihovo premoženje, papež ne bi bil mogel drugače doseči nego da bi bile v to svrho pritisnile na rusko vlado vse zapadne velesile, to je papež tudi storil, da poizkusi vsa možna pota. Ker pa je Vatikan tako dalekoviden, da je najbrž naprej vedel, da mu velesile spričo svoje popolne des-orientiranosti pri tej stvari ne bodo efektivno mogle pomagati, je to točko pustil zaenkrat pasti, tembolj, ker bi popolna
restitucija ogromnega premoženja pravoslavne cerkve bila združena z nepremagljivimi težavami.
Težave so bile zelo velike; iz znanega pisma Merežkovskega je tudi vidno, od katere strani so prihajale. V korist krščan-
ske stvari, cerkve in njene velike bodočnosti je sveti oče šel preko vseh političnih pomislekov. S tem si je zasigural eno naj-častnejših mest v zgodovini cerkve in krščanstva. Zlasti Slovani mu bodo za to večno hvaležni.
umrlih vojakov.
NIHČE NOČE BITI KRIV.
Belgrad, 12. maja. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne se je sestala parlamentarna en-ketna komisija za preiskavo afere bivšega vojnega ministra generala Zečeviča v prostorih vojnega ministrstva k prvi seji. Na sejo so bili pozvani načelniki generalnega štaba, vojnega administrativnega, ekonomskega, sodnega in sanitetnega oddelka. Na zahtevo komisije so načelniki obširno poročali o novačenju, prehrani in zdravstvenih razmerah v vojski. Izjavili so, da ni niti ena komanda poslala vojnemu ministru poročila, da se odrejeno novačenje ne more izvesti v celoti, in tako se je novačenje izvršilo v novembru in februarju. Načelnik sanitetnega oddelka je poročal, da bi v vojski moralo biti 430 zdravnikov, vseh skupaj pa jih je samo 120, ker beže zdravniki radi slabih plač iz vojske. Novačenje se je izvršilo pod nadzorstvom zdravnikov, ki niso bili vojaki, vsled česar so bili rekru-tirani tudi bolni ljudje. (Ta zagovor je popolnoma piškav. Op. ur.) Član enketne komisije posl. dr. Janko Šimrak je izjavil, da tiči glavni razlog, da je toliko rekrutiranih vojakov obolelo, v tem, da so morali iz svojih rojstnih krajev potovati daleč do svojih poveljstev. Vojaški oziri zahtevajo, da služi vsak vojak v svoji pokrajini, ne pa
da se pošiljajo vojaki iz gorenje Hrvatske v najslabši dobi leta in pri sedanjih slabih razmerah v Macedonijo. V posameznih slučajih se je dogajalo, da so vojaki potovali po 14 dni, da so prišli do svojih oddelkov. Vojaški strokovnjaki so priznali, da je z vojaškega stališča najbolje, da služijo vojaki v svojih pokrajinah, vendar pa je vlada odločila, da morajo biti vojaki v posameznih polkih radi političnih razlogov med seboj pomešani. Govornik je primerjal odstotek umrljivosti med vojaštvom pri nas in drugod ter je izjavil, da je navadna umrljivost 1 do iy2%, tako da bi od 87.000 vpoklicanih rekrutov smelo umreti največ 120, v resnici pa jih je umrlo 350. Pri zadnjem novačenju se je opazilo veliko pomanjkanje postelj in odej, ki se še danes nahajajo v carinarnicah, ker se vojno ministrstvo ne more pogoditi glede plačila carine. Za bolne vojake tudi ni zadostno preskrbljeno, ker je v proračunu predvideno za bolnega vojaka po 6 dinarjev na dan, medtem ko zahtevajo bolniščnice po 25 dinarjev dnevno. Sodni oddelek vojnega ministrstva ugotavlja v nekem svojem odloku od 22. februarja, da ne leži radi obolenja in smrti tolikega števila vojakov krivda na vojaških oblasteh.
Belgrad, 12. maja. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji imunitetnega odbora je bil izročen sodišču poslanec dr. Janko Šimrak, ki se je zavzel za katoliško duhovščino v južni Srbiji in katoliški episkopat proti napadom belgrajskega. tiska. Svoje-časno je namreč prinesla belgrajska »Politika« članek, v katerem ugotavlja, da je
nas.
katoliška duhovščina v Macedoniji veleiz-dajniška, da sodeluje s sovražniki in da je v zvezi s katoliškim episkopatom. Dr. Šimrak je dodal k tem vestem, da je mogla ^Politika« dobiti te informacije samo iz vladnih krogov, vsled česar je dvignil državni pravdnik proti njemu obtožbo.
odgovora.
Pariz, 12. maja. (Izv.) Oficiozna nota, 1« je bila izdana ponoči, ugotavlja, da se je v razgovoru, ki so ga imeli včeraj Lloyd George, Barthou in Schanzer, dosegel sporazum o tem, da intrasigentnost ruske boljševiške delegacije pač otežkoča nadaljevanje razpravljanj, da pa bo podkomisija, ki se sestane danes, sklenila, poslati ruski delegaciji energično spomenico, ki bo odločno obsojala rusko noto. Spomenico sestavi angleški ministrski predsednik Lloyd George.
Genova, 12. maja, (Izv.) Italijansko časopisje presoja položaj, ki ga je povzročila izročitev ruske note, z veliko rezervo.
Genova, 12. maja. (Izv.) Seja politične podkomisije, ki bi se morala vršiti danes popoldne, je bila preložena za jutri ob enajstih, da da posameznim delegacijam priložnost, stopiti v stike s svojo vlado.
Genova, 12. maja. (Izv.) Francosko stališče k ruskemu odgovoru je nastopno: Ker Francija spomenice od 2. maja ni podpisala, si pridržuje francoska delegacija popolno svobodo in ni verjetno, da bi se ona kakor tudi Belgija vmešavali v debato. Barthou bo baje stavil v podkomisiji le predlog, da se konferenca na negotov čas odgo-di. Proti sklicanju komisije izvedencev francoska delegacija ne ugovarja, vendar bo zahtevala, da se ta komisija sestane šele po zaključku genovske konference, toda ne v Genovi.
Pariz, 12. maja. (Izv.) V tukajšnjih par-mentarnih krogih menijo, da ruski odgovor zanika obveznosti, ki temelje na sklepih programa cannske konferenc©, in da je vsled tega v splošnem nesprejemljiv. Posebno pravijo, da posvetovanja o ruskih
zadevah odslej za francosko delegacijo niso dopustna, da pa se konferenca, ki ima urediti gospodarska vprašanja, ne sme prekiniti.
Pariz, 12. maja. (Izv.) Vsi listi menijo, da je ruski odgovor absolutno nesprejemljiv, in izjavljajo, da se iz tega ne razvidi nič drugega, kakor korak boljševizma v svojo obrambo. Nadaljevanja dosedanjih pogajanj ne bi moglo privesti do kakršnegakoli uspeha.
Genova, 12. maja. (I2rv.) Ko je bila objavljena ruska nota, je imel Rakovskij obširen govor, v katerem je noto pojasnjeval in med drugim izjavil: Hoteli so sovjetsko Rusijo privesti do tega, da bi zavrgla svoja načela, zlasti da bi odstopila od zakona nacionalizacije, kar je Rusija seveda odločno zavrnila. Sovjetska Rusija je stavila razne predloge, ki pa se niso mogli uveljaviti radi odpora zavezniških držav. Sovjetska Rusija se tudi nič več ne smatra vezane na svoje obljube. Obljuba, katere se bo pa na vsak način držala, je zaščita interesov malih rentnikov, ki se morajo posebno čuvati. Sovjetska Rusija je protikapitalistična, a ne nečloveška Tudi posestnikom manjših zemljišč se morajo dati posebne ugodnosti. Prav tako bodo uživali ugodnosti veliki upniki, katerih kapital bi mogel biti Rusiji kakorkoli v prid. Konferenca ni hotela rešiti ruskega problema, temveč je uveljavila doktrine. Stavila je alternativo: da ali ne. Rusija pa ni premagana država, s katero bi se moglo tako trdo govoriti. Zapad se mora Rusiji zahvaliti, da je privolila v časovni sistem reparacij, ki morejo vsak mesec povzročiti sankcije.
Pašič za brezpogojno izpraznitev tretjega pasu.
Belgrad, 12. maja. (Izv.) Min. predsednik Nikola Pašič stoji trdno na stolišču, da mora Italija najprej izpraznili tretji pas
v Dalmaciji in da je šele potem mogoče pogajati se z Italijo o gospodarskih odno-šajih.
Belgrad, 12. maja. (Izv.) Tekom današnjega dne so došle v naš zunanji urad vesti, ki govore dosti ugodno o uspehih pri pogajanjih z Italijo glede izvršitve rapall-
ske pogodbe. Po teh bi imela naša država dobiti luko Baroš, razen tega pa je tudi odstopila Italija od svojih prejšnjih zahtev, ki se tičejo pristanišča Zadra in okolice.
Genova, 12. maja. (Izv.) Včeraj so se nadaljevala pogajanja med jugoslovansko in italijansko delegacijo o rešitvi jadranskega spora. Proti večeru je bila seja v Palazzo Reale, na kateri so sklenili, naj naši in italijanski delegati skušajo danes odstraniti zadnje težkoče. Jutri bo skupna seja jugoslovanskih in italijanskih delegatov ter angleških posredovalcev.
Genova, 12. maja. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčič je izjavil, da upa, da bo imelo posredovanje angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea popoln uspeh. Vendar pa ne more biti govora o kakem pogajanju zaradi popolne izvedbe rapallske pogodbe.
Odpor proti sklenjenemu
Belgrad, 12. maja. (Izv.) Sodi se, da vprašanje o najetju zunanjega posojila še ni rešeno, ker so tekom včerajšnjega in današnjega dne nastale zapreke, ki so preprečile sklepanje posojila. V radikalnem klubu se je pojavila proti samovoljnemu postopanju vlade v tej zadevi močna opozicija, ki zahteva, naj se celo to vprašanje predloži klubom vladne večine v proučitev, da morejo izreči svoje mnenje. V radikalnem klubu se je osnoval poseben odbor, ti tretira to vprašanje.
Belgrad, 12. maa. (Izv.) Danes dopoldne so dospeli v Belgrad zastopniki bančnega sindikata, ki je pripravljen dati naši državi posojilo. Prišli so semkaj, da zaključijo pogajanja o posojilu. Takoj po svojem prihodu so posetili finančnega ministra dr. Kumanudija in so imeli z njim daljšo konferenco. Upati je, da se bo že jutri vedelo, ali se zastopniki sindikata strinjajo s proti-predlogi naše vlade.
Zadruge oproščene taks.
Belgrad, 12. maja. (Izv.) Danes popoldne je nadaljeval finančni odbor svojo sejo. Na dnevnem redu je bila razprava o finančnem zakonu. Zastopnik Jugoslovanskega kluba je stavil nastopne predloge: 1. Invalidski davek naj se ne plača od davka na dohodke. 2. Invalidski davek naj se ne plača od hranilnih vlog, ki ne presegajo 100 dinarjev. 3. Čl. 95 zadružnega zakona za Srbijo, po katerem so zadruge oproščene plačevanja taks, naj se raztegne na vso državo. 4. Zadružne zveze naj se oproste plačevanja poštnih pristojbin za navadna in priporočena pisma ter za vrednostne po-šiljatve. — Drugi in tretji predlog sta bila sprejeta, prvi je bil odklonjen, ker so mu nasprotovale vladne stranke, odklonjen je bil istotako tudi četrti predlog, ker je proti njemu odločno nastopil minister za pošto' in brzojav.
Volitev se boje.
Belgrad, 12. maja. (Izv.) Belgrajski večerni listi poročajo, da je v vladnih krogih nastal nesporazum radi volivnega zakona. Kakor znano, je na snočni seji, ki je trajali od 9 .do 12. ure, sprejel ministrski svet zakonski predlog o volitvi poslancev. Po tem predlogu kandidirajo nosilci list v celem volivnem okraju, ostali zastopniki pa v, okrajih, iz katerih obstoja županija. Ta zakonski predlog je naletel na današnji seji demokratskega kluba na ostro opozicijo. Radikalci sodijo, da je to postopanje demokratov samo manever, da bi se čimbolj zavleklo sprejetje volivnega zakona in tako tudi volitve same.
Protič proti vladnemu oktroa.
Belgrad, 12. maja. (Izv.) V današnjem »Radikalu« objavlja Stojan Protič članek pod naslovom »Srijem, Krk i Kastav«, v. katerem očita vladi, da je sprejela tako stilizacijo ustave, da se Srem ne more odcepiti od Hrvatske in Slavonije in da se Hrvatski in Slavoniji ne moreta pripojiti Krk in Kastavščina. Protič pravi, da se mora to vprašanje rešiti z revizijo ustave in da vlada, ki je oktroirala zakon o razdelitvi države na oblasti, nima pravice predložiti posebnega predloga za izpre-membo tega okroaja, ker je to proti ustavi.
Btrrm 2.
ZVENEČ, Hitrih. "SBJff 1922.

PRORAČUN PROMETNEGA MINISTRA
Belgrad, 12. maja. (Izv. Delo v finančnem odboru se je približalo svojemu zaključku. Danes je bil na dnevnem redu proračun ministra za promet. Referent je v svojem poročilu trdil, da je vlada predložila prvotno proračun, ki ni bil stvaren ier so bile posamezne postavke popolnoma fiktivne. Ministrstvo za promet je izdelalo ji o v stvaren proračun, ki izkazuje 2,300 milijonov izdatkov, torej 1,500 milijonov več kakor v prvotnem predlogu. Minister za .promet je predložil na seji obširen ekspo-ze, v katerem izjavlja, da so mu te vsote potrebne za popravo lokomotiv in vagonov ter za izvršitev obveznosti napram osebju. Finančni minister je odgovoril, da bo proučil ta predlog ter predložil v ponedeljek definitiven odgovor. Člani vladnih strank so kritizirali gospodarstvo v ministrstvu za promet ter strankarsko politiko, lei se vodi v njem, in zahtevali, naj se v bodoče nastavljajo samo uradniki, ld so strokovnjaki. Razprava o proračunu ministrstva za promet se bo nadaljevala v ponedeljek ter bodo ob tej priliki zavzeli svoje stališče tudi člani Jugoslovanskega kluba.
