Glasilo Občine Lukovica Januar 2022, letnik XXIII, številka 1, izid: 27. 1. 2022 5 Praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti 8 Intervju: Blaž Berlec, kulinarični bloger 21 Novoletne zaobljube 2 OGLASI Rokovnjač VABLJENI V NOVO POSLOVALNICO Varuha zdravja, Vzajemne, v Domžalah, Ljubljanska cesta 87. Vključite se v brezplačni program zvestobe Varuh zdravja – prejeli boste paket dobrodošlice, ki vključuje tudi majico Varuh zdravja. Svetovalci vam bodo predstavili široko paleto ugodnosti, ki jih zavarovanci lahko uveljavljate v okviru programa Varuh zdravja. Delovni čas poslovalnice v Domžalah je v ponedeljek in torek od 9. do 12.30 ure in od 13. do 16. ure, v sredo od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure ter v četrtek in petek od 9. do 12.30 ure in od 13. do 15. ure. Dosegljivi smo na telefonski številki 01 72 95 660. Aktualne informacije lahko spremljate tudi na spletni strani www.vzajemna.si ali Facebook strani @Varuhzdravja. Poslovalnica Domzale (190x130mm) (NOVO).indd 1 18. 01. 2022 10:34:32 14. februar – VALENTINOVOa Semenski krompir KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE Z.O.O. Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje Tel: 04/252 90 10, info@kzcerklje.si , www.kzcerklje.si Spremljajte naše aktivnosti tudi na naši facebook strani. Trgovina BLAGOVICA, Blagovica 10, tel: 041/370-437 Trgovina MORAVČE, Vegova ulica 7, tel: 01/834-56-84 VSE ZA KMETIJO, DELAVNICO, DOM IN VRT PROGRAM PAŠNIŠTVA VSE ZA HLEV IN OSKRBO HLEVSKIH ŽIVALI VSE ZA DOMAČO DELAVNICO SADIKE, OKRASNE RASTLINE, LONČNICE, SEMENA, ZEMLJE HRANA IN PIJAČA TER OSTALE DOMAČE DOBROTE V NAŠI TRGOVINI DOMAČE DOBROTE v naši trgovini: suhe mesnine (salame, klobase, narezki, zaseka, ocvirki), domači siri, domači štruklji, testenine (makaroni, rezanci, ribana kaša, …), moke, kaše, zdrobi, … SEMENSKI KROMPIR Že v prodaji! 14. februar Valentinovo 3 UVODNIK januar 2022 UVODNE BESEDE VSEBINA Spoštovane bralke in bralci glasila Rokovnjač! Pred vami je prva številka v novem letu, ki kljub epidemiološkim razmeram ponuja pester izbor za branje. Tokrat vas vabim k branju zanimivega intervjuja z mladim podjetnikom Blažem Berlecem – kulinaričnim blogerjem Yummy Slovenia. Skozi intervju boste zagotovo začutili njegovo sproščenost in mladostno energijo. Decembra se je zvrstilo kar nekaj dogodkov, ki so občankam in občanom polepšali praznični čas. Tako si lahko preberete prispevke koncerta božičnih napevov Šentviškega zvona s pritrkovalci, srečanja cerkvenih pevskih zborov Črnega grabna in tradicionalnega žegnanja konj na svetega Štefana (26.12) v Šentvidu pri Lukovici. V šolskem kotičku starši bodočih prvošolčkov preberite obvestilo o vpisu otrok v 1. razred v šolsko leto 2022/23, v športni rubriki pa o aktivnostih Hokejskega kluba Prevoje in naši odlični športnici Petri Pavlič. Rubrika zdravje je tokrat obarvana z novoletnimi zaobljubami, ki si jih radi obljubimo ob prehodu koledarskega leta. V prispevku imate kar nekaj napotkov, kako vam bo uspelo te obljube tudi izpolniti. Sledi stalna rubrika življenja starejših z ogledom dobrih praks na Portugalskem in izvajanjem projekta »Točka za starejše«. Z novim letom se odpirajo tudi prvi razpisi in pozivi, zato v razmislek tistim, ki bi želeli pridobiti pravico do uporabe znamke Zakladi Črni graben, ali tistim, ki ste v preteklem letu v svojih vrstah zaznali uspešno prostovoljko ali uspešnega prostovoljca, ki bi ga lahko predlagali za pridobitev naziva »prostovoljec/prostovoljka Občine Lukovica«. Dnevi se že vztrajno daljšajo, zato prosti čas izkoristite na svežem zraku in ujemite sončno energijo. Uvodnik županje Praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti Intervju: Blaž Berlec, kulinarični bloger Štefanovo 2021 Šentviški zvon s ciklom Slovenski božič M. Tomca Izlet mladinskega odseka PD Blagovica Vpis otrok v vrtec in 1. razred Petra Pavlič zmagala na Novoletnem turnirju 4 6 8 12 13 17 18 20 Novoletne zaobljube Projekti za kakovostnejše življenje starejših Obvestila Javni pozivi Politika, voščilo Križanka Zahvale 21 22 24 26 28 29 30 Ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju ‒ vsem občankam in občanom iskreno čestitam županja Olga Vrankar s sodelavci Katka Bohinc Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 10. marca 2022; rok za oddajo člankov je 28. februar 2022, do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@ lukovica.si. Sprejemamo le prispevke v elektronski (word, PDF) obliki. Za več informacij pošljite sporočilo na zgoraj navedeni elektronski naslov. ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; začasna odgovorna urednica: Katka Bohinc, uredniški odbor: Gregor Berlec, Andreja Čokl, Drago Juteršek in Petra Pavlič; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, jezikovni pregled: Anja Žabkar; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 2.116 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5 % DDV (Zakon o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Špilk, foto: Jaroslava Náplavová. 4 UVODNIK ŽUPANJE Prelomno leto 2022 Spoštovane občanke in občani, vstopili smo v leto, v katerem bomo izvolili nove poslance Državnega zbora RS, predsednika republike in župane ter občinske svetnike. Iz dneva v dan smo priča ostrejšemu odzivanju političnih strank in njihovih simpatizerjev, pa tudi civilne družbe. Nivo komunikacije dobiva novo dimenzijo, ki ima neslutene razsežnosti in družbo še bolj potiska na dva bregova. Lokalne volitve bodo, vsaj upam, pokazale, da občani dobro poznajo delo in prizadevanja županov in občinskih svetnikov na vseh področjih dela, kjer občine izvajajo svoje naloge. Tukaj nikoli niso dovolj leporečenje in prazne obljube za boljše življenje. Predvsem v manjših občinah, kjer se ljudje med seboj bolje poznajo, šteje le dobro opravljeno delo, podprto s številkami in merljivimi rezultati. Šteje tudi gospodarnost in preglednost dela, ki za seboj ne pušča praznega proračuna ali finančno nepokritih obveznosti. V tem letu nas čaka še veliko dela. Nadaljevali bomo z investicijami v objekte družbene infrastrukture, komunalne in cestne infrastrukture. Začeli smo z aktivnostmi za izvedbo projekta širokopasovnega optičnega omrežja (projekt Rune Slovenija S-21 in projekt GOŠO 5). S predstavniki investitorja smo imeli sestanek, na katerem smo določili okvirni terminski plan izvedbe. Z gradnjo se bo pričelo na vzhodnem delu občine, po predstavitvi poteka trase lastnikom in pridobitvi pravice graditi. Rokovnjač Na Ministrstvu za okolje in prostor vodijo postopek zavarovanja območja Češeniških in Prevojskih gmajn kot krajinskega parka. Območje je bilo že pred skoraj dvajsetimi leti razglašeno za naravno vrednoto in ekološko pomembno območje. Občina Lukovica je v proces ustanavljanja parka vstopila v povezavi s pripravo občinskega prostorskega načrta. Aktivnosti so se začele izvajati leta 2018, sprva v obliki usklajevalnih sestankov med Ministrstvom za okolje in prostor, Zavodom RS za varstvo narave ter Občino Lukovico in Občino Domžale. Na sestankih je bilo odločeno, da bo država ustanoviteljica parka in da bo prevzela tudi njegovo upravljanje. Na območju občine Lukovica predlog zavarovanja obsega gozdne površine Prevojskih gmajn in del kmetijskih zemljišč s Prevojskimi ribniki. Na našo pobudo smo v preteklem letu organizirali srečanje s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, predstavniki Zavoda RS za varstvo narave, predstavniki Lovske družine Lukovica, predstavniki Ribiškega društva Črni graben in lastniki ter uporabniki Prevojskih ribnikov, na katerem so bili seznanjeni z vsebino osnutka Uredbe o krajinskem parku. Njihove koristne predloge in pripombe je ministrstvo že upoštevalo in vključilo v uredbo. Z namero ustanovitve zavarovanja območja Češeniških in Prevojskih gmajn so bili seznanjeni tudi člani občinskega sveta. V kolikor bodo epidemiološke razmere dopuščale, bo v spomladanskem času organizirana dvomesečna javna predstavitev za vso zainteresirano javnost. Takrat bo priložnost, da vsakdo izrazi svoje mnenje, pomisleke oziroma poda morebitne predloge in pripombe. V postopku priprave in sprejemanja občinskega prostorskega načrta smo po prejemu potrjene hidrološko-hidravlične (poplavne) študije s strani Direkcije RS za vode takoj pristopili k oblikovanju končnega okoljskega poročila. Ministrstvo za okolje in prostor nam je z odločbo naložilo, da moramo sočasno s postopkom priprave občinskega prostorskega načrta izvesti tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje. Okoljsko poročilo smo posredovali vsem pristojnim nosilcem urejanja prostora v pregled in mnenje. Po uskladitvi mnenj nosilcev urejanja prostora bomo izvedli enomesečno javno razgrnitev dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta. Sledila bo faza pridobivanja drugih mnenj ministrstev in nosilcev javnih pooblastil na predlog prostorskega akta. Usklajen predlog pa bo predložen v sprejem občinskemu svetu. Lansko leto smo zaključili z virtualno slovesnostjo ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti. Žal dogodek ni mogel potekati v živo in kot kažejo trenutne zdravstvene razmere, bo tudi bližajoči kulturni praznik že drugič obeležen le virtualno. Vabljeni k ogledu prireditve na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si, dne 8. februarja 2022. Kultura je tista, ki ima v obdobju korone najbolj pristrižena krila in težko čaka, da bo »poletela«. Menim, da bo tudi glede tega letošnje leto prelomno, saj naj bi po zagotovilih strokovnjakov virus počasi izgubljal moč. Občani smo se glede upoštevanja zaščitnih ukrepov in cepljenja izkazali za zelo odgovorne. Hvala vsem, ki se zavedate, da se le skupaj lahko uspešno upiramo tej novodobni bolezni. Ostanimo zdravi in optimistični tudi v tem letu. Vaša županja OBČINSKA UPRAVA januar 2022 Investicije v izvajanju V izvajanju je sanacija usadov na cesti Podmilj–Samoglar in ureditev meteornega odvodnjavanja. V postopku evidenčnega naročila je bil izbran izvajalec del GP Hribar d.o.o. Pogodbena vrednost del znaša 18.625,13 EUR z DDV. V izdelavi je projektna dokumentacija za rekonstrukcijo cest: Rafolče – naselje, Šentvid pri Lukovici – Gasilska ulica, Češnjice–Poljane–Selce, Krajno Brdo – naselje, cesta do poslovilnega objekta v naselju Krašnja, pločnik Prevoje–Vrba, Spodnji Petelinjek–Javorje pri Blagovici. V območju državne ceste R2 447 Želodnik–Trojane se izdeluje projektna dokumentacija za varnostno nadgradnjo prehodov za pešce v Šentvidu in Prevojah, kar bo omogočilo varnejše prečkanje pešcev, zlasti šolarjev. Ravno tako je izdelana dokumentacija za umestitev nadstrešnice na avtobusnem postajališču Lukovica – smer Trojane in je trenutno v obravnavi na DRSI. Projekt za ureditev križišča v Lukovici je tik pred dokončanjem, sledi recenzijski postopek, kar je običajna praksa pri ureditvah križišč na državnih cestah. DRSI je, v sodelovanju z Občino, tudi naročnik projektnih dokumentacij za dve lokaciji, in sicer križišče v Trnjavi in avtobusno postajališče in pločnik v naselju Spodnji Petelinjek. Podpisana je pogodba za izgradnjo ceste OPPN Drtijščica. Pogodbena vrednost del znaša 176.604,42 EUR z DDV. Izvajalec del je uveden v delo, predvidno dokončanje del je do konca meseca aprila 2022. Podpisana je Pogodba za dobavo in vgradnjo notranje opreme (opreme učilnic, garderob …). Dobavitelj opreme je Atlas oprema d.o.o., ponudbena cena znaša 231.110,70 EUR z DDV. Izvajalec je uveden v delo, rok za dobavo notranje opreme je najkasneje do 30. 5. 2022. Podpisana je pogodba za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo kanalizacije v naseljih Gradišče in Zgornje Prapreče. Celoten projekt bo prijavljen na javni razpis za dodelitev sredstev na ukrepu: Zeleni prehod – Komponenta Čisto in varno okolje, podukrep: Izboljšanje ukrepov na področju ravnanja z vodo in okoljske infrastrukture (C1 K3), Operacija: »Investicije v sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki ležijo na manjših aglomeracijah od 2.000 PE« (C1 K3 IH). Možno in predvideno je sofinanciranje v višini do 50 % upravičenih stroškov. Razpis je objavilo Ministrstvo za okolje in prostor. Besedilo in foto: Občinska uprava Preureditev stare telovadnice v šolske učilnice na Brdu. Sanacija usadov na cesti Podmilj–Samoglar in ureditev meteornega odvodnjavanja. 5 6 OBČINSKA UPRAVA Rokovnjač Praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti v Občini Lukovica V spomin na plebiscitarno odločitev za samostojno Slovenijo pred 31 leti je Občina Lukovica počastila praznik dneva samostojnosti in enotnosti. Tradicionalni koncert Godbe Lukovica zaradi ukrepov, ki jih je prinesla epidemija covida-19, ni bil izveden, je pa Občina obeležila praznik z izvedenim dogodkom na trgu v Lukovici. Dogodek je bil predstavljen virtualno na spletni strani Občine Lukovica. Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale, Združenja Sever in Območno združenje slovenskih častnikov Domžale so na trgu v Lukovici ob spremljavi Slovenske himne, ki jo je izvedla Godba Lukovica, slavnostno dvignili slovensko zastavo. Županja mag. Olga Vrankar je ob tej priložnosti odkrila spominsko ploščo ob lipi na trgu. Na trgu v Lukovici je bila namreč v letu 2021 ob dnevu državnosti posajena lipa kot spomin na 30-letnico osamosvojitvene vojne. V svojem slavnostnem govoru se je dotaknila preteklosti, dogodkov izpred treh desetletij, pa tudi aktualne problematike. Poudarila je, da smo Slovenci prazničnemu decembru »po milosti zgodovine dodali še državni praznik samostojnosti in enotnosti kot temeljni kamen gradnik naše državnosti in plebiscitarne enotnosti. Dozoreli smo za lastno državo in demokratične spremembe, ki so nas pred tremi desetletji kot suvereno nacijo vključile v zahodne in evropske povezave, politični subjekt enakovrednega odločanja. V teh treh desetletjih se je zgostila naša tisočletna in intelektualna moč, ki je skozi stoletja gradila slovensko istovetnost. Ne z mečem in nasiljem, ampak z besedo in kulturo. Beseda je naša osebna izkaznica. Z njo obstanemo ali pademo. In obstali smo. Leto, ki odhaja v zgodovino, je bilo za Slovenijo jubilejno in praznično. Tridesetletnica samostojne države. Tudi v naši Občini smo v duhu osamosvojitvenih vrednot dostojno, vsebinsko pestro in na različnih lokacijah odmevno zaznamovali državotvorni jubilej. Vsa društva so pokazala izvirne načine povezovanja slovesnih dogodkov z množično in aktivno udeležbo.« V kulturnem programu je domovini v pozdrav zaigrala Godba Lukovica, Mešani pevski zbor Šentviški zvon pa je s skladbami in pesmimi slovenskih avtorjev zaokrožil praznično dogajanje. Besedilo: Občinska uprava, foto: Erik Kralj Serša OGLASI januar 2022 VETERINARSKI DOM DOMŽALE Ihanska cesta 19A, Zaboršt, Domžale www.veterinarski-dom.si | vet.dom@siol.net 01/721 28 84 in 01/721 61 94 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA JE AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI IN TRGOVINA V LETU 2022 ODPRTA: delovnik: 7.00 - 19.00, sobota: 7.00 - 12.00, nedelja in prazniki: 8.00 - 9.00 NOVO! TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI Srečno 2022 vam želi kolektiv Veterinarskega doma Domžale. Delovni čas v času ambulante. 7 8 INTERVJU Rokovnjač Blaž Berlec, kulinarični bloger »Ne bi mogel delati samo ene stvari naenkrat!« »Lep pozdrav, Yummy družba!