«5» ?Sto. Poštnina pavšalirana, Današnja številka velja K 3'—
V I
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 43 Iv. Letno 57C K.
Inozemstvo:
Mesečno 68 K. Letno 81G K.
Oglasi: enostolpnn mm vrsta za enkrat 2-30 K, večkrat popust.
1
torek 28* februarja 1922.
P/ačan0
Uredništvo;
V/olfova olica 1 /L Telefon 300
'm fr Uprava:
anko. g S. Telefon 44.
jpisi se ne vračajo.
^IJuna. ijem j«* priložiti znamke |^a\-.............. ui odgovor.
B——	-	MMBB—B
Pri^Sek debate © p®s£m7£iikia , skupščine.
Beograd, 27. febr. (Izv.)
. — Današnjo sejo narodne skupščine otvori predsednik dr. Ribar ob petih popoldne. Po formalnostih se čita poročilo zakonodajnega odbora o reviziji koncesij, ki so bile podeljene delniški družbi v Ohridu za eksploatacijo ribolova. Poročilo bo stavljeno na dnevni red, čim bo do tiskano. Nato zahteva minister za pravosodje izročitev poslanca Stjepana Radiča sodišču zaradi prestopka po § 92, oz. 103 kaz. zak. Ker je nastopilo objektivno zastaranje kazni, pravi pravosodni minister, da odstopa od zahteve po izročitvi poslancev Josipa Klekla, Vla-nurija Pušenjaka in Ivana Majcna. Te zadeve se odstopijo imunitetnemu odboru. — Nato interpelirajo poslanci Janez Brodar in tovariši vojnega ministra zaradi nekorektnega postopanja Proti vojakom. Interpelacija se odstopi vojnemu ministru. — Nato se zbornica Pavi z raznimi akti in z resolucijo demokratske stranke v Mariboru glede Povišanja izvoznih tarifov za življenjske potrebščine ter z resolucijo ročnih elavcev v Ljubljani glede draginje ‘vljenskih potrebščin. — Narodna upščina preide na dnevni red: debata Poročilu odbora za poslovnik Čita se Poročilo referenta in oddvoj:no mi-Jei>ie zemljoradniškega, Jugosloven-. e2a in demokratskega kluba. Pri na-emi debati o načrtu poslovnika uteme-I Por°čevalcc dr. Perič nekatere do-Ocbe načrta. Ugotavlja, da se je do e£la popolna soglasnost med vlado in Pozicijo glede novega poslovnika, kar e tiče najvažnejših in najtežjih vpra-anj. Govornik naglaša, da so se v poslovnik vstavile razne nove določbe. Jako npr. se ustanovi mesta začasnega Predsednika, ki hofhMU posle narodne skupščine, doklofr&JBljkacijski odbor De Poda svojega pdloČTla. To se je storilo zaradi tega, ker najstarejši poslale ne more vedno uspešno voditi poslov narodne skupščine. Novi poslovnik Predvideva samo dva podpredsednika «1 štiri tajnike. Poročevalec misli, da to »tevilo predsedništva narodne skupščine popolnoma zadostuje. Volitve -v posamezne odbore se vršijo na podlagi Proporcionalnega sistema. Novi poslovnik določa nadalje: Ako prenehajo biti poslanci, ki so postali ministri, člani zakonodajnega odbora, se kasneje zopet Vračajo v zakonodajni odbor kot njegovi člani Na seje zakonodajnega odboja imajo pristop tudi novinarji. Kar se «če dolgosti govorov, določa novi poslovnik, da sinejo trajati načelni govori Predstavnikov poedinih klubov največ poldrugo uro, govori ostal:h poslan-Cev pa kvečjemu eno uro. V podobnih debatah smejo poslanci govoriti v imenu skupin največ eno tiro, drugi poslanci Pa po pol ure. Na predlog 40 poslancev se more debata zaključiti. Tu se je napravila opoziciji koncesija v tem ozi-da se sme debata zaključiti samo tedaj, ako sta govorila po dva poslanca J imenu skupine. Poleg tega je storjenih še nekaj koncesij manjšim parlamentarnim skupinam. Po poglavju VII o interpelacijah ni več nobenega od-flyojenega mišljenja. Tu se vladne slcu-Pine in opozicija strinjajo. Poslanci ^najo pravico, da po odgovorih ministrov tekom šestih minut na kratko izjavijo ali se 'zadovoljavajo z odgovorom ali ne. Ministri morajo najkasneje v «veh mesecih odgovoriti na interpelacija Ako minister na določeni dan ne
Ljubljanska porota.
Morilec Jalen pred sodnim stolom. Jalen obsojen ca smrt.
Včeraj dopoldne ob 9. uri se je pod Predsedstvom dvornega' svetnika dr. O. . Pez.a otvorilo prvo letošnje porotno za-eaanje. Prvi je prišel na vrsto 58 letni, v »a Gorenjskem rojeni krojač in hro i Anton Jalen, ki je dne 7. novem-stli • 'cc"a leta na Poljanski cesti v gora? pri Jl,riLU zaklal hišnega gospodarja, M« •SVe*IU Avguština' Zajca. • 'Obtožnica po-vl7le zelp obširno vse. okcinosti ki so vpli-a ie Jalen postal morilec. Obtožnica v ■ aia_več d.igodbic predživljenja morilče-A3’. *zjned katerih nagajamo nekaj najti mivejših. Jalen je sin kmetskih staršev ohr« Je v svo^ mladosti izučil krojačka krnili Pomočnik je pote.n delal v večih Li„ui. Ko je bil 26 let star jj prižel v in dian°’ r!astani! kot krojaški mojster z Marijo Javornik. Krojaško d-iril1100.'0 imc* na Poljanski cesti fn te-hišf V-Za^el zai,aiati v gostilno v Zajčevi kari*1 n" ?e Je seznanil s tamošnjo nate-bil vHn ■ C/man°vo, katero je potem, ko je 30 W nC’-c"el 2a ženo. Takrat je bil star ie bita ^'/'rt1anova l,a 49 let. Dežmanova Ština 7nfZ l?.ateri, teta umorjenega Avgu-{<JOO it nn' 1* ‘1 zaiCon	22	let.	Leta
ie di-Jtv i .cn krojaško obrt opustil in cosh v- Kost'ino Pri Bftnčarju na Zaloški Kier '10 oslaj celili 10 iet. Naio Je pa
pride v skupščino, se interpelacija preloži na prvo mesto na dnevnem rodu za vsako bodočo sejo, določeno za interpelacije. S tem se je omogočilo, da ministri morajo odgovoriti na interpelacije. Ako interpclant slučajno oboli ali iz drugega vzroka ne pride v zbornico, sme pooblastiti drugega poslanca, da Prevzame njegovo interpelacijo, ki jo zastopa za njegove odsotnosti. Glede prozivke se določa, ako bi pri štetju glasov prišlo v dvom, ali je dosežen kvorum, se more odrediti prozivka, ako to zahteva en poslanec in ako mu pomaga deset tovarišev. To se sme zgoditi le enkrat v vsaki seji. Ako se poslanci pri prozivki odstranijo iz dvorane, potom se smatrajo, da glasujejo proti. Poslovnik se lahko izpremeni z resolucijo; vsak poslanec more v tem slučaju staviti pismen predlog, da se gotove določbe izpremene. Narodna skupščina razpravlja potem o predlogu. — Besedo povzame poslanec Josip Gostinčar (Jugoslovanski klub) in pravi, da želi njegova stranka,	da	se
narodna skupščina docela izpopolni in da pridejo vanjo tudi oni poslanci, ki so bili dosedaj odsotni. Zato predlaga, da se člen 9, ki govori o prisegi poslancev, izpremeni v tem zmislu, da prisežejo poslanci »atno na zvestobo ustavi in da bodo v izvrševanju svojih poslanskih dolžnosti delovali za dobrobit naroda. Nadalje predlaga, da se osnuje odbor za zunanje stvari, da bo mogel parament kontrolirati zunanjo politiko. Pravi, da interpelacije r>e zadostujejo, da bi parlament imel zadostni vpliv na našo vojsko. Zaradi tega zahteva v imenu svojega kluba, da se ustanovi v narodni skupščini poseben odbor za vojaške zadeve. — Besedo povzame nato poslanec dr. Ante Trumbič, ki vdli, da doznava iz poročila,, v katerem se nahaja oddvojeno mišljenje poslanca Kristana, da je vlada ' izdelala načrt novega poslovnika. Odboru ga je predložila kot svoj predlog. Govornik poudarja, da se v nekaterih točkah ta predlog ne krije z mišljenjem. večine.
Tako se je dogodio, da so v poslovnik prišle nekatere zelo važne nove določbe, ki se tičejo obstanka in zaupnice vladi. Vstavile so se določbe, ki niso izraz večine odbora, ampak samo izraz volje vlade. Iz vsega tega sklepa, da je ta novi poslovnik pred-og vlade, in ne večine “dhora. Poslovnik ima namen, da zaščiti svobodo delovanja narodne skupščine in svobodo govora vsakemu poslancu. Obžaluje, da se poslovnik ozira le na posamezne skupine in stranke v parlamentu, ne pa na poedine poslance. Načelo proporca ni v skladu s tem predlogom. Proporc pride do veljave pri volitvah v odbore ali pri debatah. Nadalje ima nuvi poslovnik tendenco, da omeji v ustavi zajamčeno1 pravico narodna skupščine do budžetiranja, kar omejuj« pravico govora in določa, da se mora debata o državnem proračunu končati v dveh mesecih. Dr. Trumbič izjavlja končno, da bo glasoval proti novemu poslovniku. — Na njegove besede odgovarja minister Marko Trifkovič. —• Seja traja dalje.
KRALJEV POVRATEK V BEGRAD.
Beograd, 27. febr. (Izv.) Kralj Aleksander se je s spremstvom včeraj popoldne povrnil iz Bukarešte v Beograd.
STRAI-IOViT P02AR V MARIBORU.
V nedeljo popoldne okrog dveh je izbruhnil v velikem kompleksu parnega mlina tvrdke Franz in sinovi iz doslej še neznanih vzrokov požar, ki se je z izredno naglico razširil na celo približno 50 m dolgo trinadstropno poslopje. .\Iestna požarna bramba, ki je takoj prihitela na lice mesta, je nemudoma začela z gasilno akcijo, vendar pa se. je izkazalo, da je ves trud brezuspešen, ker je ogenj medtem zavzemal vedno večji obseg. V kratkem je bilo celo poslopje podobno ognjenemu morju. Povsod, iz vseh oken j in skozi streho so proti nebu švigai velikanski zublji. Prispele so tudi požarne hrambe iz okolice, ki so se z veliko in izredno požrtvovalnostjo udeleževale gašenja. Ogenj je popolnoma uničil mlin in dozidano tvovnico testetin. Vsled nevarnosti, da se požar r.e razširi tudi na par korakov od kraja nesreče oddaljeno skladišče moke, kjer so bile velike zaloge, so se morale požarne brambe omejiti na to, da zajeze ogenj. To se je tudi posrečilo. Vsled ognja se je streha' udrla in padla na strojarno, ki se nahaja na dvorišču poslopja. Obstojala je nevarnost za stroje, ki so bili deloma šele pred 14 dnevi postavljeni. Vendar pa je bilo mogoče preprečiti tukaj večjo škodo in so ostali stroji skoraj nepoškodovani.
V	nevarnosti je bila tudi kotlarna, pa es je po trudnpolnem naporu posrečilo na tem kencu ogenj u dušiti. Goreči ogorki, ki jih je vročina bruhala v zrak, so leteli nad en klometer daleč naokrog. Velika nevarnost je bila tudi ca železnico in tamkaj sc nahajajoče skladišče,. ker je goreči mlin odaljen od koiodv, le par sto korakov. V enem teh železniških skladišč se je nahajalo 7 cistern petroleja in dve cisterni bencina; železničarji pa so pravočasno spravili te vagone z nevarno vsebino na varno. Goreči pepel, ki je padal na železniški tir, je zanetil en vagon z zaboji, ki so ga pa hitro spravili na stranski tir; vagon pa je kljub hitri intervenciji vseeno zgorel z vsem tovorom. Miterijalna škoda, ki je nastala vsled požara v mlinu, se /.ačasno še ne da preceniti. V mlinu se je nahajalo okrog 20 vagonov moke. Skoda se ceni na kakih 80 do ;oo milijonov kron, je pa le deloma pokrita z zavarovalnino. V mlinu je bilo zaposlenih okrog 150 delavcev in nad 20 uradnikov, ki so vsled požara prišli v veliko bedo. O vzrokih požara se domneva marsikaj, zlasti z ozirom na lo, da je dan poprej delavstvo naprosilo lastnika mlina za povišanje (plače, pa ruu je bila prošnja odbita. Strahovitemu prizoru, ki ga je nudil ta velikanski požar, je privabil veliko množico gledalcev i vseh krajev od daleč in blizu.
GLAD V RUSIJI.
Moskva, 27. febr. (Izv.) V okrožju Bozuluk, samarska gubernija, je do 10. febr. umrlo od lakote 17.000 ljudi. Od gladu je zbolelo nad lB.ooa oseb.-
Moikva, 27. febr. (Izv.) V Novo-rosijsk je priplul ameriški parnik s
17.000	tonami posetva za gladujoča oierrilja.
LIKVIDACIJA AVSTRO . OGRSKE BANKE SE BLIŽA SVOJEMU KONCU.
Beograd, 27. febr. (Izv.) Kakor vse kaže, se bodo pogajanja,o likvidaciji Avstro-ogrske banke zaključila še letos. V teku so pogajanja, da se zlato, ki ga jc zaplenila antanta in ki se začetka vojne nahajalo v Parizu in I on-donu, razdeli med interesirane države.
llsiska latota.