BUNJEVCI IN »GLASBENA MATICA«.
Belgrad, 12. maja. (Izv.) Subotiški bu-njevski krogi so nezadovoljni, ker prihaja slovenska »Glasbena Matica« v Subotico <;amo k Srbom ter je prezrla bunjevske kroge. To se smatra za politično in družabno netaktnost.
i IZ PROSVETNE STATISTIKE. . Belgrad, 12. maja. (Izv.) Po statistiki ministrstva za prosveto je v Srbiji 55 gimnazij, 2 realki in 5 privatnih gimnazij, ki imajo 29.000 učcncev. V Črni gori je 11 gimnazij s 4000. učenci, v Bački, Banatu in Baranji pa 12 gimnazij in 1 realka s 7000 uč«s»o\
PREDLOG O NEDOTAKLJIVOSTI KMET5KIH DOMOV.
Belgrad, 12. maja. (Izv.) Izvoljeni parlamentarni odbor je danes dopoldne razpravljal o zakonskem predlogu glede nedotakljivosti kmetskih domov. Kakor znano, je bil v Srbiji uveljavljen še za časa Miloša .Velikega zakon, da se gotov del kmetske zemlje ne more obremeniti s hipotečnimi posojili. Ta zakon bi se imel sedaj raztegniti na vso državo. Na današnji seji odbora je o tem obširno govoril zemljoradnik poslanec Mihajlo Avramovič, ki je naglašal, da je imel ta zakon v Srbiji mnogo slabih .posledic in da ni nikakor primerno, da se raztegne na vso državo. Debata o tem predmetu še ni zaključena in se bo nadaljevala. Sodi se pa, da bo ta predlog propadel že v parlamentarnem odboru.
VOLITVE DRŽAVNIH SVETNIKOV.
Belgrad, 12. maja. (Izv.) Zakon o državnem svetu bo sankcijoniran po kroni, nakar se bodo takoj izvedle volitve državnih svetnikov. Dvanajst državnih svetni-Jkov imenuje krona, 12 pa jih voli parlament, nakar se obojestransko odobre.
PODALJŠAN ROK.
Belgrad, 12. maja. (Izv.) Na zahtevo vlade je narodna skupščina podaljšala zakonodajnemu odboru rok za predložitev zakona o osrednji upravi do 20. t. m. Dotlej bo vlada izdelala vse podrobnosti in predložila načrt klubom v razpravo.
OMEJITEV PRISELJEVANJA V ZDRUŽ.
DRŽAVE.
Wasbington, 12, maja. (Izv.) Predsednik Zedinjenih držav je za dve leti podaljšal zakon o omejitvi priseljevanja v Zedinjene države, ki stopi v veljavo dne 30. junija. Kakor je znano, določa ta zakon, da se smejo vsako leto priseliti v Zedinjene
države od vsakega evropskega naroda le trije odstotki rojakov, ki se že nahajajo tamkaj,
* ZA POPOLNO RAZOROŽITEV. ? Rim, 12. maja. (Izv.) Iz Newyorka poročajo: Republika Čile je predlagala vsem srednje- in južno-ameriškim državam, da se skliče skupna konferenca, ki bi se posvetovala o popolni razorožitvi.	»
f* ZAROTA PROTI ZANELLI.
Reka, 12. maja. (Izv.) Fašisti so ustanovili posebno ekspcdicijsko četo 30 oseb, ki se je zarotila umoriti predsednika reške vlade Zanello.
NEMIRI NA IRSKEM.
Belfast, 12. maja. (Izv.) V mestu so zopet izbruhnili nemiri. V voz cestne železnice so vrgli bombo, pri čemer so bile štiri osebe ranjene, Maskirani ljudje so vdrli v hišo katoliške družine in ustrelili tri osebe.
fvr ^ vensfcf javnosti "
v? ' Se vedno umirajo milijoni naših bratov Rusov najstrašnejše smrti — lakote.
Svetovna vojna je naučila tudi nas, kaj sc pravi stradati in trpeti, kaj se pravi poslušati jok in prošnje dece, ki izteza zaman svoje ročice za skorjo kruha. Toda tam ne stradajo samo tako, kakor smo stradali mi — tam ob Volgi umirajo sto-tisoči gladu, tam uživajo kruh iz gnile slame, skorje in prsti, tam uživajo celo meso mrličev, samo da utešijo strašni glad. Spričo tako grozne bede ne sme ostati niti eno srce trdo in neusmiljeno, posebno še, ker vemo za vse obupne prošnje umirajočih in ker bi vsaj po svojih močeh lahko pomagali. Nihče ne sme ostati gluh za vse grozne vesti onega naroda, h kateremu smo vsi Slovani dvigali vedno z zaupanjem in s ponosom oči! Ali naj ga sedaj v nesreči zapustimo in izdamo?
Zato apelira celokupna akademska mladina na vse one, ki se zavedajo svoje človeške in slovanske dolžnosti napram trpečemu ruskemu narodu, da pomagajo in podprejo z izdatnimi prispevki akcijo za pomoč gladujočim v Rusiji.
V nedeljo, 14. maja 1922, se priredi »Ruski dan« in akademiki bodo pobirali prostovoljne prispevke po ulicah in even-tuelno tudi po hišah v Ljubljani. Toda vsakdo naj se zaveda, da akademiki ne bodo beračili miloščine, temveč da vrše le svojo sveto dolžnost, ki jo imamo vsi napram ruskemu narodu, da prosijo v imenu 37 milijonov gladujočih pomoči. Kdor le more, naj daruje večje vsote, kajti ta pomoč se nam lahko še kdaj bogato obrestuje in ruski narod ne bo pozabil, če mu pomagamo v nesreči.
Celokupna akademska mladina.
v. č.
(Dalje.)
Oblastvena skupščina.
V oblastveno skupščino bodo volila poslance posamezna okrajna glavarstva in mesta, broječa preko 5000 prebivalcev. Na vsakih 10.000 prebivalcev v okraju pride po en poslanec. Na preostanke čez 5000 prebivalcev se prideli še en mandat. Mesta pod 5000 ljudi volijo skupaj z okrajem. Po zadnjem štetju bosta imeli tedaj ljubljanska in mariborska skupščina približno po 53 poslancev. Oblastvena skupščina se voli na 4 leta. Volilno pravico
imajo vsi, ki imajo pravico voliti narodne (državno) poslance. Za poslance morejo biti izvoljeni samo oni, ki imajo pogoje za izvolitev v narodno skupščino (državni parlament) in ki so nastanjeni v oblastvu najmanj 3 leta. Narodni poslanci ne morejo biti istočasno člani oblastne skupščine.Dalje n e morejo biti člani oblastne skupščine policijski, finančni in šumarski uradniki, sodniki, uradniki agrarne reforme in uradniki oblastne samouprave. Volivno postopanje in volitev sama je skoro ista, kakor pri volitvah za narodno skupščino.
Volivni izid sc določi na sledeči način: Celokupno število oddanih glasov se deli s številom poslancev, kolikor jih jo treba izvoliti v dotičnem volivnem okraju. Dobljeno število je volivni količnik. Kandidatne liste, ki niso dobile niti dveh tretjin volivnega količnika, se pri razdelitvi članov oblastne komisije sploh ne upoštevajo. Z ostalimi listami pa se vrši obračun takole: skupno število glasov vsake liste se deli zapovrstjo s številom 1, 2, 3, 4, itd. in naposled s številom, ki odgovarja številu poslancev, kolikor jih ima dotična volivna enota (okraj) ali mesto izvoliti. Od rezultatov vseh teh delitev se vzame v končni račun toliko najvišjih kvocijentov, kolikor se ima voliti poslancev. Vsaki listi pripada toliko poslanskih mest, kolikor je bilo njenih največjih delitvenih rezultatov pri tem postopanju vzeto v končni račun. Primer: Volivni okraj ima izvoliti 5 poslancev. Svoje kandidate postavi 5 list. Vseh oddanih glasov je 9600 in sicer so dobile lista A 4800, B 2000, C 1300, Č 1100, D 400 glasov. Delimo 9600 :5 = 1920 (volivni količnik). Dve tretjini volivnega količnika je 1280. Pri razdelitvi mandatov torej stranki Č in D ne prideta nič v poštev! Ce delimo števila glasov gornjih treh list, s številom 1, 2, 3, 4 in 5, dobimo naslednji rezultat:
Lista A.
4800 :1 = 4800
4800 : 2 = 2400
4800 : 3 = 1600
4800 : 4 = 1200
4800:5= 960
lista C 1300 :1 = 1300 1300 : 2 = 650 1300 : 3 = 433 1300:4= 325 1300 : 5 = 260
Najvišja števila pri gorenjih delitvah so torej 4800, 2400, 2000, 1G00 in 1300 in sicer od liste A 4800, 2400 in 1600, od liste B 2000, od liste C 1300. Prva lista dobi torej 3 poslance, drugi dve pa vsaka po enega, listi Č in D pa nič.
Delovanje oblastne skupščine.
Oblastna skupščina se sklicuje s kraljevim ukazom na predlog ministra za notranje zadeve v glavno mesto oblasti vsa-, ko leto na dan 5. novembra na redno zasedanje.
Veliki župan more sklicati skupščino po potrebi na izredno zasedanje, toda dolžan ie to storiti na zahtevo oblastnega odbora ali ene tretjine članov oblastne skupščine.
Na izrednem zasedanju se morejo obravnavati samo stvari, radi katerih je bila skupščina sklicana. Veliki Zupan otvarja in zaključuje zasedanje v imenu kralja.
Skupščina si izvoli za celo volivno periodo predsednika, podpredsednika in tajnika ter predpisuje svoj poslovnik. Skupščina je sklepčna ob navzočnosti ene tretjine članov. Sklepa se z absolutno večino. V slučaju enakega števila glasov je smatrati predlog za odklonjen. Veliki žu-
pan in njegovi odposlanci smejo sejam
prisostvovati in govoriti.
Disciplinarne kazni so: poziv na red, odvzem besede, izključen je največ za 8 sej z izgubo dnevnic.
Noben predlog oblastne uredbe kakor tudi oblastni proračun se ne more v skupščini pretresati, preden se ni o njem posvetoval pristojni skupščinski odsek.
Skupščina je sklepajoči in nadzorni organ oblastne samouprave. Ona postavlja vse samoupravne organe, razen onih, katerih imenovanje je prepustila oblastnemu odboru. Ona izdaja oblastne uredbe o vseh zadevah svoje pristojnosti. V kolikor je za izvedbo kakega zakona o oblasti treba, sme skupščina s posebno uredbo predpisati potrebna izvršilna določila. Toda oblastne uredbe se ne morejo izdajati za vzdrževanje javnega mini, radi javne varnosti in morale. Nepokorščina napram oblastnim uredbam se kaznuje z globo od 5—300 Din ali v slučaju neiztirljivosti z zaporom do 7 dni. Ponovni prestopki se kaznujejo z globo do 1000 Din odnosno z zaporom do 14 dni.
Pravico predlagati oblastne uredbe imajo oblastni odbor in člani oblastne skupščine.
Predsednik skupščine dostavlja velikemu županu radi proglašenja naj-dalje v 5 dneh besedilo oblastne uredbe, kakor je bila v skupščini sklenjena. Veliki župan jo mora s svojim podpisom proglasiti v Uradnem listu takoj po preteku 14 dni, ako je ni zadržal. Če je veliki župan mnenja, da uredba ni utemeljena na ustavi in na zakonih, jo ima zadržati od proglašenja in t e k o m 14 d n i po prejemu poslati s svojim mišljenjem državnemu svetu v odločitev, ki mora v roku dveh mesecev izdati svojo odločbo. Ako državni svet v tem času zadeve ne reši, poslane oblastna uredba izvršna in veliki župan jo mora v teku 8 dni po preteku roka, v kolem je državni svet imel izdati svojo rešitev, proglasiti v Uradnem listu. Ravnotako se mora proglasiti uredba v roku 8 dni po dostavi rešitve državnega sveta. Oblastna uredba dobi zakonito moč 15 dni po preglašenju v Uradnem listu, razen če v uredbi sami ni določen daljši rok. (Dalje sledi.)
Uprava sodišča.
Odkar so ločili v modernih demokratičnih državah pravosodje od uprave, se je izkazalo nujno potrebno postaviti pod varstvo sodišč tudi ona prava državljanov, kft izvirajo iz razmerja državljanov do države? kot take oziroma do državno uprave. Doktrinami liberalizem je smatral, da zadostujejo tudi za to vrsto pravnega varstva tako-zvana redna sodišča, kar pa se je v praksi pokazalo kot zelo težko izvedljivo. Zato so ustanovili v vseh modernih državah posebna upravna sodišča, katerih naloga je čuvati nad tem, da upravna oblast pri izdajanju svojih naredb in ukrepov ne prekorači zakonitih mej.