« Tako že skoraj dve leti svoje kulinarične video objave na družbenih medijih začenja 26-letni Blaž Berlec s Prevoj pri Šentvidu. Poznam ga še iz časov, ko je kot dijak igral v Godbi Lukovica, nato pa je iz glasbenih zaplaval v bolj športno-kulinarične vode. Čeprav na svojem Instagram profilu Yummy Slovenia rad predstavi tudi sladice, Blaž zagovarja zdravo življenje, gibanje in pričakovala sem, da se bova za pogovor srečala v kakšnem ‚smoothie baru‘. A je izbral slaščičarno v ljubljanskem BTC-ju, kjer ga je po najinem pogovoru čakalo snemanje nove epizode ‚Hitro, preprosto, Yummy‘. Mnogi so te pred tvojim kulinaričnim video udejstvovanjem poznali predvsem kot vaditelja, vodil si vadbe v različnih fitnes centrih … Še vedno imam licenco za body pump, prej sem imel pet licenc. Zaradi koronavirusa sem vse skupaj opustil. Gre za licenco programa Les Mills, to je ogromno podjetje z Nove Zelandije, ki se ukvarja z vodenimi vadbami, deluje v praktično vseh državah sveta. Ponujajo okoli 15 programov, od treningov s prosto težo, utežmi, do visoko intenzivnih treningov, kolesarskih treningov, plesa, vadb za otroke … Vaditelji pridobijo eno ali več licenc, dobijo celoten program, koreografijo in potem vodijo vadbe po njihovem principu. Te vadbe sem vodil v Hiši na travniku, pa v Grosupljem, Ljubljani, v štirih fitnes centrih naenkrat. Zaradi koronavirusa je veliko treningov odpadlo, zmanjšala se je frekvenca vadb, nekateri treningi so izginili z urnikov, zato se je bilo treba odločiti, kaj početi. Dobil sem ponudbo, da delo v telovadnici v Hiši na travniku zamenjam za delo v njihovi kavarni. In tam sem se takoj našel, še vedno tako rad opravljam to delo kot prvi dan pred slabima dvema letoma. Strežba, delo z ljudmi, to mi je res všeč. Tudi kolektiv je super, prav tako šefi, urnik si lahko prilagajam. Moral sem se odločiti: ali en trening popoldne ali celotna popoldanska izmena v kavarni. Zato sem črtal treninge, trenutno nisem vaditelj. Bi bilo pa fino, če bi vsaj zase doma kaj v to smer naredil … Zdaj sem se malo ‚zapustil‘. (a tega res ni videti, Blaž kar žari od energije in izgleda odlično, kot bi še vedno vsak dan vodil vadbe, op. a.) Snemanje oddaje ‚Hitro, preprosto, Yummy‘. Se tudi v prihodnosti vidiš v gostinstvu, razmišljaš morda o svojem gostinskem lokalu? Ne, to pa ne. Na začetku je bil sicer moj načrt, da bi si z Yummy Slovenia ustvaril neko bazo ponudnikov, podpiram namreč lokalno in slovensko kulinariko. Lahko bi iz tega ustvaril svoj lokalček, se specializiral za kakšno točno določeno stvar, ampak mislim, da je v tem toliko dela, toliko stresa, da moraš res živeti za to … Jaz pa sem človek, ki mora ves čas početi več stvari, ne bi mogel delati samo eno stvar naenkrat, hitro bi mi postalo dolgčas. Tako da se verjetno ne bi izšlo. Blaž, menda te lahko pogosto srečamo tudi v Hiši na travniku v Dobu, kjer si najprej vodil vodene vadbe, zdaj pa strežeš v kavarni. Čeprav imaš v žepu dve diplomi. Res je. Študiral sem na Filozofski fakulteti v Ljubljani, študijska programa španski jezik in književnost ter etnologija in kulturna antropologija. Za oba programa me je navdušila profesorica španščine na Gimnaziji Poljane, ki je tudi nekoč študirala etnologijo. Rekla je, da se ji zdim primeren za ta študij. Sam takrat nisem točno vedel, za kaj gre, le da je povezano s kulturami, in sem si rekel, prav, pa poskusimo. Bolj sem bil sicer navdušen nad španščino, ki je bila bolj praktična. Tudi, ko sem se odločil za študentsko izmenjavo, sem seveda izbral Španijo, pred štirimi leti sem bil 6 mesecev v Murcii. Pouk tam je bil v španščini, prav tako izpiti, seminarske naloge … vori ... Sieste sicer nisem maral, med četrto in sedmo popoldne je vse zaprto … Pa tudi to mi ni bilo všeč, da se vse dogajanje začne šele ob devetih, desetih. Da se na primer zbudiš ob sedmih zjutraj, bi šel na kavo, pa je nikjer ne dobiš … Sicer pa mi je španski temperament zelo blizu, še vedno tudi vsako leto vsaj enkrat ali dvakrat odpotujem v Španijo, da ohranjam stik z jezikom. Sta te Španija in španska kultura zanimali že prej? Ja, nasploh topli kraji, morje, njihova kultura, način življenja, španski temperament, siesta … Vse to mi je bilo že pred izmenjavo pri srcu. Ko si se po izmenjavi pred štirimi leti vrnil iz Španije, si se verjetno najprej posvetil obema diplomama? Pravzaprav sem si vzel nekaj časa in najprej pomagal v družinskem podjetju Jumicar. S svakinjo sva po vrtcih izvajala program Kolesarčki, to sem delal dve leti, potem pa smo podjetje zaprli in sem moral na hitro diplomirati. Tisto obdobje je bilo kar pestro, v slabem mesecu sem moral spisati diplomo za etnologijo, narediti še dva izpita za španščino … Ampak mi je uspelo. Si potem tudi sam prevzel kaj španskega temperamenta, prakticiraš recimo siesto? Kar se tiče temperamenta, gotovo. Sem zelo odprt, ekstravert, kar ne morem biti tiho. Ves čas nekaj govorim, ne maram tišine. Čeprav govorim kaj butastega, samo da se nekaj go- Pa obiščeš iste kraje ali odkrivaš nove, Španija je velika? Poskusim iti vedno drugam. Do zdaj sem bil največkrat v Valenciji in Barceloni, letos sem bil prvič v Madridu – glede na to, da sem študiral španščino, se je že spodobilo, da grem tudi v špansko prestolnico. In sem se popolnoma zaljubil vanjo! Če bi šel zdaj živet v tujino, bi šel v Madrid, ker je res čudovito mesto. Kako pa je potem prišlo do profila Yummy Slovenia? Zelo rad jem … Oprosti, tu pa moram vskočiti! Ko te človek takole pogleda, ni videti, da bi bil nek hud jedec ali da bi zelo rad jedel … Ja, velikokrat je reakcija točno taka! (smeh) Ampak naj povem samo en primer: moja potovanja se začnejo tako, da pogledam seznam dobrih restavracij na Tripadvisorju, YouTubeu in potovanje načrtujem glede na to, kje se nahajajo te restavracije. Šele potem pogledam, če so okoli še kakšne znamenitosti … Torej: tu bomo jedli, potem pa lahko mimogrede še neko znamenitost pogledamo. Večina ljudi načrtuje ravno obratno – ogledati si moramo neko znamenitost, tam bomo pa potem že našli kaj za kosilo. Pač, meni je hrana nekaj najboljšega … INTERVJU januar 2022 Kako pa izbiraš te restavracije? Iščeš lokalno kulinariko, tipične jedi ali izbereš le glede na priporočila na spletu? Vsaj enkrat si na vsakem potovanju privoščim tradicionalno hrano, da poskusim njihovo dejansko kulinariko. Sicer pa sledim priporočilom na omenjenem spletnem portalu Tripadvisor, priporočilom popotniških blogerjev na YouTubeu, izbira pa je seveda odvisna tudi od mojih preferenc – kaj mi v tistem trenutku najbolj diši. kar jih zabava, kar lahko spremljajo in da lahko doma poskusijo kaj novega. Si kuhal že prej? Sam sem redno kuhal v obdobju, ko sem bil vaditelj v fitnes centrih, saj so se mi urniki z domačimi tako križali, da sem moral sam poskrbeti za svojo prehrano. Sem pa že od malega rad kuhal. Nisem profesionalni kuhar, nikakor, čeprav me veliko ljudi zaradi kuharskih videov zamenja za kuharskega mojstra s kuharsko izobrazbo. Ampak dejansko se šele zdaj učim določenih stvari … Sebe bolj vidim kot zabavljača, kot nekoga, ki ponuja praktično, poučno vsebino, nekoga, s katerim se ljudje lahko poistovetijo, da v kuhinji ne gre vedno vse tako, kot bi želeli. In da ni potrebno, da si na primer profesionalni slaščičar, da ustvariš neko dobro sladico … Poleg tega želim čim bolj promovirati slovenske ponudnike (pridelovalce, restavracije, ponudnike določenih živil, kulinaričnih izdelkov), omenjam njihova imena, posnamem epizode o njihovih izdelkih in podobno. Z nekaterimi se za tako promocijo res dogovorim, druge pa priporočam zato, ker so meni osebno všeč, ker imajo odlične izdelke, čeprav se morda za tovrstno promocijo niti nismo dogovorili. Torej greš recimo tudi v Parizu v mehiško restavracijo? Seveda, če je restavracija dobro ocenjena, če mi jo nekdo priporoči, zakaj ne? Zdaj lahko človek res že povsod najde vse mogoče kuhinje, kitajsko, tajsko, arabsko, mehiško, italijansko, francosko kuhinjo … Katera ti je najbliže? Mehiška kulinarika mi je zelo všeč, tudi španska seveda. Pa italijanska, obožujem testenine … Latino hrana, bi lahko rekel. (smeh) Vrniva se k Yummyju: kaj imajo potovanja s tem? Vedno sem na potovanjih slikal tamkajšnjo hrano, jedi, ki sem jih poskusil, in jih objavljal na svojem osebnem profilu. In mi je nekdo nekoč predlagal, da naredim nov profil posebej za hrano, pripravo hrane ... Razmišljal sem o tem, začel zbirati gradivo, ampak takoj so se mi pojavila tista znana vprašanja: ‚Kaj si bodo pa ljudje mislili, če bom objavljal samo hrano? In kakšna bo reakcija na promocijo lokalnih ponudnikov, kakšna, če bom objavljal posnetke samega sebe?‘ Zato sem zelo dolgo odlašal in se obotavljal. Torej si ekstrovertiran, nisi pa ekshibicionist? Res je, nisem bil vajen tega, da bi bil nekakšen razstavni eksponat … Ampak sem le zbral pogum in februarja 2020 naredil nov profil na Instagramu. Med prvim zaprtjem zaradi Blaž kot vaditelj vodenih vadb Les Mills. 9 Blaž med snemanjem vloga. protikoronskih ukrepov sem pisal tudi blog, a ker ni bilo skoraj nikakršnega odziva, sem pisanje nekoliko opustil. Takoj sem opazil, da je na Instagramu veliko večji odziv in da je doseg precej večji. No, če bi zdaj nadaljeval s pisanjem bloga, bi morda že imel več bralcev, a trenutno nimam takih načrtov. Začel si z objavljanjem fotografij hrane s potovanj … Drži, potem sem dodal še slovenske restavracije in njihove jedi. K sreči sem imel na zalogi še nekaj starih fotografij, takrat se je namreč kmalu začel prvi ‚lockdown‘, restavracije so se zaprle. Moj profil je nekaj časa stagniral, približno tri mesece nisem ničesar objavil. Ko so se gostinski lokali počasi spet odpirali, sem začel spet objavljati. Ko je zaloga ‚starih‘ fotk pošla, sem začel pisati restavracijam, če so zainteresirani, da pridem jest k njim in pripravim par objav ali ‚storyjev‘ na Instagramu. Kako pa pri nas lastniki restavracij sprejmejo takšne predloge oz. ponudbe? Odlično! Mene je zelo presenetil odziv, predlog sem poslal približno tridesetim restavracijam, pričakoval sem odgovor ene ali dveh … A odgovorilo jih je precej več in v enem samem mesecu sem moral narediti kar dvajset promocij, saj so bili skoraj vsi za. In to zelo različne restavracije. Veliko več seveda zahtevajo restavracije z visoko kulinariko, te same postavijo pogoje, tudi kosilo ali večerja pri njih sta dražja in zahtevata več mojega ‚angažmaja‘. Manjše restavracije, ki bi se rade pa le malo ‚pokazale‘, manj komplicirajo, dovolj je objava, fotografija … A kmalu so tovrstne objave spet postale nemogoče, saj je prišel oktober leta 2020 in z njim drugi ‚lockdown‘. Nisem želel, da bi moj profil spet stagniral, zato sem vzel v roke telefon in začel kar doma snemati preproste recepte. Takrat sem pravzaprav šele začel zares snemati tudi sebe, prej je bila v prvem planu hrana oz. restavracije. Hitro sem opazil, da ljudje v teh časih potrebujejo nekaj, Si že na taki stopnji, da te ponudniki sami prosijo, da reklamiraš njihove izdelke ali njihovo restavracijo? Ja, redko zdaj sam pišem, če lahko pridem v neko restavracijo ali promoviram nek izdelek. Zdaj kvečjemu dobim še kak zapozneli odgovor od ponudnika, kateremu sem pisal že pred časom in se je šele zdaj odločil za sodelovanje. Sam ponudnikom pišem le v primeru, da se odpravljam na kakšen izlet, pa izberem tam neko restavracijo in jih povprašam, če lahko pridem k njim na kosilo v zameno za objavo. No, v to restavracijo bom šel v vsakem primeru, ko bom tam. Me pa zelo moti, da se včasih še vedno zgodi, da ljudje na moje sporočilo ne odgovorijo. Saj me lahko čisto vljudno zavrnejo, ne bo zamere, ampak vsaj odgovorijo naj! K takim, ki mojo ponudbo popolnoma ignorirajo, pa ne bi šel. K takim greš ‚privat‘, potem pa napišeš slabo kritiko … (smeh) Šala, seveda! Če prav razumem, ti ne ocenjuješ lokalov? Drži. Ocen ne dajem, naredim le objavo, v kateri opišem njihovo ponudbo, dodam fotografijo ali več fotografij. Tisti, ki uporabljate Instagram, boste razumeli: na kraju samem naredim ‚story‘, objavim neposredno, čez dan ali dva pa naredim še objavo na ‚zidu‘, kjer vse lepo opišem. Ocenjevanju se izogibam. Če mi kaj ni všeč, to povem ponudniku, pišem pa potem o tej restavraciji ali posamezni jedi ne. Na primer, bil sem na 5-hodnem obedu, eden od hodov mi ni bil všeč. Zato nisem pisal, kako je vse ‚oh in sploh‘ čudovito, ampak sem opisal le tisto, kar je bilo dobro. Če me kdo osebno vpraša, pa povem mnenje o vsem, tudi, kaj mi ni bilo všeč. Da bi namerno pisal slabe kritike, tega ne počnem, saj čutim, da nimam dovolj znanja in ‚kulinaričnega občutka na brbončicah‘, da bi ocenjeval, kaj je dobro in kaj ne. Lahko je nekaj, kar meni ni všeč, nekomu zelo dobro. In kaj je všeč tebi? Obožujem t. i. napolitanske pice, tiste prave italijanske s puhastim testom, na robovih je 10 INTERVJU testo debelejše, notri tanjše. Ponudnikov le-teh je v zadnjih letih vse več, sploh v Ljubljani. Nekateri takih pic ne marajo oz. so jim bolj všeč tiste klasične slovenske, kakršne jemo že vrsto let … Že to je dokaz, da ne smem ocenjevati, ne morem reči, da je neka pica, narejena na klasičen način, zanič, ker mi je pač pripravljena po napolitansko veliko boljša. To je čisto drug stil pice. Se v restavraciji osredotočiš le na jedi ali je pomemben tudi ambient, postrežba? Seveda, tudi ambient in postrežba sta zelo pomembna! Tudi sam kot delavec v strežbi vem, kaj vse moraš kdaj ‚požreti‘, potem je pa odvisno od človeka, kako na nekaj reagira, kakšen odnos ima do gostov. Ko opisujem nek lokal, vedno poudarim tudi, kakšna je bila postrežba. Je pa res, da do zdaj še nisem imel slabe izkušnje. Morda tudi zato, ker osebje običajno ve, da sem dogovorjen za obisk in da bom pripravil objavo. Nekateri se res pripravijo name in se zelo potrudijo. Potem imaš očitno že pravi zvezdniški status … Ah, to ravno ne. (smeh) Si te ‚degustacije‘ privoščiš sam ali v družbi? Si sploh človek, ki bi šel sam na večerjo? Nimam težav s tem, kot študent sem velikokrat hodil sam na kosila ali večerje. Zdaj grem ponavadi v družbi. Se je pa zgodilo, da sem na eno dogovorjeno pojedino prišel sam, ker je kolegica zbolela. Vseeno sem dobil dvojni menu, ker je bilo tako dogovorjeno vnaprej. Pa si oba tudi pojedel? Ja, sem, vse sem pojedel. (smeh) Tudi na kavo grem brez težav sam, se mi zdi, da imam itak toliko dela, da se vedno zaposlim in zamotim. Zdaj je to enostavno, ko lahko vse naredimo s telefonom … Rokovnjač Res je, zdaj vse ves čas nosim s sabo. Na telefonu urejam fotografije, video posnetke, to sem se vse naučil zaradi Yummyja, v zadnjih dveh letih. Za instagramerje in blogerje so najbolj pomembni sledilci, koliko jih ima tvoj profil Yummy Slovenia? Sledilcev imam trenutno na Instagramu okoli 7300. Na Facebooku objavljam zelo redko, večinoma so tam Instagram objave, ki se avtomatsko objavijo tudi na Facebooku. Moja ciljna skupina je na Instagramu. Ti je pomembno, koliko imaš sledilcev, koliko je odziva? Na začetku si verjetno štel vsak všeček, vsakega sledilca? Seveda, na začetku opaziš vsakega novega sledilca, pa tudi če ti nekdo na primer preneha slediti; pomemben je vsak odziv. Zdaj pa ne gledam več toliko na to, saj so se mi prek Yummyja odprle številne nove poti. Tudi če danes zaprem profil na družbenih medijih, imam še vedno delo, aktivnosti, ki sem jih dobil prek tega. Zdaj sodelujem tudi s portalom Moja čokolada, zanje snemam video recepte. Dela je torej dovolj, številke pa mi posledično niso več tako pomembne. Seveda sem še vedno vesel vsakega novega sledilca, vsake delitve, sploh kakšne reakcije, odziva, da mi torej nekdo kaj napiše, to mi je všeč … Rad odgovorim in neredko se odpre zanimiva debata. Po najinem pogovoru te čaka snemanje v Big Bangu, tudi z njimi sodeluješ? V Big Bangu snemamo kuharsko oddajo, imenuje se ‚Hitro, preprosto, Yummy‘. To je moja prva lastna kuharska oddaja, ker pripravljamo jedi glede na določeno sezono, posebne dneve, na primer svetovni dan hrane, dan pice, dan čokolade … Pred božičem smo tako delali cimetove rolice, za novo leto tatarski biftek. Epizode so tematsko obarvane. Sam tudi pripraviš recept ali si le izvajalec? Sam pripravim recept, nakupim potrebne sestavine in jih prinesem. Oddaje snemamo po zaprtju trgovine, dokler je odprto, seveda ne smemo snemati zaradi HACCP pravil, pa tudi zaradi protikoronskih ukrepov. Običajno snemamo ob sredah ob 20h. Prvo epizodo (vsaka epizoda je dolga okoli 10 minut, op. a.) smo snemali do enih ponoči, ker smo se še ‚lovili‘, zdaj pa običajno do desetih, pol enajstih zvečer posnamemo dve epizodi. Oni