Dan na dan $e objavljajo poročila o ruski lakoti. Dobila je tukorekoč te stalno rupriko v dnevnem časopisju, ki prinaša vesti, grozotno in pretresajoče, ila jim človek teiko verjame. Kdo ne bi podvomil, kadar bere o savživanju človeškega mesa, o primerih, da ljudje pojedo mrliče . . . in še slo enakih groznih vzgledov, kam je pretirala ljudi lakotna katastrofa. Neverjeno je vse to nam, ki se sicer tudi mučimo s svojo revno lundirano eksistenco, pa se vendarle, recimo vsaj enkrat na dan za silo najemo. Ako ne In možje, kakor jc Nansen, potrdili s svojimi besedami, na podlagi lastnega opazovanja in celo lotcgraliranja, bi še vedno dvomili, kje naj posiavimo mejo med plotom fantazije in resnice.
Zdaj pa se te grozotne vesti stalno ponavljajo. Vsebina jim je skoro nespremenljivo vedno ista, in kar je pri stvari najhujše, navadili smo se nanje. Zdaj jih beremo, kakor n. pr. poročila o kugi v Indiji, o pripravah za razne svetovne konference, itd.; bralec zmaje z glavo vi preskoči hitro m prihodnjo notico.
Tam pa stoji mož s-statistiko v roki in računa, koliko milijonov ljudi je še obsojeno na gladno smrt brezpogojno, koliko pogojno, to je v okolnostih, da je pomoč še mogoča in koliko se jih nahaja v manjši nevarnosti. Koliko od tega odraslih, koliko otrok, koliko po raznih gubernijah, in vsi računi gre<!o na milijone, ki so postali števna enota za gladujočo Rusijo.
Zadnjič je Nansen imenoval število denarja, ki je potrebno, da se teši ai človek gladovne smrti; imenoval je nizko vsoto, če se ne motimo nekaj nad 50 frankov. Če je to točno, tedaj je treba pravzaprav malo žrtev, da se pomore Rusiji. Da je storila Evropa v tem oziru premalo, je gotovo, toda tudi sovjetska vlada bi megla več žrtvovati v svrho rešitve pred milijonskim -izumiranjem.
Sedaj nastopa pomlad 'in z njo najkočljlvejše poglavje v borbi zoper lakoto. Ako nam nebo nakloni boljšo letino, tedaj Li lilo s poletjem najhujšega konec. Toda — in ravno v tem tiči ‘bistvo stvari, — cli se bodo obdelale njive in posejalo seme v zadostni meri. Ali razpolaga sovjetska vlada v nesrečnih gubernijah z zadostnim aparatom, da ne bo sestradano Ijuditvo pojedlo žita, poslanega za setev. Kajti drugo leto lakote bi povzročilo ie mnogo grozovitejše posledice, nego prvo.
Vsekakor ima ruski narod pred seboj še težko, morda najtežjo pot. Kolik? žrtev ga bo veljala, kdo ve! AH se bo Evropa zavedla svoje dolžnosti?[
®dl8®Sgm	@¥@kii&d3S SretSi
Sušak, 27. febr. (Izv.) Skupni odbor vladnega poverjenika za mesto Sušak in mestnega zastopništva je skupaj s predsednikom jugoslovanske roške stranke najenergičneji zaht-cval, da ss vprašanje evakuacije tretje cone v Dalmaciji reši v zmislu rapallrke pogočbe in protostira proti vsaki drugi rešitvi tega vprašanja, zlasti pa proti konsor-
ciju za baroško luko, o katerem se širijo glasovi r.e samo v jugoslovenskih, ampak tudi v inozemskih listih, zlasti v italijanskih. O tem vprašanju se piše, kakor o gotovem dejstvu. Izvedba ra* pallskega dogovora’ js minimum našUji zahtev. Vsaka druga rešitev se smatra za atentat na gospodarske in narodne interese vse Jugoslavije.
TURČIJA STAVI MIROVNE POGOJE ANTANTI.
Atene, 26. febr. (Izv.) Angorska vla* da je sporočila zaveznikom sledeče zahteve:
1. Carigrad morajo zapustiti vse evropske okupacijske čete in mesto dobi isti značaj, kakor prod vojno;
2. privileg']i Evropejcev so na Turškem ozemlji odpravljeni;
3. izključuje se kakršnakoli tuja intervencija v armenskem vprašanju;
4. antanta prizna vse pogodbe, ki jih je sklenila angorska vfotia;
5. popolna vojaška, finančna in gospodarska neodvisnost Turčije;
6. Turčiji se v celoti vrne Smirna in vse ozemlje, ki je zasedeno po Grkih;
7. Turčiji se vrne vzhodna Tracija, ki dobi avtonomijo;
8. Turčija ima pravico vzdrževati armado in mornarico v svrho obrambe proti eventualni invaz;ji;
Razen tega zahteva angorska vlada, naj se vprašanje Dardanel uredi sporazumno med Rusijo in Turčijo in Grška naj plača Turčiji vojno odškodnino.
(Ta vest je izredno zanimiva, kajti Turčija je med premaganimi državami prva, ki sedaj, ko je porazila Grlce, stavi mirovne pogoje zmagoviti antanti, Stvar ima zelo resen značaj,,ker sc zavezniki izredno trudijo, da bi preprečili nov konflikt med Grško in Turčijo, konflikt, ki utegne vsak čas zopet izbruhniti in postaviti orientalno vpra5a-nje iznova pred že itak needine zaveznike. Tudi genovska konferenca bi bila s tem postavljena pred nepričakovan* dejstva. Op. ur.)
Borzna poročila^
Zagreb, 27. januarja. Devize: Berlin
149-—IS1, Milan 1685—1710, London (izplačilo) 1455—1465, (ček) 1445—1452, New-Tork (kabel) 329—0, (ček) 325—326, P*rl* 2P50—2960. Prar:a 5S2—585, Švica 6^.00— 6450. Dunaj 5.25—5.30, Budimpešta 47.50— 40. Valute: Ameriški dolarji 320—324-50, carski rublji 27—30, češkoslovaške kron« 575—5S5, napoleonclori 1130—1190, rumutl-ski leji 240—245.
Curlh, 27. februarja. Berlin 225, New-york 511, London 32.62, Pariz 46.85, MljSrt 26.70, Prasra 9.05, Budimpešta 0.72, Zagreb 1.555, Varšava 0.13, Dunaj 0.10, avstrijske krone 0.0S5.
prevzel Jurjevo sostilno v Zajčevi hiši na Poljanski cesti. Med cospodarjem in gostilničarjem so kmalu začela se pojavljati na-spretstva ki so izhajala tudi iz nasprotstev političnega mišljenja med obema. To na-sprotstvo se je pa še poostrilo, ko je Jalen pripravil Zajčevo sestro v blagoslovljeni stan.
A. Zajec je že L 1918 odpovedal Jalenu gostiiho in stanovanjc. Izrazil sc je, da bi se Jalena zelo rad odkrižal, ker je ta zelo nadležen človek. Takrat je kupil Jalen v Šiški hišo, pa jo kmalu nato zopet prodal, baje zato, ker mu stanovanjski urad ni dovolil stanovanja v lastni hiš. Zalo ie bil primoran ostati še nadalje v hili Avg. Zajca. Razmere med njima so postajale vedno bolj napete, zlasti še, ker je Zajc zahteval od Jalena vedno višio najemnino. Meseca avgusta je Zajc povišal Jalenu najemnino od 1200 kron na 2600 kron, toda to svoto je potem stanovanjski urad na pritožbo Jalena znižal na 2003 kron. Dne 4. novembra ja Zajc poslal po svoji služkinji Jalenu pismo, v katerem pravi, da mu bo najemnino zepet povišal. Takoj drugi dan je potem poslal Zajc Jalenu zopet novo pismo, katero je Jalen v silni jezi neprečitano raztrgal. Ze dne 7. npvembra je Jalen dobil ponovno pismo. Naslov na kuverti ki je nosila napis: »Vzajemno podporno društvo v Ljubljani«. Ker Jalen ni vedel, da je to pismo od Zajca, ga je odprl in bral, da mu je Zajc povišal najemnino od 2400 na 6000 kron, zahteva pa poleg tega doplačila 294 diuarjev in 85 para se za nazaj. To je Ja-
lena naravnst pobesnilo in sklenil je, da se mora Zajca na vsak način iznebili.
Dne 7. novembra je povsem tem kar smo zgoraj omenili Jalen v svoji jezi sklenil, da se znosi nad Avguštinom Jajcem. Pripravil si jc nož in ko se je Zajc malo pred 3. uro vrnil domov, ga je Jalen napadel v veži, mu prizada! osem strašnih sunkov od katerih sta bila dva smrtna in Zaic je ranam na mestu podlegel. Po prečitanju obtožnice vpraša predsednik obtožonca ali se čuti krivega ali ne. Obtoženec odgovori jasno, da, ne. Izgovarja se, da je bil tako razburjen, da ni vedel kaj je delal in govoril. Na dolgo in široko opisuje, kako so bile razmere med njim in pokojnim Zajcem in kaj ga' je dovedlo do tega, da je sklenil se maščevati. Po zaslišanju obtoženca so bile zaslišane priče in sicer:	Marija in Pavla
Vider, stanujoči v Zajčevi hiši, nasproti gostilne ter rasni stražniki in policijski funkcionarji, ki so izpovedali, kako se je dejanje izvršilo in kako se ja obtoženec obnašal pri zaslišanju.
Po zaslišanju teh prič je bila zaslišana pod prisego vdova pokojnega Avguština Zajca ga. Milica, katero je morilec pozdravil z besedami: »Klanjam se gospa morilka svojega moža!« Nato je ta glavna priča pripovedovala vse neznosne razmere, ki so vladale med pokojnikom, oziroma med njegovo rodbino in obtožencem ter zaključila svoj govor s tem, da je prosila porotnike, da ji ni za maščevanje da jo pa naj varujejo pred njim, ker sicer tudi ona ne bila varna življenja.
Obtoženceva soproga Marija Jalen, ki je poročena ž njim že štiri leta in ima z njim dva otroka, izpove, da je bil soprog z njo dober, samo da je bil včasih nagle jeze ter pravi, da so med obema rodbinama vladale vsled raznih šikan s strani pokojnega Zajca zelo napete razmere. Končno opisuje obtoženceva soproga, kako se je vedel Anton Jalen takoj po umoru in kako je že takrat izražal svojo skrb za bodočnost. Nato so bile zaslišane še razne priče bodisi stalni gostje v njegovi gostilni, bodisi njegov! bivši delodajalci, ki v spošnem za obtoženca niso izpovedali ničesar obremenilnega. Po zaslšanju vseh prič se je razprava odgodila od 3/4 na 2 do 4 pop.
Zanimanje za to razravo jc bilo zelo veliko, porotna dvorana nabito nolna In se ie med poslušalci opazilo precejšnjo neraz-položcnje proti obtožencu, zlasti pri njegovem zagovoru, da ni kriv, da se ne zaveda svojega dejanja in osobito takrat, ko je cl-mlčno pozdravil Vdovo umorjenega Avguština Zajca.
Pri popoldanski razpravi so se preči-tale izpovedbe raznih prič o značaju obtoženca, nato pa obširno mnenje izvedcnccv psihijatrov g. dr. Oostla in dr. Robide. — Nato sto^bila zaslišana oba navzoča psihi-jatra dr. Gdstel in dr. Serko. Dr. Gosti je izjavil, da je Anton Jalen duševno manj vreden in da jc svoj zločin izvršil pod pritiskom jeze in sovraštva proti Avguštinu Zajcu. Izvedenec univ. prof. dr. Alfred Serko je v svojem poročilu izjavil, da opazuje obtoženca >amo Dri razpravi in da ie dobil
vtis, da je Anton Jalen morda sicer duševno manj vreden, da pa je po izpovedbah vseh prič trezen, mrk človek, ki jo izvršil zločin s povdarkom in je torel za svojo dejanje odgovoren.
Zagovornik Antona Jalena dr. Tekavčič je predlagal, da se zasliši tudi drugega izvcdenca, ki je obtoženca preiskoval, dri Robida! državpi pravdnik g. Domenico pa se je protivil temu predlogu. Ta predlog je bil od senata odklonjen.	•
_ Sledili so govori državnega pravdnika, ki je plediral za umor ter govor zagovornika dr. Tekavčiča, ki je plediral za zmedenost misli In ev. za uboj. Predsednik dr. Papež je stavil nato porotnikom tri vprašanja: prvo glaseče se na umor,‘drugo oa uboj <ln tretje na zmedenost misli pri dejanju. Po kratkem resumeju so se porotniki podali v posvetovalnica Posvetovanje porotnikov je bilo jako kratko in že po četrturnem razmotrivanju so izrekli svo] prš-vorck, glaseč se na umor in sicer z 11 prb« ti 1 glasu. Dodatno vprašanje glede zmedenosti misli »o »oglasno aanikali.
Senat je po kratkem posvetovanju izrekel sodbo, in sicer na podlagi § 136 na smrt na vcšalili. Ko je predsednik vprašaf obtoženca če sprejme sodbo, je cinično odgovoril:	»Ne vem!« Občinstvo je sodb#
sprejelo precej hladno.
Ko je obtoženec čul pravorek porotnikov, se je prikloni in dejal: ?>Hvaln Vam, gospodJeU
■ Ha kriza»Mii.
Trst, 25, februarja 1922.
