m * VETA glasilo slovenske: narodne: podporne jednote TtlspkSM .j am.il i n VA/If E«»«r»4 « m«M < .YEAR XVII. $8.00. * cn»w uiio«u —r ¿UJ^^áUTtfc Chicago, II!., sobot«, 27. aeptembra (Sapt 27), 1924. S«k*cri»tlmi $8 00 STEV.—NUMBER 22t. Ace.pta.c. far mIIm «I onU rato «I tee te *~tU» 1101. Art «f Oii 1, 1»1T. V KALIFORNIJI 10 SE VEC DUA V OGENJ. * p^mmmm^mm—— i i V» jje lottt» ▼ tej državi je črtalo U Follettove izbomike s glasovnice. člani tega sodnega dvora io glasovali ▼ razmerju 4 proti 3. Željo 50,000 vo-lilcev je zavrnil en aam človek! To je zadnji obupni korak Coolidgevih ljudi. La Follettovi priatali bodo glasovali za socialistične izbornike. (ftiosgo, ni — člani nsrodne-\îa Follet to voga kampanjskega •o t hotela Morrisonu na-ili, da bo republikanska sbrisana s političnega irida na zapadni polovici enih držav radi ukrepa ea-kega najvišjega aodišča. i Ctlifornsko sodišče je a štirimi trem glasovom črtalo La »ve izbornikf z glasovnico i tisti državi. Do tega^skfepa je •odišče v hipn/zo je tajno »vanje pokazalo, da narašča Follettova moč v velikanski ri po držsvi, so povedali La )vi kampanjski voditelji ; La Follettovi voditelji so zatr-ds je to zadnji obupni košek ublikanske maiine v Califor-kjer se hoče rešiti a tem, da •drekla ljudem pravico iti na pl ter tamkaj dati d^iška ejemn političnemu prepričanju. Zteno a cslifornskim aodnim u-so republikanaki gosjaki lili, da bodo uvedli isto ponj« tadi v Washingtonu, je La1 Follettova moč večja I ene republikancev in demokra- ' iknpaj. . v- Bazkritju, da je imel narodni lik republikanskega odbora oaebni kampanjski voditelj inika Coolidga William M. pri tem svoja prste vmes, I velike vsŽnost. »o voditelji wiseonsinskega ¡data razmišljali o nasled-kersku v tej zadevi, jim je ao na uho, da anuje Butler pio skeijo v Severni Dakoti ter I prizadeva odpraviti La Follct-** iibornike z glasovnice v ti-i državi [Bntler j« pozneje še iati dan ^»1. da je podpiral aodno ak-v 8everni Dakoti, ker siu je da prepreči "ogromno *rijo." fiW«l je dolgo izjavo, v kate-"uklsda zadevo v Severni Da-kakor j« predočena Cooll-m generalom. Štirje izbor-ki kandidirajb na republiški volilni listi v tiati državi, io r srcu za La Folletta in 1 Mo glasovali za Coolidga in njegovih besedah je tista ^ uvedena za to, da pridejo 1 Mrje izhorniki pred aodišče, ' Mo morali povedati, a B® pravico kandidirajo na vo-,- «>ti ropuhlikanake atranke. ^uitavni ndlmr 8everue Dakote Popravljen nadomeatiti tiste •»oornike s pristnimi Coo-ljudmi. Follettovi nsrodni svftovsl-■» ■H katerimi jc tudi Robert fcftllelte mlajši, Mašil Man-aenator Lynn J. Fra-1 narodni načelnik Nelson, J* P^rršetanju in pretehtanju "J" r'/v°ja izjavili, da ao se ■w^-Daweaovi kolovodje za-k '«dnjemu sredstvu ter s odvzeti volilno pravico " v «padnih državah, * kskor se zdi, La Pollette P*d nazadnjaškimi kandi- r' »knjonarnih strank. yL\rr,ni in ** pa bo T" rrakcijonarjem, kakor sTuT; If ^ ^«P»nja je uvideti, kako prav ^»rea.vni kandidat, ko iz-^ pr.vcl.ko oblast ameri- to'jt Ko obrnila pozoraoat Ti '^^Ijanov na dejatvo, * «'/nansks obupnem polo- pn nekaterih drfavah. ' Z ' Vflson U m te^^f J U Pottette^i J*1** *>Deti« * »rrgte »nvtea da izražanja