potem zmontirajo, pripravijo končni izdelek in objavijo na svojih kanalih. Jaz le delim njihovo objavo. Se sam odločiš, kaj in kako boš kuhal? Odločimo se skupaj, jaz lahko na primer nekaj predlagam, končna odločitev pa je potem skupna. Med obiskom Španije. In kako so te našli? To je zanimiva zgodba. Kontaktirali so me oni, mi napisali, naj sporočim, kakšni so moji predlogi, moje ideje … To se mi je zdelo nenavadno, saj so me oni kontaktirali in nato vprašali, kako jaz mislim, da bi lahko z njimi sodeloval. Seveda sem jim odgovoril, predlagal par načinov in nato so me povabili na sestanek. Tam smo malo pretresli te ideje in na koncu so mi povedali, da so se v bistvu že prej odločili zame. Videli so moj profil in bili mnenja, da sem ‚gledljiv‘. Niso namreč iskali kuharskega mojstra, ampak nekoga, ki bo naredil šov. In tako smo se dogovorili za sodelovanje, kar mi je zelo všeč. Kuhaš sam, pa tudi v družbi … Na snemanje videov za Yummy Slovenia rad povabiš kakšnega gosta, sploh velik odziv je doživelo kuhanje v družbi tvoje babice, mame Joži. Ja, ona vedno ‚zažge‘! Mislim, da sva že trikrat kuhala skupaj pred kamero. Ko vidim, da začne malo upadati zanimanje na Instagramu, takrat v kuhinjo povabim mamo Joži, pa je spet velik odziv. Mi je pa tudi sicer zanimivo na tak način spoznavati ljudi: kuhal sem že s Saro Rutar in Anžetom Kuplenikom, ki sta oba zmagala v Masterchefu, kuhal sem z Manco Šepetavc, odlično osebno trenerko in nekdanjo profesionalno atletinjo, pa z različnimi ponudniki kulinarike, na primer z Yammy Tammy, ki je butična slaščičarka … In s pevcem Tilnom Lotričem, ki je bil drugi na Slovenija ima talent. Tako pleteš nove vezi, spoznaš nove ljudi. Jaz jih kontaktiram in jih povabim, če bi kuhali z mano pred kamero, in večina je takoj za. Pridejo k meni, jaz vse pripravim, skupaj nekaj skuhamo in se predvsem zabavamo. Pa vsaj še Lucijo Vrankar moram omeniti, YouTuberka iz Moravč, zdaj je stevardesa pri Emiratih, mi je pa ona tudi zelo pomagala pri samem profilu. Ima veliko zaledje sledilcev in je enkrat pripravljala palačinke po mojem receptu ter to objavila na Instagramu. Takrat sem dobil 1500, 2000 sledilcev z danes na jutri. To je bila zame odskočna deska, takrat sem si rekel, da zdaj moram pa zares zagrabiti in se resno lotiti tega. Ampak kljub vsem tem imenom je glavna zvezda še vedno babica … Definitivno, Jožica je vedno glavna zvezda. Sodelovala je tudi v eni od epizod, snemanih v Big Bangu, pripeljal sem jo v začetku decembra, pred miklavževim, in sva skupaj pekla parkeljne iz testa. Tako da je že tudi zvezda oddaje ‚Hitro, preprosto, Yummy‘, skratka – je prava medijska zvezda! To bi sicer morala vprašati že na začetku: zakaj sploh to ime – Yummy Slovenia? Prva ideja je bila ‚Ham Ham Slovenia‘, torej zvok, ko nekaj ješ … Ampak takrat sem imel v načrtu, da se bom širil tudi čez meje, da bo moj profil mednaroden in v angleščini bi bilo to ‚Šunka Šunka Slovenia‘. Zato sem se odločil za Yummy, saj veste, njami, ko pač nekaj dobrega poješ. In to je tudi mednarodno enako razumljeno. Imaš še načrte za širjenje v tujino? Trenutno ne. Želel sem sicer napisati nekakšen kulinarični vodič po Sloveniji, ampak zdaj za to ni časa. Mogoče v prihodnosti, če bo še kakšen ‚lockdown‘. (smeh) Povedal si že, katera kulinarika ti je najbližje oz. kaj rad ješ, kaj pa najraje kuhaš? So to, glede na to, da zagovarjaš zdravo življenje, le zdrave jedi ali pripravljaš tudi tiste malo manj zdrave? Na tvojem profilu namreč velikokrat opazim različne sladice … Vsega je po malem … Neka srednja, zmerna pot je tista prava, biti mora tako malo pregrešnega kot malo zdravega. Torej tudi sam grešiš in si privoščiš kakšno tortico? INTERVJU januar 2022 11 zaradi epidemije, zdaj pa čakamo, kaj bo. Spomladi, še bolj pa potem od junija dalje, pa imamo že kar polne koledarje. To rad počnem, super klapa smo, odlično se ujamemo … Si se kdaj tudi glasbeno izobraževal, za klarinet gotovo … Naredil sem osnovno glasbeno šolo, za klarinet seveda. Zdaj sem klarinet popolnoma opustil, ravno lani sem ga prodal. Tako le še pojem, tri leta sem se učil klasično solo petje in eno leto jazz petje. Nastop s Klapo Sidro (drugi z desne). Seveda, veliko večkrat se zgodi, da si privoščim kaj sladkega, kot to, da se nečemu takemu odpovem. Pa imaš potem slabo vest? Ja, imam! To pa vedno. Dokler sem še resno telovadil, niti nisem imel toliko slabe vesti zaradi tovrstnih ‚grehov‘, zdaj, ko nisem toliko športno aktiven, pa se vest večkrat oglasi. Ko sem bil otrok, sem bil namreč bolj debelušen in strah pred ‚zrediti se‘ mi je ostal še od takrat … Zato mi takoj, ko pojem kaj takega, v glavo šine misel, da to ni bilo dobro, ampak tega občutka se skušam znebiti. Sicer pa najraje pripravljam zajtrke, sploh palačinke. Ameriške so ‚zakon‘, imam prav svoj način priprave in poimenoval sem jih ‚yummyčinke‘. Izdal sem tudi dve knjižici receptov, eno za klasične in eno za proteinske yummyčinke. Poslovna ideja zate: razširi delovanje in ponudi, da ljudem prideš na dom pripravit yummyčinke (ali kaj drugega) za zajtrk! Da ljudje dobesedno dobijo zajtrk v posteljo. Ni slab predlog, ampak v teh časih me najbrž ne bi spustili v svoj dom, razen z masko in negativnim testom. (smeh) Ko se razmere umirijo, pa morda res … Nova tržna niša! Če uspe, se priporočam za odstotke za zamisel! Seveda, se bova zmenila! (smeh) Se lotiš kdaj tudi česa bolj zapletenega, recimo večhodne večerje? Toliko, da lahko sčasoma razširiva ponudbo … Za snemanje ne, ker predolgih video posnetkov na Instagramu ljudje ne gledajo. Najraje imajo tiste, ki so dolgi manj kot šest minut, kar je več, ne pogledajo do konca. Včasih sem objavil tudi recimo štirinajstminutni video (posnel pa še več), ker sem preveč govoril in nisem mogel drugače zmontirati. Ampak to je preveč. Če sta recimo dva ‚nastopajoča‘, ki skupaj kuhata in se vmes pogovarjata, hecata, potem še gre, če je pa samo eden, pa ne. Tak video je potem bolj za na YouTube. Nekaj časa sem objavljal tudi tam, ampak medtem ko Instagram zahteva pokončen format, je za YouTube pravi format podolgovat. To pomeni, da bi moral potem snemati dvakrat ali vsaj z dvema kamerama. Tako da za zdaj sem se omejil predvsem na Instagram, si pa želim objavljati tudi na YouTubu. Pravzaprav je moja skrita želja (no, zdaj ne bo več skrita), da bi lahko pustil službo in šel potovat po svetu ter se preživljal kot popotniški bloger. Ampak takih je že veliko, zares je uspelo le tistim prvim in tistim, ki so res nekaj čisto posebnega. Drži. In ni pravila, komu bo uspelo, podobno kot pri Instagram vplivnežih, ‚influenserjih‘, kot radi rečemo. Za nekatere je dovolj, da so lepi in da se znajo pravilno postaviti pred kamero ali fotoaparat. Zaradi tega imajo večji doseg, več sledilcev, pa morda vsebinsko sploh niso nič posebnega. Sploh ženskam je tu lažje, oblečejo se v kopalke, se slikajo in imajo takoj petdeset tisoč sledilcev. Druge (ali drugi) pa lahko veliko delajo na vsebini, a ne bodo nikoli dosegle teh številk. Kakšni so načrti glede Yummyja? Nadaljevati sodelovanje z Big Bangom, Mojo čokolado, naučiti se čim več novih kuharskih veščin … Recimo pri Moji čokoladi se ogromno naučim, spoznavam nove tehnike, ogromno je peke slaščic, tort, lani sem se naučil speči celo morje tort, osnove biskvita, krem, stalno se učim … Prav tako želim podpreti čim več slovenskih ponudnikov, sodelovati z njimi, kolikor mi le čas dopušča. Omenjaš torte, že sprejemaš tudi naročila zanje? Zadnjič sem res dobil eno naročilo, prvo. Gospodična je videla ‚kinder‘ torto na mojem profilu in jo naročila. Ampak ni moj namen, da bi izdeloval in prodajal torte, saj se mi to ne zdi pošteno do tistih, ki so se šolali za slaščičarje ali dali čez vse mogoče tečaje, da lahko zdaj to počnejo. Medtem ko smo imeli nekoč le klasične slaščičarne, je zdaj veliko tovrstnih ponudnikov, no, predvsem ponudnic, ki so začele peči doma, v prostem času, sčasoma pa iz tega naredile posel. Že tu v naši okolici jih najdemo nekaj, sicer pa je na tem področju zelo močna Gorenjska. Ker že težko zadržujem slino, reciva še nekaj o tvojih nekulinaričnih konjičkih, recimo o glasbi … Še igraš v Godbi Lukovica? Ne, žal sem moral s sodelovanjem v godbi prenehati, ko sem začel s treningi, časovno ni šlo skozi. Sem pa v naši godbi igral klarinet kar osem let. Prav tako sem moral opustiti petje v pevskem zboru, pel sem v Šentviškem zvonu. Še vedno pa pojem v Klapi Sidro, s fanti imamo precej nastopov, sploh poleti, ko vsak konec tedna pojemo na porokah. Jeseni in še tudi v decembru smo nastopali na različnih rojstnih dnevih, obletnicah in drugih zabavah, zdaj po novem letu je pa malo bolj ‚mrtva‘ sezona, tam nekje do marca. Nekaj januarskih in februarskih nastopov je bilo odpovedanih Glasba te torej ves čas spremlja, šport in kulinarika tudi, načrtuješ še kaj novega? Si sploh oseba, ki načrtuje, ali se raje prepustiš toku, ‚go with the flow‘? Gotovo bolj ‚go with the flow‘. Vsakodnevno se zgodi toliko novih stvari, da se kar prepustim. Verjamem, da se vse stvari na koncu izidejo, če se ne, še ni konec. Imam začrtan nek okvir, v katerem se prvenstveno gibljem, ampak stopim tudi iz okvirja – če se mi odprejo neka vrata, grem definitivno pogledat, kaj je za njimi. Če mi tam ni všeč, pridem nazaj. Ob koncu pogovora za občinski časopis te moram vprašati, kako se počutiš v Občini Lukovica, koliko si vpleten v lokalno okolje, dogajanje? Dokler sem sodeloval v godbi in pevskem zboru, sem bil močno vpleten v tukajšnje kulturno dogajanje. Tudi veliko bolj sem se počutil Lukovčana kot zdaj, ko ves čas skačem okoli. Veliko sicer snemam doma, ampak izven doma me v občini skoraj ni. Sem pa tu z veseljem odraščal, občina je dovolj majhna, moj konec, torej Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, je zelo zgoščen, tako da za družbo nikoli ni bil problem … Vse smo imeli, igrišče, bajerje, možnosti za športno udejstvovanje. Si igral hokej, glede na družinsko tradicijo? Ja, oče je igral za Olimpijo in Jugoslavijo, ampak sam se v hokeju nisem našel. V osnovni šoli sem treniral badminton, tudi tekmoval, a sem hitro ugotovil, da to ni zame, saj ljudje vse skupaj preveč resno jemljejo, ni me pritegnil profesionalni šport. Bližje mi je rekreativni pristop, zato sem se pozneje ukvarjal z vodenjem vadb, to sva že omenila. Pa sicer, kako si zadovoljen z življenjem v naši občini? Všeč mi je, ker se v Lukovici veliko dogaja na področju kulture, veliko je raznih koncertov, revij pevskih zborov, različne razstave … Za mlade, ki jim je to področje blizu, je ponudbe dovolj, za mlade z drugačnim okusom pa niti ne vem, če se kaj dogaja … Sam ostajaš tu ali razmišljaš o selitvi kam drugam? Ne, ostajam tu, vsaj zaenkrat nimam drugačnih načrtov. Lokacija je idealna, si blizu narave, obenem pa nimaš daleč do prvega nakupovalnega centra. Do Ljubljane je 15 minut … Pogrešam pa v našem koncu kakšno dobro restavracijo! Saj imamo nekaj teh klasičnih, domačih gostiln, ampak jaz bi želel še kaj drugačnega, morda malo bolj ‚fensi‘, ne nujno visoko kulinariko, ampak na malo višjem nivoju. Besedilo: Andreja Čokl, Blaža Berleca foto: osebni arhiv 12 DOGODKI Rokovnjač Januar, mesec verskega tiska V januarju, mesecu verskega tiska, nas kar dve nedelji spomnita na to: nedelja verskega tiska in nedelja Božje besede. Mesec verskega tiska nas vabi k razmišljanju o tem, koliko in ali sploh še kaj beremo. Stari rek pravi: „Povej mi, kaj bereš, in povem ti, kdo si.“ Pokojni Tone Pavček je dejal: „Če ne bomo brali, nas bo pobralo.“ Ozrimo se še malce na Slomška, ki je dejal, da je narod mogoče dvigniti na višjo stopnjo samo z dobro knjigo in zato tudi ustanovil Mohorjevo družbo. Januar je tako namenjen verskemu tisku, branju. Žal mnogi ne berejo niti tiskanih izdaj časopisov in revij, kaj šele kakšne knjige, časopise, revije založb Družina, Ognjišče in Salve, ki imajo bogato duhovno vsebino. V letošnjem letu v mesecu verskega tiska obeležujemo poseben jubilej – 50-letnico izdajanja revije Mavrica, slovenske katoliške revije za otroke, starše, katehete in vzgojitelje. Slednja že petdeset let otrokom na zanimiv način odgovarja na vprašanja o Bogu in večnosti, predšolskim otrokom ponuja obilo branja skupaj s starši, šolarjem širi obzorja, budi radovednost in je prava revija za vse navihane, radovedne, vedoželjne otroke ter njihove stare starše in starše. Obdržati se toliko let na razburkanem morju tiskane besede pomeni, da je revija zanimiva, da veliko ponuja in da jo bralci, stari in mladi, radi vzamejo v roke. V mesecu verskega tiska si želim, da bi v prihodnosti več segali po tiskani besedi, ki nam jo prinašajo Družina, Ognjišče, Ministrant, Prijatelj, Misijonska obzorja, Magnificat, Salezijanski vestnik ter mnogi drugi. Ne pozabimo tudi na knjige zgoraj navedenih založb, ki nam lahko krajšajo čas in nas popeljejo v spoznavanje drugih ljudstev, pokrajin, običajev in še mnogo drugega. Naj ne bo le mesec januar, ampak celo leto posvečeno branju. Besedilo: Drago Juteršek, vir: revija Mavrica Štefanovo 2021 Kljub temu da je organizacijo tradicionalnega blagoslova konj Konjerejskega društva Lukovica močno okrnila epidemija, so se v mrzlem dopoldnevu na god Sv. Štefana, zavetnika konj in živine, pred cerkvijo v Šentvidu zbrali posamezni konjeniki, kočijaži ter vozniki vpreg. Med prijatelji, znanci in ljubitelji konj je po dolgem snidenju zavladalo prešerno razpoloženje. Ob prisotnosti domačega župnika Bernarda Rožmana je konje blagoslovil škof Stanislav Zore. Mimohod konj je v furmanski vasi ob nekdanji cesti Dunaj–Trst potekal ob spremljavi članov lukoviške godbe. Skrbno urejene konje so po maši v cerkvi pozdravili številni občani. Konjerejsko društvo Lukovica vsem občanom in ljubiteljem konj želi zdravo in srečno novo leto 2022. Srčno upamo, da bomo ob letu osorej zopet izkazali spoštovanje konjem in domačim živalim ter si segli v roke. Besedilo: Helena Mesarič, foto: Helena Mesarič, Drago Juteršek DOGODKI januar 2022 Šentviški zvon s ciklom Slovenski božič Matije Tomca Poslušajte, vsi ljudje … Poslušajte zgodbo, ki se je rodila pred 2022 v Betlehemu; zgodbo, ki je prekvasila in prerodila tok človeške zgodovine. Z ljubeznijo, ki edina odrešuje svet. Zgodbo, ki nas z zimskim sončnim obratom vsako leto znova osvešča, obrača vase, zaziblje v najlepše spomine, povezuje ves svet in ga napolnjuje s svetlobo novega upanja. Ki človeštvo nagovarja v človečnosti, za mir vse bolj nemirnega sveta, za sporočilo angelov svete noči. Poslušajte jo vsi narodi in vse generacije, znova in znova. Šentviški zvon jo je tokrat pripovedoval z glasbenim izrazom narodnih božičnih napevov skladatelja Matije Tomca, z njegovo izvirno priredbo mehkobnih, prisrčnih in izvirnih slovenskih melodij, da je v večplastnem izrazu pred nami zaživel Slovenski božič. Moč glasbe so dopolnjevali igrani prizori v gibanju s pastirji, Sveto družino, rojstvom Deteta in odzivi okolice. V farni cerkvi na Brdu se je na sveti dan dogajala sveta zgodba, ki je z domiselno režijo in svetlobo ustvarjala mistično vzdušje. Mogočne orgle, pritrkovalci, glasbena spremljava so razvijali zgodbo božične noči z dramaturškimi koraki, od prihoda pevcev pred oltar, mogočnih solistov in nežnih melodij, do vrhunca ob rojstvu Deteta, ki ga naznani polna svetloba. Dejanje raste in se nato razliva v sprostitev in katarzo, v osvoboditev in sočutje. Domiselni tehnični prijemi, močan učinek. Zbor mogočno in slovesno naznanja: Ko zora se dela, že dela se dan, Devica rodila je v štalici tam. Pastirci gredo, žvižgajo, pojo, prot Betlehem v mesto z veseljem gredo … Eno je Dete rojeno, aj rojeno notri v mestu Betlehem … Marija (Doroteja Kink – njeno vlogo je morala zaradi prehlada odpeti Špela Kink) in Jožef (Urh Štempihar) sta s svojimi glasovi segla do srca. Prav tako štirje pastirji (Matej Avbelj, Irenej Bukor, Blaž Andrejka in Janez Lebar), angel (Lucija Matijašić) ter krčmar in krčmarica (Rok Avbelj in Manca Križnar). Pri