Ze skoro mesec dni se vleče vladna Kriza in še do danes ni prišlo do njene rešitve. Opoziicjonalne stranke in predvsem dve najmočnejši, ljudska (klerikalna — Pipi in socijalistična) se nikakor nočejo več zadovoljiti s polovičarsko, medlo vlado, kakor je bila Bono-mijeva. Dosedanje krize so se reševale brez ozira na opozicijonalne stranke, predvsem zato, ker je ljudska, stranka omahovala med opozicijo in sodelovanjem. Sedaj se je ljudska stranka zelo prebližala socijalistični .sedaj si stojita ti dve stranki tako blizu in se čutita tako močni, da se ne zadovoljujeta več z vsiljeno jim vlado, temveč hočeta vladati sami. Ti dve najkrepkejši stranki hočeta sedaj prevzeti vlado v svoje roke.
Razumljivo je tedaj, čemu se vladna kriza zavlačuje tako dolgo. Sedanja vlada, liberalna vlada, ne mara dati vajet iz rok. Na vse mogoče načine hočejo sestaviti vlado tako, da bi bilo rešeno zelje in koza sita, ali ves trud je zaman. Celo Giolitti, ki je znan kot politični velikan, je brez moči. Zviti Don Sturzo mu je spodbil tla.
Giolitti tega nikakor ne more pozabiti in je napel vse sile, da se maščuje, ali dosegel je le neuspeh. Tudi Orlando tn Nikola sta bila uverjena, da je sestava liberalne vlade nemogoča ter sta predlagala sporazum med ljudsko in liberalci.
Vladna kriza je postala tako globoka, da vidijo nekateri rešitev le v sestavi uradniške vlade, katere predsednik naj bi bil sen, Tittoni, ali pa sen. perraris. Drugi so mnenja, da pride do rešitve le tako, da se sestavi vlada, ki naj bc njena edina naloga razpustitev sedanjega parlamenta in razpis novih volitev.
Ljudska stranka je sedaj silno izpostavljena hudim .napadom s "strani vladnih strank, • branijo pa jo socijalistični .In komunistični bsti. z opazko, da so proletarci tisti, ki tvorijo večino njenega članstva.
Zanimivo je to, da ni nastal spor samo med Don Sturzom (klerik) in Gio-Uttijem (iib.), temveč tudi med Don Sturzem in kraljem samim, ker mu pamreč Don Sturza odreka pravico pomerjanja za sestavo vlade.
Ljudski stranki se očita, da je Don Sturzo v zvezi z Vatikanom in da dela po navodilih Gasparija, ki je znan na-»protnik Giolittija.
Nekateri so mnenja, da je povzročilo zavlačevanje krize tudi francosko framazonstvo, da se na indirekten način zadovolji Francijo, ki zahteva od-pdgoditev konference v Genovi.
Kako se bo rešila sedanja vladna kriza, odvisi od ljudske stranke v zveži p socijalisti.
Ni pa izključeno, da ne pride do novih homatij. Zadnje vesti poročajo iz Rima, da se vršijo tam demonstracije fašistov, ki zahtevajo razpustitev zbornice in razpis novih volitev — z novim Volilnim redom, s takim, ki bo ustvaril močno in resno vlado, ki ne bo delala Sramote nacijonalistični Italiji!
Fašisti in nacijonalci so tudi razdajali in nalepljali po zidovih letake s slično vsebino, izdali so tudi proglas, ki pravi: »Hočemo močno in resno vlado, hočemo vlado„ ki bo italijanska. Ako se to ne zgodi, ako nam je parmament ne da, jo bomo iskail pri onih, ki so nas rešili ob Piavi. Živela vojska, živela Italija!«
Zadnja poročila poročajo, da smatra italijanska vlada radi ministrske krize za potrebno, da se odgodi konferenca
V	Genovi. Vršijo se pogajanja med zavezniki za določitev dneva otvoritve te konference.
Upravna anarhija.
(Iz govora poslanca Antona Brandner-ja o narodni skupščini.)
Gospod minister pravi dalje: Ni pragov. V Nočah pri Mariboru imamo tovarno za pragove. Ta tovarna izvaža prage celo v inozemstvo. Minulega le-, id je bil tam Štrajk, ki sem ga jaz vodih Štrajk je trajal cel mesec. 2e’ezni-žka uprava se pa ni pobrigala, da bi bila pritisnila na nemškega fabrikanta, da bi bil delavstvu povišal plače. Ce je vlada potrebovala pragove, bi bila • svojim vplivom prisilila podjetnika, da bil štrajk končal. Toda ona tega ni storila.
Gospod minister toži tudi, da ni vagonov. Toda storil ni ničesar, da bi se bili poslali pokvarjeni vagoni v popravo. Vlada je celo ukinila delavnice za popravo vagonov. Ni pa storila ničesar, da bi bila izpražnha vagone, v katerih so stanovali železničarji.
Končno pravi g. minister, da imamo nesposobne uradnike. Toda kdo je kriv, da imamo nesposobne uradnike? Ali ni kriv režim, ki je tiste uradnike, ki so strokovnjaki in ki so sposobni, odpuščal in na njihovo mesto postavil stran-karje? Dostikrat pa so bili dobri uradniki sami primorani, da so šli iskat kruha v privatna podjetja, ker niso mogli izhajati a svojimi plačami ,
kr"
Gospodje! Naloga ministra ni samo, da nam pove: tako in tako je, ti in ti so vzroki, da so slabe razmere. Njegova naloga in dolžnost je, da pomanjkljivosti popravi, oziroma, da dela na to, da se pomanjkljivosti odpravijo. To je njegova skrb. Ce je promet slab, zadene glavna krivda ministra, ker se mora on zato brigati, da bo promet redno funkcijoniral. Gospodje, ako bodo ministri samo pravili v finančnem odboru: to in to je slabo in ti in ti so vzroki itd., potem nam ni treba ministrov, ampak postavimo v finančni odbor kar avtomate, ki bodo govorili o vzrokih.
Seveda je težko, urediti razmere v ministrstvih, ako ministri v svoji stroki nimajo pojma. Govoril sem z nekim ministrom na razpoloženju, pa mi je rekel: »Ko sem prišel v svoj resor, nisem o stvari ničesar razumel, pa sem se tolažil, da me bodo poučili referenti, načelniki itd.« Sklical je vse načelnike in referente, da bi ga informirali, pa je moral konštarirati žalostno dejstvo, da tudi oni ničesar ne znajo. Ako imamo take razmere: ministre, ki ne razumejo ničesar o svoji stroki in se morajo šele dati poučiti po načelnikih in referentih, ki sami ne znajo ničesar, potem se nam ni treba čutiti, da stvari stoje tako slabo.
Gospodje! Rekli bodete, da'ni naloga nas opozicionalcev samo, da kri-tikujemo, ampak da moramo priti s pozitivnimi predlogi in pokazati, kako naj se popravijo razmere ,ki jih grajamo. Dobro, jaz se s tem strinjam. Povedati Vam hočem od svoje strani svoje mišljenje, kako naj bi se to popravilo. Da je uprava slaba, to vsi vemo. Prav tako vemo tudi,' da nimamo v uradih sposobnih uradnikov. Po mojem mnenju je glavna stvar, da zmanjšamo število ministrstev. Dalje pa moramo pri vseh ministrstvih nastaviti mo strokovnjake ,ne glede na to. ali-so Srbi, Hrvatje ali .Slovenci, in brez ozira na to, ali pripkdaje tej ali drugi Stranki. Najbolje je, Če ne pripadajo nobeni stranki, df; se'uradi popolnoma otipo-litizirajo. (Dr. Mončiio Ivanič: »To je avstrijski in aeinški parlamentarizem.«) Gospod Ivanič, jaz sem rekel, da je najbolje, ako uradniki, ki zavzemajo najvažnejša mesta, torej nače'ni-ki in pomočniki ministrov, ne pripadajo nobeni stranki, ne pa tako, kakor je danes, ko še vsi uradniki na odločilnej-ših mestih menjajo zaeno z ministrom.
Treba je torej na vodiinih mestih nastaviti uradnike strokovnjake in ne strankarje. To pa je mogoče samo v tem slučaju, če uvedete 'službeno pragmatika, na kateri delate že dve celi leti in dalje. (Predsedstvo prevzame podpredsednik Milorad Vujičič.) Kajti Vi ne bodete dobili dobrih strokovnjakov, ako jim rte zasigurate eksistence in ako bodo v uradu samo od danes do jutri. (Tako je!) Ce pa dobro kvalificirani uradniki ne bodo oskrbljeni glede bodočnosti, . bodo šli rajši v privatna podjetja, kjer več zaslužijo. Danes pa vlada pri nas tak režim, da nima dober uradnik nikake stalne pozicije. Minister se menja in ž njim se menja urad-ništvo. Ztao je pa treba uveljaviti službeno pragmatiko. Po mojem mnenju nasprotujejo službeni pragmatiki, kakor že rečeno, baš tisti uradniki, ki nimajo na njej interesa, da morejo preskočiti kar naenkrat kljub svoji nesposobnosti po več činov in ministri, ki hočejo kulije.
Danes imamo n. pr. generalnega direktorja, ki ima dve gimnaziji. In takih slučajev je več. Imenovani generalni direktor ima pod seboj juriste. Jaz nikakor ne podcenjujem tistega, ki nima visoke šole; če se privatno uči, postane morda boljši uradnik nego vsak jurist. Toda pri nas se je že-dogodilo, da so ljudje brez šolske izobrazbe, ki si tudi niso s privatnim trudom pridobili nikakega znanja, odklonili dobre predloge sebi podrejenih juristov iz edinega razloga, ker jih niso razumeli. Taki uradniki nimajo pregleda čez celo državo. Vzrasli so v majhnih ražmerah, pa imajo vedno pred očmi samo majhne razmere. (Medklic: »Ima i takvih jurista.«) Seveda je tudi med juristi dosti ljudi, ki ničesar ne razumejo, ki so idioti, ako hočete. — Ml moramo vendar imeti pri nastavljanju uradni-štva neki sistem. Trgovski pomočnik ali čevljarski pomočnik ne more postati nikdo, ako se ni tjčil toliko in toliko let. Tem manj more postati generalni direktor človek, ki ima dve minaziji in se sam ni ničesar učil.
Vidite torej, da je službena pragmatika ena najvažnejših stvari, ako hočete imeti dobre uradnike, ki bodo potem ime!i zavest, da so res stalni nameščenci.
Dalje je treba tudi gmotni položaj urateištva izboljšati. To je tudi ena izmed točk, o kateri moram govoriti. Jaz sem z veliko nestrpnostjo pričakoval od gospoda finančnega ministra odgovor na svoj tozadevni upit. V tem upitu sem namreč hotel vedeti, ali je'gospod minister pripravljen storiti potrebne korake, da se poviški, ki so stopili z zakonom o dravinjskih dokladah že s 1. januarjem v veljavo, takoj izplačajo. Zaeno sem pa hotel tudi doseči* da se
popravi tudi krivica, ki se je zgodila nižjim uslužbencem, in ne samo v Sloveniji, ampak sem navedel tudi slučaj iz Ljubljane samo radi tega, da sem pokazal, da se po novem zakonu položaj nižjih uslužbencev in nič izboljšal. Poprej so imeli v Ljubljani po 1320 D doklad na dan, sedaj imajo pa po 14 dinara. Z navedenim zakonom so pro-fitirali nižji uslužbenci torej dnevno samo 20 para., dočim se je draginja povečala od maja do danes sigurno za 130 do 140 odstotkov.
Dobil sem od gospoda finančnega ministra kratek odgovor, kakor je to že njegov običaj. Gospod finančni minister se od gospoda vojnega ministra tozadevno ni nič naučil. Samo vojni minister pravilno odgovarja na stavljena vprašanja. Gospod finančni minister mi je dal netočen in netakten odgovor. Prvič to ni noben odgovor, če vsebuje samo nekoliko besed, drugič to ni noben točen odgovor, ker ne odgovarja na ono, kar sem vprašal. (Min. Fin. dr. Kumanudi: »Dao sam Vam ta-čan odgovor!«) Gospod minister, Vi nister odgovorili na moje vprašanje. Jaz sem Vas vprašal, ali ste voljni predložiti to vprašanje ministrskemu svetu v nujno rešitev in drugič, ali ste voljni izposlovati, da se draginjske doklade povišajo revnim kategorijam na najmanj 18 dinarjev dnevno. Na to ste mi dali sicer en odgovor — vsekako je to odgovor — toda Vi mojega vprašanja niste razumeli, pravzaprav ne Vi, ampak Vaš pomočnik, ki je Vaš odgovor sestavil.
Gospod minister, jaz nisem nikdar govoril samo o Sloveniji, ampak imam vedno pred očmi celo državo. Navedel sem samo nekaj slučajev iz Slovenije, iz katerih se vidi, da je tam tako. Zahteval pa sem. da se vsem nižjim kategorijam, slugam, ki so strašno prizadeti povišajo dnevnice na najmanj 18 dinarjev dnevno.. Vi bi mogli to storiti, četudi pravite, da to ni mogoče. Zakon Vam daje pravico, da to storite, ako Iznesete ta predlog v ministrskim,svetu, ki potem uredi to^žadevo v sporazumu s finačnira odborom. Vi morete vsaki kategoriji povišati draginjske doklade, četudi pravite, da ni mogoče delati izjem samo za eno kategorijo, ampak da se mora povišati-vsem. Jaz sem samo hotel, da se popravi ta velika krivica, ki se je storila ravno najrevnejšim državnim uslužbencem. Na to mi niste odgovorili, ker to ni bil Vaš odgovor, ampak njegov.