svojega političnega na-ziranja." Ce bi se ne bali nazadnjaki La Follettove zmage v teh državah, bi si nikoli ne upali poseči po ta ko nasilnem sredstvu, pravijo La Follettovi voditelji. Narodni La Follettovi kampanjski voditelji ao tudi zanikali, da bi mislili postaviti La Follettova kandidata za governerja in zveznega senatorja v državi Illinois. "Mi se ravnamo po programu, ki si ga je naredila narodaa konferenca že v začetku te Icampa nje. Po tistem političnem načrtu imamo namreč postaviti le kandi date za izbomike. Ničesar nima m<* proti drugim kandidatom, ki podpirajo naše izbomike, ali' mi ne bomo imeli kandidatov sa noben drugi urad kakor za isbor-nike." Kakor je čuti iz San Francis-ca, je zvezni aenator Hiram W. Johnson obsodil ukrep državne ga najvišjega sodišča, ki jo s njim črtalo La Follettove isbornike s novembrske predsedniške glaaov niče. Rekel je, da jo kaj takega nekaj neupravičenega v amialu postave, proti javni politiki in u tegne imeti zelo "hude posledice. Senator je še pridodal, da ao ravno takšni ukrepi, ki izpodko-vajo ljudsko zaupanja m »odi- m. Pregled dnfevnih dogodkov. j Domačo. Konvlncija S. S. P. Z. zavrgla združenje. Amerika. Vrhovno aodišče v Kaliforniji vrglo progreaivne elektorje z glasovnice. l^ogresivcem zdaj preostanejo le še socislistični kandi-dstje. La Follette pojde na kampanj-ako potovanje po zapadu. Coolidge zagovarjal avtokra-cijo v avojem govoru v Philadel-phiji. Oencral-bsnkir Dawes izžvlž-gan na shodu v Minnespolisu. Velika korupcija z mašnim vi* nom odkrita v Chicagu. « Duhoven-morileo pravi, da je Bog hotel, da je on zastrupil ženo, njegova ljubica pa moža t Inozemstvo. Italija še vedno nagaja miro-tvorcem v Ženevi. Deaet mrtvih v poplavi v Lenin gradu. Prva zračna bitka na Kitajskem. CaIIrs proklamiraa predaedai kom v Mehiki. Coolidgo je spet govoril. Uboga stara garda! Oonaral-banldr Dawes as js pa istočasno osmešil v Minneapolis. AVSTRIJSKI BAROV IZVRAlL SAMOMOR. Chiesgo, 111. — Bsron Rudolf von Berghoff. srtist, ki se jo izda-jal za sina avstrijskega prestolonaslednika Hudolfa, kateri je L 1889. Izvršil samomor, je v četr-tek akočil akozi okno šmtega nadstropja policijske postaja v Clark *t in obležal mrtev na tro-toarjn. Baron jo bil aretiran ko je skuksl /menjati ponarejen ček za #12. Baron jo pustil v svojim stanovanju noto.jr kateri pravi, da gp rajši v «mrt kakor v ječo. on, sin habsburškega princa. Mož je zadsjs čase malo delal in veliko pU. Philadelphia, fa — Predsednik Coolidge je v četrtek zvočer fl voril tukaj ob prilike proalave 150-letniee ameriškega kongrsaa (prvi ameriški kontinentalni kongres je zboroval prvič v septembru 1774 v Philadelphiji). Coolidge ni govoril toliko o zgpdovin-skem pomenu dneva kolikor o as» dani i volilni kampanji. Pobiial jo program progreaivne koalicije, zlaati nacionaliziranje železnic la in toplo zagovarjal železnižke ba rone ter aedanji avtokratični aistem vrhovnega aodišča, katerega hoče La Follette podvrsti ljudstvu. Ker je predsednik goro-ril le "izbranemu občinstvu", je seveda žel burno odobravanja — kolikor ao poslušalci razunteli njegovo tiho beaedo. Minneapolis, Minn. — Charles O. Dawes, podpredsedniški kan didat stare gard*, je