tem projektu so se zboru pridružili tudi nekateri moški pevci cerkvenega pevskega zbora, ki so s svojimi glasovi obarvali božično zgodbo. Ker božična pesem najbolj nagovarja in združuje vse ljudi dobre volje, ki v srcu dobro mislijo. Del koncerta so bili tudi pritrkovalci Župnije Brdo, ki so zbor pospremili pred oltar. Kako zvonovi pobožajo dušo! Pritrkovalcem se je pridružil tudi Valentin Bukor, star komaj 11 let, ki je odlično opravil svojo nalogo. Imeli pa smo še enega fanta, ki je pravo odkritje – na orglah 13 nas je prvič spremljal učenec 4. razreda orgel, Miha Zavrl, ki se je z družino pred kratkim preselil v Lukovico. Upamo, da nas bo še velikokrat spremljal na tem veličastnem inštrumentu. Metoda Kink iz Celja pa je tako že naša stalna spremljevalka na klavirju in, kadar je potrebno, tudi na orglah. Da je predana glasbi, pove že dejstvo, da kljub oddaljenosti z veseljem pride na vaje in koncert. Kljub oteženemu delovanju ob preventivnih kovidnih ukrepih je zboru z izvirno idejo in zavzetostjo obeh naših zborovodij Špele in Matevža Kinka uspela celo nadgradnja letošnjega božičnega koncerta. Pevci so se odzivali po vseh močeh, z ločenimi vajami po glasovih, z maskami, kot odgovorna homogena ekipa. Vse je preveval božični navdih in čisto veselje. Spodbudo smo našli tudi pri g. župniku Bernardu Rožmanu, hvaležnost, pohvalo in navdušenje nad enkratno lepim doživetjem božične zgodbe pa pri številnih poslušalcih, ki so ta popoldan svetega dne napolnili domačo cerkev. Še ves januar izzveneva v nas, ko so že Sveti trije kralji poleg zlata, kadila in mire prinesli svetlobo daljših dni. Slovenski božič smo v nedeljo, 2. januarja, ponesli tudi v Celje, v cerkev sv. Cecilije. Polna cerkev poslušalcev, prijazen sprejem in pogostitev, seveda ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov, so nagrada za številne ure vaj z maskami in spodbuda za nadaljevanje pomladanskih koncertov. Šentviški zvon tako zvoni in odzvanja neprekinjeno; zapeli smo tudi na virtualni prireditvi ob 31. dnevu samostojnosti in enotnosti. Ta državni praznik je Občina Lukovica počastila s slovesnostjo, na kateri smo poleg drugih nastopajočih ponosno zapeli v pozdrav domovini. Posebna zahvala za koncert in za to, da zbor v teh razmerah polno živi, pa naj poboža naši zborovodji Špelo in Matevža. Brez njunih inovativnih zamisli za uprizoritev Slovenskega božiča, spodbujanja pevcev in dodatnih vaj s solisti, ob naraščajočih kovidnih okužbah, koncerta verjetno ne bi izvedli. Tako pa smo skupaj verjeli in dokazali, da svetloba vedno premaga temo. Predsednica Andreja Volf pa je s svojo organizacijo seveda poskrbela, da je vse teklo tako, kot mora. Podpredsednik Darko Stupica je bil tokrat pomočnik iz ozadja. Kljub temu da na koncertu zaradi bolezni ni mogel peti, je poskrbel, da ste bili vsi obveščeni o datumu in kraju koncerta. Dobro, zdravo in mirno leto 2022 vam želimo pevke in pevci Šentviškega zvona z zborovodjema Špelo in Matevžem. Besedilo: Mojca Stoschitzky, foto: arhiv MePZ Šentviški zvon 14 DOGODKI Rokovnjač Skupaj zapojmo Jezusu Srečanje cerkvenih pevskih zborov Črnega grabna Dekanijska srečanja odraslih, mladinskih in otroških cerkvenih zborov so v času epidemije odpovedana in zato je toliko bolj dobrodošlo povabilo župnika Bernarda Rožmana, da zapojejo cerkveni zbori Črnega grabna na svoji reviji. Revija nima tekmovalnega značaja, ampak je namenjena druženju in spoznavanju zborov oziroma pevcev in pevk med seboj. Tako so na prvi reviji v nedeljo, 9. januarja, v cerkvi Marije Vnebovzete na Brdu zapeli zbori z Brda, Blagovice, Češnjic in Krašnje. Svojevrstna in značilna zvrst glasbe za naše kraje je tudi pritrkovanje, saj zvonovi tako kot orgle sodijo med glasnejše inštrumente v cerkvi. In ravno slednji so ob pomoči pritrkovalcev po uvodnih besedah župnika Bernarda začeli tokratno srečanje. Ob zaključku uvodnega dela so na zvonove zaigrali še Sveto noč. O samem pomenu zvonov v cerkvah je spregovoril Domen Lebar, ki je dejal, da zvonovi pojejo živim in se poslavljajo od mrtvih. O pritrkovanju in kasneje o zborih in pesmih je spregovorila še Ema Meden. Kot prvi zbor na reviji je nastopil mladinski pevski zbor Župnije Brdo pod vodstvom Petre Avbelj, ki je zapel Pesem svetonočna plava in Božično. Mešani pevski zbor Blagovica pod vodstvom Matjaža Pestotnika se je predstavil z Bodi pozdravljeno detece sveto in Prišla je noč. Pevski zbor Župnije Krašnja je pod taktirko Marka Juterška in ob spremljavi Matjaža Pestotnika zapel Prišla je lepa sveta noč in Pastirci, kam hitite. Med bolj aktivne organiste in zborovodje zagotovo sodi Matjaž Pestotnik, saj vodi tudi mešani pevski zbor v Župniji Češnjice. Slednji se je predstavil s pesmima Pastirji iz spanja vstanite in Tam stoji pa hlevček. Pod vodstvom Petre Avbelj in ob spremljavi Larise Capuder je zapel pesmi Glas o rojstvu in Ko so pastirji tudi otroški zborček Župnije Brdo. Mešani pevski zbor Župnije Brdo je najštevilčnejši, zato je pod vodstvom Matevža Kinka svoj nastop odpel kar na koru. Pri pesmi Počivaj, milo detece je bila solistka Doroteja Kink, zapeli pa so še pesem Pastirčki iz spanja. Pri skupni pesmi Sveta noč, ki je najbolj značilna za božični čas, je zvoke iz orgel izvabljal Matjaž Pestotnik. Sledila je še podelitev simboličnih daril zborovodjem z zahvalo in obljubo, da se kaj kmalu srečamo na drugem srečanju pevskih zborov Črnega grabna. Besedilo in foto: Drago Juteršek Mešani pevski zbor Blagovica. Pevski zbor Župnije Krašnja. Mešani pevski zbor Župnije Češnjice. Pritrkovalci. Otroški zborček Župnije Brdo. Mladinski pevski zbor Župnije Brdo. Mešani pevski zbor Župnije Brdo. DOGODKI januar 2022 15 Povzetek dela in dogajanja v Župniji Zlato Polje v minulem letu V Župniji Zlato Polje se je glede na razmere v preteklem letu kar nekaj postorilo in dogajalo. Tako ni zamrla ali se poslovila dobra volja krajanov. Za ureditev okolice in župnijskih vrtov so zaslužni predvsem krajani. Župnijski vrtovi so lepo počiščeni in urejeni ter na ogled mimoidočim. Za čiščenje notranjosti cerkve in nedeljsko okrasitev s cvetlicami skrbijo zaslužne župljanke Ana Prelovšek, Mateja Jamšek ter Štefka Cevec, ki skrbi tudi za zvonjenje. S tlakovanjem se je uredil pristop ob cerkvi, da je sedaj bolj prime- ren za hojo in lažji dostop. Zahvala gre mojstroma Marotu in Juretu za odlično opravljeno delo ter trud. Po tridesetih letih ključarstva in skrbnega dela, ki ga je opravljal Franc Močnik (po domače Slaparjev iz Male Lašne), je obveznosti in ključe predal nasledniku Janku Kuharju. Ob tej priložnosti še enkrat iskrena hvala za trud, ki ste ga vložili, in za vaš čas za to čudovito cerkev. Opravljen je bil tudi večji poseg obnove stene in dostopa v kapelo, ki jo uporabljamo tudi za namen mrliške vežice. Po kar nekaj letih se je od nas poslovil duhovni pomočnik na Brdu Duhovni pomočnik na Brdu in Zlatem Polju duhovnik Ivan Povšnar. Ključarji Župnije Zlato Polje z župnikom Bernardom Rožmanom: bivši ključar Franc Močnik, novi ključar Janko Kuhar in Janko Jamšek, ključar in predsednik KS Zlato Polje. V župnišču kot v mravljišču A ne le v župnišču, tudi v okolici župnišča na Brdu je v soboto, 18. decembra, mrgolelo mladih, ki so imeli polno dela in idej. Vsako leto oratorijski animatorji poskrbijo, da so jaslice na travniku za župniščem nekaj posebnega in tudi letos verjetno bodo. Kdo vse se bo tokrat pridružil sveti družini, bomo spoznali v petek, 24. decembra, in si lahko ogledovali vse tja do svečnice, zadnjega dne božičnega časa, ko se praznuje praznik Jezusovega darovanja v templju in se obhaja štirideset dni po božiču. Praznik je dobil ime svečnica, ker na ta dan po stari navadi po cerkvah blagoslavljamo sveče. In če vas v tem času pot zanese na Brdo, si le vzemite čas za ogled jaslic in s tem pokažite, da cenite delo in trud mladih animatorjev in animatork. Besedilo in foto: Drago Juteršek in Zlatem Polju, duhovnik Ivan Povšnar, ter prevzel drugo nalogo, ki mu je zaupana, zato lepa hvala vam in boglonaj. Velika zahvala gre tudi našemu župniku Bernardu Rožmanu, ki nas spodbuja in nam daje podporo pri delu v Župniji Zlato Polje. Obudil se je tudi lep običaj, ko je novembra in decembra v naše domove po celi župniji romal kip Marije. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo še enkrat vsem župljanom za kakršno koli pomoč – HVALA. Besedilo in foto: Janko Kuhar Dela pri kapeli Lurške Matere božje. Tlakovan pristop ob cerkvi sv. Marije Magdalene. 16 DRUŠTVA Rokovnjač Poznate restavratorstvo ‒ nego in ohranjanje starih predmetov? Društvo Lipa – Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale si prav vsak začetek šolskega leta prizadeva, da bi že precejšnje število različnih študijskih krožkov še obogatilo in pri tem upoštevalo tudi želje in interese slušateljev. Tako so se v lanskem šolskem letu slušatelji prvič lahko odločili tudi za restavratorstvo, ki se zaradi velikega interesa in odličnega sprejetja pri študentih v začetku leta 2022 nadaljuje pod mentorstvom Žige Reharja, ki je svoje ustvarjalno delo že predstavljal na številnih razstavah v Sloveniji in tujini. Ker verjamem, da morda kdo od zainteresiranih slušateljev o obisku restavratorstva še razmišlja, sem mentorja Žiga Reharja, ki je diplomiral na visoki šoli za risanje in slikanje, zaključil pa tudi specialistični študij pri profesorju Darku Slavcu, postavila nekaj vprašanj. Prepričana sem, da bodo njegovi konkretni odgovori marsikoga zainteresirali za vpis v omenjeni študijski krožek. Zakaj bi se nekdo v jeseni življenja odločil za restavratorstvo, je bilo moje prvo vprašanje, na katerega mentor Žiga Rehar odgovarja: »Restavratorstvo ni samo poklic, je tudi poslanstvo, ki kroji naš odnos do predmetov iz preteklosti. Vsi ljudje smo navezani na predmete, ki nas obdajajo in nemo spremljajo skozi življenje. Nekateri nas spominjajo na prednike, drugi na dogodke – skratka, vsem je skupno eno, so nemi govorci zgodb, katerih se radi spominjamo. Zato tisti ljudje, ki jih restavratorstvo zanima, ta odnos do starin že imajo. Na restavratorskem tečaju se udeleženci spoznajo s tehnikami in materiali za ohranjanje in nego predmetov.« Je restavratorstvo postopek, ko se nekaj starega in poškodovanega obnovi ali preuredi? Je to namen študijskega krožka ali pod restavratorstvo uvrščamo še kaj drugega? »Na tečaju se ukvarjamo predvsem z restavriranjem predmetov, ki jih udeleženci prinesejo s seboj, podučimo pa se tudi o pogojih hranjenja ter o negi in rokovanju s starinami.« Pogosto ob restavratorstvu govorimo tudi o konservatorstvu? »Čeprav konservatorstvo in restavratorstvo dostikrat hodita z roko v roki, se sami postopki razlikujejo. Pri konserviranju se ukvarjamo predvsem z ohranjanjem materiala ter z dejavniki, ki so vplivali na pospešeno propadanje. Pri restavratorskih posegih pa se ukvarjamo tudi z izgledom in samo uporabnostjo predmeta.« Se bodo študentje ukvarjali s praktičnim delom – lesenimi starimi izdelki? Ali novo znanje, ki ga bodo dobili, govori tudi o drugih materialih, kot je les? Bodo za praktično delo stare lesene izdelke prinesli od doma? Kaj če jih nimajo? »Praktično delo poteka na predmetih, ki jih udeleženci prinesejo s seboj, v slučaju, da jih nimajo, jim pomagamo pri iskanju le-teh. Slika pred posegom. Slika po posegu. V osnovi se ukvarjamo z lesenimi izdelki, ob katerih pa se srečujemo tudi z drugimi materiali, kot so kovine, usnje, keramika ...« dobrodošli! Oglasite se v prostorih društva Domžale, Ljubljanska cesta 58, ali pokličite na 01 722 66 70 oz. 031 379 276. Ob tem pa naj vas povabimo tudi v druge oblike dela Društva Lipa Domžale – Univerze za tretje življenjsko obdobje. Slušatelji namreč ob upoštevanju ukrepov, povezanih s covidom-19, že pridno pridobivajo nova znanja ali z različnimi drugimi aktivnostmi skrbijo za svoje zdravje in prijetno druženje. Verjemite, da bo vaša jesen življenja lepša tudi v letu 2022, v katerem vam želimo veliko zdravja, sreče in prijetnih trenutkov z vsemi, ki jih imate radi, in ne pozabite: Učenje ima svoj začetek in nikoli konca. So leseni izdelki vsi enaki ali različni – se razlikujejo tudi postopki restavriranja? »Vsak predmet je zgodba zase, zato se postopki restavriranja prilagajajo predmetu, kjer skrbimo za minimalnost posega z materiali, ki so reverzibilni.« Kaj bi svetovali bodočim restavratorjem? »Skrb za ohranjanje predmetov ni samo ključ do preteklosti, je hkrati velik doprinos k zmanjšanju potrošnje in čistejši prihodnosti. Vabljeni! « Študijski krožek restavratorstva je svoja vrata odprl 5. januarja 2022, Besedilo: Vera Vojska, foto: arhiv društva Lipa Domžale Vozni red Moto kluba Rokovnjači 2022 Še preden zapremo zadnje poglavje leta 2021, izkoristimo priliko in se zahvalimo vsem, ki ste nam v lanskem letu kakor koli pomagali pri delovanju in izvedbi dogodkov Moto kluba Rokovnjači. Na prednovoletni zabavi in občnem zboru v gostilni Furman lanskega decembra smo obudili spomine na pretekle dogodke in srečanja, ki jih kljub splošnim omejitvam ni bilo malo. Za posebej vestno udejstvovanje v klubu so si Primož, Gega, Kotnik, Maruša, Luka, Anže, Bugi, Mičo, Jerman, Izi in Kristo prislužili praktične nagrade naših zvestih prijateljev. Posamezniki si bodo tako privoščili pranje avtomobila pri Avto Kveder, zaužili izvrstno pico in pivo pri Furmanu, popili napitek iz skodelice Stikr, očistili svojega konjička s čistili ASonic, nadeli nov obesek Moto centra Trzin, se varnostno opremili z AMZS odsevniki in si doma narezali slanino Mesarstva Dobravec. Ob prijetnem druženju nam vedno zaigra srce in posledično prejmemo delovno vnemo, kar je treba izkoristiti za sprejetje planov oziroma voznega reda za naprej. Tako nas v koledarskem letu 2022 čakajo naslednji izzivi: • Otvoritvena vožnja: ponedeljek, 2. maj 2022 • Strokovna vikend ekskurzija: 27.–29. maj 2022 • Krvodajalska akcija: petek, 3. junij 2022 • Nočna vožnja: sreda, 13. julij 2022 • Moto piknik: sobota, 3. september 2022 • Zaključna vožnja: nedelja, 2. oktober 2022 • Občni zbor & prednovoletna zabava: sobota, 10. december 2022 Vse posameznike, ki vas ni strah spregovoriti par besed, ob rojstnem dnevu prinesti dva čipsa in paket radenske, plačati simbolično članarino in oddelati kakšno popoldne na placu, vabimo v našo družbo. Dobivamo se vsako 1. in 3. sredo v mesecu ob 20h v Vrbi (nadvoz avtocesta). Besedilo in foto: Moto klub Rokovnjači Naj moto rokovnjač 2021 Primož Stupica pri zasluženi vegetarijanski večerji. DRUŠTVA, OGLASI januar 2022 17 Izlet mladinskega odseka PD Blagovica v neznano Slovenija kot kokoška po zemljevidu se sprehaja, naš korak pa v ta njen del malokrat zahaja. So to njena bedrca, glava, mogoče njen rep? Tokrat mladinci »v kurje oko« smo šli na potep. Iz namigov v vabilu so mladinci PD Blagovica hitro uganili, kam nas je popeljal avtobus na sobotno decembrsko jutro. V Prekmurje. Na poti so nas kmalu začeli spremljati sončni žarki in prebudili barve pokrajine, kamor res malokrat zahajamo. Pri Gradu na Goričkem je pred 3 milijoni let bruhal zadnji vulkan na območju današnje Slovenije, zato smo se odločili, da ga ponovno prebudimo v doživljajskem parku Vulkanija. Tam smo spoznali krtka Olija, ki nas je vodil skozi večji del parka in na zanimivi interaktivni mizi spoznali glavne geološke značilnosti Zemlje, predvsem iz sveta vulkanov. Nato nas je pot vodila skozi lavino cev v dvorano, kjer smo se ob pomoči izvirne 3D stereoskopske tehnike popeljali skozi zgodovino vesolja, vse od velikega poka do izoblikovanja Osončja in Zemlje. Videli smo, kako je bruhal vulkan v okolici Gradu in kaj je prinesla ledena doba. V dvorani je dejansko snežilo. Nato smo se vkrcali v dvigalo, ki nas je popeljalo v globino Zemljine skorje, na površje pa smo se vrnili z Olijevim podzemnim vlakcem. V geološkem muzeju smo si ogledali OGLAS 190x130mm.pdf 1 19/01/2022 zbirko kamnin in mineralov. Iz slednjih smo izdelali nakit za srečo ali za zbranost pri učenju, odvisno od izbranega minerala. Nato smo se sprehodili do bližnjega kamnoloma bazaltnega tufa in minerala olivina, kjer so nekoč razstreljevali in trli kamen za gradbena dela. Kamnolom sicer že več let ni v uporabi in je zdaj urejen za turistično ponudbo, vendar se v njem posebno pozimi zrcalijo vse barve mavrice na ledeniku, ki nastane ob curljanju vode čez rob 15-metrske stene kamnoloma. Po ogledu smo se okrepčali s toplim kosilom, nato pa se z avtobusom popeljali v bližnjo Sotino, kjer smo se povzpeli na Sotinski breg ali Kuglo, kot mu pravijo domačini, ki je s 418 m najvišji vrh Prekmurja. Z vrha, na katerem se nahaja prikupen lesen razgledni stolp in na njem zvon želja, se nam je odprl lep pogled na severovzhodno Slovenijo, del Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Pokrajina pa se je iz minute v minuto izgubljala v mehkih odtenkih sončnega zahoda. Sonce je izgubilo svojo moč in zima je hitro pregnala takratni občutek pomladnega dne. Z mraza smo se umaknili v topel avtobus in dan zaključili s premikajočim se kinom. Nekateri mladinci so bili presenečeni nad zanimivostmi Goričkega, zabaven pa je zagotovo podatek, da smo ta dan osvojili najvišji vrh Prekmurja, le 8 metrov višji od nadmorske višine naše Blagovice. Besedilo in foto: Petra Trdin 16:49 Šola, ki mi je blizu. SREDNJA ŠOLA DOMŽALE VABLJENI K VPISU V NAŠE PROGRAME C M Y CM MY CY CMY K 11. IN 12. FEBRUAR 2022 GIMNAZIJA TEHNIK RAČUNALNIŠTVA TRGOVEC AVTOSERVISER INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ EKONOMSKI TEHNIK (PTI) STROJNI TEHNIK (PTI) www.ssdomzale.si CESTA TALCEV 12, 1230 DOMŽALE 01/724 - 06 - 30 18 ŠOLA, VRTEC, OGLASI Rokovnjač Prednovoletno praznovanje v 3. B VPIS OTROK V 1. RAZRED OŠ za šolsko leto 2022/23 V skladu s 44., 45. in 48. členom Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 12/96 in spremembami) obveščamo starše otrok, ki so rojeni v letu 2016 (torej od vključno 1. 