Dalje ste mi na drugo vprašanje, ki se glasi: kaj namerava gošpod minister podvzeti, da se povišek, ki ima zakonito veljavo od 1. januarja t. 1. nemudoma izplača, odgovorili to, kar že vem, da se je namreč sestavila komisija, parlamentarni odbor, ki bo izvedel redukcijo uradništva, in šele potem, če se toliko prihrani, bo mogoče ta povišek izplačati. To da se bo zgodilo najdalje do 1. aprila. (Min. Fin. dr. Kumanudi: »Zašto onda pitate ako znate!«) To sem vedel. Jaz sem samo vprašal, če ste voljni to zadevo iznesti pred ministrski svet in v sporazumu s finančnim odborom staviti potrebno vsoto v dvanajstine za marc in april. (Min. Fin. dr. Kumanudi: »To je protivno zakonu!«) To ni protivno zakonu! Pač pa se ne rrtore drugače delati, nego da finačni odbor sporazumno z ministrskim svetom predlaga tozadevni zakonski predlog. To se more storiti. (Min. Fin. dr. Kumanudi: »Ne može. To je protivno čl. 52 zakona o dodacima na sku-poču!«) Ako vlada tega ne more storiti, potem gospod minister na razpolo-žednju dr. Kukovec tega ne pozna, ker tudi gospod minister dr. Kukovec pravi, da je treba, da naj se to sedaj stori. Jaz Vam hočem tu sedaj prečitati, kaj o tem piše. glasilo demokratske stranke v Ljubljani. Kar se tiče uradnikov, pravi tole:
»Zahtevati moramo zato, da parlament pri razpravi o dvanajstinah za marc in april vpošteva ta položaj ter dovoli vladi primerne višje kredite. Seveda parlament tega ne more sam. Treba je pristanka finačnega ministra, odnosno naravnost predloga z njegove alj druge vladne strani.«
Potem piše dalje:
^Uradniško vprašanje je postalo zopet tako akutno, da vsak dan zavlačevanja pomenja novo ogromno socijalno krivico in prinaša državi nepopravljivo škodo. Položaj postaja tak, da zanj ne bo mogoče več nositi odgovornosti, če se takoj ne ukrene, kar je potrebno, pravično in pametno.«
To piše »Jutro« od 18. februarja tega leta. Ono piše dalje tudi to, da so v načelstvu slovenske demokratske stranke o tem vprašanju razpravljali in sklenili, da se mora to unesti v predlog zakbna o dvanajstinah, sicer bodo slovenski poslanci demokratske stranke izvajali svoje konsekvence. To je zmisel omenjenega članka. Gospod minister, če pravite, da to ni mogoče, potem Vam morem reči, da cela demokratska stranka v Sloveniji z dr. Kukovcem vred ne pozna zakonov! (Min. Fin. dr. Kumanudi: »Ja ipak kažem, da je protivno zakonu!«) O tem, koliko stvari ste že Storili protizakonito, bi
mogel mnogo govoriti. (Min. PijU dr«
Kumanudi: »Treba, da to dokažete!«) Dokazov je dovolj. (Min. Fin. dr. Kumanudi:	»Sama tvrdnja nije dovolj-
na!«) Dobro! Vzemimo n. pr. samo zakon o zaščiti države. Tam se pravi: V tem in tem roku se morajo popolniti mandati. Do danes se to še ni zgodilo. (Medklici poslanca dr. Ivaniča.) To ni samo kršitev zakona, ampak naravnost kršitev ustave. To je samo en slučaj, navesti bi jih pa mogel še več.
Da se povrnem zopet k mojim upi-tom. Meni se ni odgovorilo pravilno na to, kar sem zahteval. Treba je, da tega gospoda uradnika tam v finančnem ministrstvu pošljemo ali v kurz, da se bo tam naučil našega službenega jezika, ako ga ne razume, ali pa, da se ga odpusti, ker kaže tako nezmožnost, da na eno tako jasno stvar, ki sem jo obrazložil na več straneh, ne zna točno odgovoriti.	(Dalje	prih.)
Klic obupanih.
Čeprav neradi, smo vendar tudi mi .— slovenski trgovski visokošolci na Dunaju vsled neznosne bede prisiljeni informirati javnost o naših razmerah.
Kake pol stotine idealnih mladeničev — idealen je danes vsakdo, ki sploh študira v bedi — se pehamo za vzvišenim ciljem, da pripomoremo nekoč k gospodarskemu blagostanju domovine. Z nezaupanjem se gleda na nas, kot na naraščaj onega izrodka trgovine, ki se je med vojno — posebno pa po vojni razpasel, na nas, ki smo v prvi vrsti poklicani, da spravimo trgovino na staro, 9olidno pot. V boju za ta cilj pa smo zapuščeni skoro od vseh. Pastorki naše vade, koje predstavnik se je izrazil, da država tistih, ki ji ne bode nikoli nič koristili, ne more podpirati, se z m in im. mesečno podporo v znesku io Din. — od privatnega fonda — borimo v neprijaznem mestu za obstanek S »švabl« m »komunisti« sa nas nagnali, ko srno : trkali na vrata proseč usmiljenja. Naš odgovor sta bila molk in delo, i oda vedno obupnejše razmere so hite spravile pred neizprosno vprašanje:	»biti
ali ne biti« dobiti podporo in nadaljevati študij, ali pa pobrati šila in kopita pa hajd domov politizirati in pomnožiti število nezadovoljnežev. Znatno število dijakov je namreč že
Časopisni
»Slovenec« razpravlja o sedanjih razmerah v črni gori in pravi, da je bila javila Varnost v Crni gori pred svetovno vojno tako velika, da ljudje skoraj niso potrebovali ključavnic in da je kmet, ki je omlatil žito na prostem, lahko pustil zrno na gumnu tedne in tedne, ne da bi mu kdo kaj ukradel. Sedaj so se razmere v Črni gori bistveno izpremenile. Iz raznih komltašklh čet so se stvorile takozvane čete patrijotoV, ki so pa navadno tolovaji, ki gredo saino za tem, da šiloma odvzemajo prebivalstvu imetje. Gotovo bo Še minulo precej casa, predno se bo vladi posrečilo prepoditi vse te različne razbojniške bande, _ ki danes ogrožajo javni red in inir v Crni gori.
»Jutro« piše, da je v času padanja valute eden glavnih vzrokov rastoče draginje neurejen izvoz živil. Pšenica je poskočila za 100 % iz špekulativnih vzrokov. Isto se je zgodilo glehe klavne živine, kakor tudi splošno glede drugih življenskih potrebščin. Vprašanje regulacije izvoza najpotrebnejših živil pa danes ni več le vprašanje draginje in notranje konsolidacije države, ki je ni mogoče v rastočem nezadovoljstvu najširših plasti naroda doseči, marveč naravnost eksistenčno vprašanje, za katerim stoji ali naš gospodarski povzdig, ali pa pogin. Po razprodani Avstriji prihajamo za razprodajo mi na vrsto. Inozemstvo, ki pri nas kupuje, ma ogromen interes na bajssi naše valute. Zato porabi VSako priliko^ da razširja tendencijozne vesti o naši državi po borzah tep dela razpoloženje proti nam. Nujno potrebno je, da prične vlada resno razpravljati o neodložljivih gospodarskih vprašanjih. V ta namen naj vlada in narodna skupščina pospešita delo, da dobimo gospodarski svet, kakor ga predvideva ustava.
»Naprej« spominja gospoda posl. Reis-herja na shod v Mestnem domu, kjer je kot ljubljanski kandidat obetal javnim nameščencem zlate gradove. Dve leti je od tega minulo, odkar je bil prof. Reisner izvoljen poslancem in je med tem časom svoje obljube v praktičnem udejstvovanju v vladni stranki izdatno skrčil. Gospod Reisner je mnenja, da finančni položaj v dužavi ne dopušča povišanja plač. uradnfštvo se mora reducirati. v Toda kdo je bolj po nepotrebnem povečaval števila javnih nameščencev kot vladne stranke, ki danes zahtevalo redukcijo političnega koritarstva v javni
Proti moratoriju.
(Spomenica gospodarski) korporacij v Ljubljani).
Takoj, ko so septembra meseca 1921 došle v javnost vesti, da namerava vlada po posebni naredbi odložiti plačila trgovinskih obveznosti v inozemstvu valuto visoke Vrednosti, je Trgov, in obrtna zbornica je vložila svoj protes pri finančnem ministrstvu proti moratoriju v vsaki formi tei opozorila na veliko opasnost, koja od vsake take akcije preti našemu kreditu v inozemstvu, naši reputaciji, prestižu naše države in vrednosti naše valute, Faktura je, da so vesti
opustilo študij v«l#d bade In odprt#*
ralo domov.
par številk naj zadošča, da označi*
mo tukajšno draginjo: Šolnina ni semester 50.000 K za letnike “
100.000 K za abiturijentni tečaj, diplomska taksa 12.000 K, mesečna soba oziroma kabinet od 8000 do
20.000 K, nezadostna hrana v inenai
15.000 K mesečno, 1 žemlja 4° ^ 1 hlebec slabega kruha 500 K, 1 kg drv od 40—60 K in 1 kg premoga od 94 do 110 K, mesa ali kake druge speci* jalitete niti ne omenjamo. To so številke na eni strani — na drugi strani pa 100 Din. = 7500 n. a. K podpore. Stariši nas ne morejo podpirati ker nimajo sami nič. Žalostno a resnično.
Zapuščeni smo od vseh, le privatni fond za trgovsko in obrtno solstvO nam pomaga z omenj. podporo, za ka* se mu, kakor tudi njega darovalcem riajtoplejše zahvaljujejmo. Prav iskreno se zahvaljujejmo g. dvornemu svetniku dr. Rudolfu Marnu in g. df« Kambriču za njihovo naklonjenost in požrtvovalnost. Vlada pa, mesto da b> se zavedala svoje moralne dolžnosti in nas podpirala, je odvzela draginjsko doklado dnevno 3 Din., ki so jo obivflU naši stariši kot državni usluibendfj rekoč: »Vsaj imate podporo.«
Vse hvale vredno je, da vlada ste* di — toda štedi naj tam kjer je potrebno. Slab gospodar je tisti, ki hoče varčevati, kupi ženi svileno ruto, ▼ hlevu pa pusti da mu mlada živinčeta poginejo nekrmljena. Ali je treba toliko državnih avtomobilov in drugih komoditet. Ce pa zahtevajo velesile, da se prispeva k apanaži Koujak-Karla habsburškega, pa ga naj podpiralo one. Francija ima dosti konmka in šampanjca, Angliji pa tudi ne primanjkuje \vibiskeya. Tu je polje, kjer naj se hrani in ne pri dijakih, pa tudi ne pri trgovskih visokdšolcih. lntili* geneo potrebhie narod in njegovo gospodarstvo Njemu ni treba le jurittov In filozofov, temveč tudi svetovno ni-obrtiženih trgovcev, č» hoče, da bo domače pridelke in izdelke prodajal na učinkujoč način k izboljšanju valute in gospodarstva.
Upamo, da ne bo ostal naš klic breuspešen, da nas ne bo vodila vlada za nos z obljubami, ker to nam nič iv* pomaga, pomagati nam more edino l« takojšnja podpoajp-,	A.	J,
 _   ------------------------------------
glasovi.
Službi. J DS le izdelala zakon o draghlf* skih dokladah, ki se bodo izplačevale š* takrat, ko se skrči po demokratski stranki tako silno pomnoženo ušlužbenštvo. O dela-'zmožnosti odbora za redukcijo UradntŠtV* je pa resno dvomiti. Vladujoči so zakrivili draginjo, vladujoči uvajajo v javno službo avstrijski sistem koncesij in vladujoči nastopajo pri Vsaki priliki proti upravičenim zahtevam javnih nameščencev. To dati« vsak državni uradnik ve, ali kljub temi« drvi še mnogo petolizcev in podrepnikov ** JDSarjl.
»Slov. Narod« prinaša poročilo tajfit-štva Zveze narodov o stanju ruskih beguncev v raznih evropskih državah. Iz poročila je posneti, da je v Jugoslaviji Okrog 501)00 beguncev, od katerih jih podpira 2000 Britanska vlada, 2000 francoska, ostale paš naša. V Rumuniji je ruskih beguncev preko
100.000. Bolgarija je sprejela 30.000 beguncev, Grčija 30.000, Poljska 500.000, Plnsk*
30.000, Francija 250.000 in v marCtt 1920 je angleška vlada vzdrževala 100.000 ruskih beguncev. Iz podatkov je razvidho, da Vzdržuje Evropa čez 100.000 rttskih begunoev# Njih usoda kljub pomoči seveda ni zavidljiva. Kako se bo končno rešilo vprašanj* njh repatriacije še danes nihče ne va.
»Novi čas« citira nedeljski uvodnik »Jutra« in pravi, da je sedanji položaj, Y katerem se nahaja država in v katerem trpi delovno ljudstvo, pripravil ceio najbolj'0*-grizene bankokrate do resnega razmišljanja. Za nas je bilo le davno jasno, vsa jžtv-nost je venomer poudarjala, da nam dlvli, neurejeni izvoz le škoduje, da tira ljudstvo v obup in našo valuto v prepad. SplOŽha razprodaja se pri naš že zdavnaj vrši, Vladk prodaja državne gozdove italijanskim firmam. Naš železniški promet Jt pred katastrofo, ker manjka na progah pragov Hi premoga. Zato pa imamo priliko pečujskl premog oddajati zasebni kapitalistični družbi, ki ga bo potem za drag denar prodajala nazaj državi. Za Javne nameščene* ni denarja, za luksuzne vagone in razne komisije ga je vedno dovolj na razpolago, Ce hočemo, da se bodo naše razmere Izboljšale, moramo Celo upravo postaviti na ti* melj poštenja. Ce še to ne zgodi, se bo razprodaja nadaljevala, dolder ne pride katastrofa.
same o odlaganju plačil v inozemstvu, ko so došle v druge države, takoj ugodno učinkovale. Izzvale so nepo-verjenj‘e ter provzročile slabo miši#* nje v inozemskih ekonomskih krogih# škodile so kreditu naših industrijalc** in trgovcev ter naših novČanth zavodov. Vrednost našega novca je trpel*. Akoprem ne more biti dvoma o teto, da je inozemstvo nepovoljno in ne* ugodno ocenjevalo že same priprave odlaganje- plačil v inozemstvu in akoprem so se oglasili proti moratoriju v vsaki formi naši najodličnejši ekonoflt' ski zastopniki, akcija ni prestala, ma'J' več se je dogodilo, da je vlada navadno predložila Narodni skupščini pr0* jekt zakona o odlaganju povojnih go v skih plačil,
Podpiiano gospodarska korporacije, »brane na konferenci dne 34. t. m.