Tudi za našo državo predvideva vidov-danska ustava v členih 101, 102 in 103 ustanovitev posebnih upravnih sodišč in zakonodajni odbor je v smislu omenjenih ustavnih določb predložil narodni skupščini tozadevni zakonski načrt s posebnim spremljevalnim pismom, kjer pravi, >da bo postavila organizacija upravnega sodstva našo državo v vrsto najnaprednejših držav, čim bode izvedena, kakor je v zakonskem načrtu predvideno, in bo dala državljanom jamstvo, da bo vladala tudi v razmerjih državljanov do države zakonitost, kakor vlada v privatno-pravnih odnošajih med državljani.«
Zakonitost je lepa beseda. Toda poglejmo, kako se izvaja. Komaj je bil pred
Lista B. 2000 : 1 = 2000
2000 : 2 = 1000 2000:3= 666 2000 : 4 = 500 2000 : 5 = 400
Fr. Stel&r	. - •
Zastava šentpeterskega Orla.
šentpeterski Orel dobi novo zastavo; — samo po sebi gotovo ne tako izredno dejstvo, da bi bilo treba pisati o njem. Pisati pa je treba o dejstvu, da se je našlo društvo, ki se mu je zahotelo indi-viduelne zastave, nalašč zanj zamišljene po umetnici in umetniško-obrtne izvršene. Zasnovala sta delo gospa in gospod Vurnik, izvršile so ga pa šolske sestre v Mariboru. Ni to prvo delo umet-niško-obrtnega značaja pri nas, ki se ga splača predstaviti javnosti, tudi ni to prvo tako delo omenjenega umetniškega para in tudi ne mariborskih sester. Ze kakih deset let sem prodira pri nas polagoma, čeprav pogosto preko precejšnjih zaprek, prepričanje, da je tudi umetniška obrt nekaj več kakor samo zadostilo potrebe; da je tudi ona in prav posebno še ona znak intenzivne kulture okusa in da je ravno preko nje pot do izboljšanja žalostnih umetniških razmer in povzdige splošnega okusa, ki je tako otopel tekom mašinelnega XIX. stoletja kakor nikdar poprej v zgodovini razvoja človeške kulture. Predno je našla umetnost zopet pot do ljudstva, se je po sredi XIX. Btoletja oglasil v zvezi s splošnim prodiranjem socialno r.avesti klic: Umetnost ljudstva. Pota do uresničenja tega ideala dolgo niso mogli najti, dokler sc ni vrnila umetnost z aristokratskega stališča nekega privilegiranega, v višjih sferah se mudečega delovanja človeškega duha zopet k svojemu narav-
nemu bistvu, po katerega načelu ima vselej v prvi vrsti bistvo in smoter pred očmi, potem šele okrasitev, estetsko uravnovesitev. Med prvimi je bila arhitektura, ki je nastopila to pot in ž njo v zvezi precej umetna obrt. Dajmo človeku zopet nazaj smotreno, a okusno izveden predmet vsakdanje porabe, pa smo na pravi poti, po kateri bomo približali umetnost ljudstvu in ljudstvo nji! Brez nasilja se bosta sama zopet našla; največji njih nasprotnik pa jc fabriška špekulacija. Izločiti to, pa pomenja zopet dati staro čast rokodestvu; delo, četudi ma-štnelne produkcije, naj so ne vrši nikdar samo mehanično pri popolni izločitvi oblikujočega duha in po njem vodene človeške roke.
Tudi pri nas polagoma prodira to stališče. In eden takih prvoboriteljev te smeri in najbolj delaven izvršitelj tega kulturnega načrta pri nas je zakonska dvojica Vurnik. Umetnost sc mora povrniti nazaj k delu in ne sme razlikovati med plemenitim (= umetniškim) delom in rokodelskim (= neumetniškim). Kakor hitro pa zasnuje delo kot tako, ne bo zaničeval nobenega tudi najmanjšega predmeta in ga bo z enakim vesoljem umetniško oblikoval, kot kako veliko nalogo. Arhi-tokt Vurnik je po primeru svojih velikih učiteljev v Srednji Evropi prijel za umetno obrt, da se po nji uveljavi. Posebno za cerkveno obrt, preko katere pelje pot k ljudstvu in ki je bila dolga stoletja res domena ljudske ali vsaj polljudske umetnosti (cerkveno vezenine, rezbarijo ln deloma celo slikarstvo in arhitektura). Danes le umetnik sam mogoče ne pregleda prav svojega dela. Kajti
kedor je začel z okvirji za križev pot pri sv. Petru in s knjižnimi opremami, kedor jc delal projekte za cerkvene pavamente in oltarje in celo lestence ter končuje danes najbolj individualno zasnovano zgradbo v Ljubljani, Zadružno gospodarsko banko nasproti »Unionai, ta bo težko obdržal pregled čez svoje delo, posebno če je vsak načrt vstvarjal v srcu in ga v težavni borbi z materijo porajal. Delo, kakor je šenlpelcrska /.asi a vaza Vurnika ni novost. Predhodnik so ji cela vrsta masnih orriatov; naj omenim samo ornat pri Sv. Katarini nad Ljubljano, ornat v Selcih, sijajni ornat za novomašnika P. S. J. Kobija in nekatere druge. Predhodnik ji je tudi baldahin za sv. Re-šnje Tolo pri sv. Petru v Ljubljani in nebroj drugih del, preko katerih je skupni slog dvojice Vurnik dobival vedno izrazitejše poteze. Preko stili-zacij in barvnih simfonij na bentpeterskem balda-hinu ne podaja Orlovska zaslava bistveno nič novega, pomenja pa prireditev tega načina za novo nalogo. Prapor predstavlja podolgast pravokotnik, katerega ozka stranica je pritrjena k drogu, vrh katerega se nad priprostim kovinskim vozlom, ki ga ni zasnoval Vurnik, nnhaja kovinski krog in vanj včrtan orel z razprostrtimi pevotmi in jezno kljujoč kačo, ki jo drži v krcmpljih. Prapor sam predstavlja na glavni strani, katere celo polje je obrobljeno od stilizirane trle s srčastimi listi, na belem polju slilizirano sliko sv. Janeza Evangelista, zavetnika Orlov. Sv. Janez ves v rdeči obleki, samo od kolen doli je vidna živomodra dolnja obleka, sedi s pismom preko kolon in s kretnjo pisanja.
njegova glava pa so je obrnila v inspiraciji na levo nazaj. Severni del polja ob glavi izpolnjujo stiliziran temnozelen orel z razprostrtimi krili in glavo obrnjeno s pogledom v isto smer, kamor zamaknjeno zre Evangelistovo oko. Druga stran pa ima živordeče polje obdano od enake trte kot sprednja; v sredi pa je ovalno izbočeno belo polje, v katerom se nahaja grb slovenskih barv, z zlatim križcem, nad njim pa Orel z razprostrtimi perutmi in ročki v krempljih — že udomačeni, četudi ne ravno umetniško zasnovani orlovski grb. Zc iz opisa si lahko predstavite glavne elemente te zastave. Njen učinek temelji na barvi, njenih kontrastih in harmonijah. Rdeče-modro-temnozelena ltsa na belem polju na eni — živordeče polje oklepa bel oval z grbom na drugi. Bogata poraba zlata daje enoten,o benem odličen okvir. Ta umetnost je domača, ker se prav po kmečko in rekli bi skoro surovo veseli pestrosti barv, a jo obenem izbrana, elitna, ker zna uglasiti vsa nasprotja. Je umetnost za oko, ki ga vabi in veseli, posebno kadar bol ep solnčen dan razvil prapor nad glavami mladih fantov-Orlov v strumnem koraku; je pa tudi umetnost za duha, ker jc prožeta do zadnje poteze z idejo, s pomenom, ki ga bo čitalo v bistvo organizacije posvečeno oko.
Veselo dejstvo je, da ideja umetniške obrti stop« mej ljudstvo tudi preko organizacij in pre-mošča stoletni prepad med umetnostjo in ljudstvom.
'TT-TTTT-—H

nekaj dnevi predložen zakonski načrt o upravnih sodiščih v parlamentu sprejet, smo čitali v belgrajski »Pravdi« z dne 27. aprila sledeče poročilo iz parlamenta:
»Ker je novi zakon o državnem svetu sprejet, so začeli v parlamentarnih krogih razpravljati o izvolitvi novih svetnikov. Parlament bo izvolil 24 kandidatov. Vladne skupine se bodo začele sporazumevati glede novih kandidatov še ta teden. Misli se na to, da dobe dve največji vladni skupini po 10, a na ostale, da se razdele ostala 4 mesta. Izvolitev novih svetnikov naj se izvrši tekom enega meseca.«
Ta notica zveni naravnost neverjetno in ne vsebuje nič drugega, kakor Željo, vpreči tudi upravno sodstvo, ki mora ali vsaj bi moralo biti — in je tudi povsod — tako neodvisno kot redna sodišča, pred pristranski partizanski voz.
Vidovdanska ustava določa v čl. 108: »Člane državnega sv6ta (t. j. vrhovnega upravnega sodišča) postavlja kralj na predlog ministrskega sveta in sicer na ta način: Polovico članov imenuje kralj izmed dvojnega števila članov, ki jih predlaga narodna skupščina, drugo polovico pa izvoli narodna skupščina izmed dvojnega števila, ki ga predlaga kralj.« Dalje pravi isti člen: »Za člane državnega sveta se smejo postaviti samo oni višji uradniki ali javni delavci, ki imajo fakultetno izobrazbo in 10 let državne službe ali javnega dela. Najmanj dve tretjini državnih svetnikov morata imeti diplomo o dovršeni pravni fakulteti.«
Iz besedila citirane ustavne določbe je jasno, da leži težišče vsega vprašanja v tem, koga bo predlagal kralj in koga bo predlagal parlament v imenovanje za državnega svetnika. Zdrava pamet in pravna zavest bi zahtevala, da predlagata obe stranki ne le v omenjenem členu zahtevanih dveh tretjin državnih svetnikov z diplomskim izpitom o dovršeni pravni fakulteti — po naših pojmih oni, ki nima izpitov, tudi »fa-kultetske spremen nima — ampak da tudi v ostalo tretjino pritegne kolikor mogoče veliko število upravnih strokovnjakov (morebiti odvetnikov itd.), ki stoje izven strankarskega življenja, najmanj pa parlamentarcev, ki vsi nehote plavajo več ali manj v strankarskih vodah.
Vidovdanska ustava sama pravi (člen 103), »da je državni sv6t vrhovno upravno sodišče«. V tej funkciji pa mora drž. svet nujno uživati vse atribute in garancije popolne sodnijske neodvisnosti kakor jo uživajo redna sodišča. Kako pa naj ljudstvo verjame v to »neodvisnost«, in če je tudi stokrat izrečena v zakonu, če vidi, kako namerava parlament oziroma danes odločujoče stranke uvesti tudi v to visoko kor-poracijo strankarsko pristranost?
Naša odločna zahteva gre za tem, da mora v upravi sami in v upravnem sodstvu vladati popolna nepristranost in skrajna Objektivnost. Dokler ta cilj ne bo dosežen, bo vladalo večno nezadovoljstvo z upravo med ljudstvom. Nezadovoljstvo z upravo pa je rak-rana vsakega državnega telesa. Kjer ljudstvo upravo čuti, tam je slabo. Tam ni zdravja, kakor ni zdrav noben telesni ud, če ga čutimo. Država bo konsolidirana in močna šele takrat, kadar ljudstvo uprave ne bo čutilo.
novi ce.
rf Smo res na Balkanu. Telefon nam poroča, da je imunitetni odbor izročil poslanca dr. Šimraka, katerega izročitev zahteva državno pravništvo, ker je narodni poslanec izrekel sumnjo, da je belgrajska Politika iz vladnih krogov dobila informacije za napad na katoliško duhovščino v južni Srbiji, češ da je veleizdajniška. Ta akt imunitetnega odbora nas je presenetil. Imunitetni odbor izroči poslanca v politični zadevi. Kje na svetu se imuniteta poslancev od parlamentarne strani tako malo spoštuje? Poslanci se v parlamentih izročajo samo radi umazanih deliktov, nikdar pa ne v političnih zadevah. Odkrito povemo, da je bilo v avstrijskem parlamentu kljub ostremu boju in napetosti med nemškimi in slovanskimi poslanci kaj enakega nemogoče. Na Balkanu smol
-f Proti razpustu ministrstva za socialno politiko. Poslanca Joža Gostinčar in dr. Gosar sta vložila v imenu Jugoslovanskega kluba na ministrskega predsednika Pašiča vprašanje, ako vlada res namerava ukiniti ministrstvo za socialno politiko. Poslanca opozarjata, da bi se vlada s takim aktom osmešila pred vsem svetom, ker bi oropala delavstvo zadnje na-de v zaščito delavstva.
,+ »Samouprava« se moti. Glavno glasilo radikalne stranke »Samouprava« z dne 11. maja priobčuje uvodnik o naših izseljencih v Ameriko. Tam navaja med drugim, da se je v neki določeni dobi izselilo iz naše države v Ameriko 6000 ljudi, vrnilo pa se jih je nad 8000. Veselje nad temi številkami, ki ga izraža »Samouprava«, bi bilo tudi naše veselje, če bi stvari stale tako, kakor izgledajo na prvi pogled na podlagi številk. Temu pa ni tako. Kdor pozna razmere, ve prav dobro, koliko naših ljudi se je vrnilo, a koliko bi se jih tudi rado vrnilo v Ameriko, ko bi se le mogli! Le naj Ajjnejrjjka izprepjeni svoj izsejjeniškL
zakon in potem bodo številke vse drugačne! no in nevem Se kateri list. Pa ne samo časni-To je žalostno dejstvo in če bi v Belgradu " '" '	~~	J~
vedeli — vedeli bi lahko — kako ameriški izseljenci govore in mislijo o naših razmerah, se ne bi ravno radovali, ampak bi svoje upravne manire temeljito revidirali.
+ Pašič pri kralju. Belgrad, 12. maja. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je danes prvič po svoji avtomobilni nezgodi zapustil sobo in posetil kralja, kateremu je poročal o notranjem in zunanjem političnem položaju, Dalje je predložil kralju v podpis dekret, s katerim se določa minister Trifko-vič za njegovega namestnika še za čas, dokler se ne vrne Pašič iz zdravilišča, kamor mora iti po nasvetu zdravnikov.