1. 2016 do vključno 31. 12. 2016) in imajo prebivališče v šolskem okolišu Osnovne šole Janka Kersnika Brdo, da bo vpis otrok v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2022/2023 potekal v mesecu februarju po sledečem razporedu: v PONEDELJEK, 14. 2. 2022, od 17.00 do 18.30, • v prostorih matične šole na Brdu – za otroke, ki spadajo v šolski okoliš matične šole na Brdu, v TOREK, 15. 2. 2022, od 17.00 do 18.00, • v prostorih Podružnične šole BLAGOVICA − za vse otroke, ki spadajo v šolski okoliš Podružnične šole Blagovica, • v prostorih Podružnične šole KRAŠNJA − za vse otroke, ki spadajo v šolski okoliš Podružnične šole Krašnja. Starši otrok, ki imajo prijavljeno stalno ali začasno prebivališče v okolišu naše šole, boste k vpisu pisno povabljeni po pošti. Podrobnejše informacije in točen termin vpisa boste prejeli z vabilom. Šolska svetovalna služba Zadnji šolski dan v koledarskem letu 2021 je bil praznično in zabavno obarvan. Veliko smo plesali, peli, izpolnjevali glasbene želje, si pošiljali voščilnice, nastopali, si zaupali želje v novem letu, imeli razredni kino, se sladkali … Že pred tem zadnjim petkom se je čutilo predpraznično vzdušje, saj smo šolo okrasili z risbicami in izdelki s prazničnimi in zimskimi motivi, vadili plese, poslušali glasbo, se pripravljali na svoje točke nastopa ipd. Več o tem sta zapisali tudi dve učenki 3. b razreda. Besedilo in foto: Tina Pergar Zadnji dan pred novoletnimi počitnicami smo se zelo zabavali. Pisali smo voščila, gledali risanke in se igrali. Zelo zelo smo se zabavali. Meni je bilo všeč. Mislim, da je bilo tudi mojim sošolcem. – Maša Tekavc 3. b Zadnji šolski dan pred novoletnimi počitnicami je bil zelo zabaven. Najprej smo se šli igrat igrico Pokaži, kaj znaš. Potem smo prebrali dve zabavni knjigici, nato pa smo jih še narisali. Potem je sledila malica. Po malici smo začeli gledati dolgo risanko o božiču. Nekje na sredini risanke smo začeli jesti bonbone in sladkarije. Potem smo risanko narisali. Nato je sledil ples. Zelo sem se zabavala. Učiteljica Nina je prinesla bonbone. Veliko mojih sošolcev je šlo že prej domov, ampak meni je bilo zelo všeč, da sem ostala do dveh, ker je bilo zelo zabavno. – Sara Kokalj 3. b VPIS OTROK V VVE MEDO za šolsko leto 2022/23 Spoštovani starši in skrbniki! Vabimo vas k vpisu otrok v VVE Medo za šolsko leto 2022/23. Vloga za vpis je na voljo v tajništvu ali na spletni strani vrtca pod zavihkom »Vpis v vrtec«. Izpolnjeno vlogo za vpis pošljite v vrtec do 31. 3. 2022. V primeru da bo prijav več kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v Vrtec Medo. Vodstvo VVE Medo Mi plešemo. Kaj pa je tebi najpomembnejše? 2021 Odkrijte prednosti dela v Tovarni leta 2021. Power needs control kadri@eti.si www. eti.si OGLASI januar 2022 19 ETI Elektroelement iz Izlak je Tovarna leta 2021, ki uspešno povezuje tehnologijo in kadre ETI je najboljše proizvodno podjetje v letu 2021 – tako so ocenili in izbrali strokovnjaki na podlagi strogih meril. Pri izboru Tovarna leta, ki ga izvajata časnik Finance in revizijska hiša KPMG, je poudarek namenjen predvsem naprednim tehnologijam in dobrim proizvodnim praksam, ki prispevajo k višji dodani vrednosti in večji konkurenčnosti podjetij na domačem in tujih trgih. Pri tehnološkem napredku se meri in ocenjuje sposobnost podjetij, da v svoji proizvodnji in pri svojem poslovanju uporabljajo novejše, zmogljivejše in boljše tehnologije ter procese. Nagrada Tovarna leta ima v slovenskem prostoru velik pomen, za ETI pa predstavlja prav posebno zunanjo potrditev njihovega že več kot sedemdesetletnega delovanja. Industrijski koncern, ki ima sedež na Izlakah, v dolini pod Trojanami, po celotni Evropi zaposluje že kar 2000 sodelavcev, od katerih jih 1200 opravlja delo v Sloveniji. Morda še ne veste, da je ETI eden od petih največjih proizvajalcev varovalk na svetu in eden vodilnih proizvajalcev inovativnih stikal in odklopnikov. Izjemno! Obenem ne smemo pozabiti povedati, da je bil ETI uvrščen tudi med tri najboljše inženirsko-razvojne ekipe leta 2021. Ni torej dvoma, da v ETI-jevi Tovarni leta kakovostne izdelke ustvarjajo oziroma proizvajajo izvrstne ekipe inženirjev, razvojnikov in drugih profilov iz proizvodnje. Moč je v zaposlenih Da, tehnologija je nujno potrebna, a po drugi strani predstavlja samo orodje za pomoč zaposlenim v ETI-ju, da lahko proizvedejo in dobavijo stikala in varovalke, ki jih v ostalih podjetjih in v naših domovih vsi potrebujemo. Človek, zaposleni, ekipa predstavljajo v ETI-ju ključni del trenutnega fokusa in prihodnjih usmeritev. Podobno kot večina novodobnih kadrovskih praks izpostavlja pomen zadovoljnih in zdravih zaposlenih, tudi ETI izkazuje skrb za svoje zaposlene in njihovo zdravje. Po pričevanju mnogih zaposlenih je služba v ETI-ju varna in stabilna, z urejenimi pogoji dela in vnaprej znanim delovnim časom, da si lahko zaposleni ustrezno razporejajo svoj prosti čas. Vse to je v današnjem hitrem in spreminjajočem se času zaželen in dobrodošel doprinos k uravnoteženosti dela in osebnega življenja oziroma družine. Pozornost podjetje zaposlenim v ETI-ju izkazuje tudi tako, da jih skupaj z njihovimi otroki ob različnih priložnostih obdaruje. Pri tem gre lahko za simbolična ali paketna obdarovanja ob obletnici poslovanja podjetja, novem letu, praznikih ali obdarovanja jubilantov ter upokojencev. Saj veste, kako prijeten občutek je, ko nekdo pokaže, da mu je mar za sočloveka, tudi s tem, da mu kaj podari ali kaj lepega zaželi. Odpiranje novih delovnih mest Visoka modernizacija in avtomatizacija tudi v ETI-ju odpirata nova in nova delovna mesta, trenutno predvsem v okviru del in nalog, kot so posluževanje, vzdrževanje in upravljanje delovnih naprav in proizvodnih linij. Za posameznike, ki bi se želeli naučiti opravljati tovrstna dela ali pa morda niso dokončali šolanja, poskrbijo v ETI-ju z vpeljanim sistemom usposabljanja za samostojno delo. Digitalni smeri razvoja v ETI-ju sledijo z izobraževanji in usposabljanji na delovnem mestu, ki potekajo v živo ali na daljavo. V težkih koronačasih so se v ETI-ju zaposleni prek internih kanalov komuniciranja redno seznanjali z ukrepi za preprečevanje okužb. Ob zelo dobrem zavedanju reka »na mladih svet stoji« v ETI-ju omogočajo dijakom in študentom opravljanje šolskih oziroma študentskih praks. Za ves podmladek je bistvenega pomena, da se že v času formalnega izobraževanja srečajo z določenimi deli in nalogami, ki so povezane s področjem njihovega šolanja in njihovimi nadaljnjimi poklicnimi interesi, saj se jim tako odprejo novi in drugačni pogledi na vsebine, ki bi jih lahko sicer samo prebirali, jih poslušali ali pa spoznali na daljavo. ETI tako omogoča precej bolj sistemske prehode iz izobraževalnih sistemov na želene poklicne poti, s čimer omogoča tudi hitrejšo samostojnost in zanesljivost mladih. ETI štipendije izplačuje tudi v poletnih mesecih, štipendiste za obvezno prakso in počitniško delo pa nagrajuje in jim pomaga z delnim sofinanciranjem stroškov bivanja v mestu šolanja in subvencioniranjem prevoznih stroškov. Dandanes je za posameznika zelo pomembno, da ima možnost opravljati svoje delo v uspešnem, naprednem in urejenem podjetju in da lahko s svojim delom, pozitivnimi odnosi in pripadnostjo soustvarja odlično zgodbo ETI-ja. Prav nič se ne boste zmotili, če boste za svojo novo službo tudi sami izbrali Tovarno leta 2021. 20 ŠPORT Rokovnjač Hokejski klub Prevoje vodilno v leto 2022 Naši člani 1. lige državnega prvenstva so do zaključka starega leta odigrali 6 tekem v prvenstvu in prav na vseh zmagali. Velja omeniti podatek, da so nasprotnikom zadeli kar 52 strelov v gol! Odlično so odigrali tudi obramba in vratarji, saj so prejeli le 7 golov in tako zasluženo skočili v novo leto kot vodilna ekipa 1. lige. Hladen tuš pa so naši doživeli na gostovanju v Horjulu, kjer so 2. januarski vikend vpisali prvi poraz v tej sezoni. Z 4:3 so klonili po prostih strelih. Slabši predstavi naših je botrovala tudi dotrajana horjulska hokejska infrastruktura, posledično sta dva člana utrpela poškodbe nog – tekma za pozabo! Do konca rednega dela je še 5 tekem. Lepo vabljeni na ogled tekem v petkih zvečer v dvorano RCU Lukovica, kjer naši v tej sezoni še ne poznajo poraza. Mlajše selekcije trenirajo po ustaljenem urniku. V decembru smo po daljšem obdobju imeli tudi možnost organizacije mednarodnega turnirja. Tisto sončno soboto se je v Lukovici zbralo kar 142 otrok, hokejistov iz Slovenije in Hrvaške. Zdaj pa spet upamo, da se razmere v državi kaj kmalu umirijo, saj nas že čakajo turnirji v Horjulu, Postojni, Dolenjskih Toplicah, domači Lukovici in »sosednjem« Karlovcu. Zima pa je poskrbela tudi za naše veterane, ki že dober mesec pridno trenirajo na ledu v Domžalah. Oskrbnik drsališča Peter Korošec jim pred vsakim terminom skrbno in profesionalno pripravi ledeno ploskev, po terminu pa pripravi tople napitke, ob katerih se naši »starejši« člani vedno radi podružijo in sklenejo svoje dolgoletne hokejske zgodbe in izkušnje. Tudi v letošnjem letu nismo pozabili na naše občane, po pošti ste vsa gospodinjstva dobila klubski koledar za leto 2022. Stisk roke in žive želje so v tem času nemogoče, zato je edino ta pot rešitev, da vam zaželimo sreče in zdravja v novem letu! Kar nekaj se vas je javilo s prispevki za klub in nemoteno delovanje tudi naprej. Vsakemu posebej hvala, velika zahvala pa tudi Občini ter našim zvestim donatorjem, ki nam vsako leto stojijo ob strani. Vedno pa so v naše selekcije dobrodošli novi člani, vpis otrok od 4. leta dalje je vsako sredo in petek ob 17. uri v dvorani RCU. Spremljajte naše rezultate na inline.si ter Facebook strani Hokejski klub Prevoje. Besedilo in foto: HK Prevoje Lestvica 1. PROSPORTS.SI lige Ekipa 1. HK Prevoje 2. HK Dinamiti Horjul 3. GTB Jesenice 4. TNT Dinamiti Horjul 5. HK Ščuke Cerknica 6. Raufnki Horjul 7. HK Luftarji 8. IHK Mufloni Tolmin 9. HK Dolenjske Toplice 10. HK Brezovica 11. Pavza 12. IHK Karlovac 13. HK Žirafe GP 6 6 6 6 6 6 6 8 6 6 6 6 6 Petra Pavlič zmagala na Novoletnem turnirju Novoletni turnir v koledarju Zveze olimpijskega dviganja uteži Slovenije oznanja zadnje dejanje v tekmovalnem delu sezone. Letošnjega je pripravil X Gym iz Kranja v sodelovanju z Zvezo olimpijskega dviganja uteži Slovenije. Za razliko od državnega prvenstva za posameznike in posameznice, kjer so nastopajoči razvrščeni po težnostnih kategorijah in se za vsako kategorijo posebej podeli komplet medalj, na Novoletnem turnirju šteje le uvrstitev v absolutni konkurenci. Sredstvo, s katerim se doseže poštena primerjava različno težkih tekmovalk in tekmovalcev, se imenuje sincliar koeficinet. V olimpijskem dviganju uteži športniki tekmujejo v dveh disciplinah. Prva, s katero se tekmovanje prične, se imenuje poteg, druga in hkrati tista, s katero se tekma konča, pa se imenuje sunek. V vsaki disciplini ima nastopajoči na voljo tri poskuse, upošteva pa se le najboljši rezultat. Zmagovalec v določeni kategoriji postane tisti, ki dvigne največ v seštevku potega in sunka, ta seštevek se imenuje tudi olimpijski biatlon. Podobno v alpskem smučanju predstavlja kombinacija slaloma in smuka. Kot je bilo že omenjeno, navedeno velja zgolj za tekmovalce v isti težnostni kategoriji. Na tekmovanjih, kot je Novoletni turnir, kjer težnostnih kategorij ni, pa se postavi vprašanje, kako primerjati različno težke tekmovalce. Matematična formula sinclair koeficient daje odgovor na navedeno vprašanje. Telesna teža tekmovalke oziroma tekmovalca ima določeno vrednost, npr.: 1.2, ki se nato pomnoži s seštevkom potega in sunka. Pokal za skupno zmago je dvignila Petra Pavlič. V potegu je zmogla 76 kg, v sunku pa 95 kg. V seštevku torej kar 171 kg, kar je bilo celo več od državnega rekorda v kategoriji do 59 kg. Skupno je dosegla izrednih 235.92 sinclair točk. Za kakšen rezultat gre, najbolje pove podatek, da bi na zadnjih olimpijskih igrah s tem rezultatom zasedla 12. mesto. Petra je bila po tekmi zelo zadovoljna: »Na državnem prvenstvu, kjer sem sicer zmagala, mi ni uspelo vse po načrtih. Tokrat se je potrdila dobra pripravljenost, le malo moči v nogah mi je zmanjkalo za uspešen dvig na 98 kg v sunku. Zagotovo najboljša tekma v letošnji sezoni.« V januarju na koledarju Zveze olimpijskega dviganja uteži vlada prava zima, torej tekmovalni premor, ki pa bo še kako prav prišel za priprave na novo sezono. Besedilo: Valentin Orešek, foto: arhiv TAK Domžale Petra Pavlič osvojila 1. mesto. W 6 6 5 3 3 2 1 1 2 2 2 1 0 L ± PTS 0 45 18 0 32 18 0 20 17 2 0 11 1 6 11 3 -7 8 3 -1 7 4 -23 7 3 -9 7 4 -6 6 4 -4 6 4 -20 4 6 -33 0 ZDRAVJE januar 2022 Novoletne zaobljube Skoraj smo že prešli mesec januar, za mnoge najbolj depresiven mesec v letu, za mnoge pa mesec, poln motivacije za izpolnjevanje novoletnih zaobljub. Najpogostejše so: prenehanje kajenja in pitja alkoholnih pijač, izguba telesne teže, zdravo prehranjevanje, povečanje telesne aktivnosti, naučiti se nove veščine, varčevanje z denarjem, več časa za družino. Novoletne zaobljube so si postavljali že Rimljani. Obljubljali so bogovom, da bodo vrnili izposojene predmete in povrnili dolgove. Novo leto predstavlja nov cikel, zaradi česar se počutimo bolj motivirani za uvedbo sprememb in z navdušenjem zremo naprej, kaj nam bo prineslo leto. Pa vendar je ravno to navdušenje velikokrat krivo za postavljanje nedosegljivih in visokih ciljev, ki jih že prejšnja leta nismo uspeli doseči, kar nas privede do slabega počutja in izgube zaupanja vase. Saj poznamo rek »kdor visoko leta, nizko pade«, ki je zelo primeren za opis občutja, ko nam ponovno spodleti. Obstajajo strokovnjaki, ki se ukvarjajo s temo motivacije in doseganja ciljev in so določili SMART (po slovensko pametni) model za dosego ciljev. Cilj mora biti specifičen, merljiv, dosegljiv, realen in časovno omejen. Pa si cilje poglejmo pobliže: • Specifičen: Do konca leta bom sposobna preteči 10 kilometrov brez postankov ali v novem letu bom vsak dan telovadila vsaj 30 minut. • Merljiv: Telovadila bom 30 minut./Vsak dan bom opravila 10 000 korakov./Pretekla bom 3 km. • Dosegljiv: Moj končni cilj je, da bom sposobna preteči 10 kilometrov. Teh 10 km je treba razdeliti na manjše/etapne cilje. ETAPNI CILJ 1: Do konca januarja bom sposobna v enem kosu preteči 1 kilometer. ETAPNI CILJ 2: Do konca februarja bom v enem kosu pretekla 2 kilometra … Vsake male zmage se je treba veseliti, kar nam bo dalo nov zagon za prihodnji mesec. Tako bomo lažje vztrajali in ne bomo obupali ali celo opustili novoletne zaobljube. Doseganje ciljev ni le linearno in ni samo naraščajoče. Lahko se zgodi, da se v nekem trenutku napredek ustavi, zato si za vsak cilj vzamemo nekoliko več časa, če ga opravimo prej, pa se odpravimo proti novemu cilju. • Realen: Če do sedaj nisem mogla priti v 3. nadstropje, ne da bi se zadihala, ni realen cilj, da bom od jutri naprej vsak dan pretekla 3 km. Pravilno je: Jutri bom začela s hojo. Vsak dan bom prehodila 2 kilometra. • Časovno omejen: Pravi cilj ni, da bom vsak dan hodila ali da bom vsak dan tekla. Pravilno je: vsak dan bom prehodila ___ km, vsak dan bom pretekla ___ km. Zakaj? V izogib vsem vremenskim vplivom, glavobolom in drugim skušnjavam, ki nas bodo hotele prepričati, da danes pa zares ni pravi dan za izvajanje zapisanih aktivnosti, je treba natančno časovno opredeliti in zabeležiti KOLIKO! Specifičen Do decembra 2022 bom pretekla 10 km brez postankov v 45 minutah! CILJ V LETU 2022 ... Do konca leta bom sposobna preteči 10 km ... v 45 minutah! Dosegljiv JAN pretekla bom 1 km FEB ... 