V Ljubljani, so sogasno mnenja, da ta *ftkon$ld projekt ogroža v težki meji najvažnejše gospodarske interese foaše države ter da je cela ta akcija ta* ka, da se je upravičeno bati katstro-jfalnih posledic za našo valuto, za nas inozemski kredit ter za naš ekonomski prestiž v inozemstvu. Opasnost obstaja. da v vezi z drugimi neugodnimi prilikami naše države odložitev trgo-govinskih plačil napram inozemstvu z Višje vredno valuto v opasni meri pripomore do poslabšanja našega gospodarskega položaja in naših valutarnih prilik. Podpisane gospodarske korporacije z vso odločnostjo svare Narodno skupščino prd sprejemom kakoršnega-k6li zakona, kateri omogoča tuzemskim debitorjem odložiti plačilo trgovskih obvez napram inozemskim kreditorijem. Podpisane korporacije poudarjajo, da projekt zakona, predložen Narodni skupščini, po svojem tako raz gospodarsko kakor raz prav-00 stališče sojeno, pomenja moratorij i(ilan I., član IV., član VIII. zakonitega projekta). Podpisane korpora-®>je, preverjene o veliki opasnosti ta-*ega izrednega instrumenta v normalnih časih, nujno prosijo, da Na-<Odna skupščina odkloni ta projekt, ter brez odloga posrkrbi za to, da se ® tem njenem sklepu informira, ofici-J^lno tuzemska in inozemska javnost. ■Na! celokupni gospodarski položaj tei Ssobito labilno stanje naše valute zahteva neodbitno, da takoj preneha v Wozemstvu vsaki vzrok nezaupanja v ®aso državo zbog priprave plačilnega Moratorija v kakršnikoli obliki Pod-fls.a.ne korporacije smatrajo, da je ta-°)šnja odklonitev tega gospodarsko Nesrečnega in zelo opasnega zakona e® b°ij potreben, ker projekt po celi °]i sestavi ne ustreza resničnim in-naše trgovine ter je vsled jj^P^cifanOsti svojega ustroja prak-n° jedva provedljiv. Opozarjamo *°> da v členih V. in VI. ne vpošte-a organizacije sodišč v vseh delih «ase države ter da ima v členu IX
težko
iila,
Panje
». - razumljiva in jako opasna dolo-lla- katera morejo omajati celo zau
r“«je v mobilijarni kredit. Za trgovko firmo, koja bi se poslužila takc-zakona samo povzroča, ne glede na ®esigUrnost denarnega kurza v bodoč-®°sti, efektivno tak gospodarski pologi. da bi bila prizadetim <fl#govskim f,rmarn odvzeta vsaka možnost Potrebne svobode v obratnih dispozl ^jah. Podpisane korporacije so na ^■lišču, da je osobito v mladi državi, kakor je naša z vso skrbnostjo in ču-
ječnostjo treba respektirati trgovinske obveze napram inozemstvu, da je čuvati z največjo skrbnostjo kredit in ugled države ter ustanov javnega značaja kakor je Uprava fondova. Kadar so države vsled izrednih prilik, kakor je hitro dviganje tujih valut, je pač dopustno prizadetim firmam iskati samim ali po svojih organizacijah do-brovoljnega sporazuma z inozemskimi kreditorji, odločno pa je opustiti vsako državno akcijo, ako se noče rušiti državnega kredita in gospodarske veljave v inozemstvu. Država ne sme delati sile inostranskim kreditorjem za njihove zahteve napram naši trgovini,
Konečno opozarjajo podpisane gospodarske korporacije, da se naša javnost spričo pretežne večine gospodarskih organizacij vse kraljevine proti odlaganju palčil ne more ubraniti utiša, da se tak zakon namerava zgolj v korist manjšega števila firm, kojc so vsled inozemskih kupčij zašle v težaven položaj. Opasnost obstoja, da tak utis poostri politična nasprotstva širokih mas volilcev proti naši trgovini in proti pridobitnemu življu naroda, ter sili te mase v radikalne politiške struje.
Zveza jugoslovanskih Hranilnic v korporacije z vso trdnostjo pričakujejo, da Narodna skupščina zavrne zakonsko predlogo o odlaganju povojnih trgovskih plačanj ter naredi konec vznemirljivim, naš kredit težko prizadevajočim vestem o nameravanem moratoriju. Ako kedaj, velja sedaj za naše celokupno gospodarstvo, da je vsako nadaljnje vzdrževanje nesigur-nega položaja izpodkopavanje in uničevanje našega gospodarstva. V tem primeru dejansko velja za odlaganje »Periculum in mora«.
V Ljubljani, dne 24. februarja 1922.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
Kmetijska družba za Slovenijo.
Zveza industrijcev na sloveuskem Ozemlju.
Zveza jugoslovanskih hraninlnic v Ljubljani..
Slovensko trg'ovsko društvo »Merkur« v Ljubljani.
Zveza trgovskih gremijev in zadrug v Sloveniji.
Pokrajinska zveza obrtnih zadrug v Ljubljani.
Zadružna zveza v Ljubljani.
Zveza slovenskih posojilnic v Ljubljani.
Sindikat bank v Ljubljani.
Prvo društvo hišnih posestvnikov 1 v Ljubljani.
mena« imajo čudne pojme 8 publiki, ako mislijo, da javnosti ni znano, da je pri nfes telefpnska služba v državnih rokah. Čudne so te metode ljudi, ki pravijo, da jim je na srcu bratska sloga ter narodno in državno edinstvo. Strogo nestrankarsko informativno časopisje si more pri delu za konsolidacijo naših razmer pridobiti nevenljive zaslu-de. (Po »Slov. Narodu« brez komentarja.)
— Društvo za prosvečivanje žene i za-šiitu njenih prava nas naproša, da objavimo nastopno: Meščani Sarajeva so na zborovanju proti draginji, korupciji in luksuzu, ki so ga dne 19. februarja t. 1. priredila vsa ženska društva v Sarajevem, sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti sedanji draginji in koruptnemu stanju ter zahtevajo: 1. da pridejo na odgovorna in vodilna mesta državnih uradov strokovnjaki in ne politični eksponenti in da naj narodni poslanci vestno vrše svoje dolžnosti: 2. naj se izenačijo davki; 3. naj se čimprej zopet uredijo sodišča za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije; 4. da se maksimirajo cene; 5. da se naši izvozni predmeti plačujejo v naši valuti; 6. naj država najstrožje zasleduje in pravilno kaznuje vse koruptne afere, vsako tihotapstvo in verižništvo ter da se bankam prepove trgovina z blagom In 7. naj se v splošnem državnem interesu podvzamejo energični koraki, da se odstrani to nenaravno ■ in neznosno stanje ter strašne posledice, ki bi mogle vsled tega nastati. :
— Papež prot! dvoboju. Ker je prišlo nedavno do dvoboja med vojvodom Tor-lonia in grofom Locatellijem, ki oba opravljata v Vatikanu častne dvorne službe, je papež za bodoče strogo prepovedal vse dvoboje.
— Nasilen razgrajač. Jos. Ložar ml. je bil v sovraštvu s svojim očetom, ki se je leta 1920 drugič oženil. Ko bi moral iti Josip 23. febr. k vojakom, mu je priredil oče odhoduico. Po odhodnici je šel sto domov ter napadel invalida. Kramarja, nato pa se lotil dejansko očeta. Očeta je hotel bTanlvi neki Cajhen, katerega je hotel uda. riti mladi Ložar s steklenico po glavi. Mia' d e ga pretepača je bilo vino tako razgrelo, da je grozil, da bo vse pobil in da je stekel po sekiro, med tem sta mu pa oče in mačeha zaklenila duri. To je mladeniča tako ujezilo, da je razbil - vsa okna. tudi neka! steklenic in kozarcev v gostilniški sobi ter napravil za Več tisoč kron škode.
— Prerekanje v vlaka. Dne 4. julija 1921 je prišlo med Jožefom B. in sprevodnikom ter orožnikom fz Ljubljane do Jesenic do prerekanja, kjer so se rabile razne zbadljivke. Pri deželnem sodišču je bil Jo. žef B. oproščen.
— Umrl je v Zagrebu vpokojeni ravnatelj univerzitetne pisarne g. Franjo Pevalek, ki je bil tudi 20 let blagajnik akad. menze.
— Katera blaga duša bi bila pripravljena nam podariti ali preskrbeti brezplačno kako harmoniko, da bi si mogli v tujini zaigrati kako domačo melodijo. Vljudno prosijo slovenski fantle pekarske čete, Niš Srbija.
novo hiše. Namasta vsS bo i« man! razpoložljivih stanovanj.
“ 25 lot dela v stanovski organizaciji Udruženja jugoslovanskih učiteljev je priredilo prejšnji teden prisrčno slavlje svojima najdelavnejšima organizatorjema gg. ravnatelju Luki Jelencu in nadučitelju Fr. Luznarju, ki že 25 let nesebično in neumorno delujeta v stanovski organizaciji. K intimni proslavi, ki se je vršila v salonu kolodvorske restavracije, je prišlo okrog 150 tovarišev. Jubilantoma sta se izročili krasni diplomi, delo akad. slikarja g. Gasparija. Diplomi sta razstavljeni pri tvrdki Gričar et Mejač.
—- Razne tatvine. Dne 22. t. m. pokradeno je bilo v nekem ljubljanskem hotelu raznega zlatega nakita v skupni vrednosti 300.000 dinarjev. Med drugim nakitom je tudi zlat zaročni prstan, na katerem je vrezano Ime »Boris 1913«. Poleg zlatnine je izginilo tudi 2000 din. v bankovcih. Tat je doslej še neznan. — Dne 23. t. rn. je neznan uzmovič ukradel na Mestnem trgu št. 3. Iz veže eno žensko krilo,, vredno 800 kron. — Dne 26. t. m. je bilo na »Slavčevi maškaradi« v hotelu Union Rado Jeločniku Iz žepa ukradena srebrna »Omega« ura s športno verižico in okroglim votlim obeskom, na katerem so še sledovi emajlirane zelene štiriperesne deteljice.
— Nepoštena služkinja. Poleti 1921 je služila neka Antonija Tišler pri Fini Geiger, kateri je odnesla 33 žepnih robcev. Do jeseni je potem služila pri Hel. Souvan na Volčjem potoku, kjer je odnesla raznega perila v znesku 1372 kron. Pred deželnim sodiščem je bila obsojena na 2 meseca težke ječe.
— Vlom v Wolfovi ulici. V noči od sobote na nedeljo sta vlomila v klet Orosi, Dolenca v Wolfovi ulici tatova, ki sta odnesla 60 kg masti in za priblŽno 15.000 krcn medu. Ker sta videla, da je dovolj blaga, na razpolago, se je V nedeljo pop. vrnil eden izmed njih ter hotel zopet odnesti nekaj medu in masti. Pri tem je povzročil ropot, katerega je siiSal hlapec, ki je šel v klet ter hotel prijeti tatu. Ta je urnih krač pobral in ker so prebivalci Dolenčeve hiše drli za njim in kričali, da naj ustavijo tatu, ga je vojaška straža pri kazini prijela ter oddala stražniku. Na policiji se je dognalo, da je tat 25 letni Janez Vinigoj. O njegovem tovarišu doslej še ni sledu.
=*= Umrl je v Ljubljani sodni svetnik V Novem mestu g. Anton Cigoj. Pogreb bode 1. marca t. I. ob 16. uri iz hiše žalosti, Aleksandrova c. 5.
Celie.
Dnewn@ vesti.
*— Vsem naročnikom smo priložili v da-“Jsnji številki položnice, ter prosimo vse, ki “Balo morda naročnino že poravnano za U>esec marec, da položnico shranijo za prihodnjo pošlljatev, oziroma jo naj prepuste *nancem, da se nanovo naroče in pošljejo “fročnino. Naročniki, ki dolgujejo naročamo še za mesec februar ali celo še dalje ®azaj, naj poravnajo stare obveznosti ob-®nem z obnovo naročnine za prihodnji taesec.	Uprava	»Jugoslavije«.
— Spomenik kralju Petru Osvoboditelju Jftmeravajo postaviti v Zemunu. V ta na-®en se je Izvolil poseben odbor.
-* Spominske kolajne za ujedinjenje *nS namerava ustanoviti vojno ministrstvo.
—■ Polovična vožnja delavcev po želez-Prometno ministrstvo je dovolilo sjjflVcem (poljskim, stavbnim, opekar-itd.), če potujejo v skupinah najmanj delavcev Iz enega in Istega kraja ter na in isto železniško postajo pri potova-® u preko 100 kilometrov pravico na nakaz-*“£o za polovično vožnje). V ta namen je fiotrebna samo legitimacija brez fotografije. • ake legitimacije izdajajo državne posredovalnice za delo. Delavci, ki potujejo v skii-Ijnah, morajo dokazati s potrdilom občine, so delavci lil da potujejo v druge kraje «a delo. Posamezno potujoči delavci pa mo-raio imeti legitimacijo s fotografijo.
,	-»	Imenovanje. Gosp. Fr, VVilenpart,
“°8edaj pristav, je imenovan za ravnatelja P°možnlh uradov pri predsedništvu pokra-»mske uprave v Ljubljani.