+ Kralj Aleksander kandidira na albanski prestol? Pariz, 12. maja. (Izv.) Kakor poroča »Matin«« iz Belgrada, se tam razširjajo vesti, da kandidira kralj Aleksander na albanski prestol. Jugoslovanska vlada podpira kandidaturo in je naklonjena personalni uniji med Jugoslavijo in Albanijo.
+ Značilen članek dr. Bože Markovi-
ča. V zadnji številki »Nedeljskega Glasnika« piše demokratski disident dr. Markovič: »Administrativna razdelitev države je izzvala splošen odpor. Nihče ni ž njo zadovoljen. Vidovdanska ustava je oživila hrvatsko vprašanje, razdelitev države na oblasti pa je sprožila še slovensko, bosansko, dalmatinsko, vojvodinsko in celo sr-bijansko vprašanje. Kaos je neizbežen. Zato je revizija ustave neobhodno potrebna.« — Tako polagoma tudi Srbijanci uvidevajo, kam jih je pripeljal trmoglavi Pribičevič, kateremu zvesto pomagata tudi dva Slovenca, dr, Žerjav in minister Pucelj.
+Zadnje politično delo. Če smemo verjeti »Beogradskemu Dnevniku«, smatra Pašič kot svoje poslednje politično delo kraljevo ženitev. Po ženitvi kraljevi bi se Pašič odrekel javnemu političnemu delovanju in bi se zadovoljil z vlogo kraljevega tajnega svetovalca.
-f Mi nismo zreli! Namreč nismo zreli za »ustavno svobodo«. Za take svoboščine so zreli samo oni, ki so v vojski zmagali. Tako vsaj misli »Srbija«, ki izhaja v srem-ski Mitrovici. Ta pravi, da je samo narod v Srbiji vedel, kaj pomenijo politične pravice, dočim ogromna večina »premagancev«, t. j. prečanov, o politiki in o političnih pravicah niti pojma nima in zato najmanj 10 let ne bi smeli »prečani« uživati sploh nobenih političnih pravic! — Take nauke si »Srbija« za bodoče lahko prihrani. Mi vemo danes prav dobro, kakšne politične pravice je uživalo ljudstvo v Srbiji. Mi smo namreč tako predrzni, da trdimo, da 10 ali 12 belgrajskih rodovin n e predstavlja srbskega naroda. Obžalujemo, če »Srbija« tega ne ve.
+ Naslednik avstrijskega finančnega ministra. Na mesto odstopivšega finančnega ministra dr. Gurtlerja bi imel priti socialni demokrat dr. Bauer. Tako poroča »Balkan-ekspress«.
+ 100 milijonov angleških funtov za Rusijo. »Daily Express« javlja, da namerava Anglija dati Rusiji 100 milijonski kredit. Za ta denar bi Rusija nabavila železniški materijal itd. v deželah, ki posojilo podpišejo. Na ta način upajo Angleži doseči znižanje brezposelnosti v Angliji,
+ Nova konferenca nasledstvenih držav. »II Resto del Carlino« javlja, da se po genovski konferenci sestane v Rimu tretja konferenca nasledstvenih držav, ki se bo pečala samo z gospodarskimi vprašanji,
-f Legitimisti žalujejo. Budimpeštan-ski dopisnik »Neue Fr. Presse« javlja svojemu listu, kako žalujejo mažarski aristo-kratje in zlasti aristokratinje v družbi z ostalimi legitimisti za pokojnim kraljem Karlom IV. Vse nosi črno žalno obleko, v trgovinah so izložene slike rajnkega kralja in njegovega sina Otona, ki jih svet silno kupuje, med premožnimi sloji pa se nabira denar za osirotelo kraljevo deco. Ti znaki pijetete so človeško vzeti čisto lepi in plemeniti, toda o političnih uspehih le-gitimizma v formah, kakor jih kaže danes na Ogrskem, je pa dvom upravičen. Stara zgodovina po francoski revoluciji depose-diranih rodovin se ponavlja. Nekaj časa gre, potem pa gibanje zamre. Tako kažejo tudi danes vsi znaki, da bodo ostali restavracijski poskusi Habsburžanov, Hohen-zollerjev in Romanovov brezuspešni.
Zgodba žalostna in -smešna.
»Slovenski Narod« je prinesel 4. maia to le zanimivost: »Zagonetna afera. Kakor smo že zabeležili, so se vršile v klerikalnem društvu »Dobrodelnost«, ki sta Sa vodila duhovni svetnik Janez Kalan in žuonik s Homca, Merkun, velike nerednosti. Janez Kalan ie bil primoran odstopiti in škofijski ordinarijat ie imenoval za komisaria, ki naj napravi red v društvu, kanonika Šiško. Po Liubliani se Govori, da so izginile velike svote denaria, ki so bile namenjene v dobrodelne svrhe. Kaj ie na teh vesteh resnice? Opetovano smo že pozvali klerikalne liste, da nam poiasne to zagonet no afero, toda »Slovenec« in »Novi Čas* ; »Avtonomistom« vre^J molčita kakor grob. Stvar postaja vedno boli sumljiva in treba ii bo posvetiti naivečio pozornost.«
To ie bila žc tretia tozadevna »Narodova« notica. Tudi »Jugoslavija« je pisala podob-
ni, tudi jeziki so storili svoie, da postavno »Dobrodelnost« in gori imenovana grešnika v »pravo luč«. Za reklamo ie bilo torei dovolj preskrbljeno. 2e več mesecev se šušlia in raz-naša po Ljubljani in se ie srftčno raztrosilo tudi že po deželi; V »Dobrodelnosti * ie zmanjkalo mnogo tisočakov. Kako? Kam?! V malho Kalanovo in Mrkunovo seveda! — Kaj sta pa z njimi? I, zapila, zakadila in zakvartala sta jih! Ali pa imata v zemlil — zakopan zaklad. Ali ne verjamete? ...
Da, dobili so se ljudje, ki so to verjeli, ali vsaj prav skrivnostno in zategnjeno vpraševali: Slišite, kaj je res, da bi bil Kalan kaj,. ,7 Jaz pa sem se muzal in molčal ter hodil po Liubliani dobre volje, dasi me ie na ulici marsikak pogled ošitiil. češ: Viš da de-fravdanta! Kai še ni pod ključem?!---
Zdaj nai bo pa za enkrat teh špasov dosti! Zgani se že no — mi pravijo prijatelji — in govoril Torej pa rešimo no »Narodu« na ljubo to »zagonetno uganko«! — A rečem vam, da mi ni lahko o tem Dišati. Nikdar bi tega na veliki zvon ne obešal, ko bi me razmere ne silile. Oprostite torej sledečo neskro-mnost:
»Dobrodelnost« ie delo g. Mrkuna in moje. Med vojsko sva ugotovila, da ie krščanska dobrodelnost, posebno za te čase velike bede, slabo razvita. In ustanovila sva »Dobrodelnost« s tem namenom, da bo skrbela za vse one potrebe, za katere še ni poskrbljeno. Kar ie nareieno, sva naredila sama s pomočjo dobrih odbornikovficl in sotrudnikov(ic). Preskrbela sva »Dobrodelnosti« dom. hišo. cenjeno danes na par milijonov, dolga na niei ie le še nekaj razmeroma malega. Za to hišo nismo dobili direktno nikdar nobenega vinarja. Kar smo prejeli darov, smo oddali vse za določene namene, le nekaj tisočakov za slepce in invalide imamo še. Hiša ie nastala takorekoč iz nič: ie le sad umnega gospodarstva. — Pota za društvo sva delala vedno zastonj. G. Mr-kun ie hodil prva leta vsak teden v Ljubljano: jaz sem imel pota enkrat na Dunai, parkrat v Gradec k slepcem, večkrat v Trebnje, kjer ie bila Graščina nekaj časa društvena last, parkrat v Žiri, enkrat v Idrijo, na Jesenice in drugam, poleg neštetih potov in letanja po Liubliani. — G. Mrkun je vozil v Ljubljano siromakom živila lastnega pridelka in tudi sicer ogromno žrtvoval za Dobrodelnost. Kdor njega pozna, mu ie znana tudi niegova požrtvovalnost. Vsa katoliška Hrvatska pozna hom-škega župnika ne le kot izvrstnega organizatorja, marveč tudi kot velikodušnega podpornika vsega dobrega. Pogostokrat prihajajo na Homec za dali časa hrvatski duhovniki, bogo-slovci in dijaki. Pokojni dr. Rogulia se ie na Homcu pripravljal štiri mesece za doktorat — za božji Ion seveda. Predlanskim se ie tudi zdravil dva meseca ondi — čui »Narod«! — srbski župnik Mirosavljevič iz Novega Sada. Ko bi imeli vsi tako široko srce in odprto kakor g. Mrkun, bi se morda oravoslavci in katoličani lažje zbližali... — Zadnjo zimo je prišlo na Homec večje šte_vilo hrvatskih selia-kov hn linteligentov proučevat gospodarsko organiaacijo. Pred tremi leti pa ie bil na Homcu socialni tečaj. Tri dni in štiri noči ie prenočevalo in se preživlialo na malem Homcu 170 Hrvatov in 7 srbskih sveštenikov, ki so nas takrat prvič malo spoznali. Vsa župtnkova družina 14 dni ni delala drugega kakor pripravljala za goste. Vprašam: Kdo bi storil kai takega?! — In tega tako idealnega in požrtvovalnega moža so si dovolili »dobri« ljudje obdolžiti, da ie zato kupčeval za »Dobrodelnost«, da ie spravljal v svojo malho!! Že samo tako sumnjo bi bilo treba ogorčeno zavrniti!
Jaz pa sem dal »Dobrodelnosti« samo to, kar mi ie ostalo od moje pijače, tobaka, raznega luks-usa in športov. Imam namreč celih 500 kron fiksnih na mesec, zato si lahko marsikaj privoščim! Pri vsem tem ie pa vendar dobila »Dobrodelnost« od mene marsikak tisočak: enkrat 3000, enkrat 2000 skupai, neštetokrat pa manjše svote. 50.000 kron. ki sem jih nedavno prejel iz Amerike z izrečno pri-pomnjo »Vaše so, in če iih vržete v Ljublia co«, sem takoj razdelil: polovico »Dobrodelnosti«, polovico za druge dobre namene, tako da sem hvala Bogu spet lahek! Dalie sem »Dobrodelnosti« namenil ves čisti dobiček »Bogoliubove knjižice« (razen 1. zve/.ka, ki ie za Grobliel in to bo nekaj lepih tisočakov. Končno sva s prijateljem Mrkunom preskrbela »Dobrodelnosti« šc neke trajne in večje dohodke. da ne bo navezana na darove, ki pri hajajo prav pičlo.
To, ljudje božji, so defravdaciie. ki so se dogajale v »Dobrodelnosti«. Kdor ve za kake druge, nai pove in dokaže: kdaj in koliko! Poravnava jih čveterno! — Bog mi odpusti, da to tukai razkladam, ko bi bilo bolte. da ne ve levica, kai ie dala desnica. S sv. Pavlom mo ram reči: »Nespametno sem govoril, pa vi ste me prisilili.«
Kako so pa torei mogle nastati take govorice? To so storili ljudje, ki so nas prosili, da jih sprejmemo v »Dobrodelnost« in smo jih — naivneži! — sprejeli z najboljšim namenom, da ž niih sodelovanjem »Dobrodelnost« dvignemo. Kakor hitro oa so bili notri, so pokazali svoie — politične namene .. . Ker si pa mi v niih politične svrhe nismo dali »Dobrodelnosti« izviti iz rok. ie bil ogenj v strehi in so vprizorili to gonjo. Človek bi ne verjel, da ie kai takega mogoče. Da ie dobrota s'rota, sem skrsil že stokrat, zdaj oa posebno »pošteno«! Žalostna ie ta zgodba, zelo žalostna in —- nečedna!
Pa tudi zabavna in smešna! Pogostokrat sem se iz srca zasmejal, ko sem se spomnil, da me imajo ljudje za defravdanta. Kakšne časti na človeka skupai letč! Ravno zdaj dve leti sem »na komuniste streljal« — divja /ver — zdai pa defravdant! Če ni to imenitno?! — E. še ie časih luštno na svetu!
Janez Kalan.
— Udeležencem zborovanja moških Marijinih družb, ki bo binkoštni ponedeljek v Ljubljani, je obratno ravnateljstvo južne železnice že dovolilo polovično vožnjo z vseh postaj južne železnice v Jugoslaviji. Z izkaznicami, ki jih prejrno iz Ljubljane vsi priglašenci in se morajo glasiti na ime, si bodo udeleženci na domači postaji kupili cele vozne listke d o L j u b 1 j a n e , ki pa bodo veljali tudi z a n a z a j. V ta namen bo na prvi postaji dobil vozni listek postajni pečat, enako ludi izkaznica. Pri dohodu y Ljubljano bo udeleženec
oboje pokazal kontrolnim železniškim organom, potem pa shranil za vožnjo proti domu.
—	Nov kandidat za velikega župana se ponuja. Medtem ko se vsi državotvorni v potu obraza trudijo, da najdejo primerna dva moža za velika župana mariborski in ljubljanski oblasti, se je v Ljubljani sami našel kandidat, ki bi prav rad prevzel makari kar obe oblasti. Ta sam sebe priporočujoči g. kandidat ni nihče drug kakor gospod načelnik oddelka za uk in bogočastje g. dr. Skaberne. Zgolj naključje nam je prineslo na ušesa, da je g. kandidat prepričan, da bi bil on sam kakor rojen za velikega župana.