2 km MAR ... 3 km APR ... 4 km MAJ ... 5 km JUN ... 6 km JUL ... 7 km AVG ... 8 km SEP ... 9 km OKT ... 10 km v 1 h NOV ... 10 km v 50 min DEC ... 10 km v 45 min Merljiv • 10 km • 45 minut Časovno omejen Do konca decembra 2022. Realen 10 km bom pretekla v 45 minutah. ZAKAJ TO DELAM? Ker je ta rezultat boljši od mojega predhodnega rekorda. KDO MI BO POMAGAL? Moj prijatelj , ki je izkušen rekreativni tekač. Cilj mora biti specifičen, merljiv, dosegljiv, realen in časovno omejen. 21 Pooblaščeni servis Renault tudi v Moravčah Avtohiša KRULC www.avtohisa-krulc.si - Servis osebnih in gospodarskih vozil - Optične nastavitve podvozja - Polnjenje in servis klimatskih naprav - Vulkanizerstvo in hotel pnevmatik 01 72-31-200 - Sklepanje zavarovanj - Karoserijska in ličarska popravila - Cenitve kasko škod - Ročna avtopralnica in poliranje In še… Pomembno je, da cilj in vse korake, kako bomo ta cilj dosegli, ZAPIŠEMO. Pomaga tudi, če si pridobimo podporo domačih/sodelavcev/prijateljev, ki nam bodo v oporo, nas bodo spremljali na teku/sprehodu/pri zdravem obroku/nam pomagali preskočiti cigareto ali nas zamotili, ko bomo želeli preskočiti kozarček alkoholne pijače ter nam pomagali, ko bo okolica vzklikala »pa saj je samo tale kozarček« ali »saj je samo tale cigareta«, se postavili za nas z vzklikom »pusti ga na miru«. In še… Vedeti moramo, ZAKAJ to počnemo. To nam bo služilo kot motivacija v težkih trenutkih, ko se nam ne bo ljubilo izvajati zapisanega. Na primer, to počnem zato, da bom bolj zdrava, da bom lahko spoznal/a svoje vnuke, da bom lahko z otroki aktivno preživljal/a prosti čas, se z njimi lovil/a, bil/a prisotna na vseh težkih vzponih, da bom lahko otroke z zgledom naučil/a, kako izgleda zdravo prehranjevanje ali telesna aktivnost in se ne bodo soočali s težavami, ki jih imam jaz ... Vsak mora najti NOTRANJO motivacijo za to početje. Zunanja motivacija, kot je »rada bi imela lepo postavo, ker se približuje poletje in bi rada v kopalkah izgledala dobro«, ni najbolj primerna. Poletje nato mine in je tako naš cilj, ki je bil usmerjen le v tistih 14 dni dopusta, že mimo in tako se vrnemo na stare navade. In še … Spremljanje aktivnosti. Komur je lažje, lahko na koledar/v poseben zvezek/v aplikacijo na telefonu vsak dan posebej beleži, ali je opravil »dnevni izziv«. Ta način je lahko zelo uporaben v primeru želje po izboljšanju prehranjevalnih navad, ko moramo beležiti vse, kar smo tisti dan pojedli. Seveda nočemo pisati, da smo pojedli 100 g čokolade ali pol kilograma belega kruha in vsakič, ko smo šli mimo mize, še po en bonbon … Tako počasi spreminjamo dolgoletne navade ali razvade, nove navade pa spreminjamo v naš nov način življenja. Koliko časa pa traja, da osvojimo nove navade, da jih ponotranjimo in se jim naše telo ne upira več? V strokovni reviji za socialno psihologijo iz leta 2009 raziskovalci ugotavljajo, da je v povprečju za sprejemanje novih navad potrebnih 66 dni. Lahko pa traja vse od 18 do 254 dni, da oseba sprejme novo navado/vedenje, kar naj nam bo v uteho, če ne bomo dosegli cilja do jutri. Besedilo in shema: Petra Pavlič, vir foto na naslovnici: mcidrija.si 22 ŽIVLJENJE STAREJŠIH Rokovnjač Ogled dobrih praks za kakovostnejše življenje starejših na Portugalskem V okviru projekta EU_SHAFE, ki naslavlja pametna, zdrava in kakovostna okolja za starejše, je bil 24. in 25. novembra organiziran študijski obisk dobrih praks na Portugalskem. Dobre prakse na temo zdravja in potreb po lokalnih storitvah so si skupaj z nami ogledale tudi Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica, Irena Špela Cvetežar, direktorica Doma Tisje, in predstavnica Občine Lukovica. Občina Coimbra je predstavila šest dobrih praks, ogledali pa smo si tudi prostore organizacije, ki nas je gostila, Caritas Coimbra. Zanimiva dobra praksa je “Prevoz na zahtevo” za območja, kjer je nizka poseljenost in kjer ni mogoče zagotoviti rednega prevoza s fiksnimi voznimi redi. Ogledali smo si podobno dobro prakso “Blue Line”, kjer gre ravno tako za izboljšanje mobilnosti starejših in s tem boljšo socialno vključenost. Ta linija, ki vozi po starem delu mesta Coimbra, nima ustaljenih postankov, saj se avtobus ustavi na preprost signal vozniku, kjer koli uporabniki želijo. Ti prevozi so odlična priložnost za spoznavanje zgodovinskega jedra mesta. Podobna dobra praksa v Sloveniji je Kavalir v Ljubljani. Z leve proti desni Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Društva Spominčica, Anita Molka iz RCSS in Irena Špela Cvetežar iz Doma Tisje. Predstavljen je bil Katalog dobrih praks na področju aktivnega in zdravega staranja ter mobilni timi, ki so najbolj navdušili predstavnice iz Slovenije. Zdravstveno osebje namreč pride direktno na dom osebe, ki potrebuje pomoč. Zelo navdihujoča je bila tudi dobra praksa, ki za ljudi z demenco organizira različne dogodke v muzeju. Vzpostavili smo tudi kontakt za povezavo z Narodno galerijo v Ljubljani, ki skupaj z Združenjem Spominčica izvaja podobno dobro prakso. Na žalost si nismo mogli ogledati Doma za ljudi z demenco v Fatimi (BENTO XVI), saj je bil ogled v zadnjem trenutku odpovedan zaradi covida-19. Namesto tega smo si ogledali dobro prakso s področja bivanja – “avtonomne domove v Pinhalu”. Zgrajenih je osem hišk za starejše, ki so osamljeni, nimajo družinske podpore in ne želijo v dom za starejše, vendar lahko uporabljajo storitve v bližini (prehrana, pralnica, prostočasne dejavnosti, zdravstvena nega itd.). Ogled dobre prakse »avtonomni domovi za starejše« v Pinhalu. Kadar dobre prakse iz tujine navdihnejo organizacije, ki delujejo na področju starejših na nacionalni ali lokalni ravni, gre za dober rezultat. Vsako novo spoznanje in izkušnje lahko prinesejo napredek in razvoj. Bistveno je, da o tem govorimo, predstavljamo drugim in se trudimo za spremembe. Noben trud namreč ni zaman. Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica: »Najbolj zanimiva in aktualna dobra praksa za prenos v Slovenijo so mobilni timi, ki obiskujejo ljudi na njihovem domu, ne glede na vrsto bolezni. Ko potrebujejo pomoč, prispe ekipa z najnujnejšo osnovno pomočjo v sestavi zdravstvenega osebja, tudi socialne delavke ali patronažne sestre. Presodijo, kaj oseba še potrebuje (nadaljnje zdravljenje ali pomoč na domu). Takšni obiski so nujno potrebni predvsem za osebe z demenco, saj mnogi ne želijo k zdravniku. Obisk na domu bi rešil marsikatero stisko in težavo. Na Portugalskem so takšni obiski pripomogli tudi k cepljenju proti covidu-19. Mobilni timi so tudi najcenejša in najbolj učinkovita metoda pomoči ljudem z najrazličnejšimi zdravstvenimi in drugimi težavami. Zelo zanimiva je tudi Strategija za socialno in zdravstveno področje celotne regije. V slovenskih regijah bi bilo to več kot potrebno. Povezovanje vseh služb bi bilo v veliko pomoč ljudem, ki živijo na domu. Ogledali smo si tudi video, kako osebe z demenco obiskujejo muzeje in kako dobro to deluje nanje. Spominčica namreč odlično sodeluje z Narodno galerijo v Ljubljani in ves čas covida skupaj organiziramo spletne delavnice “Alzheimer caffe”. Obisk je presenetljivo visok, seveda pa vsi komaj čakamo, da bodo vse aktivnosti spet tudi v živo. Narodna galerija se je priključila tudi mreži Demenci prijaznih točk, ki jih je Spominčica začela odpirati pred tremi leti, sedaj pa se že bližamo številki 300. Takšni točki sta tudi v Litiji/Šmartnem pri Litiji in Kamniku.” Besedilo: Anita Molka, foto: arhiv projekta EU_SHAFE Predstavitev dobrih praks s Portugalske. proevent_racunovodstvo_oglasi.pdf 2 12.4.2021 12:38:47 RAČUNOVODSKI SERVIS Našemu računovodskemu servisu zaupa že več kot 450 strank. 01 300 32 16 racunovodstvo@proevent.si racunovodski-servis.si POŠLJITE POVPRAŠEVANJE! SPOT točka Vse za ustanovitev podjetja januar 2022 ŽIVLJENJE STAREJŠIH 23 Uvodno predavanje LAS projekta “Točka za starejše” je naslavljalo Strategijo dolgožive družbe LAS Srce Slovenije je 8. decembra 2021 organizirala spletno predavanje o Strategiji dolgožive družbe. To je prva aktivnost LAS projekta “Točka za starejše”, ki se izvaja v občinah Litija, Šmartno pri Litiji in Lukovica. G. Tomaž Banovec, član Razvojnega sveta Zveze društev upokojencev Slovenije, je navdihujoče predaval o Strategiji dolgožive družbe ter delil svoje znanje in izkušnje s 26 udeleženci. Predstavnika Zavoda Oreli, ga. Martina Ozimek ter g. Roman Rener, sta vodila srečanje in predstavila model mreže enotne pomoči starejšim, ki že 10 let uspešno deluje v Občini Kamnik, ter prihodnje aktivnosti projekta. Uvodnega predavanja so se udeležili predstavniki občin Litija in Lukovica, Dom Tisje, Društvo upokojencev Šmartno pri Litiji, prostovoljci, ki so izrazili željo po sodelovanju, ter drugi zainteresirani. Odgovorili smo na vprašanja, kako se spopasti s problematiko staranja, kakšno strategijo ubrati ter kaj so naloge države in občin za zagotavljanje kakovostne in varne starosti. Martina Ozimek je predstavila Zavod Oreli, ki je prepoznan po svojem inovativnem in celovitem modelu za starejše, podprtem z najnovejšimi rešitvami IKT, izobraževanjem, razvojem prostovoljskih skupin in medgeneracijskim sodelovanjem. Zavod Oreli bo kot zunanji izvajalec prenesel kamniški model na tri občine iz območja LAS Srce Slovenije. Tomaž Banovec je poudaril, da bo strategija upravljanja varnega in aktivnega staranja uspešna, v kolikor bo prispevek starejših ustrezno priznan in podprt, pri čemer: leta ne bodo določila vloge, vrednosti ali potenciala nekega posameznika; starejši bodo opolnomočeni za dolgoživo upravljanje svojega zdravja; imeli bodo ustrezen pristop k informacijski tehnologiji in internetu; vključeni bodo v izobraževanja, vključno z digitalnimi veščinami ter podporo tako za poklic kot za osebnostni razvoj; usposobljeni bodo za prostovoljstvo na način, ki se jim zdi najboljši; manj starejših bo živelo v revščini kot kadar koli prej; ranljivi starejši bodo zaščiteni, varovani in osvobojeni strahu; imeli bodo dostop do kakovostnih storitev; infrastruktura bo dobro načrtovana in dostopna; informacije in svetovanja bodo za starejše dostopna kjer koli in kadar koli je potrebno. “Ljudje, stari 65 let in več, danes in tudi v prihodnje ne bodo samo „vzdrževano prebivalstvo“. So tudi akterji ali subjekti „srebrne ekonomije“ in ne samo njen objekt. Temelj vsega mora biti lastno, osebno opolnomočenje in vzgoja ter promocije za to in ne obljube države, občine in drugih”. Roman Rener je predstavil model za podporo dolgoživi družbi na ravni občine, kjer naj se spremlja demografijo, potrebe starejših ljudi in razvija podporne storitve glede na potrebe ter pripravi Strategijo dolgožive družbe. Cilj je, da starejši čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju, kar se zagotavlja z razvojem inovativnega modela podpornih storitev s pomočjo prostovoljcev. To namreč prinaša koristi tako mladim in starejšim kot občini. Mojca Štepic, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije, se je navezala na g. Banovca in izpostavila pomen lastne opolnomočenosti ter zgodnje komunikacije o varnem in aktivnem staranju. Projekt “Točka za starejše” je zelo konkreten in se navezuje na potrebe znotraj posameznih občin. Zaključki predavanja so narekovali, da moramo razmišljati o kvalitetni starosti že po 50. letu, saj bo prehod tako lažji. Diskusija je tekla tudi o financiranju “Točk za starejše” po končanju projekta. Roman Rener je izpostavil, da delovanje njihove točke financira Občina Kamnik, nekaj sredstev pa pridobijo preko sodelovanja v različnih projektih. Po vzpostavitvi pisarne za starejše se je potrebno zavedati, da lahko le en del temelji izključno na prostovoljstvu. Najpomembnejša oseba je tista, ki vodi pisarno oz. informacijsko točko in dela s srcem. Občine se morajo zavedati, da se takšen projekt ne bo uspešno izvajal samo na prostovoljski bazi in da je dobra organizacija tu ključnega pomena. Martina Ozimek je dodala, da v Zavodu Oreli prostovoljce vzgajajo že v osnovni šoli, imajo pa jih približno 50. Zanje mora biti poskrbljeno tudi z raznimi dogodki in ugodnostmi, da se še radi vračajo. Tudi prostovoljske ure niso brezplačne, saj so tu potni in drugi stroški, povezani z delom. V naslednjih mesecih bodo organizirane še tri delavnice na temo prostovoljstva, projektnega vodenja ter vzpostavitve in vodenja informacijskih točk. V drugi fazi pa bodo vzpostavljene in razvite »Točke za starejše«, mreža sodelujočih organizaciji in prostovoljcev ter storitve za starejše. V kolikor se želite vključiti v mrežo prostovoljcev, nas kontaktirajte na: anita.molka@razvoj.si ali 01 8962 710. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino je odgovoren LAS Srce Slovenije. Besedilo: Anita Molka, foto: arhiv projekta Točka za starejše 24 OBVESTILA PAVŠALNO NADOMESTILO Imetnike dovoljenj pavšalnega nadomestila (8 %) pri prodaji svojih pridelkov zavezancem za DDV obveščamo, da je rok za oddajo obračuna za leto 2021 do 31. 1. 2022. Če tega še niste storili, ukrepajte TAKOJ (bolje kakšen dan zamude, kot da se obračun sploh ne odda, saj boste v slednjem primeru dobili globo in prekinitev dovoljenja). Za ustrezno izpolnitev obrazca »Obračun pavšalnega nadomestila« so potrebni vsi zneski obračunanega pavšala za posamezne kupce vaših pridelkov (mleko, živali, les…) v preteklem letu. Obrazec morate oddati tudi, če prodaje niste imeli. Obvezna je elektronska oddaja v sistemu eDavki. Vse, ki ste za to pooblastili zaposlene na naši izpostavi, to lahko storite pri nas v času uradnih ur ali nas pokličite za dogovor o terminu. PRENOS PLAČILNIH PRAVIC V skladu s spremembo Uredbe bo prenos plačilnih pravic (PP) za letošnje leto mogoč le do 28. 2. 2022. Zato vam svetujemo, da že sedaj razmislite o površinah, ki jih boste v 2022 obdelovali in to uredite na Upravni enoti v Domžalah. Le tako boste lahko vedeli, koliko PP je smiselno prenesti. POMEMBNO: Prenos PP je v tem roku obvezen tudi za tiste, ki boste v letošnjem letu spremenili nosilca kmetijskega gospodarstva. V tem primeru morate narediti spremembo nosilca najkasneje v februarju (UE Domžale). V kolikor bi prišlo do spremembe nosilca naknadno, ne boste dobili izplačanih plačilnih pravic v okviru Zbirne vloge 2022 i izjema bo le sprememba nosilca zaradi višje sile (smrt, bolezen). Prenos plačilnih pravic (zakup ali prodaja) je možen le elektronsko v pisarnah KSS v času uradnih ur ali po predhodnem dogovoru. POVRNITEV TROŠARINE ZA 2021 NOVOST od 1. 1. 