— Nova kirurglčna kUnika se ustanovi ” Beogradu.
j. — C ene mesu so padle, toda ne v Hubljani, temveč v Zagrebu, kjer so razbili *®rtel mesarjev. Posledica je bila, da so *»he j^esu padle povprečno za 4 K, pri sla* in salu pa celo za 10 do 20 K. p —• Absolventi kmetijske šole na Grmu. f°Bostoma se sliši, da se večina absolventa '"petiiskih šol izneveri svojemu poklicu u f ie grmski Šoli često očitalo, da vzgaja ? *andarje in financarje. Poizvedbe, ki so j? pravkar vršile, so pokazale, da so to le V zadnjem desetletju je dovršilo litijsko šolo na Grmu 201 učencev. O se ni moglo poizvedeti, kakšen Juic so sl izbrali. Glede ostalih 185 se je razvedelo, da se Jih peča s kmetijstvom 85 %■ 0d teh je v državni krne-sknv ,s^užt>i 10 absolventov (5%), in sicer i* , ’ Polovica Izven mej Slovenije, 7 (4 %) ta? ,v Privatni kmetijski službi, tudi sko-Dfl « ovJCa izven Slovenije, ostalih 7 se 133 al na,	na	zavodu. Vseh ostalih
<Hani i? na Joniačem posestvu in so mnogi ta]i< . Kot.marljivi gospodarji in pospeševa-absnl V^sK?Ea napredka. Od ostalih 20 tjveiov i'l> ie umrlo 19, in sicer razen zblam ,i V	eden se pogreša, eden je
sliiihi i ^eden je vojak, eden v državn} }W ‘ ,ot tajnik, eden v privatni službi v Števili, 10 štirje odšli v Ameriko. Te gov°re dovolj jasno, kako velikega hanro^aiS0 na^e kmetijske šole za kmetijski Bolni v na^‘ domovini in da vršijo v ^meri svojo važno kulturno nalogo, davnT~, ‘°varištvo v orožništvu. Pred ne-Ivan S„tcasom Preminul narednik gosp. tsojc po 33 letnem službovanju v orož-
ništvu ter zapustil ženo in 3 nepreskrbljene otroke. Za tc sirote so darovali tovariši-orožniki iz Slovenije vsoto 3233 Din 50 p kot prvo pomoč. Komandant 5. orožn. brigade se v svoji naredbl darovalcem zahvaljuje, poudarjajoč, kako mogočno je razvit v orožniškem zboru čut tovarištva m kako visoka je njegova morala. Res _j£ to razveseljiv in hvale vreden čin bednih tovarišev. Ali tem žalostrteje je, da ni v stanu ubog\ služabnik, ki je 33 let zvesto služil — kar gospod brigadir sam poudarja — niti toliKo zapustiti, da bi zamogel mirno zatisniti oci, ne da bi mu bilo treba na zadnjo uro misliti ni to, da bo njegova uboga družina prvi dan, ko jo bo zapustil, primorana seči po milodarih. To je dovolj jasna luč, v kakem stanju se nahaja orožniško moštvo in kako skrbi država za njega vdove in sirote.
— V Plznju je izstopilo 40 % vsega prebivalstva z katoliške cerkve ter vstopilo v češko narodno cerkev.
— Šolstvo v beograjskem okrožju. V petih okrajih beograjskega okrožja je bilo lani 5800 šoloobveznih otrok, toda v šole so jih sprejeli le 2848 vsled pomanjkanja prostorov.	,	_
— Filozofska fakulteta v Sarajevu. Pokrajinska uprava za Bosno in Hercegovino je zaprosila prosvetno ministrstvo, naj se ustanovi filozofska fakulteta v Sarajevu, kjer je v ta namen dovolj pripravnih poslopij. Najbrže se premesti filozofska fakulteta iz Beograda v Sarajevo.
— Nesolidnost časopisja. »Večernja pošta« piše:	Zelo	dobro razumemo položaj
strankarskega časopisja, ki pride pogosto posebno pred volitvami v stanje, kjer preneha vestnost in solidnost. V sili žre vra£ tudi muhe. Ne razumemo pa, kako morejo nestrankarski listi, ki hočejo biti objektivni in zanesjlvo Informirani, pasti na nivo plemenskih dražilcev, Nestrankarsko časopisje je v prvi vrsti poklicano, da s svojo solidnostjo sodeluje pri pozitivnem delu za konsolidacijo naših notranjih razmer. D a čim nestrankarsko časopisje v Zagrebu. Ljubljani. Splitu in v Sarajevu v prilični meri pojmuje to svojo dolžnost, se tega iie more reči o beograjskem časopisju. Nas to kot iskrene Jugoslovene boli, ker bi želeli, da bi bilo vse, kar pride iz naše prestolice, najboljše. V tem oziru grešijo včasih celo najuglednejši beograjski časopisi kakor »Poli-tka« In »Vreme«. Dejstvo je, da je v teh stvareh »Samouprava« kot strankarsko glasilo radikalcev bolj taktična in kulturna nego n. pr. nestrankarsko /Vreme«, ki le na pr. te dni priobčilo sledeče »solidne« informacija: Rim. Jovan Plamenač pošlje te dni svojega posebnega kurirja z italijanskim potnim listom v Zagreb. Ta kurir mora priti v stik s Hrvatskim blokom v svrho organizacije separatistične akcije v Crni gori... Za tega posebnega kurirja ve dopisnik »Vremena«, ne ve pa naše poslaništvo v Rimu, niti notranje ministrstvo, ki bi menda vedeli, kaj imajo storiti. Druga senzacija je datirana z Dunaja:	Telefonska
zveza Dunaj—Zagreb je za sedaj izključno na razpolago za razgovore med pisarno Hr-vatskega bloka na Dunaju in voditelji v Zagrebu. Pisarna- zahteva instrukcije od Ma-ška, Radiča, Horvata i. dr. kako in kaj je treba poročati potom dopisnika »Timesa« in »Heralda« o našem jedinstvu. Denar dobiva Madžarov,...« Spoštovani uredniki *Vre-
Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse svoje člane z ozirom na zakon o pobijanju draginje, naj imajo na vseh prodajnih predmetih vidno označene cene ter naj ne iščejo pri prodaji prekomernih dobičkov. Glede zadnje točke pripomnimo, da imajo eventuene komisije, ki bi pregledovale v draginjskih zadevah trgovske lokale, vedno pravico vpogledati tudi račune. Prekora-čanje dovoljenega dobička kazuuje se najstrožje,	Načelnik.
— Novi poslovni prostori na glavni pošti v Ljubljani. S 1. marcem t. 1. se preseli oddelek za sprejemanje brzojavk iz dosedanjih prostorov v avli poslopja glavnega poštnega urada in javna telefonska govorilnica, sedaj pri oddelku pisemske izdaje Vhod v Prešernovi ulici — v nanovo adaptirane prostore v pritličju istega poslopja. Novi prostori se nahajajo v Prešernovi ulici, vhod bode pa iz veže poštnega poslopja Sprejemanje brzojavk in telefonska služba se bode vršila neprestano tako, da strankam ne bode več potrebno po 20. uri se potruditi v II. nadstropje.
= Pomagajte, pomoč nujna! Dne 7. novembra 1920 smo se zbrali mnogi civilni in vojni slepi iz Slovenfje v Ljubljani, da si ustanovimo »Podporno društvo slepih Tega ustanovnega občnega zbora se je udeležilo nad 20 slepih delegatov iz Slovenije kot zastopnikov ostalih slepih, ki jirn gmotno stanje ni dopuščalo, osebno prihiteti v Ljubljano. Položili smo temeljni kamen na šemu sedanjemu društvu, ki ima namen povzdigovati po moči duševno in telesno bla ginjo Slepih; poviševati Ajihovo zmožnost do dela in službe ter s tem dvigniti slepe v Sloveniji iz 'njihovega prežalostnega polo. žaja do popolne samostojnosti Predaleč bi zašli, ako bi hoteli našteti vse nadloge slepih sploh. Lahko si ie misliti, da je treba izredne požrtvovalnosti in dobre volje,, ako hočemo preskrbeti in zadovoljiti okrog 700 slepih v Sloveniji. Nekateri izmed njih so rokodelci, ki jih pa večkrat, izkoriščajo pri njih obrtu tako, da' jim je težko živeti pri današnjih razmerah. Večina ne zna nobenega rokodelstva in je zato navezana na tujo pomoč ter na bedno prosjačenje. Vsem tem nesrečnim hoče in mora odpomOČl naše »Podporno društvo«. Samim nam to ni mogoče. Zato se obračamo za pomoč do plemenite javnosti, ki naj nam rada in pogosto pomaga pri našem težkem delu. Poleg že zgoraj omenjenega r/unsnu sferni - še društvo po želji vseh slepih za tem, da zgradi v doglednem času »Dum odraslih slepih«, kjer bi imeli ti brezplačno stanovanje, rokodelci svoje delavnice in laslno trgovino za prodajo svojih izdelkov. Za nabavo surovin in prodajo izdelkov bo skrbelo naše društvo. Da Ve ceniti javnost plemeniti namen društvenega delovanja, nam izpričujejo dosedanji darovi usmiljenih src, s katerimi smo poleg rednib podpor našim slepim članom naložili s 1. januarjem 1922 temeljno glavnico V znesku štiridesettisoČ kron za zgradbo »Doma odraslih slepih v Ljubljani«. S tem je Izpolnjena srčna Želja naših rednih slepih članov, ki so jo izrazili na ustanovnem občnem zboru. Ker se zavedamo, da ne zadostujeta le naše delo in jeklena volja za uresničenje vzvišenega cilja, se obračamo z milo prošnjo do vseh naših denarnih zavu.lov, industrijskih in trgovskih pedjetij, do raznih društev in vseli plemenitili src, da polože dar »Domu odraslih slepih* na oltar. Pisarna »Podpornega društva slepih*-se nahaja v Ljubljani, Wolfova ul. 12, kjer’ se sprejemajo darovi. _
, ■«= Spremembe posesti. Beličevo hišo (pri »^eksarbirtu«) na Dunajski cesti je kupila Češka industrijska banka za 1 milijon češkoslovaških kron. — Gutmansthalovo hišo na yo'g!u Aleksandrove ceste in Bccthoveno-ve ulice pa je kupila trgovska banka za 1 in pol milijona dinarjev. Na ta način se skušajo torej banke izogniti dolžnosti, da bi zidale
Strankarstvo v »Jugoslov. Matico« bi rada zanesla >>Straža«. Huduje se nad mariborsko podružnico, češ, da ni izvolila v svoj odbor pristašev SLS. Namenoma se to go. tovo ni zgodilo. Sicer pa, ako bi se bili pri' staŠi »Straže« malo bolj zanimali za Matico, bi prav lahko imeli večino v mariborski podružnici. Treba, brie bilo priti na obč. zbor, k je bil kakor znano; slabo obiskan in predlagali kandidate ŠLŠ. Pri. tako pičli udeležbi bi jim bila zmaga sigurna. Sicer pa upamo, da bode vsaj ta institucija ostala nestrankarska in vršila svoje posle uspešno našim neodrešenim bratom v pomoč, pa naj sede v njej pristaši te ali one stranke. Glavno in edino merodajno je, da delajo.
Več reda v notranji vojaški upravi bi se bilo do sedaj lahko uvedlo tudi že pri nas. Ce moramo civilisti sproti poravnati račune, bi jih tudi lahko vojaška uprava, o kateri se čujejo pogosto pritožbe. Tako na primer čaka mariborslci mesar Brezočnik na Izplačilo za nabavo mesa bivši vojaški višji realki v znesku nad 80.000 K že osem mesecev in ne pride do svojega denarja kljub temu, da je bila finančna prokuratura storjena v Izplačilo že decembra meseca. Komandant tega zavoda je bi znan podpu-kovnik Vlaštimir Jakovljevič, ki se sedaj nahaja v preiskavi, kakor ve porečati »Straža«.
Kakšni ljudje vodijo naše občine in v njih gospodarijo po zaslugi takratnega nazi-ranja vladnih organov, o tem se je že pisalo marsikaj, govori se pa še več. Zasedli so važna mesta ljudje, ki so bili morda dobri strankarski kričači, ki pa niso imeli pojma o obč. gospodarstvu. Vsa važna mesta so seveda si lepo razdelili med seboj. A zdaj vidijo, da jim je delo zrastlo črez glavo in mu niso kos. Zato nastajajo med njimi samimi vedno ostrejši spori. Kar poglejte v okoliške mariborske občine, kako so si gospodje v laseh n. pr. v Pobrežju, v Teznu, v Studencih in drugod. Svojim lastnim županom mečejo polena pod noge mesto, da bi jih podpirali v nelahkem delu. In vendar so njihovi pristaši in so Si jih izvolili sami. Koliko so ti ljudje po večini zanesljivi v državnem in narodnem oziru se lahko vidi iz sledečega slučaja. V Studencih je bil Izvoljen podžupanom neki Mandl, ki je bil vse drugo preje, kakor pa'pristaš naše države. To je vedela oblast že takrat in ni storila ničesar, češ, da so se ti ljudje preorijen-tirali. In res so se preorijentirali kakor na primer ravnokar imenovani Mandl v Studencih, ki je pusiii svoje podžupanSo mesto ter se preseiil v avstrijsko republiko. In takih, ki bi radi prav tako storili v mestni kakor tudi v okoliških občinah. Torej ljudje, ki jim ie tuja država bolj pri srcu nego lastna, gospodarijo v tako važnih obmejnih občinah. Oblast sama si je pomagala takrat kuhati to juho, sedaj pa ji postaja prevroča.