—	Ministrski predsednik Pašič je včeraj ob petih popoldne odpotoval v kopališče Ilidže pri Sarajevu na kratek oddih. V političnih krogih se to potovanje različno komentira.
—	P. n. županstvom sporočamo, da je sedaj še čas za izpremembe v zaznamku sejmov v »Druž. Pratiki« za prih. leto. V interesu občanov bi bilo želeti, dn nobeno županstvo ne izpusti iz vida te zadeve.
—	Pristojbine za mešane pisemske pošiljke iz naše države v inozemstvo. Za mešane pošiljke (tiskovine, vzorce, poslovne papirje) iz naše države v inozemstvo se plačujejo od 1. maja t. 1. zvišane pristojbina za blagovne vzorce (t. j. za vsakih 50 g ali del te teže po 40 par, najmanj pa 80 par). Če so samo poslovni papirji, se pa plačujejo za mešane pošiljke zvišane pristojbine za poslovne papirje (t. j. za vsakih 50 g ali del te teže po 40 par, najmanj pa 2 dinarja),
—	Zagorje oh Savi. Dne 10. t. m. je tu umrla gospa Frančiška Rancinger « •♦»-rosti 66 let. Bila je vzor krščanske dokaj temu je, da je znala v naših razmerah vzgojiti vseh svojih pet i zavedne katoličane in neustrašene l.. oiuoi/ SLS. Tudi njeno blago srce bodo naši reveži težko pogrešali. Bodi ji Gospod obilen plačnik, naj počiva v miru. Prizadetim družinam pa naše najiskrenejše sožalje.
—	Jezica. V nedeljo, 21. maja ob 8. uri 2ve-čer priredi akademski ensemble Ljudskega odra iz Ljubljane v tukajšnjem društvenem domu Fr. Grill-parzerjevo »Prababico«, tragedijo v 5. dejanjih. K predstavi, kakršne Se nismo videli na našem odru in ki vsebuje polno poetičnih lepot, vabimo vse ljubitelje lepe gledališke umetnosti, zlasti pa opozarjamo nanjo domače igralce. Na svidenje'
—	Društvo slovenskih sodnikov s sedežem v Ljubljani, sklicuje s tem, na podlagi sklepa zadnjega občnega zbora z dne 19. iebruarja 1922, svoj izredni občni zbor na nedeljo, dne 28. maja 1922 ob 11. uri dopoldne v razpravni dvorani štev. 79 deželnega sodišča v Ljubljani, da razpravlja o dnev. nem redu, določenem na zadnjem občnem zboru. Razpravljalo se bo tudi o zakonu o sudijama. — Odbor opozarja zlasti na § 15 društvenih pravil, ki veli, da noben član ne sme prevzeti več kot pet pooblastil in prosi radi važnosti mnogobrojn' zanesljive udeležbe.
—	Društvo jngosiavenshih tehničara v . se najiskrenejše zahvaljuje vsem velecenjenim rovateljem prispevkov za naučno ekskurzijo . Nemčijo.
—	Razglas o posesti in nošenju orožja. GosDod minister za notranje zadeve jc z odlokom z dno 22. marca 1922., objavljen v Uradnem listu itev. 30, odredil, da je v mestih in trgih posest pušk in revolverjev vezano na posebno dovoljenje policijskega ravnateljstva oz. okrajnega glavarstva. Na podlagi tega odloka razglaša policijsko ravnateljstvo, da mora v Ljubljani vsaka civilna oseba, ki nima veljaven orožni list, v katerem jc označena posest orožja, tekom 8 dni vložiti prošnjo za dovoljenje posesti strelnega orožja. Vse one oseba, katere imajo veljavne orožne liste, v katerih jc dovoljena posest in nošenje orožja, morajo 14 dni pred pretekom veljavnosti orožnega lista vložili posebne prošnje za posest orožja. Te prošnjo so vezane na kolekovino 2 Din, ter je istim priložiti za dovoljenje kolek 5 dinarjev. Posest in nošenje vojaških puSk je prepovedano in se ne bo nikomur dovolilo. Pregreške proti temu predpisu kar.nuje sodišče poleg zaplembe orožja z zaporom do 3 mesecev ali z globo do 4500 dinarjev.
— is oroiniskik krogov se nam kot odgovor na dopis v >Slovencu< od 9.5. 1922 SI. 105 piSe sledoJe: Dopisnik pripozna,da je gmotno stanje orožništva res slabo, a da teinu ni krivo poveljništvo V. orož. brigade, temveč oni gospodje, kateri niso še do sedaj za orožnike kredita nakazali. Seveda finančno ministrstvo nakazuje različne kredite, a za orožnike ga nima, ker morejo orožniki pri V. brigadi živeti zgolj od obljub. Dopisnik trdi, da ne odgovarja resuici, da /.naša najvišja orožniška plača, brez vštete dnevne draginjske do-klade 4 Din, mesečno 2400 K. Temu nasproti ugotavljamo, da ima orožnik taktično mesečno sledeče prejemke: 100 Din plače, 400 Din draginjske do-klade in po izvršenih treh službenih letih po novem orož. zakonu (Uradni list št. 43 e 1922 člen 107,) 12 Din, torej skupno 2048 K in no 2400 K. Razen dragiujsko doklade orožnik ne dobiva še 4 Din za svojo lastno osebo dnevno. To vsoto dobivajo le družinski člani, ako je orožnik oženj en, drugače pa ne. Dopisnik trdi tudi, da najvišja orožniška plača dosega uradniška V resni.-: dobiva orožnik s 25 službenimi leti mesečno plače 150 Din, draginjske doklade 400 Din in službene doklade 80 Din ali 2520 K. Naj se to primerja s plačo uradnika v XI. čioovneui razredu I Nadalje je treba vprašati dopisnika, kaj je z onimi vpo-kojenimi starimi orožniki, ki ne dobivajo že peti mesec ne plače ne pokojnine? Ali so to ti trpini na stara leta sa služili? Kje je tukaj pravica? Od česa naj ti reveži živijo? Gotovo od obljub V. orož. brigade? V tem smislu se obrafajo vpokojeni orožniki do naših gospodov poslanrov in prosijo, da temu nebovpijočemu ucdoslatku ua merodajuem
mostu enkrat naredijo konec, oziroma posredujejo, da se bo tem revežem najsibode pokojnina ali vsaj na račun iste nakazala primerna vsota, ker vsaka prošnja pomaga toliko kakor bob ob steno metati.
—	Italijanska kraljeva dvojica obišče Julijsko Benečijo. Končno je določeno, da italijanska kraljeva dvojica obišče nove pokrajine. Program je naslednji: 21. t. m. se kralj in kraljica z vojnim brodovjem pripeljeta v Trst. 22. maja obiščeta Tržič, Kras in Gorico, 23. maja Postojno, 24. maja Poreč in Pulj, 25. maja Lošinj in 26. maja Zader.
—	Nevihta v Zagrebu. 10. maja je bila v Zagrebu in okolici huda nevihta, ki jc naredila precejšnjo škodo na nasadih. V bližini Zagreba jc strela ubila nekega kmeta, ki se je vračal domov.
—	Preselitev cele vasi. Listi poročajo, da so •važčani v vasi Batonja, ki jc pripadla po razmejitvi pod Mažarsko, sklenili, da se preselijo v Jugoslavijo. Vlada jim bo nakazala potrebno zemljišče na Ovčjem Polju v Južni Srbiji.
—	Malarija v Črni gori. Stalna komisija za epi-demične bolezni jc proglasila Črno goro za malarič-no cono in je odredila posebno komisijo, da prepotuje deželo. Komisiji jc stavljenih mesečno 15.000 "dinarjev na razpolago.
— Utopljcncc. Dne 9. t. m. so našli v Savi v Pogoniku pri Litiji neznanega moškega utopljenca, starega okoli 50 let, 170 cm visokega, oblečenega v vojaško zeleno letno bluzo, enake hlače, belo srajco, sive spod. hlače brez čevljev.
—	Najdena utopljenka. Anton Zupančič in Fr. Juvan sta v Zavogln potegnila iz Ljubljanice neznano žensko, katera je žc čez mcsec dni ležala v Ljubljanici. Utopljenka jc približno 30 do 35 let stara, 160 cm visoka, močna, črnih, velikih las, okroglega črnikastega obraza. Prstanov in uhanov •ni nosila. Znakov kake poškodbe ni bilo na truplu. Neznano utopljenko so pokopali na pokopališču pri sv. Lenartu.
Odkar so Wranglovci zasedli meje, so nam planincem Karavanke in Julijske Alpe zaprte. Ako le malo zapustiš glavno cesto in kreneš v 'kako stransko dolino, ki vodi na obmejne grebene, že ti štrli bodalo obmejne straže nasproti. Hribo-lazci so se pogostokrat pritoževali pri Slovenskem planinskem društvu, in to se je res pošteno trudilo, da jim omogoči prost dohod v gore. Poslalo je vloge na trgovinsko ministrstvo, oddelek za »promicanje stranaca«, na vojno ministrstvo, interveniralo pri pokrajinski vladi, pri pokrajinskem namestniku, in uspeh? No, ta ni izostal! Zadnje dni je dobilo S. P. D. odgovor na vse te korake od »Komande IV. odseka granične trupe, Zagreb«, •y katerem izve, da morajo turisti, ki žele potovati v obmejnih krajih, vložiti pri imenovani komandi »svoje molbe sa svojom legitimacijom«, ter navesti kraj, čas, itd. Skratka: ako se ti bo zahotelo po narcisah, in bi rad šel ponje na Golico, moraš si preskrbeti člansko izkaznico S. P. D. ki pa mora biti opremljena s sliko, ter jo poslali s .prošnjo vred na »Komando« v Zagreb. V prošnji moraš navesti, da bi rad šel na Golico in kdaj bi rad šel. Odgovor seveda dobiš, ako ga sploh dobiš, kob o mesto narcis pobelil Golico že jesenski cneg. Iz tega se jasno razvidi, da so nam zaprte najlepše naše planine in S. P. D. lahko prenese svoje planinske domove na Golovec, Kurešček, Grmado, kajti te »goreč nam dosedaj še niso prepovedane. Italijanska vlada obrača tok turistov v obmejne kraje, jim daje brez posebnih prošenj velike ugodnosti na železnici, jim nudi zavetišča v kočah obmejnih straž, naša nam zapira pola na lastnih tleh. In tako bodo gledali neosvobojeni Slovenci z Golice, Kepe, Stola, Črne prsti, Bogatina, Triglava in drugih obmejnih gora v dolino na svoje »osvobojene« brate, ki jim je dovoljeno občudovati planine samo še s prašnih cest. »Diffi-cile est satiram non seribere.« Da, težko je o tem resno pisati. — S. P. D. je bilo v svojih vlogah .jako skromno, da še preskromno. Prosilo je samo to, da bi smeli prosto pohajati po planinah tisti njegovi člani, ki bi se izkazali z legitimacijo, opremljeno s sliko in vizumom pristojne politične oblasti. In na te svoje prošnje pa dobi odgovor od »Komande«, ki jasno kaže, da ti gospodje nimajo niti .pojma o turistiki. Ako bi slavna »Komanda« vedela, kaj je turistika, bi ne bila mogla tako odgovoriti. Kajti v tem slučaju bi bil ta odgovor — dovolite tuji izraz —čisto navadna »frocljarija«, naslovljena na S. P. D. in na vse planince. In kaj iakega si moramo pustiti dopasti v svobodni Jugoslaviji! Temu je treba hitre odpomoči. Poslanci ,vseh strank zganite se! Povejte v Belgradu, da zahtevamo prosto pot po naših planinah. Ako pa smatrajo nierodajni gospodje alpinizem za luksus, naj nam pa nalože še »planinske davek. Iz srca radi kolkujemo gorske črevlje, palice, cepine, nahrbtnike itd. samo pustite nas v naše planine. — Obljubuje se že dolgo, da pojdejo Wranglovci Stran, toda obljube nam malo pomagajo. Pošljite jih takoj proč in dajte nam naše domače slovenske stražnike nazaj, ali vsaj take, das e lahko z njim pametno pomeniš, predno dobiš krogljo v glavo ali bodalo vtrebuh! — Pravijo, da je dostop v gore zabranjen zaradi tihotapstva, kakor bi planinci tihotapili 1 Dobro, če se kdo zdi straži sumljiv, naj mu pa prebrska nahrbtnik! Seveda •bo v tem slučaju Wranglovec smatral skoraj gotovo za tihotapsko blaog aluminijeve škatlje, fotografske aparate, daljnoglede, kompase, dereze in kar imajo podobnega hribolazci pri sebi. Zato moramo zahtevati v Sloveniji slovenske obmejne stražnike mesto ljudi, ki nas niti ne razumejo, in prosto pot po naših planinah, kakor smo jo imeli preteklo leto, — V notek. dno 26. t. m. ho nh 8. zvečer zboroval izredni občni zbor S. P. D. Glavna točka .dnevnega reda bo »poročilo glede posečanja obmejnega gorovja, seijfli oviranega po guuučnih
četah«. Takrat prihitite v Mestni dom vsi planiuci in prijatelji naših planin, da glasno protestiramo proti kratenju svobodnega obiskovanja naših planin.	Planinec.
š G. minister na r. dr. Kukovec je bit pri
mariborski stanovanjski komisiji spoznan za tako nujno potrebnega v Mariboru, da so mu nakazali krasno stanovanje v Vrazovi ulici. G. minister dobi nakazano stanovanje od g. dr. Trenca, ki je imenovan kot kopališki zdravnik na Dobrni.