2022 je obvezna oddaja elektronske vloge, kar pomeni, da fizično poslanih obrazcev ne bodo upoštevali. Elektronski zahtevek za vračilo trošarine se vloži v informacijski sistem za predložitev dokumentov s področja trošarin (IS E-TROD), do njega pa se dostopa preko sistema eDavki. V sistem je vstop mogoč z uporabniškim imenom in geslom ali s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Za vlaganje elektronskih zahtevkov je mogoče pooblastiti tudi drugo osebo, tako fizično kot pravno. Če se boste odločili za poobla- Rokovnjač ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE URADNE URE ponedeljek in sreda: 8h–11h ostalo po dogovoru Izpostava Domžale Vir, Šaranovičeva cesta 21a 1230 Domžale www.lj.kgzs.si Telefon: 01/724-18-45 in 01/724-48-55 E-naslovi: pavla.pirnat@lj.kgzs.si barbara.krzisnik@lj.kgzs.si matjaz.malezic@lj.kgzs.si stitev naše službe, nam dostavite pri nas prejeta obrazca (dobite jih na polici pred pisarno ali vam jih pošljemo po elektronski pošti): 1. Pooblastilo za predložitev zahtevkov. 2. Podatki za pripravo in oddajo e-zahtevka. Seveda vam lahko tako kot pretekla leta na vašo željo pripravimo tudi podatke za vnos, če nam prinesete račune od nakupa goriva v letu 2021. Povrnitev trošarine za goriva, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, poteka pod enakimi izhodišči kot za pretekla leta. Vrača se 30 odstotkov zneska povprečne trošarine za dizel gorivo za leto 2021. Vsebinsko je obrazec enak kot preteklo leto. Skrajni rok za oddajo vloge je 30. junij. Upravičenci do vračila dela trošarine za leto 2021 so uporabniki, ki so imeli na dan 30. 6. 2021 v RS v uporabi toliko gozda in kmetijskih zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe (GERK), da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov oz. vsaj 150 litrov za gozd. Če je lastnikov gozda več, izpolnijo vlagatelju pooblastilo, ki je del zahtevka (2. stran obrazca). Normativna poraba znaša za travnike, njive, travniški sadovnjak 200 l/ha, intenzivni sadovnjak 420 l/ha in za gozd 15 l/ ha. Račune je treba hraniti doma 10 let. zirali praktičen prikaz rezi sadnega drevja. V kolikor bo mogoče, bo prikaz izveden v živo na določeni lokaciji. Zainteresirane vabimo, da se prijavite na enega izmed zgoraj navedenih kontaktov, saj vas bomo na podlagi teh prijav obvestili o nadaljnjem poteku dogodka. ZBIRNA VLOGA 2022 Redni rok za oddajo zahtevkov zbirne vloge (t. i. subvencije) za ukrepe kmetijske politike bo potekal od 24. februarja do 6. maja 2022. Pogoj za oddajo zahtevkov so urejeni GERK-i, kar pomeni, da imate prijavljene vse površine, ki jih obdelujete in da prijavljena površina odraža dejansko stanje v naravi! GERK-e lahko uredite najkasneje do en dan pred oddajo zbirne vloge na Upravni enoti Domžale (stavba Občine, II. nadstropje), za kar je obvezna predhodna prijava. Za dogovor o terminu pokličite na eno izmed naslednjih telefonskih številk: 01/721-08-43 ali 01/721-08-44. Elektronski vnos zahtevkov v okviru zbirne vloge je obvezen in bo možen na lokacijah KSS. Za oddajo vlog se bo potrebno predhodno naročiti – pokličite nas v času uradnih ur ali se prijavite po e-pošti. Prijave že zbiramo. PRAKTIČNI PRIKAZ REZI SADNEGA DREVJA V mesecu februarju ali marcu – odvisno od vremenskih razmer – bomo tudi letos organi- IZOBRAŽEVANJE V FEBRUARJU Predavanje bo potekalo preko spleta v torek, 22. 2. 2022, s pričetkom ob 12. uri. Program izobraževanja: • Koruza v kolobarju – koruzni hrošč in ostale težave: Damjana Iljaš, specialistka za poljedelstvo, bo predstavila dobre in slabe prakse pri tehnologiji pridelave koruze ter negativne posledice koruznega hrošča, podkrepljene s podatki monitoringa na območju našega Zavoda. • Kratka predstavitev novosti ukrepov kmetijske politike v 2022: predstavila bom letošnje novosti, pomembne za oddajo Zbirne vloge in morebitne ostale predvidene ukrepe. Predhodna prijava ni potrebna. Izobraževanje bo potekalo na spletni povezavi: https://us02web.zoom.us/j/82416643664?pwd =Ulo2bVB3SFFiVWNYbHNlbXp2dEw2UT09 Povezavo lahko dobite tudi na spletni strani našega Zavoda med aktualnimi novicami ali pa nam pišite na kateri koli naš e-naslov in vam jo pošljemo. Vabljeni, saj je tematika zelo aktualna! OSNOVNI TEČAJI ZA IZVAJALCE UKREPOV FFS Vsi, ki bi uporabljali fitofarmacevtska sredstva in še niste pridobili potrebne izkaznice, se lahko prijavite na obvezno osnovno usposabljanje za izvajalce ukrepov varstva rastlin. Ta bo potekal od ponedeljka, 14. 2., do vključno srede, 16. 2. 2022, s pričetkom ob 16. uri, in bo izveden preko spleta, zato se lahko na usposabljanje prijavite v primeru, da imate računalnik ali mobilni telefon, ki je opremljen s kamero in mikrofonom. Prijava je obvezna najkasneje do 10. februarja 2022. Za dodatne informacije in prijavo se obrnite na nas po telefonu ali pišite Barbari Kržišnik na zgoraj naveden e-naslov ali pokličite sodelavko Špelo Drnovšek (01/513 07 02). Pavla Pirnat terenska kmetijska svetovalka OGLASI januar 2022 »Na pomoč tistim, ki tudi sami pomagajo« V okviru tradicionalne akcije »Za boljši jutri«, ki v Zavarovalnici Triglav teče že osmo leto, so v Območni enoti Ljubljane tudi letos sredstva namenili prostovoljnim gasilcem v osrednji Sloveniji. Gasilci so namreč tisti, ki se prvi spopadejo s posledicami raznih nesreč ali včasih tudi našega nespametnega ravnanja. Odslej bodo še učinkoviteje posredovali gasilci PGD Preserje, PGD Trojane, PGD Zbilje, PGD Želimlje in PGD Notranje Gorice – Plešivica. »Poslanstvo naše zavarovalnice je ustvarjanje varnejše prihodnosti za vse generacije. Številni gasilci oziroma društva, ki smo jim pomagali v preteklosti, že učinkoviteje posredujejo z novo opremo. Mi pa se še naprej zavzemamo za to, da bo čim več gasilcev varno in učinkovito opravljalo svoje humanitarno poslanstvo. Tako smo tudi letos podprli nakup nujno potrebne opreme za operativne gasilce, v sklopu naše tradicionalne akcije pa tudi sicer poudarek dajemo tistim projektom, ki puščajo pečat v lokalni skupnosti in pomagajo ljudem,« je povedal Primož Rot, direktor Območne enote Ljubljana Zavarovalnice Triglav. Predaja čeka Prostovoljnemu gasilnemu društvu Trojane za nakup gasilske opreme. Na sliki iz leve proti desni: poveljnik PGD Trojane Ivo Mikša, predsednik PGD Trojane Luka Dobelšek, vodja predstavništva Domžale Zavarovalnice Triglav Rado Iglič, predsednik Gasilske zveze Lukovica Robert Maselj in zastopnik Zavarovalnice Triglav Matija Rode. Povsem novi Nissan Qashqai že za 229 €/mesec* + bon za zimske pnevmatike* PRI SVOJEM PRODAJALCU PREVERITE BOGATO PONUDBO VOZIL NISSAN, KI SO NA VOLJO TAKOJ + 5 let jamstva* Tržaška 108, 1000 Ljubljana Tel.: +386 (0)1 20 00 628 www.avtohisamalgaj.si Kombinirana poraba goriva: 7,35–6,25 l/100 km. Emisije CO2: 166–141 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Full. Emisije NOx: 0,0167–0,0237 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00008–0,00035 g/km. Št. delcev (x1011): 0,17–0,53. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije iz prometa onesnažujejo zrak in tako pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Informativni izračun je narejen na dan 3. 1. 2022 za Nissan QASHQAI 1,3 DIG-T 140 N-CONNECTA. Maloprodajna cena z že upoštevanim popustom in DDV, znaša 27.540,00 €. Informativni izračun za skupni znesek kredita v višini 7.426,48 € je narejen za dobo odplačila 48 mesecev in upošteva nespremenljivo obrestno mero 5,49 % in polog v višini 7.803,14 €. EOM = 6,85 % se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Skupni znesek, ki ga mora odplačati kreditojemalec, znaša 23.965,76 €, od tega znašata zavarovalna premija 268,64 € in strošek odobritve kredita 394,74 €. Kreditojemalec vrne kredit v 48 mesečnih obrokih v višini 229,00 € in z zadnjim povišanim obrokom v višini 12.310,38 €. Kupec lahko ob koncu financiranja izkoristi možnost prodaje vozila koncesionarju, ki mu je prodal vozilo, po vnaprej določenih pogojih. Pogoj akcije je sklenitev obveznega in osnovnega kasko zavarovanja vozila za celotno dobo financiranja pri eni izmed slovenskih zavarovalnic. V financiranje je vključeno brezplačno 5-letno podaljšano jamstvo in bon za zimske pnevmatike v vrednosti 500 € z DDV. 5 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto oz. 160.000 km, karkoli se zgodi prej, po programu As new . Pridržujemo si pravico do napak. Velja preko Nissan Nissan Financiranja. Akcija velja do 31. 3. 2022 oz. do razprodaje zalog. Nissan si pridružuje pravico, da predčasno zaključi akcijo ali jo podaljša. Slike so simbolne. Vse prodajne cene (MPC* = maloprodajne cene) so neobvezujoče priporočene cene in vključujejo 22% DDV in DMV. Določene paketne kombinacije opreme ali akcije lahko povzročijo odstopanja pri izračunu končne cene. Podrobne informacije o cenah dobite pri pooblaščenih trgovcih. Pridržujemo si pravico do sprememb v izvedbah modelov, zgradbi, opremi, tehničnih podatkih in cenah. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Več na nissan.si 25 26 JAVNI POZIVI Rokovnjač Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE), 46. člena Zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 100/13, 23/20) in 7. člena Pravilnika o kolektivni blagovni in storitveni znamki »ZAKLADI ČRNI GRABEN« (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 2/18), Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja JAVNI POZIV za zbiranje vlog za pridobitev pravice do uporabe kolektivne blagovne in storitvene znamke »ZAKLADI ČRNI GRABEN« za leto 2022. 1. Predmet javnega poziva Pridobitev pravice do uporabe kolektivne blagovne in storitvene znamke »ZAKLADI ČRNI GRABEN« (v nadaljevanju: znamka). 2. Pogoji za pridobitev pravice do uporabe znamke Pravico do pridobitve in uporabe znamke imajo fizične in pravne osebe s sedežem na območju Občine Lukovica in so vpisane v ustrezni register dejavnosti (v nadaljevanju: nosilci dejavnosti). Pravico do pridobitve in uporabe znamke imajo tudi druge fizične in pravne osebe, ki nimajo sedeža na območju Občine Lukovica, pod pogojem, da se znamka uporablja samo za blago, pridelano na območju Občine Lukovica in izpolnjujejo pogoj iz prejšnjega odstavka. 3. Vsebina prijave na javni poziv Vloga vsebuje: • prijavni obrazec z naslednjimi podatki vlagatelja: ime in priimek oz. naziv, ime in priimek zakonitega zastopnika, naslov, vrste blaga in storitev, za katere želi uporabljati znamko z navedbo razreda in artikla, v primeru kmetijskih pridelkov in izdelkov tudi navedbo načina kmetovanja (ekološko, integrirano, konvencionalno), datum, žig in podpis zakonitega zastopnika, • zahtevana dokazila: - kopija izpisa iz registra, iz katerega je razvidna dejavnost, za kmetijska gospodarstva pa zadnji izpis iz Registra kmetijskih gospodarstev, - parafirani vzorec pogodbe. ca, Stari trg 1, 1225 Lukovica, najkasneje do torka, 1. marca 2022, do 10. ure. Upoštevane bodo prijave, ki bodo na navedeni datum prejete do navedene ure. Vloga bo z dnem objave poziva objavljena na spletni strani Občine: www.lukovica.si in bo na voljo v tajništvu Občine. Odpiranje prispelih vlog bo 1. marca 2022, ob 13. uri, v prostorih Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Odpiranje vlog ni javno. 5. Informiranje o javnem pozivu Vse dodatne informacije glede poziva lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, (I. nadstropje), 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Špela Kralj, telefon: 01/72 96 318. Elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi s pozivom: spela.kralj@lukovica.si. 6. Obveščanje o izidu javnega poziva Vlagatelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s pisnim sklepom. Zoper odločitev občinske uprave je možna pritožba v roku 15 dni od dneva vročitve sklepa vlagatelju, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 36/20 – ZZUSUDJZ, 61/20 – ZZUSUDJZ-A, 175/20 –ZIUOPDVE). Po pravnomočnosti sklepa o podelitvi pravice do uporabe znamke Občina Lukovica z vlagateljem sklene pogodbo in uporabniku določi šifro uporabnika. V pogodbi bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti med Občino Lukovica in uporabnikom znamke. 4. Rok za oddajo prijave na javni poziv in način prijave na javni poziv Pisni zahtevki morajo biti poslani priporočeno, v zaprtih ovojnicah, opremljenimi z naslovom pošiljatelja in označenimi z oznako: NE ODPIRAJ! JAVNI POZIV – ZNAMKA ZČG 2022, na naslov: Občina Lukovi- Številka: 322-1/2022-2 Datum: 27. 1. 2022 mag. Občina Lukovica, Olga Vrankar, l.r. županja Nova možnost za razvoj enajstih novih podjetniških idej Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je objavila peti razpis za vključitev v projekt Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR), ki je namenjen vsem, ki imajo inovativne in napredne ideje ter si želijo stopiti na samostojno podjetniško pot, manjka pa jim nekaterih ključnih znanj. Program je oblikovan tako, da udeleženci v štirih mesecih osvojijo znanja in veščine, ki so nujni za uspešen in učinkovit razvoj ideje ter zagon podjetja. V okviru projekta jih čaka zaposlitev na agenciji ter popolno podporno podjetniško okolje. S pomočjo mentorjev in uspešnih podjetnikov ter strokovnjakov z različnih področij bodo pridobivali številna znanja, vse od razvoja poslovne ideje do izdelave poslovnega modela in načrta, marketinških in promocijskih aktivnosti, poslovne komunikacije, upravljanje z IKT, pridobivanje virov financiranja in osnovna pravna ter finančna znanja. V projekt se lahko vključijo osebe s poslovno idejo ne glede na starost, stopnjo izobrazbe ali status brezposelne osebe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno stalno ali začasno bivališče v eni od 26 občin Ljubljanske urbane regije ter da lahko pred začetkom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas štirih mesecev. Razpis je objavljen na spletni strani www.rralur.si. Prijave so možne do 14. 2. 2022, udeleženci pa bodo v projekt vključeni predvidoma s 1. 4. 2022. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo je možno dobiti vsak delovni dan do vključno 11. 2. 2022, med 10.00 in 12.00, na telefonski številki 01 306 19 35 oz. elektronski pošti poni@rralur.si. Vabljeni tudi na informativni dan, ki bo potekal 1. 2. 2022 ob 10. uri v veliki sejni sobi, stavba B, Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana oziroma v primeru novih ukrepov preko video povezave Zoom. Obvezne so predhodne prijave preko obrazca, objavljenega na www.rralur.si. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Za projekt »Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji – PONI LUR« v vrednosti 831.480,00 EUR bo ESRR prispeval 582.036,00 EUR. JAVNI POZIVI januar 2022 Prostovoljec/prostovoljka občine Lukovica RAZPIS ZA LETO 2021 Občina Lukovica v sodelovanju z nevladno organizacijo Stičišče Središče pripravlja natečaj, na katerem bodo na podlagi prijav izbrali prostovoljke in prostovoljce leta 2021. Prijavljeni prostovoljci se bodo potegovali tudi za naslov Naj prostovoljka in Naj prostovoljec v dveh starostnih kategorijah, in sicer: od 15 do 29 let ter 30 let ali več. Kot starostno mejo bomo upoštevali starost, dopolnjeno v letu 2021. Zavedamo se, da so prostovoljci pomemben člen naše skupnosti, ki so v letu 2021 z osebnim prizadevanjem nesebično prispevali h kvalitetnejšemu življenju občank in občanov Občine Lukovica, zato njihov doprinos ne sme biti spregledan. Predlagatelje vabimo, da se jim s prijavo na natečaj zahvalite za njihovo požrtvovalno delo. V izboru lahko sodelujejo prostovoljci v dveh starostnih kategorijah, in sicer: • mladi od 15. do 29. leta, • odrasli od 30. leta naprej. Predlagatelj je lahko neformalna skupina, društvo, zavod ali druga javna ali zasebna institucija, v okviru katere se opravlja prostovoljsko delo. Prostovoljsko delo je delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila, neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase opravlja v dobro drugih ali v splošno korist. Za prostovoljsko delo se ne šteje brezplačno opravljanje dela, ki je namenjeno zadovoljevanju zgolj osebnih interesov članov v članski organizaciji in ni v splošno družbeno korist. Pogoji za sodelovanje • Prijavljena oseba za svoje delo ne sme biti plačana oz. ne sme biti zaposlena za izvajanje dejavnosti, za katere se jo prijavlja na natečaj. • Delo, ki ga je oseba opravljala, ni bilo namenjeno zadovoljevanju zgolj osebnih interesov članov v članski organizaciji, temveč je bilo namenjeno v splošno družbeno korist. • Prijavljena oseba mora biti v letu 2021 stara več kot 15 let. • Prijavljena oseba mora biti s prijavo seznanjena in se mora z njo strinjati. • Prijavljena oseba je morala prostovoljsko delovati v letu 2021. • Prijavljena oseba mora imeti stalno prebivališče v Občini Lukovica. Izje- • moma ima lahko stalno prebivališče drugje, v kolikor je prostovoljsko delo opravljal/-a na območju Občine Lukovica. Predlagatelj mora izpolniti prijavnico, ki je dosegljiva na spletni strani, ali zanjo zaprosi na e-naslov. Prijavnici je potrebno priložiti kratek življenjepis prostovoljca/ke, iz katerega je razvidno življenje in delo prostovoljca/ke, lahko pa tudi dokazila o opravljanju prostovoljskega dela (fotografije, objave v medijih, izjave in mnenja drugih udeleženih idr. dokazila o prostovoljskem delu prijavljenega). Ocenjevanje prijav O izbiri in podelitvi priznanj za naslov »Prostovoljec/Prostovoljka Občine Lukovica 2021« bo odločala strokovna komisija. Komisijo imenuje županja Občine Lukovica. Kot kriterij odločanja bodo komisiji služili predvsem prostovoljčevi dosežki, odgovornosti, ki jih izpolnjuje znotraj organizacije, trajanje dela v organizaciji ipd. Strokovna komisija bo o teži vsake prijave odločala posebej, s kriteriji, ki bodo individualno prilagojeni vsaki prijavi posebej. Odločitev komisije je dokončna. Način oddaje in rok Prijava na razpis mora biti poslana s priporočeno pošto na naslov Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ali v elektronski obliki na e-naslov: info@lukovica.si. Rok za oddajo prijav je petek, 29. april 2022, do 12.ure. Za pravočasno se šteje prijava, ki je najkasneje do določene ure oddana s priporočeno pošto. Na ovojnici mora biti oznaka: NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS PROSTOVOLJEC/PROSTOVOLJKA OBČINE LUKOVICA 2021, v primeru pošiljanja z elektronsko pošto pa s pripisom v zadevi: JAVNI RAZPIS ZA PROSTOVOLJCA/PROSTOVOLJKO OBČINE LUKOVICA 2021. Vsi elektronski dokumenti morajo biti podpisani in poslani v .pdf, .jpg, .svg ali drugi slikovni obliki. Podelitev priznanja Priznanja bomo podelili na slavnostni prireditvi ob občinskem prazniku Občine Lukovica. Datum: 5. 1. 2022 Občina Lukovica, Številka: 009-1/2022-1 mag. Olga Vrankar, l.r. podjetnisko-mesto.si Prijavi se na razpis Kamnik, moje podjetniško mesto v okviru katerega lahko pridobiš vavčer za 5.000 EUR in ugodno možnost najema prostora v Kamniku. Soustvarjaj prihodnost mesta Kamnik tudi ti. 27 županja 28 POLITIKA, VOŠČILO Rokovnjač Glas razuma v slovenski politiki Veliko zdravega razuma bomo potrebovali to leto. In veliko poglobljenega razmišljanja in poznavanja drobovja slovenske politike, kar zahteva veliko več kot le površno poslušanje leporečenja. Volitve poslancev DZ RS so tako rekoč pred vrati. V Novi Sloveniji se zavedamo odgovornosti do naše skupne države, zato smo tudi na te volitve pripravljeni. »Verjamemo v sodelovanje«, smo poimenovali predlog vladnega programa, ki v petih vsebinskih sklopih prinaša dobre rešitve za vsa področja; predstavljamo le nekaj poudarkov: • družine z otroki ne smejo biti v slabšem finančnem položaju kot družine brez otrok (zvišanje olajšave za vzdrževane družinske člane); obrok kredita ali plačilo najemnine se izvzame iz osnove za določitev plačila vrtca • 12-mesečne davčne počitnice ob prvi zaposlitvi • vključitev vseh razpoložljivih zdravstvenih kapacitet v javno zdravstveno mrežo (zasebniki in javni zavodi) • prednostna obravnava najhujših kaznivih dejanj (korupcija, gospodarska in bančna kriminaliteta) in učinkovit sistem odvzema nezakonito pridobljenega premoženja • v 6 mesecih do občinskega prostorskega načrta in hitrejše umeščanje objektov v prostor ter pridobivanje gradbenih dovoljenj • do višjih plač z nižjimi davki (Slovenija ima nadpovprečno obremenjeno delo z davki in prispevki) • nihče, ki dela, se ne sme bati za svoje preživetje (boj proti revščini, predvsem zaposlenih in upokojencev) • zagotavljanje primernega dohodkovnega položaja kmetov (možnost kmečkega zavarovanja za družinske člane, pavšalna renta za kmetije z zelo težkimi obdelovalnimi pogoji), razširjen nabor dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Verjamemo, da bomo v naslednjem mandatu imeli priložnost uresničiti večino zastavljenih ciljev, tako kot smo verjeli v ministre NSi, da bodo delo v tej vladi dobro opravili. So njen najtrdnejši člen in bila bi velika škoda, če bi se politika dela na teh ministrstvih obrnila popolnoma v drugo smer. Postavljeni so trdni temelji, na katerih lahko naprej gradimo boljšo družbo. OO NSi Lukovica www.lekarnaljubljana.si Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi in ko imaš koga rad. T. Pavček Srečno, uspešno, predvsem pa zdravo leto vam želimo, z željo, da se vrnemo v stare dobre čase. DPŽ Lukovica Igra narave. Veljavnost od 20. 1. do 7. 3. 2022 Ko ljubezen deliš, jo v resnici množiš. izbrano iz kataloga ugodnosti PROPOLIS 300 KAPLJICE Alkoholna raztopina suhega izvlečka propolisa, standardiziranega na flavonoide, 20 ml. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 6,80 € cena s Kartico zvestobe 5,44 € POPUST: 2 20 % MATIČNI MLEČEK Prehransko dopolnilo z medom, svežim matičnim mlečkom, pantotensko kislino in vitaminom B6. Primerno za otroke od 6. leta dalje, 10 plastenk po 15 ml. KOENCIM Q10 50MG MALČEK NEGOVALNA KREMA Prehransko dopolnilo s koencimom Q10, 30 kapsul. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Z mandljevim oljem in izvlečkom prave kamilice, 50 ml. redna cena: 13,82 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 2,97 € cena s Kartico zvestobe 11,06 € 2 POPUST: 2,38 € 20 % AQUA MARIS CLEAN Pršilo za nos vlaži in čisti suho in razdraženo nosno sluznico, 125 ml. 1 POPUST: 20 % LA ROCHE-POSAY VITAMIN C 10 Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Medicinski pripomoček. Obnovitveni serum proti gubam, primeren tudi za občutljivo kožo, 30 ml. redna cena: 13,93 cena s Kartico zvestobe redna cena: 9,96 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 35,61 € cena s Kartico zvestobe € 9,75 € 2 POPUST: 30 % 8,47 € 2 POPUST: 15 % Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite 28,49 € na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 20. 1. do 7. 3. 2022 oz. do prodaje zalog. 4 POPUST: 20 % januar 2022 KRIŽANKA, OGLAS 29 ROKOVNJAČEVA NAGRADNA KRIŽANKA Uredništvo Rokovnjač Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica Nagrajuje Erdani šport iz Domžal Erdani šport iz Domžal bo izžrebanemu nagrajencu Rokovnjačeve križanke podaril brezplačno servisiranje smuči. Za prevzem nagrade se prejemnik obrne na trgovino Erdani šport d.o.o., Rojska cesta 18D, 1230 Domžale. Nagrado bo prejel en prejemnik, ki ga bomo izžrebali med vsemi prispelimi in pravilno izpolnjenimi križankami. Izpolnjene križanke (samo posredovanje gesla ni dovolj!) nam lahko pošljete do torka, 15. februarja 2022, na naslov: Uredništvo Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ali skenirane na elektronski naslov: rokovnjac@lukovica.si. Poleg ne pozabite pripisati svojih podatkov (ime in priimek). Nagradna križanka decembrske številke Geslo nagradne križanke: SLIKOPLESKARSTVO NIJANSA. Nagrado prejme: Marta Urankar. Za prevzem nagrade se prejemnica obrne neposredno na Irfana Ćordića (kontakt prejemnica nagrade dobi v uredništvu glasila Rokovnjač). 30 ZAHVALE, OGLAS V SPOMIN 22. januarja mineva leto dni, odkar zaprla trudne si oči, draga MILKA EMERŠIČ Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni … Ostali so živi spomini … Z nami potuješ vse dni … Rokovnjač Koraki, koraki, pa ne vsi enaki. En napačen, pa vse mine. Zdrsne mlado življenje, ostane samo trpljenje. V SPOMIN – ZAHVALA JANA HROVAT iz Gradišča 26. 5. 1974–13. 1. 2002 Na ledeno mrzlo nedeljo, 13. 1. pred 20 leti, je Jana raziskovala "nekoristni svet". Tako kot vsake stvari v svojem prekratkem življenju se je tudi tega raziskovanja lotila odločno, srčno in predano. V nešteto opravljenih korakih je bil usoden en. En, ki je povzročil zdrs, ki je mnogo prezgodaj končal njeno zemeljsko življenje, jo iztrgal iz našega objema, naša srca pa za vedno napolnil z bolečino. Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite pri njenem preranem grobu. Vsi tvoji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman vaju išče. Solza, žalost in bolečina vaju zbudila ni. Ostala je praznina,ki hudo boli. V SPOMIN Januarja je minilo 3 leta, odkar je od nas odšla naša JANICA BELCIJAN, februarja pa bo minilo 11 let, odkar se je poslovil naš FRANC BELCIJAN. Hvala vsem, ki se ju spominjate, z lepimi mislimi postojite ob njunem grobu in prižigate svečke. Vsi njuni Vsi domači 080 22 36 HITRA DOSTAVA KURILNEGA OLJA po GORENJSKI in OSREDNJI SLOVENIJI Za toplo zimo in pomlad, kurilno olje dostavlja Hubat! www.hubat.si ZAHVALE, OGLAS januar 2022 Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena si vseh bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje, da se bosta skupaj veselila sejalec in žanjec. Jn 4,36 ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 91. letu sklenila naša draga mama, babica, prababica, teta in svakinja ROZA URANKAR po domače Knezova mama iz Prilesja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede tolažbe, cvetje, sveče in svete maše. Velika zahvala gre patronažnima sestrama Irmi Markovšek in Petri Pavlič. Prav tako hvala Malči Levec, ki je mami vlivala upanje na boljši jutri, Marku Trdini za besede slovesa, gospodu župniku Dragu Markušu, pogrebni službi Vrbančič in njihovim pevcem za lep poslovilni obred ter Malči Levec in Jelki Kraševec za pomoč pred pogrebno slovesnostjo. Še nekaj mesecev nazaj smo se ob njenem 90. rojstnem dnevu zbrali in se z njo veselili, sedaj pa je ni več. Skromno in mirno se je za vedno poslovila, spomini nanjo pa bodo v srcih nas vseh ostali za vedno, saj nas je vzgajala v duhu poštenosti, medsebojnega spoštovanja, ljubezni in trdega dela. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Okrepčan s sveto popotnico je v 86. letu v večno veselje svojega Gospoda odšel naš ljubi brat, svak in stric ANTON JERETINA po domače GOLEŽEV TONE, iz Vrhovelj 6 3. 6. 1936–17. 12. 2021 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena in napisana sožalja ter molitve, za darove svetih maš in darove za cerkev. Iskrena hvala g. župniku Bernardu Rožmanu za lepo bogoslužje in pogrebni obred ter vsem duhovnikom, ki ste ga obiskali med njegovim bivanjem v domu in bolnici. Hvala celotnemu kolektivu Doma počitka Mengeš in enote Trzin za skrbno nego, pomoč pri oskrbi in spodbude ob obiskih. Hvala vsem, ki ste našega dragega Toneta razveselili z obiski, ga spoštovali, imeli radi in ga pospremili k zadnjemu počitku. Sestre Marinka, Nežka in Jožica, svakinji Pavla in Majda, nečakinje in nečaki ter ostalo sorodstvo Vrhovlje, december 2021 PEUGEOT 208 ČISTO SVEŽA ZALOGA TERMINČNI ali ELEKTRIČNI MOTOR peugeot.si *Akcija velja samo za fizične osebe. Vrednost zimskih pnevmatik s premontažo ob dobavi novega vozila Peugeot 208 je 300 EUR (z DDV). Akcija velja le za nakup in premontažo pnevmatik, ki so kupljene pri pooblaščenih prodajalcih in serviserjih Peugeot v Sloveniji. Akcija velja ob dobavi novega osebnega vozila Peugeot 208 v času od 1. 1. do 28. 2. 2022 pri pooblaščenem prodajalcu Peugeot, kjer je bilo vozilo kupljeno in dobavljeno. Vrednosti pnevmatik s premontažo ni možno zamenjati za gotovino oziroma drug izdelek. Zimske pnevmatike s premontažo niso prenosljive na drugo osebo. V primeru, da je vrednost zimskih pnevmatik in premontaže večja od vrednosti 300 EUR, razliko doplača kupec. V primeru, da je vrednost zimskih pnevmatik in premontaže manjša od vrednosti 300 EUR, se kupcu razlika ne povrne in je ni možno zamenjati oz. vnovčiti za drug izdelek. Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 3,8 do 6,1 l/100 km. Izpuh CO2: od 100 do 139 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0116 do 0,0536 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00027 do 0,00054 g/km. Število delcev: od 0,03 do 3,00. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. PIKA NA i ZIMSKE PNEVMATIKE S PREMONTAŽO* RODEX d.o.o., Rova, EMIL Rovska FREYcesta AVTOCENTER 2, 1235 Radomlje, D.O.O., PE tel.Dunajska 01 722 70 122, 10, 1000 www.rodex.si Ljubljana, tel. 01 5883 444, peugeot.emilfrey.si 31 PRODAJA RABLJENIH VOZIL ODKUP VOZIL ZA GOTOVINO! Avtohiša Malgaj, d.o.o., Tržaška cesta 108, 1000 Ljubljana Prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560, e-mail: info@malgaj.com www.avtohisamalgaj.si Akcija Akcija Mercedes-Benz CLS Shooting Brake CLS 350 4MATIC Avt. , AMG oprema, NAVI, PDC, F1 – 2.987 ccm, 190 kW (258 KM) – samo 133.515 km - Vozilo je odlično ohranjeno z bogato opremo: zračno podvozje, full led žarometi, parkirni senzorji spredaj in zadaj, navigacija, električno odpiranje prtljažnih vrat, f1 prestavljanje ob volanu, tempomat, omejevalnik hitrosti, … Financiranje preko banke RCI – KREDIT/LEASING od 2 - 7 let. BMW serija 4 Gran Coupe: 430d xDrive, M PAKET, Luxury Line, Avt., XENON, MEMORY – 2993 ccm, 190 kW (258 KM), L.2016/2 – 96.140 km. Odlično ohranjeno atraktivno vozilo z znano zgodovino, od prvega lastnika. Športno podvozje, športni volan, avtomatski menjalnik, xenon žarometi, usnjeni sedeži, memory sedeži, parkirni senzorji spredaj in zadaj, navigacija, električno zložljiva ogledala, brezstični ključ, sistem za samodejno zaviranje v sili, opozorilnik spremembe voznega pasu, električno odpiranje prtljažnega prostora, ... Financiranje preko banke RCI – KREDIT od 2 - 7 let. Možno tudi brez pologa. Akcijska cena: 27.990,00 € Akcijska cena: 16.990,00 € Akcija Volkswagen Golf Sportsvan 1.6 TDI BMT Comfortline, NAVIGACIJA TEMPOMAT 2XPDC – 1598 ccm, 85 kW (116 KM), 5 / 2017 – 148.842 km, 1. lastnik, odlično Akcija ohranjeno in redno servisirano vozilo. navigacija, bluetooth, tempomat, parkirni senzorji, … Financiranje preko banke RCI – KREDIT/LEASING od 2 - 7 let. Hyundai Ioniq 1.6 GDi Hybrid Bussines DCT AKTIVNI TEMP. KAMERA – 1580 ccm, 103 kW (140 KM), (automatik) . L. 2018/08 108.372km. Vozilo je odlično ohranjeno. 1. lastnik, bluetooth , navigacija, aktivni tempomat, start/stop, led dnevne luči, vzvratna kamera, line assist, esp, 16 col lita platišča, … Financiranje preko banke RCI – KREDIT/LEASING od 2 - 7 let. Akcijska cena: 12.700,00 € Akcijska cena: 16.500,00 € Akcija Akcija Volvo XC90 T8 Twin Engine, INSCRIPTION – 7 SEDEŽEV – 1.969 ccm, 300 kW (408 KM) kw (224 km) - l. 2020/5. ohranjeno, redno servisirano vozilo z znano zgodovino, 1.lastnik, bluetooth, navigacija, aktivni tempomat, usnjeni sedeži, gretje sedežev, start/stop, full led luči, headup display, esp, 17 col lita platišča, … Financiranje preko banke RCI – KREDIT/LEASING od 2 - 7 let. L. 2016/06 – 144.419 km . Odlično vozilo – 1. lastnik. plug-in hybrid, 7 sedežev, 4 področna avtomatska klima, aktivni tempomat, pomična panorama, navigacija, keyless go, original 20-palčna platišča, memory sedeži, sistem mrtvih kotov, line assist sistem za samodejno zaviranje v sili, el. pomik prtljažnika, prepoznavanje prometnih znakov, samodejno upravljanje dolgih luči, andorid auto/apple carplay, park assist, parkirni senzorji spredaj in zadaj, vzvratna kamera, full led (led žarometi, prednje dnevne led luči, zadnje led luči) … Financiranje preko banke RCI – KREDIT/LEASING od 2 - 7 let. Akcijska cena: 33.888,00 € Akcijska cena: 39.990,00€ Renault Espace ICONIC TCE 225 EDC - radar, kamera, samo 3.726 km, 1798 ccm, 165