»Volksstimmca« se je urezala. Na našo notico, da naj obč. funkcijonarii odložijo poverjene jim funkcije, če jih nočeio ali pa ne morejo vršiti, se tudi ona strinja s tem, ker misli, da je dotični fukcijonar — blagajnik občine V Studencih — njen politični nasprotnik, namreč narodni socijdlist. Pa je zvest njen pristaš, katerega stranke iščejo že dva meseca v obč. uradu, pa ga ne do-bjo'. ker baje marodira. Občina stranke tir ja stranke prihajajo po 4 in še večkrat a blagajnika ni. Ali se more v takih razmerah vršiti redno obč. gospodarstvo?
Časnikarska vest. Urednik celjske »Nove Dobe« g. Vekoslav Špindler se preseli s 1. marcem Iz Celja v Marioor k mariborskemu listu »Tabor«. Uredništvo »Nov« Dobe« pa prevzame g. E. bimme.
Občni zbor krajevne organizacijo na-rodnc-sccijalne stranke v Ceiju se vrši dne 15. marca 1.1. ob 8. url zvečer v hotelu »Pn
KrUf'izobraževalno društvo »Bratstvo« opozarja tem potom še enkrat vse tovariše in tovarišice ter prijatelje društva, da se vrši danes na pustni torek zabavni večer v gostilni Wilson. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 3 Din. Svira društveni tamburaški zbor V zadnjem trenotku se je zgodila pomota, da ie tudi gostilničar prijavil domačo veselico ob prosti vstopnini ter se je dovoljenje veselice Bratstva malo zavleklo. Vendar to na stvari prav nič ne spremeni in zato poživljamo vse, ki si žele domače neprisiljene zabave na pustni torek k VVilsonu na zabavni večer »Bratstva«.
Protestni shod proti draginji in proti uvedbi 9 urnega delavnika, katerega hočejo s silo uvesti združeni nemško-slovenskl ve^ ielndustrijci v Ceijn in okolici v svojn podjetja, se je vršil v nedeljo dopoldne v h> telu »Union« v Celju. Bil je dobro obiskan.
K draginjski točki je govoril Zv. Bernot iz Ljubljane. Sprejela se je resolucija, ki 3« bila sprejeta na protestnem shodu proti draginji v Ljubljani. V imenu Zveze jugosL železničarjev se je vsem tozadevnim sklepom pridružil g. Jerše. K drugim točkam so govorili še razni drugi govorniki. Snod, ki se je izvršil brez vsakega incidenta, je trajal Skoro 3 ure.	_	„
Komorni kvartet »Z/fca« se je Celjanom tako priljubil vsled zadnjih v Celju prirejenih koncertov, da ga Celjani skušajo kar najbolj prikleniti nase. Kakor čujemo, bodo »ZikovcU priredili meseca aprila zopet večji komorni koncert v celjskem hotelu »Union«.
V mestnem gledalšču celjskem Se ml* nuli četrtek z dobrim uspehom igrali v korist invalidov malomestno šalolgro v 3. dejanjih >CiganU. Za vprihodnje se pripravlja igra: »On In njegova sestra*.
Na Ljubečni■ pri Celju so si te dni ustanovili »Prosvetno društvo«, katerega namen je širjenje izobrazbe potom društvene knjižnice, javnih predavanj itd. Društvo šteje ie precej članov in je nestrankarsko.
Celjski Nemci so od čistega dobička ijagaballa«, katerega so priredili v »Unionu« dne 1. februarja dali: za mestne reveže 3000 K, za celjsko Dijaško kuhinj« 2000 K in za celjsko »Olepševalno društva« 1000 K.
Težka nesreča se je pripetila ^ te dni celjskemu veletrgovcu g. Antonu Kolencu. Na kolodvoru je tako nesrečno padel, da sf tefko poškodval hrbtenico. Gosp. Koleno leži v nevarnem stanju v celjski bolnici.
Umrl je v celjski javni bolnici roliu*?, Majdičevega mlina g. Ivan Cater,
Zabavne prireditve »Športnega kluba'*., nemški planinski ples (Tanz auf der Alm) itd. meseca februarja v Društvenem domu so bile prav dobro obiskane. Priredili So tudi invalidi dne 18. februarja t. 1. zabavni Večer s plesom in tombolo, toda žali Bog, prireditev je bila žalostno obiskana. S«d.a| vidimo, kako dobra srca Imajo oni, ki so sl med vojno kovali milijone, ko so vojal, sedanji invaldi, točili kri za te miljonarle.
Pevski zbor Glasbene Matice. Danes &a pustni torek pevska vaja za tenor odpadJi vrši se pa v sredo dne 1. marca Istočasno z basi ob 8. uri zvečer. — Točno! — Odbor*,
,   | ■ -      — 1'
Sokolstvo.
Danes vsi na maškerado ljubljanskega Sokola, ki se vrši v oranžno-zelenem raju, V, katerega bo izpremenjen ves Narodni dom. Nikomur ne bo žal, kdor prebije zadnji večer predpusta v tem raiiu. Pri konkurenci mask bomo Imeli priliko videti tri najlepše maske, ki bodo primerno odlikovane. Opozarjamo pa, da se mora vsaka maska pri vhodu legitimirati za to določenim rediteljem. Zadostuje tudi savezna legitimacija. Papirnatim maskam, kakor tudi mladini vstop zabranjen. Vstopnina znaša za član* le v predprodaji 10 Din, za nečlane 15 Din. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki s« vrši še danes poj), od 4 do 6 ure v Narodnem domu. Zvečer znaša vstopnina za vsakega brez izjeme Din 15.—.
Sokol II. Opozarjamo na Valčkov večer, ki se vrši na pustni torek ob 20. uri v kazini. Vstopnice se dobe v predprodaji pri br. Krapežu, Jurčičev trg in br. Šterku, Sta« ri trg. Na svidenje!
Društvene vesti.
Maškarado na pustni torek priredi SK.
K. »Triglav« v zimskem salonu gostilne »Drašček«, Bohoričeva ul. 9. Vstop mask samo e legitimacijo, ki se dobe istotam.
m.-*■.p«*3MWtrjangrCTUM.-ri ■ i— ■ iihiicti ■—i——MU————Ul
Šport in turistika.
Športni klub »Slavlja«	priredi danes
dne 28. tm. ob 6. uri zvečer pustno veselico
v gostilni g. Pečarja v Vodmatu. Na svidenje!
Klub kolesarjev in motociklistov »Hi-r//o« priredi v sredo 1. marca 1922 v salonu restavracije »Pri Lozarju« Sv. Jakoba trg, družabni večer z bogatim sporedom. Vstopnina prosta. Prijatelji športa in njih družine dobrodošle.
Vremensko poroko.
Ljubljana, dne 27. februarja 1922.
Krai IM*	Ura	Tlak zraka	Tom!.zraka C|j Veiar ~1 Oblačnost 0-10			Padavine mm
Ljubljana	7	7408	— 2-0	brez vetra j megla		—
	14	73S9	11 2	zapad |j več. jasno		—
	21	740-2	68	jugo zap. j		—
Zagreb	7	766'ft	00	brez vetra	megla	—
Beograd	7	768'8	- 20	n		—
Dunaj	7	7670	00	n	*	—
Innsbruck	7	7697	- 20	t*	del. obl.	—
Praha	7	—	—	—	—	—
Opomba: V Ljubljani ba			rometer nes	stanoviten,	temperaturi	i višja.
Stran 4.
JUGOSt.AVI fA\ 23 februarja 1092.
48. štev.
m
e v i EoZbS , Zvezne tSs^arsie
v Liurljanl, liailim t g S
4
novela Proste? M6rim6e-a p3s:©venil Vladimir Levstik. Dobi m se v vseh knjigarnah. Cena brčš. din. 7'59.
ittMMLij, nc*?Tryre.^wg.v:
BHSaHDOSSZSm Z99 E
Miehčl Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
In zdajci sc je začul drugi glas, ki je zazvenel čisto in zvonko v svečani mojk božjega hrama:
»Jaz, Floriza, plemenita Ronche-rollska, izjavljam vpričo svojega očeta, vpričo ljudi, ki me slišijo, in vpričo Boga, ki naj mi pomore, da se poročim s tu navzočim Roy;flom de Beaureversom in hočem biti v smrti njegova žena ...«
.Roncherolles je vzdignil roko; Blazen plamen mu je plapolal v očesu. Njegova peneča usta so bruhnila divjo kletev. Nato. je udaril v turoben grohot in si zasadil bodalo v prsi... Padel je, kakor bi ga podrla strela.
Nastal je hrup. Ljudje so priskočili, pobrali velikega profosa in ga odnesli iz cerkve; baš -ko so prišli ž njim do praga, je zbral Roncherolles poslednje moči ter kriknil:
• »Renaud! Renaud! Si li zadovoljen? ...«
Izdihnil je, še preden se je množica dodobra osvestila, „kaj se je zgodilo...
Ali je Floriza videla to bliskovito dramo? Najbrže ne. Njeno duševno stanje je bilo izjemno. V svesti si, da jo leči od smrti le .nekaj trenutkov, je živela samo še svojemu ženinu. Toda Nostradrnus je videl Ronche-rollesov padec. Iskrica upanja,%i je tlela v njem vse dotlej vzlic izbruhom profosovega sovraštva, je ugasnila. Ves prepaden je planil it cerkve, zdirjal na Grevski trg in planil v sodniško hišo, kjer je čakala Katarina de Medicis ... Dc^el je nekaj minut pred uro, ki je oila določena za usmrtitev! ...
• Obsojenčeva mrtvaška maša se je medtem končala. Zvonček je za-klenkal iznova. lzprevod je ostavil cerkev v istem redu, kakor je bil prišel, le s to razliko, da je korakal zdaj pred obsojencem mož, ki je čakal dotlej pred cerkvenimi vrati... Ta mož je nosil na rami ostro na-brušeno sekiro... -
Niti Beaurevers, niti Floriza nista videla krvnika, ki je stopal pred njima. Videla sta drug drugega — kaj je pomenil spričo tega ves ostali svet! In vse, kar sta govorila, vse, kar sta si ponavljala neprestano, sta bili besedi:
»Ljubim te ...«
Med dvojno vrsto strelcev je dospel izprevod na Grevski trg ter se ustavil ob znožju krvniškega odra. Halebardirski častnik se je do-teknil Florizine lehti; odkril se in rekel s poklonom:
»Gospodična, delj vam ni dovoljeno iti . . .«
Floriza ni rekla ničesar. Toda s kretnjo, ki jc bila polna milobe, je vrgla Beaureversu roke okrog vratu ... Iz množice, ki je gledala ta piizor se je vzdignilo ihtenje in klicanje :
»Milost! Milost obsojencu!...« Tako mlada sta bila, oba tako lepa in tako ponosna *vzlic grozni bližini smrti!... Floriza je zamrmrala:
»Zbogom, ljubljeni ženin! Tvoja sem!...«
»Ljubim te!« je zahropel Royal de Beaurevers.
Zaprla sta cči... Njune ustnice so se našle in združile v svetotaj-stvenem poljubu ljubezni in smrti, ki je bil njiju prvi poljub!...
Obsojenec je stopil na oder. Krvnik ga je peljal h kladi... Beaurevers je prikleknil z enim kolenom ter položil glavo na les. Njegove oči so bi’ o obrnjene proti Florizi... Smehljala se je ... In še enkrat je povzdignil glas ter zaklical:
»Ljubim te!«
»Ljubim te!« je odgovorila Floriza z blaženim usmevom, stiskaje bodalce za ročnik.
»Milost! Milost!« je hrumela množica ob Splošnem ihtenju ...
Krvnik je držal sekiro z obema r6kama za ročaj ter upiral oko v eno izmed oken sodniške hiše... In zdajci se je pokazala pri tem oknu žena v črni obleki... Pila j.e Katarina de Medicis!... Mahnila je z roko kakor v znamenje... In sekira, zavihtena z vso močjo, je mrtvaško blisniia v jutranjem zraku... 1
IV.
Varuhi mladega Henrija.
Na predvečer jutra, ki smo ga pravkar opisali, je Mirta nagloma estavila hišo v Tkalski ulici. Nostradamus je bil poveril dekletu nalogo, na kateri je slonel njegov poslednji up. Ura je bila takrat nekako polnoči. Obličje hrabre Royalove po-sestrime je i-^faTb neukrotno odločnost. Njena' boi in njen obup sta poznala le eno misel: oteti Royala de Beaureversa.. Ta poizkus je bil zadnji. Nostradmova poslednja karta je bjia v Mirtinih rokah. Mirta je bila namenjena, v Lcuvrc!...
Čitatelj morda še pomni, da je srečala na dan turnirja našo dično četvorico:	Bcuracana, Trinque-
mailla, Strap^farja in Corpodibala, ki so bili postali kraljičini plemiči, in da so klateži rekli svoji bivši krčmarici:
»Za nas je izdana v Louvru posebna parola, ki velja samo za ms. Če boš hotela govoriti z nami, je ti;eba le, da rečeš: »Pierrefonds!« pa te pripeljejo k nam.«
In to je Mirta povedala Nostra-damu. In Nostradamus, videč, da sam ne more v Louvre, se je bil spomnil Royalovih tovarišev.
Videli smo, kako je kraljica tisto noč naročila svojim braniteljem, naj pazijo na njenega sinka Henrija. Časi so bili negotovi, in Katarina ni zaupala nikomur. Razen tega se je bala, da ne bi neznani sovražniki naperili kdove kakšnega hudobnega poizkusa proti njenemu miljencu Henriju. In tako se je zgodilo, da so sedeli Trin^uemaille, Strapafar, Bou-racan in Corpcdibale v kraljičini lastni sobi, kjer je spal Henri, dočim je ona zborovala s svojimi svetovalci. Klateži so se obuono spogleda-vali.. i Mislili so nanj in govorili o njem, razen kadar so zehali od dolgega časa.