š Pobegli kaznjenec KampI, ki je na Tez-nu pri Mariboru ustrelil orožnika Škrbca, je pobegnil na Pohorje. Stanje v pljuča in hrbtenico ustreljenega orožnika je opasno; vesti, da je že umrl, se še ne potrjujejo.
g Žitni trg. V Vojvodini so bile žitu sledeče cene: pšenica 16.20, ječmen 12, oves 8, koruza 11, pšenična moka št. 0 22. Tendenca slaba.
g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 30. aprila 1922 imamo za 4.815.4 milijone dinarjev papirnatega denarja v prometu. Od prejšnjega izkaza se je stanje zmanjšalo za 48.4 milijone.
g Stanje papirnatega denarji na Mažarskeni znaša po zadnjem izkazu ogrskega bančnega instituta z dne 7. t. m. 30.717,103.497 o. K. Od zadnjega izkaza se je stanje pomnožilo za 136,839.524 o K.
g Poliska-italijanska trgovska pogodba. V Genovi se bo podpisala te dni trgovska pogodba med Poljsko in Italijo.
g Načrt nemškega posojila v znesku 5 milijard zlatih mark. Kakor poroča »Chicago Tribune«, obstoji načrt dati Nemčiji pet milijard zlatih mark posojila, da bo lahko plačala svoje obvez-nositi iz naslova reparacije dne 31. maja in v prihodnjih letih.
g Avstrijske finance. Avstrijski finančni minister dr. GUrtler je dobil 10. maja v finančnem odboru nezaupnico. Izvajal je posledice in odstopil. Z njegovim odstopom se bavijo vsi dunajski dnevniki in prinašajo obenem zanimive podatke o finančnem stanju republike. Vsaka šesta obitelj v Avstriji je vzdrževana od države, ki trosi letno 400 milijard a K za državne nameščence. Železnice bodo po dosedanjih računih imele v 1. 1922. 52 miljard deficita in državna orožarna v Wollersdorfu 6 miljard z gube. Poročilo državne banke z dne 15. aprila izkazuje 321.925 miljonov kron papirnatih bankovcev. V poslednjem tednu je bilo natiskanih bankovcev za 14.019 miljonov kron. Celotni dolg avstrijske republike je znašal tega dne 574.794 miljonov kron. Kako bo to končalo, ne ve nihče. Živi se veselo naprej. Kljub velikemu tarnanju pa se hranilne vloge množe. Marca meseca na primer so se vloge v dunajskih denarnih zavodih zvišale za 1855 miljonov. Cene življenskih potrebščin stalno rastejo, bremena postajajo dnevno silnejša Številne miljarde novih davkov teže prebivalstvo, parlament pa dan za dnem sprejema nove davke. Železniške in poštne pristojbine stalno zvišujejo. V proračunu je finančni minister predvideval, da bodo dohodki železnic znašali 1. 1922. okroglo 120 miljard a K. Dohodki prvih mesecev pa kažejo, da je ta račun napačen. Kajti s povišanjem pristojbin se je znatno zmanjšal promet in s tem tudi dohodki. Nikjer izhoda iz vedno rastoče draginje. Finančna uprava niti ne pomišlja, da bi delala kake prihranke in finančno gospodarstvo Avstrije se bolj in bolj približuje bankrotu.
g Največji rudnik na svetu. Največji rudnik Zjedinjenih držav in celega Sveta je solni rudnik, ki se razteza od severnega Kansasa preko celega zapadnega dela Oklahome in južnega dela Nove Meksike do zapadnih delov Teksasa, Rudnik zavzema površino od približno 230 tisoč kvadratnih kilometrov. Povprečna globokost solnih plasti znaša, kakor javlja Popular Science Monthly 90 metrov. Množina soli je tako velika, da morejo Združene države nekoliko milijonov let vporabljati to sol, ako znaša sedanja vporaba 6.3 milijonov ton.
BORZA.
Zagreb, 12. maja. (Izv.) Devize. Berlin 23.75—24.25, Bukarešta 50—51, Milan 355 do 362, London 292—305, Newyork (ček) 65.75 do 67, Pariz 600—612, Praga 129—131, Švica 1250—1310, Dunaj 0.75—0.78, Budimpešta 8.50—9. Valute. Ameriški dolarji 64.50—66, češkoslovaške krone 126—128, napoleondori 220—0, nemške marke 25—26, rumunski leji 0—50.50, italijanske lire 350—357.50.
Belgrad, 12. maja. (Izv.) Devize. Berlin 23.50, Budimpešta 9, Bukarešta 48—50, Italija 352, London (zaključek) 298, Newyork 0—66, Pariz (zaključek) 600, Praga 129, Švica 1290, Dunaj 0.80, Sofija 0—46, Solun 0—260. Valute. Nemške marke (zahteva) 23.50, francoski franki (zahteva) 595, italijanske lire (zaključek) 350.
Curih, 12. maja. (Izv.) Berlin 1.81, Ne\vyork 519, London 23.06, Pariz 47.375, Milan 27.475, Praga 9 975, Budimpešta 0.67, Zagreb 1.90, Varšava 0.13, Dunaj 0.06, avstrijske krone 0.0625.
Berlin, 12. maja. (Izv.) Dunaj 3.205. Budimpešta 37.20, Milan 1523.05, Praga 553.50, Pariz 2631.70, London 1277.40, Newyork 286.89, Curih 5558.
Praga, 12. maja. (Izv.) Dunaj 0.48875. Berlin 17.85, Rim 273, Budimpešta 6.55, Pariz 472, London 329.25. Newyork 51.575, Curili 993, avstrijske krone 0.54, lire 270.
Dunaj, 12. maja. (lev.) Devize. Zagreb 32.47 —32.53, Belgrad 129.58 129.82, Berlin 31.075— 31.175, Budimpešta 11.67—11.73, London 39.575— 39.625, Milan 473.70-474.30, Newyork 8919-8931, Pariz 816,50-817.50, Praga 173.40-173.60, Sofija 64.95-65.05, Curih 1718.75-1721.2C. Valute. Do-
larji 8069-8681, bolgarski levi 63.95—64.05, angleški funti 39.375—39.425, francoski franki 810.50— 817.50, italijanske lire 471.70—472.30, jugoslovanski dinarji 129.58—129.82, romunski leji 62.94— 63.06, švicarski franki 1713.75-1716.25 češkoslovaške krone 173.15—173.25, mažarske krone 11.67 —1173.
■<,„:.•. ..j'-'	:	■'• '■> »•: c • s
lj Za gladujoče v Rusiji. V nedeljo 14. t. m. se bo zbiralo po ljubljanskih ulicah prispevke za gladujoče v Rusiji. Prosimo občinstvo, da daruje vsak po svojih razmerah v ta namen. 100 Din zadostuje, da se reši eno človeško življenje. Kdor se ne čuti prisiljenega, da daruje že iz dolžnosti, ki nam jo narekuje ljubezen do bližnjega, naj pomisli, da so milijoni in milijoni očetov, sinov in bratov teh stra-dajočih ruskih mužikov morali umreti na gaiiških planjavah, da so tako osvobodili nas iz avstrijskega suženjstva. — V nedeljo dne 14. t. m. bo ob priliki »Ruskega dne« predaval lektor tukajšnjega vseučilišča Preobraženskij ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma o gladu v Rusiji. Vabimo občinstvo, da se v največjem številu udeleži tega predavanja.
lj Javna telovadba šentpeterskih Orlov in Orlic se vrši v nedeljo zvečer ob 8. uri v dvorani Ljudskega doma. Kdor še ni videl brnskih prostih vaj in krasnih ženskih simbolično-ritmičnih vaj »Tri dobe češke zemlje«, ta naj ne zamudi prilike ogledati si jih. Poleg tega bo še več krasnih točk iz športa in telovadbe. Vse točke spremlja z znano spretnostjo godba Dravske divizije. Godbeniki in glasbeniki soglasno hvalijo lepoto glasbe, ki spremlja vse telovadne točke. Vsaka točka zase je umetnija, bodisi s telovadskega, bodisi z glasbenega vidika. — Predprodaja vstopnic v Jugoslovanski knjigarni.
lj Podoknica, Šentpeterski Orli in Orlice prirede v soboto zvečer ob 9. uri gospej Slavici Cven-klovi, ki kumuje pri šentpeterski zastavi, podokni-co. Zbirališče občinstva ob 8. uri zvečer pred šent-petersko cerkvijo odkoder je skupen odhod z ra-kovniško godbo na čelu v Streliško ulico. Ljubljansko občinstvo toplo povabljeno!
lj Pevsko društvo Ljubljana ima danes ob pol 9. uri zvečer nujno odborovo sejo. Vsi odborniki točno.
lj Prosveta frančiškanske župnije priredi iutri v nedeljo izlet na Sv. Jošt nad Kranjem. Odhod z gorenjskim vlakom ob 6.35 uri zjutraj. Člani in prijatelji se vljudno vabijo.
lj Poldnevni izlet na Šmarjetno goro in v Stražišče pri Kranju priredi v nedeljo dne 21. maja Prosveta za stolno župnijo. Odhod iz Ljubljane z opoldanskim vlakom. Člane in somišljenike se na ta izlet že sedaj opozarja.
lj Gremij trgovcev Ljubljana-okolica v Ljubljani naznanja, da se bo vršil III. redni letni občni zbor dne 18. t. m. ob pol 9. uri dopoldne v veliki dvorani s-Mestnega doma«.
lj Društvo »Soča« ima danes po 8. uri zvečer navadni družabni sestanek v hotelu Lloyd. (K)
lj Društvo slušateljev filozofske fakultete javlja cenjenemu občinstvu, da se predavanje dr. Ba-saja »O zadružništvu etc« radi popolnoma nepredvidenih ovir ne vrši 14. t. m. na univerzi. — Odbor DSFF.
Ij Slovenske koroške zemlje si ne pusti ukrasti! — To je bila sedma plebiscitna zapoved za Slovence, Za nas velja tudi po plebiscitu. Delajmo na to, da si zopet osvobodimo zibelko slovenstva, Udeležimo se »Koroškega večera« v soboto, dne 13, maja v Narodnem domu, katerega priredi Go-sposvetski zvon skupno z Udruženjem koroških Slovencev v prid zatiranim bratom v Korotanu. Samo pet dinarjev je vstopnina. Zabave in razvedrila ne bo manjkalo.	(K)
lj Slovensko zidarsko in tesarsko društvo vabi vse člane, naj se udeleže društvenega izleta v nedeljo dne 14. t. m. v Bizovik. Zbirališče v društvenem lokalu točno ob 1. uri popoldne. V slučaju slabega vremena sc izlet preloži na poznejši čas. — Odbor.	(K)
lj Skrbimo za mestne uboge! Beda med ubožnimi sloji mesta Ljubljane je od dne do dne večja. Poleg pomanjkanja hrane, pomanjkanja primernih bivališč in obleke so razširjene med njimi razne bolezni, ki uničujejo njihovo delazmožnost. Uničujejo pa zlasti mladino, ki bi morala postati cvet našega naroda. V tej sili je pomoč nujna in dolžnost vseh imo-vilejših m interesiranih krogov je, da ublažijo to bedo ter pripomorejo poklicanim faktorjem do ugodne rešitve tega vprašanja. Vprašanje preskrbe naših ubožcev, zlasti pa preskrbe naše mladine, ne sme postati zoprno nadlegovanje prebivalstvu našega mesta, temveč se mora smatrati kot eno najvažnejših zadev. Mestni magistrat se je na iniciativo župana že obrnil enkrat do vseh imovitejših krogov s prošnjo, da
se zavežejo žrtvovati vsak mesec primerne vsote za mestne uboge. Temu pozivu se je odzvalo le majhno število pozvanih, tako da ti mesečni prispevki ne zadostujejo niti za majhno število ubožcev. V prihodnjih dneh se obrne mestni magistrat ponovno na mestno prebivalstvo s prošnjo, da podpirajo s stalnimi mesečnimi prispevki mestne uboge. V to Svrho bodo predložene vsem interesiranim krogom posebne izjave, na katerih se posamezniki izjavijo, kakšno vsoto so pripravljeni vsak mesec žrtvovati za mestne uboge. Vsak najmanjši dar je dobrodošel in upamo, da bo odziv večji, kakor je bil do sedaj. Te izjave bodo pobirale po hišah zastopnice ženskih organizacij, ki so prostovoljno prevzele to delo, v ča-su od 2, do 10. junija t. L
lj Splašena konja utonila. Včeraj popoldne ob 4. uri je peljal neki vojak s parom konj mrvo. Pri prisilni delavnici sta se konja spla-šila in dirjala naravnost proti Ljubljanici. Vojak je pravočasno skočil z voza, konja pa sta zapeljala v Ljubljanico, kjer sta utonila. Mrvo je odnefia Ljubljanica.
lj Pobijanje draginje. Okrožno sodišče v Ljubljani jc obsodilo Frančiško B. na 14 dni zapora in na 250 Din globe, ker jc 24. deccmbra 1921 na Viču prodajala mleko po 10 K liter, dasi je bila takrat cena mleku 8 K liter. Deželno kot vzklicno sodišče (predsedoval je svelnik dr. Modic in poro-čal svetnik dr. Skaberne) je B. znižalo kazen na 24 ur zapora in na 50 Din globe. — Dalje je vzklic. no sodišče potrdilo več oprostilnih sodb okrajnega sodišča glede na neoznačene cene. V enem slučaju ni bilo s cenami označeno porcelanasto luksuzno blago, v drugem slučaju je imela stranka vse predmete s cenami označene, samo sukanec ni bil označen, ker je listek padel z blaga.
lj Policijska kronika. Pod kolo se je zaletel v Rožni dolini mlad psiček in povzročil, da jc kolesar Alojzij P. prav pošteno padel. Kolo se je poškodovalo. — 60 letna Marija Požaršek v Sp. Šiški Se je jezila nad otroci, ki so se igrali pred njenuq stanovanjem. To jc pa krovskega mojstra Ivana Dovča tako razjezilo, da je starko tako sunil, da je padla na kamenita tla in se močno poškodovala. — 49 letni delavec Jože J. je bil prijet ker je prinesel z Golovca eno butaro svežih drv. — Iz^ voščku Francu Slovšanu je bila iz konjskega hleva ukradena konjska odeja. Slovšan jc sam izsledil tatu in ga naznanil oblasti. — 4000 K vredno kolo je bilo ukradeno knjigovodji Juliju Šušteršiču. — Tvrd-lci Zalta in Žilic na Dunajski ccsti jc bilo ukradeno železo v vrednosti 40.000—50.000 K. Ukradeno železo so tatovi prodajali na Koslcrjevem vrtu. — Na glavnem kolodvoru jc policija aretirala 7 oseb. Med njimi je bil prijet ludi Milan Sjr.iljanič iz So-čeč na Hrvatskem, ker je imel ponarejen angleški potni list, na katerega je prilepil svojo fotografijo in ponaredil pečat angleškega konzulata na njem. — 18 m ševjota v vrednosti 1782 Din je bilo ukradenega Mariji Rogelj. — Z nožem je ranil Ivaa Škrvec Alojzija Arnška. — Vlomljeno je bilo ponoči v delavnico kleparskega mojstra Jožeta Pospišilai Vlomilec jc odnesel le delavni plašč. — Policija je aretirala Ivana Novaka, ker je ukradel Antona Vodniku ustrojeno svinjsko kožo, vredno 500 K:
Narotfsio gledališče.
Gostovanje Marije Vere v Ljubljani. Znamenita trageclinja kr. Narodnega pozorišta v Beogradu* Marija Vera, gostuje v četrtek, 18. maja t. 1., in V nedeljo, 21. maja, v naši drami. Umetnica si je zbrala za gostovanje glavni dve vlogi v žaloigri »Marija Stuart« in bo nastopila v četrtek v vlogi Marrjc, v nedeljo pa v vlogi Elizabete. Marija Vera, ki je rodom Slovenka, doma iz Kamnika, si je stekla že pred voino na inozemskih odrih mnogo hvale in priznanja in bo to pot nastopila prvič v Ljubljani. Obe predstavi bosta izven abonementa in pri običajnih cenah.
Drama.
Sobota, 13. maja — Marija Stuart, B.
Nedelja, 14. maja — Madame Sans Gene( izven.
Ponedeljek, 15. maja — Otok in Struga, C,
Torek, 16. maja — zaprto.
Opera.
Sobota, 13. maja — Tosca, A.
Nedelja, 14. maja — Lakme, izven.
Ponedeljek, 15. maja — zaprto.
Torek, 16. maja — Cavalleria rusticana, A.
Orlovski vestnfk.
»Mladost« št. 5 je natisnjena. 15. t. m. jo začno razpošiljati naročnikom. Zopet ima dvojne platnice in obsega sestavke: Orel in Marijine družbe. —-Ivana d'Arc: vzor Orlicam. — Zakaj smo izgubili Koroško? — Propadamo. — Kako povzdigniti orlovsko misel? — Izlet Orlov v Strassbourg 1921. (Dalje.) — Povest: Stric Jaka. (Dalje.) — Reforma tekmovalnega reda. (Konec.) — Priprave na orlovski tabor v Brnu. — Poročila. — Dopisi. — 2 sliki (vseslovenski mledeniški shod 1904 in nastop med. narodne zveze Katoliških telovadcev v Vatikanu 1913). — Mladost sprejema tudi inserate (naročnikov ima 2600, čitatel ev do 15.000). Naročnina je za člane 17 Din, za nečlane 20 Din. (Orlovska Pod-zveza, Ljubljana, Ljudski dom I.)
Seja vaditcljskega zbora Orliške podzveze se vrši v nedeljo 14. maja ob 1. uri popoldne v prostorih O. P. Ker je seja izredne važnosti, je udeležba vseh vaditeljic obvezna.
Št. Vidsko orlovsko okrožje naznanja, da se nameravani izlet k sv. Katarini v nedeljo 14. t. m. vsled nastalih ovir ne vrši, kar naj vzamejo podrejeni odseki ca znanje. Bog živi!
Orlovske odseke poživljamo, da pomagajo pri nabiranju prispevkov za gladujoče v Rusiji. V k*au/ jih, kjer so taka zbiranja že v teku, naj odseki sodelujejo; v drugih krajih pa naj začnejo sami z zbiranjem. — Predsedstvo O. P.
Turistika In spon.
Nogometne tekme 14. t. m, na igrišču Ilirije, V nedeljo igra ljubljanska Ilirija proti Iliriji, prvorazrednemu klubu iz Zagreba, ki je vsled neobičajnega borbenega duha, požrtvovalnosti in ostre igre na glasu kot vrlo opasen protivnik. — Pred tem se vrši prvenstvena tekma Hermes : Ilirija rez., najzanimivejša drugorazredna prvenstvena tekma, v kateri se bo igral sigurno dober nogomet. — Vstopnina je za obe tekmi skupna. Pričetek prve igre ob 15. uri. — Med odmorom tekme Ilirija— Ilirija se vrče lahkoatletske tekme v teku. (K)
Konjske dirke v Belgradu. Uprava Donavsk-tga kola jahačev »Knez Mihajlo« naznanja: Zadnje dni voda v Savi stalno pada. Na dirkališču Donavskega kola jahačev je steza že iznad vode, dasi jo deloma pokriva še blato. Računajoč, da se bo sušenje zemljišča nadaljevalo kakor doslej, je uprava I)KJ sklenila, da se vrši prvi dirkaški dan letošnjega leta 21. maja. Na programu tega dne je pet dirk: Splošna dirka, dirka polnokrvnih triletnih konj, dirka polnokrvnih triletnih žrebcev, dirka polnokrvnih štiri- in večletnih konj in preponska častniška dirka. Za ta dirkaški dan je dosedaj prijavljenih 40 konj. Prijave se sprejemajo še do četrtka, 18. maja, do opoldne. Pregled prijavljenih konj se vrši tega dne ob 3. uri popoldne na dirkališču pri Carjevi čupriji. — Prihodnje dirke se vrše dne 28. in 31. maja in 4. ter 7. junija.
Dragocenost vsako hiše je lekarn. Feller-ja prijetno dišeči »Elsafluid«, ki je najboljše sredstvo za drgnenje hrbta, rok, uog in celega telesa, kot kosuielikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glave iltt. Je močnejši in boljši kot Franc, žganje. 3 dvojn. steklenice ali 1 špec. steklenico z zamotom in poštnino pošlje za 72 K: Kupcu V. Fctlor, Sta-biea donia, Elsatre 134, Hrvatsko.
30 let star, v drž. Blužbl
kot pisaril, pripravnik, z več tisoči prihranka, se želi vsled pomanjkanja znanja seznaniti v svrho •zenit vo z gospico neomadeževane preteklosti 20—20 let, katera poseduje hišo ter nekoi: :o zemljo ali primeren vrt, najraje v ljubljanski okolici, odnosuo tudi drugje. Zahteva so tudi nekoliko znanja Šivilje. Ozira so samo na resne ponudbe s priloženo sliko na upravo SLOVENCA pod: »Vesela bodočnost lSSS'.'.
so takoj sprejme. Poizve se v restavraciji glavnega kolodvora v Ljubljani. 1842
dr. Frana Irgoliča,
MARIBOR, Aleksandrova c. 45 in
dr. Igo Janca
(prej MURSKA SOBOTA) sta se
združili, **
da so bilo moje ob-'5 dolžitve in sumni-čenja, izrečena dne 23. aprila v hotelu Lackner, glede okr. komisarja Mihaela Zavadlala, popolnoma neosnovana in da sem iste izrekel v nepremišljenost!, pod vplivom, kakor sem so prepričal, popolnoma neresničnih in lažnjivih informacij drugih oseb. — Črnomelj, 7. maja 1922. 1837	M. R02ANC.
Sprejme ae: "39C
več
lin
slikarske stroke. Stalno delo, dobra plača. FR. P. STARE, slikarski mojster, LJUBLJANA, Florijanska ulica štev. 16.
Poštena, snažna, ^CSJCI/S srednjih marljiva	ttl^iJffV« iet) ki
razume na kuho, so sprejmo takoj k mali družini v mesto. — Naslov v upravništvu SLOVENCA pod štev. 1762.
Mlado, snažno, po- flUTI/! C sprejmem
šteno vzgojeno Ul-Hl-t takoj za pospravljanje sob in k otrokom. — Naslov pove. upravništvo >SLOVENCA: pod štev. 1763.
Povodom prerano Fmrti našega nadvse ljubljenega gina ozir. brata, bratranca in strica, gospoda
Alojzija Zaje
orožnika v Zagorju
se iskreno zahvaljujemo za vso dokaze sočutja, posebej še gosp. orožn. komandirju za poklonjen venec, gg. častnikom ljublj. brigade za venec in častno udeležbo, gg. kolegom pokojnikovim ter zagorskemu prebivalstvu sploh za številno spremstvo na zadnji poti nepozabnega pokojnika. Vsem iskrena hvala 1 Žalujoča rodbina ZAJC.
SOBARICO.
Miklošičeva cesta št. 16, II. nadstr.	1803
bolfše^Se1/' KUHARICO, dobro*1
kuhati in Cjnih!Wif»n iS2e lekarnar J«f> OUUdS fOU Krešimir DE-
RENČIN, Koprivnica, Hrvatsko. Plača in postopek dober.	1775
in
iščeti službo v boljši hiši na deželi ali v mestu. Za priporočilo domačega župnika pišito na upravništvo >Slovenca< pod imenom: Župnik 1735«.
¥ pouk se sprejme deček
poštenih revnejših staršev, zdrav, čvrst in nepokvarjen (nekadilec) z dobr. spričeval, ljudske ali mešč. šole. Vsa oskrba v hiši Martin Schwer, trgovina r. mešan, blagom speč. mannfaktura, Saniobor p. Zagrebu.
Perfektna, poštena sobarica išče mesta cTnjetVponudb-e
na upravo Slovenca pod »Sobarica 1810«.
Služkinjo v kulilnjo
sprejme takoj restavracija
pri »Slonu«, Ljubljana.
1809
Dva mizarska
pomočnika sprejme
FRAN BENED1CIC, Naklo pri Kranju.
JBF" Naprodaj jo "Vtfl v prometnem mestu na štajerskem zelo dobro idoča
z meš,
z vsem inventarjem in pražarno s stroji. Istotam je tudi lepo stanovanje z vsemi mobilijami. Ponudbe pod: *»Prilika< na Anončni zavod Prago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5.	1821
. pjeije ____________
LJUBLJANA, Linhartova ulica 9, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji samostojnega
Telovad. potrebščine
za člane, Članice in naraščaj, knkor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka
11. & E. SMrefc fflffžtffc
tudi samostojna moč.
Več dobro ohranjenih
OKEN in VRAT ter PEČI
je naprodaj.
Več povedo na Sr. Petra cesti štev. 23.
Zahvala.
Ob priliki smrti in pogreba naSega ljubega roproga, brata itd., gospoda
trgovca in cvetličarja
nam je došlo od vseh strani toliko izrazov sočutja, da smatramo kot tolažilno dolžnost, zahvaliti se iskreno za vse dokaze ljubezni in prijateljstva do pokojnika. — Osobito gre naša zahvala »Ljubljanskemu Zvonu« za ganljive žalostinke, gg. zdravnikom in gg. 00. frančiškanom za njih trud in tolažbo, kakor njegovim stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem, ki so se na katerikoli način spomnili mojega blagega soproga in zlatega tateka. — Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem vencev ter vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala 1
Ljubljana, dne 13. maja 1922. Žalujoča Tončka Bajt v imenu svojih malčkov in vseh ostalih sorodnikov.
STANOVANJE in HRANO
pri boljši, pošteni družini, z začetkom šolskega leta, iščeta dva dijaka drugo gimnazijo. -— Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »PRIMOREC«. 1839
Spalni divan S^0^^
— Naslov pove uprava lista pod št. 1840.
Vljudno uaznanjam, da sem s 1. majem Tfir- prevzel staro, dobro znano gostilno
»pri KOVAČU« v Toma-
PPVPJT5 ~' P^fregel bom z najboljšo pijačo in dobrim prigrizkom. Za obilen obisk se priporočam!
ALOJZIJ JERMAN, gostilničar,
pri »KOVAČU« v Tomačevem.
Elektroteim. instalater Iv. Zrj. šiška št. 13
(v graščini g. Lukmann), montira zunanje in hišue napeljave, ureja stroje, motorje in diname vseh vrst po zmernih conah.	1833
v Ms
Večjo množino posekanega, suhega smrekovega -jop-ln 7 vagonov
radi bolezni takoj prodam.
Vprašati: Hotel »SLON«, soba 73.
PENZIJA GRINTOVEC |
graščina Preddvor, pošta Tupaliče pri Kranju, v najlepši, solnčni legi, ob vznožju alp, se priporoča ceuj. letovi-ščarjeni in gostom. Električna razsvetljava, gostilna z najboljšo hrano in pijačo v penziji. Veliki prostori za različne zabave. Gledališče Izobraževalnega društva v Preddvoru v novi veliki dvorani penzije. IPH5- Vozovi po naročilu na postajo v Kranju.	983
Kupimo dobro ohranjen
z vidno pisavo. Ceuj. ponudbe na upravo »SLOVENCA« pod šifro: »STROJ 1792«.
M sls že poslali niračRins?
GOSPOSVETSKA C. 2. - LJUBLJANA
Slvninl stroji in stroji za plotenje.
lzborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena L 1867. Dofilo je ravnokar večjo število strojev ca vs i k o obrt. Ve»enje poučuje bras-piafinc. Pisalni stiojl ADLER Ceniki zastonj In franko. Kolesa iz prvih to* t »	touf vara: DUrkopp,
j	Styrla, Waffen-
rad.
v bližini Celja, obstoječo iz: hiše z dvema stanovanjema s pritiklinami, hleva, svinjaka, lastnega vodnjaka, že obdelanega vrla in njive, nekaj sad. drevja, takoj naprodaj. — Ponudbe pod: »Celje 400.000/1831« na upravništvo »Slovenca«.