»Kakšen, človek! Kakšen meč! Eh, bratci, to vam je prvi meč na svetu! ...«
»In je obsojen!... Naša anima odhaja k hudiču. Kraljestvo izgubili smo, nartalepši fior ...«
»Šojen zem, pa naj še dago bo-
zolse!«
»V kraljičini sobi smo!... Premaguj se, Bouracan!«
»Eh, bog in bogme, da je on na našem rr.L u, ne bi vpraševal, k'e sme piti in kje ne sme! Pomniš, kako spretno je odbijal steklenkam vratove?«
»Gospoda je rekel oficir, ki j.e v tistem hipu odprl vrata, kraljičin odposlanec vprašuje po vas!«
»Odposlanec naj pride noter!...
Cetvorica je planila na noge. 0'icir se je umeknil. V sobo je stopila ženska. Ko so. se vrata zaprla, je spustila kapuco z glave.
»Mirta!« so vzkliknili klateži z radostnim strmenjem.
Toliko, da niso jeli vpiti in plesati okoli nje. Toda ona jim je velela, naj molče. Njen pogled se je ustavil na malem princu, ki je ležal v kraljični postelji. Misel, da jo utegnejo vsak lup zalotiti, jo je prešinila kakor blisk. Mignila je klatežem k sebi, in ko so jo obstopili, je vprašala bolj z očmi nego z usti: .
»Ali ga hočete rešiti?«
Nobeden ni odgovoril. Toda njih pogledi, njih obrazi, prepadeni <^d nepričakovanega upanja, so dričali .. . kričali, zaklinjali . s**1 da niii ni treba vpraSati, ako morejo fijui štiri z življenjem odkupiti njegovo. To videč, jim je razložila v kratkih nepretrganih besedah, kaj bi bilo treba storiti.
»Polastite se malega princa Henrija. Spravite ga jutri zjutraj pred deveto uro v Tkalsko ulico « Hišo jim je natanko opisala. »Pojde li?«
»Pojde,« je rekel Trinouemaille. »Kaj ne bi šlo, ko gre zanj!«
»Če treba, ubijemo kraljico!« je dejal Strapafar. »Ja golobčka, Bog ta bogme!«
»Pred deveto uro!« je ponovila Mirta cdhajaje.
Ko so ostali sami, 90 se pomembno spogledali in molče opasali rapirje. Brez dogovarjanja so krenili k pestelji. Tisti liip pa so se odprla vrata; vstopila je kraljica . . .
»Prav.« je dejala, »kakor vidim, strržite dobro. A zdaj se lehko vrnete v svojo sobo . . .«
Tovarišem se je zazdelo, da je treščilo vanje; in njih pogledi, s katerimi so obleteli drug drugega, so bili zares'podobni odsevom bliska; nikoli še ni bila Katarina tako blr u smrti. Rešile so jo le njene častne dame, ki so prišle za njo: videč, da ni moči opraviti brez prič, se je četvorica umeknila s pobešer.imi glavami. Dospevši v svojo sobo so oaihtevali vsi štirje na glas ...
Prebili so strašno ncč. A kmalu — prekmalu! — je napočilo jutro. Zdanilo se je. Ura je odbila šest. -Odbila je sedem . . . Udarila je osem! ... V naših znancih je vse vrelo. Blazneli so. Že so ugibali, ali ne bi kazalo zapaliti Louvra, ko je stopila Katarina v njihovo spalnico in zadovoljno pokimala, videč jih v polni bojni opremi.
»Z doma pojdem,« je dejala, »in se vrnem čes- dobršno uro . . .«
Bouracan je zarjul od veselja, še preden mu je utegnil Trinquemaille stopiti na nogo.
»Pazite v moji odsotnosti,« je povzela kraljiča. »Pazite bolj nego kdPj! . . .
Sama jih je peljala k malemu princu Henriju, ki je bil že oblečen; nato je odšla — baš še o pravem času, da je četvorica ni zadavila v svoji nestrpnosti . . .
Kako težka je bila tista noč tovarišem — še strašnejša je bila Mirti. Prečula je pred tistimi lonorski-mi vrati, skozi katera so bili obljubili priti. Ko se je zdanilo, jo je mahoma navdala gotovost, da je vse izgubljeno. Če se četvorica do sedaj ni pokazala iz Louvra, jo je morala zadrževati nepremagljiva ovira... Mirti se je zdelo, kakor bi duša umirala v rji. Besno je grizljala šerpo, ki jo je imela okrog vratu.
151 Ncjvečji hotel Srnccv. V Antlan-tic Cityju v Severni Ameriki nameravajo skoraj začeti graditi velikanski hčtel. Lastniki, kakor tudi vse služah-mitvo bodo izključno le črnci. Hotel bo imel stolp s 14 nadstropji m 2 krila 7 nr*dstrqpji. V okolici mesta ;'ivi čez pol milijona črncev, od katerih jih pride letno najmanj 100.000 v mesto. Tudi prenočišče r hotelu bodo- dobili le črnci.
* Kilogram kavijara 12 tisoč kron. V Berlin je prispel pravi ruski kavi-jar, ki se prodaja gram za 12 mark. Kavijar je dostavljen z eroplanom. Ce tudi je ccna tako visoka, je zanj vd.10 dosti kupcev
* Počasna ženitev, hitra ločitev. Čuje se, da bo londonski sodnik Sir Henri vsekakor dosegel rekord v reševanju vlog glede ločitve zakonov. Tri;o n. pr. je v enem dnevu izrekel 41 ločitev, lor znrči, da je za vsako prešo o poi.reboval približno 6 minut 111 pol. To jc gotovo rekord v hitrosti reševanja.
* Igralka uctreMena na odru. Cecilija Bart!ey iz Čikage, članica igralske družbe »Tlie Apple Tree« je bila smrtno ranjena na odru !yrie v Hamiltonu. Streljal je na njo i:.za ku’is mizar Jack Gragg, Ker ie odbila njegovo Hubavno ponudbo, bjato jc Gr "gg ustrelil še samega sebe. Gospodična Bartley je bila zadeta V glavo; prsa in trebuh
* Cigarete in ločltsv zakona. Angleži postajajo mravnošt klasični s svojimi zakonolomnimi navadami. Ni dolgo temu, ko je neki statistik kon-statiral, da je v zadnjem lefu izvedeno več zakonskih ločitev, kakor pa ie sklenjenih novih zakonov. Motivacije za ločitev prehajajo naravnort v smešnost. Tako je oni dan neki ugledni meiča'n stavil kot vzrok' na ločitev 2?.kona to, ker njegova žena — pn:>i. »Moja žena puši od jutra do večera kakor dimnik od lokomotive«, se je jezil mož. Sodnik je pogledal, če je kak tak slučaj predviden v zakonitu. Ker pa ga ni mogel na;ti, je bil prisiljen, da prošnjo odkloni.
* Teko nrj bi bilo tudi pri n?3. Dva verižnika, eden iz Aachena in drugi iz Zvvickaua, sta bilat radi veriž-ništva z jajci zelo občutno, kaznovana. Prvi je obsojen na leto dni zapora, 20.600 mark globe in na izgubo časti, skozi dobo petih let. Njegov tovariš pa je obsojen na štiri mesece zapora, 5000 mark globe in na izgubo časti za tri leta. Morda bi tudi pri has bilo bolje, ko bi se različni verižniki blaga in valute ter oni, ki dvigajo cene življen-ksim potrebščinam, kaznovali zelo ostro, ne samo z veliko globo, marveč tudi s trajnim zaporom.
* štiri leta v moški obleki. Na Dunaju je pri neki vdovi stanoval štiri leta mlad in vesel fantič, po poklicu sobni slikar. Živel je veselo in razposajeno, kakor vsi drugi mladeniči. Policiji se je prijavil z imenom Ludvig Katharin. Nekega dne se je ta mladenič sprl s stražnikom, ki ga je odvedel na policijo. Tam p& so stražniki prišli na to, da je mladenič pravzaprav deklica in da'se imenuje Katarina Ludvig, da je stara 26 let, doma i2 Brna, kjer se je pri očetu izučila sobo-slikarstva. Ko je prišla na Dunaj, nikakor ni mogla najti dela. V tej stiski ji je prišlo na um, da se je preoblekla v moško obleko, na kar se ji je takoj posrečilo, d=t je zamogla nastopiti delo kot sobni slikar. Dekle se bo moralo zagovarjaj-i radi napačne prijave tei bo kaznovana z denarno £<lobo.
* Nemogoče. Sodnik je vprašal obtoženca: »Ali morete priseči, da je to vaš rokopis?« — Obtoženec: s Ne gospod sodnik, tega pa ne morem priseči.« — Sodnik: »Torej boste prisegli, da to ni vaš rokopis.« — Obtoženec: »Ne, tudi to ne morem.« — Sodnik: »Kaj, vi se hočete tu celo norčevati?«
  Obtoženec: »Bog obvari! Ampak
jaz ne morem priznati svojega rokopisa, ker — neznam pisati.«
K.
CAPEft.
H. (j. R.
KOLEKTIVNA DRRMA :: PRAVKAR 1ZŽLA ::
03
Dobi se v upravi »Jugoslavije" odnosno v »Zvezni tiskarni* :: ter po vseh knjigarnah :«
CENA BROSIR. 7 DIN.
Za!a2ba
mZvbzhs tiskarna”
je izdala
li*no raz^edjvce Hi. Vek kra’’a
A'eksar<d-a I. r 'zaročenka
Ni.
Vi". 11. b d o** o kralj co M»r ni o.
C.ma komadu 1*— Bin v nadrobni predali. Pred? cdajalci iina;o 25°» po nista. Naročaio se pri „ZveznI knjigarni", Lnib.jans, Marijin trg 8, proti povzetju ali pa če se pošlje denar v nar,rej.
Proda s ©
ugodni
!'C "OŠ J E PERJE
veJjo množino, jako lepo po zelo ceni.,-—f Naslov v upravi lista.
POSESTVO
30 minut nad Rimskimi toplicami, približa? 45 jo',:ov obširno, z popolnoma dobrim ■“ obširnim gospodarskim poslopjem, z obslr* nim živinskim kakor svinjskim hlevom op* roma kozolcem in kletjo in z zelo dobrin1 sadnim vrtom. Redi se lahko 8 do 9 goved. Njive In travniki v zelo dobrem stanju in ti* koma ob gospodarskem poslopju. Cena 220.0,00 K (-55.000 Din.) Natančnejše podatke daje sr.. Fr. Krenh, gostilna »Stara Pošta«, Rimske Toplice.	326
PES, VOLČJE PASME
5 mesecev star, 57 cm visok, črnesive dlake, dostopen za dresuro. Ona po dogovo-U, Alojz Žabkar, voznik pri premogovniku« Hrastnik.
334
VEČ INSTRUMENTOV
po jako ugodni ceni (klarinete, lovski rog,
lovski rog za bas itd.k Istotam tudi na ogled
Godba v Domžalah.
333
Kupi ©e:
STEKLENICE ZA SIFON IN
POKALICE
že rabljene, vendar kompletne, upravi lista.
Naslov V
333
Službe:
KNJIGOVODJA
z večletno prakso, bllancist Išče službe pri večjem podjetju. Ponudbe pod »Agilen« na upravništvo.	32*
STAVBENI VODJA
(podpodjetnik) energičen in podjeten, dober organizator, sedaj v Avstriji, želi službo spremeniti. Prevzame vsako v stavbeno stroko spadajoče delo. Gre tudi kot vodi* kake podružnice. Cenjene ponudbe sa prosi na naslov JuliJ Poženeli, Barndorf bel Bruck a. M., Austrija.	330
UREZALNIK (Frasser)
se sprejme takoj z najboljšo plačo. Tovaf* na pohištva Klančnik in Kompare. Maribor, Mejna ulica.	337
TREZNEGA, ZANESLJIVEGA U* IZVEŽBANEGA KOČIJAŽA
sprejme proti dobri plači in hrani tvrdka Janko Popovič, Ljubljana, Cesta V Mestffl log št. JS.	340
Razno:
1000 K
si prihrani, kdor naroči obleko Iz češkeg* blaga. Remžgar, krojač, Novi Vodmat, Glavna cesta.	33*
mmii	a	«1111111	ipii	mini	mn	■	iii u i n n
Zvezna
tiskarna
po predpisu lično natisnjene, neko-iekovane ima v zalogi
v Ljubljani
Woifova ulica 1.
Denarni zavodi in trafikanti naročite jih! Cena za komad 2 K. Preprodajalci popust Če se naroči večje število, se natisne tudi firma zavoda.
Potnike
zastopnike
išče velika tovarna likera, ruma, konjaka in ostalih spirituoza. Ponudbe z obvestilom, v katerem kraja pozna reflektant največ mušterij, poslati na naslov: Poštni predal št. 41, Zagreb, glavna pošta.
li
Koftanjevlet
prosto vagon in večje množine v gozdu kupi
J. Pogačnik, Ljubljana,
Dalmatinova ulica l./L
Posredovalci se dobro plačajo.
sesali«)
za 8 do 10 litr. na minuto ter d(Krahnwinde)
z dvojno prestavo.
Ponudbe na upravništvo Jugoslavije pod „Rudnik“.
jim
Za prevažanje premoga se kupi dobro ohranjen 3 do 5-tonski
TOVORNI AUTO
JIH
§5
^IIIIIF
Ponudbe z navedbo znamke in cene pod „Auto“ Ljubljana, poštni predal štev. 74.
>
Ulavtii in odgovorni urednik Zorko i‘akin.
izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
AKVIZITERJA
spretnega, r&oštenega 5n zanesljivega sprei*1^ uprava „3i§gosiavije“.	^
Tiska »Zvezna tiskarna« v LlubUaolr