Kupim ali vzamem v najem '•C
TRGOVSKI LOKAL
po možnosti združen z gostilno (s koncesijo) v večjem kraju na deželi. Ponudbe na: Franjo S. HROVAT, Celje-Gaberje 75.
Naprodaj po nizki ceni:
2 postelji, 2 nočni omarici, velika omara zn obleko, mala omara za obleko. Poizve se: Glince št. 82 pri Vičn. 1814
ČEBELE kupim
z mladim satjem, v dobro izdelanih A. 2. panjih in močnimi družinami. — Ponudbe ua upravo »SLOVENCA: pod: »ČEBELE«.	1839
Nagrado 5000 kron
dobi, kdor zamenja stanovanje: 3 sobo in kuhinja, v bližini južnega kolodvora. Imam stanovanje: 1 sobn in kuhinja. — Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod štov. 1815.	1815
Prostov. javna dražba
koči! in kiijikt opreme
se vrši dne 20. maja oh pol 11. uri Dunajska cesta štev. 25, dvorišče.
z uporabo kuhinje se odda za skrajno silo zakonskemu paru brez oprave, najraje pa samici - šivilji, ki si sama kuha.
nndi po nizka ceni HROVAT & KO., Ljubljana, Vegova ulica št. 6.
Tračnice v dolgosti čez 100 metrov
mocue Z|cng Ym
ima na prodaj IVAN KOGOVSEK, kovač. Trata St. 12, St. Vid nad Ljubljano. 1777
POZOR!
POZOR!
popravlja in izdeluje novo solidno in eeno ter najhitreje
ANTON PAVLIN, dežnikar, Ljubljana, Stranska pot 17 (Trnovo).
Kupimo BO m železnih cevi v premeru 30 do 35 cm
dobro ohranjenih, preizkušenih za vodno napeljavo. — Ponudbo pod »CEVI« na Anončni zavod DRAGO BESELJAK in DRUG, Ljubljana, Sodna ulica 5. 1784
Mesarijo oddam v najem
v lepem kraju na deželi. Več se poizve: Sv. Jakob ob Savi štev. 5.
Tovarna konzerv na Vrhniki naznanja tužno vest, da je njen velezaslužni družbenik, gospod
Bernhard Wetzler,
veleindustrljalec, predsednik general, sveta Anglo - Austrian Bank, Lmt. itd.,
dne 10. maja 11. na Dunaju preminul.
Pokojnik, ki nas je s svojo izvanredno trgovsko nadarjenostjo in izkušnjo krepko podpiral, nam ostane nepozaben v hvaležnem spominu. Vrhnika, dne 12. maja 1922.
dobavlja in polaga v mestu in na deželi
Anton Bokal, Ljubljana
Slomškova ulica št. 19. — Telefon 527.
filib, podgana, sfenfcc, Ščurki
iu ven golazen mora poginiti ako purabliatc moia najbolje preizkušena in mlošno hvalionu irodstva, Uot proti poljafciro in hišnim mišim K 16. za podgane K JO za ^6arke K. 20: zn »te-nlce K IS unideviiloc moljev K 10 in 20; proti mrčesom K 10 in SO- mav.ilo proti uuem nri ljnfleh K 10 — in živini K 10'—; r.n uii r obleki in nertla K 10 in 20; proti mrčesn na saajn in zelenjadl proti mravljam io in 20 K. 1'ošiljn po po v ? st i u /iavoii /.n ekaport
H. JQn:er, Petrlijska nI 3. Zigrab 39.
Trgovce;« "rt večjem o.ljemu popnet.
Najstarejša slovenska
PLESKARSKA IN LIČAR* ŠICA DELAVNICA
IVAN BRICELJ, Dunajska cesta Id
v Ljubljani se priporoča. Izvršitev ločna. Cene zmerne.
"rniog m
prodaja najcenejše H. PETRIČ, LJUBLJANA, skladišče Balkan.
Priporoča sc za vsakovrstna
i Ha orgel in
FR. JENKO, izdelovatelj orgel, Topoljo pri Mengša.	1766

V«!t!ko zalogo
polledoiskili strop
i
za žganjekuho priporoča fvrdka
FRANC HITI, Ljubljana, Sv. MarUna cesSa š«. 5.
Arliitekt in mestni stavbenik
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10
Telef. inter. št. 103. Ustanov, leta 1850.
se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
| Dr. ing. MIROSLAV KASAL~
Cblastv.no poverjeni sl9vb.nl Ini. In mestni stavbenik
UUEU«<C, Q.iAD SŽE 13.
Stavbeno podjetje ln tehniška pisarna za botonsko, železobe-
tonske in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoko stavbe.
Izvršitev! ■ Projektiranje!
rica, se Sšče teko] za
otroška vrtna-
Ponudbe pod »Vrlnarica 182-1« na upravništvo »Slovenca«.
P. n. slavnemu občinstvu ter izletnikom soteske »VINTGARJA« naznanjamo, da smo pretočeni
ji 0TV0RILI RESTAVRACIJO £
J | kjer bomo nudili gostom gorka in mrzla jedila ter izborno pijačo. ■ ■ Na razpolago bo tudi več hotelskih sob za prenočišča in za stalno ^ | bivanje. — Skušali bomo cenjenim gostom in izletnikom v vseh « ■ podrobnostih kar najbolj ugoditi ter se za mnogobrojni poset J | najtopleje priporočamo.
Restavracija »Vintgar«.
izvrševanje ksilofitnih tal in asfaltovanja prevzema
in ima vedno v zalogi
Karbofei. katran, lesni cement, strešno lepenko, Ruberofd (Anduro)* strešni lak, asfalt, Watproof,
Ceresit i. t. d.
Ljubljanska komcrcijalna družba
Ljubljana :: Biešvvetsova cesta štev. 18.
Prvi in najboljši jugoslovanski ETERNIT — AZBESTNI SKRIL J je

BCos^O-ini
Prožen — brez cementa. ::: Zaloga za:
Kranj-Tržič-Radovljico: K. R0CAK, Tržič.
Pripravno poslopje fl stavbena parcela
u malo tovarniško poslopje oa Olincah ali v bližini državnega kolodvora m takoj kupi. — Ponudbe se prosi pod šifro: »INDUSTRIJA 1826< na upravništvo Slovenca.
Velika eksportna družba v Ljubljani
išče
strokovnjaka klavca za perutnino
po	francoskem načinu.	Tozadevne ponudbo pod šifro:
»PERUTNINA 1845« na upravništvo Slovenca do due 20. maja 1922.
Delniška glavnica: K 20,t>00.000*—
PODRUŽNICE: Rovomesto, Rakek, Slovenjgradet
SLOVENSKA ESKOFIPINA BANKA
LJUBLJANA, Šelenhurgova ulica štev. 1. Iasvrgiije vse bančne posle naJtoCneJe In najkulantneje.
Rezervni zakladi t K 6,500.000--
Tclcfoni Si 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNfl
najboljši in
najcenejši
Zastopstvo in zaloga
Ivan Gajšek
papirne imovina y LinDliani, Sv. Petro cesta Slev. l
Prvovrstna Puch kolesa
pnevmatiko in droge potrebščine kupile najceneje pri tvrdkl
IGN. VOK,
Ljubljana, Sodna nlica štev. 7.
UGODIM PRILIK
Pozor gostilničarji in vinofržci!
Vsled opustitve gostilniškega obrta je naprodaj:
oečja množina oinskih sodoc, z ledeni omara fl sesainica s ceumi, aparat za pasterizranfa pioa, aparat za siapolnieoanie pioa o steklenice, razna kuhinjska, gostilniška in gedšSna posoda, medene pipe, gostilniška oprala itd.
Poizoe se o pisarni So. Petra nasip ste®. 27.
Na prostovoljni javni dražbi se prodajo na predlog gosp. Ivana Feharca kot dediča po gosp. Jožefu Peharcn iz Tržiča 105
rine flfJ. maja 9. sir!
na licu mesta „cimper" nad Tržičem vsled sklepa okrajnega sodišča Tržič z dne 8. 5. 1922 A 105/21—12 nastopna, v zapuščino spadajoča zemljišča skupno ali posamezno po parcelah in sicer:
Zap. št.	Predmet	Izklicna cena
1.	vi. št. 184 k. o. Tržič:	
	p. št. 441 njiva s travnikom ....	13.845 K
2.	vi. št. 200 k. o. Tržič:	
	p. št. 400 1 travnik.........	23.538 K
	401 pašnik ..........	406 K
	438 njiva...........	13.002 K
		2.654 K
	440 gozd ...........	12.458 K
		4.995 K
	443/1 travnik.........	2.706 K
3.	443/2 šupa..........	1000 K
	vi. št. 150 k. o. Križe:	
	p. št. 514; sadni vrt........	3.136 K
Cenj. občinstvu priporočam svetovno
znane šivalne strofe
GR1TZNER
v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo ter vse posamezne dele, olje, Igle
za vse sisteme. Edino le pri
JOSIP PETELINC,
UtJUBliJflFJH, SV. Petra nasip 7.
Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam galanterija, srajce, kravate, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, gumbi, žlice, noži. Na veliko in malo. Večletna garancija. Ceno najnižje.
EKSPORT.
ar
EKSPORT.
Veletrgovina haloških vin.
m
D il
m
Sv. Andraž v Halozah, žeSez. postala Ptuj
priporoča svojo bogato zalogo namiznega, kakor sortiranega vina, iz haloških in ljutomerskih goric, posebno pa garantirano pristna ma-šna vina. Solidna dobava po ugodnih cenah. V sredini vinogradov. — Cene brezkonkurenčne.
II II
m in m ii m ti
planine, harmonije, (tudi igrane) na obroke in posodo. — Največja izbera v Jugoslaviji. Velikanska zaloga vseh glasb, instrumentov, strun in muzikalij na debelo ln drobno. —
Allonz Breznik, b. uE. Glasb. Mal., Ljubljana, Kongresni trg 15.
			■ '-r '<	•..-...v':'-/vv'\.
Bife®«			't ',	


Prodajalec si pridrži za odobrenje prodaje pravico pomisleka 14 dni po izvršeni dražbi. Natančnejši pogoji se zamorejo upogledati v pisarni podpisanega sodnega komisarja. Tržič, dne 9. maja 1922.
Notar kot sodni komisar:
Dr. Fran Prislan i.
r.

kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah
tvrdka Weissbactier
lesna industrija, parna žaga in :-:	tovarna žalnzij.
Ljubljana Dunajska cesta št. 66

Slovenska trgovska delniška družba v Ljubi am.
Poziv
lc sebslcrlpclji novih delnic
Redni občni zbor Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani je sklenil dne 18. marca t. 1. zvišati delniško glavnico
od K 5,000.000-— na K 8,000.000-—
z izdajo
7500 novih delnic a K 400*— nom.
pod sledečimi pogoji:
1.	Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi dveh starih delnic eno novo k K 440— prištevši 5 % obresti od nominale K 400-— od 1. januarja 1922 do dneva vplačila.
2.	Novi delničarji dobe delnice po kurzu K 480-—, prištevši 5% obresti od nominale K 400— od 1. januarja 1922 do dneva vplačila.
3.	Delnice druge emisije participirajo na čistem dobičku za leto 1922.
4.	Nove delnice se bodo izročile proti vrnitvi začasnega potrdila podpisovateljem takoj po končani subskripciji.
5.	Reparticijo delnic za nove delničarje si pridržuje upravni svet.
6.	Podpisovanje delnic nove emisije se vrši od 10. V. do 31. V. 1922, in sicer pri:
a)	Slovenski trgovski delniški družbi, Ljubljana, Resljeva cesta 22.;
b)	Slovenski trgovski delniški družbi, skladišče Rakek;
c)	Slovenski eskomptni banki, Ljubljana in pri vseh njenih podružnicah, in sicer: Novo mesto, Rakek, Slovenji gradeč in menjalnici Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, Kolodvorska ul.;
č) Trgovski banki d. d., Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 10. in Trgovski banki d. d., podružnica v Mariboru.
7.	Delnice se bodo izdajale v komadih a 1, 5 in 25 delnic.
Naša družba posluje špecijelno v kolonijalni in špecerijski stroki samo na debelo. Ima svoje poslovne prostore in skladišča v lastni hiši, Resljeva cesta št. 22, blizu glavnega kolodvora. Vzdržuje tudi veliko skladišče na Rakeku in sicer s špecerijskim, kolonijalnim blagom ter deželnimi pridelki.
Delokrog družbe postaja čimdalje večji, poslovanje se je že dosedaj razvijalo povsem povoljno, a v bodoče se utegne razviti tako, da sedanja sicer visoka delniška glavnica nikakor ne bo zadoščala.
Zato je potrebno, da se udeleži sleherni stari delničar pa tudi sploh vsak trgovec na deželi podpisovanja novih delnic, da bode v bodoče naša zaloga tako bogata in raznovrstna, kakor si želijo to naši trgovci delničarji.
V Ljubljani, dne 4. maja 1922.
Upravni svet Slovenske trgovske delniške družbe v LjubijanL
1
ii zaooa za premog LJUBLJANI
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog
f Prometni zavod za premog d. i v Piani, Nunska ol. 19
Tehnični oddelek izdeluje
stabilne akumulatorske baterije in popravila ■
Naslov s
TOVARNA
AKKUMULATOR
d. z o. z. v Mariboru
PISftRNR i Marijina ulica 10
d. z o. z.
Kovinski oddelek
izdeluje
električne armature kakor tudi navadne pipce
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Jugoslovanska tiskarna v. Ljubljani.