tu imel volil ni shod v četrtek svočor. Kar se je osmelii priti v središče najbolj rebelne fartnarske državo nk aa-vero zapadu, je seveda moral sli šsti pikre opazke in medklice, kakršnih njegova "generalska in bankirska visokost" ni vsjena. Poslušalci ao neprenehoma ssggli generalu v beaedo, naj pojasni to in to. Dswoa ss je s veliko tsiavo premagovalj a robccm ai js junaško brisal mokro čelo. Ko pa jo končno nekdo s galerije zahteval, naj pojaani, kako jo bilo g Lori-merjevo banko, js genersl izgubil kontrolo nad ssboj in nameato, da bi pojasnil, ja začel bruHati srdite napade na La Folleta in Wheeler j a, aoctallsts in radikalso sploh. Kričal je, da js ustsvs v nevarnosti In zaključil g heeefta mi: "Če ne bo Coolidge, bo ksoa." Ljudje ao ae amejali In žvižgali. S tem je general Dawea zaklju čil avojo kampanjo v Minncaoti. Nov škandal z' nainin I vinom v Chicagu. Vslsporota js satela praiakovati korupcijo in alsparijs^ svasi s izdajanjem dovoljsnJ ga vino. Ohic&go, UL — Nov prohibični škandsl, ki obeta povsročiti pre eej smradu in dvigniti dovolj prahu, je prišel na dan 29. t m. Zvezni diatriktni prsvdnik Ofaon jo odredil voleporotno preiskavo o izdajanju dovoljenj sa vporabo Ukosvanega "zakramentalnega" vina, ki ae rabi te sa varake ceremonije. Olaon jo dobil oblaat, da zaseže, vso knjigo in sspiske državnega direktorja Peroy Owe-na ter jih predložiti veleporotl v preiskavo. Kot se govnri v svssnl palači, js Olaon prejel informaoije, da prohibični uradniki v Chicagu prejemajo $28,000 mesečno pod kupnine od atrank, katerim dajo-jo uradna dovoljenja sa porabo sakramentalnega vina. Olaon je izvedel, da os Je lsnsko loto po rsbilo v Chioagu 1,800,000 galon tega vina t V New Yorku ao pora bili 800,000 galon. Prohlbičpa po stsva dovoljujs duhovnikom ra biti vino aa varaka obreda, toda poraba toliko količino vins v to •vtho pomeni, ds jo vaak drugi človek v Chicagu dnhovnikl In formaeije as glaas, da so Inipek torji dajali dovoljenje sa to vino tudi gotovim protaatantovskim župnikom, dsai protfatantovake oerkve no rabijo zakramentalne ga vino j rsbi jo ga ls kstollftke, židovske in ortodoksne. Trgovci s vinom so asdnjs časa podražili vino sa 50e pri galoni zato, kar bo korumpirani inšpektorji povišali podkupnino. S konvencije S.S.P.Z. K v Clevelandue Vojna posojila v Nem-^ ciji propadla. Bondi, katsra so pokipUi tudi mnogi Amarlčani, niso sdaj t vrsdni nič. Berlin, 26. aept. — Finančni minister Luther je naznanil včeraj, da je obligacija Nemčije za notranja vojna poaojila padla v vodo. Vlada ne more plačevati niti obresti od bondov. Edin korak, ki ao lahko naredi, ja, da vlada dene na atran $10,000,000 za one za-dolžničarje, ki so vsled propasti bondov prišli na beraško palieo. CaHee proklamlran predsednikom Mehiki. Prvi socialistični prodsodiflk Ms-bika m nahaja r Memčiji. Mežico Oitjr. 26. aept. — Kongres je včeraj izjavil, da ja bil general Plutsreo Klias Callaa prs-vilno izvoljen predsednikom in gn prdklamiral za predaednfka mehiške republike. Callea se zaj nahaja v Nemčiji. MORILKO DEE LICI OORO tur. Gary, Ind. — Peter Vergolini, ki je 23. t. m. priznal, da jo po-ailil, oziroma poakuail |>osiliti in potem umoril 10 letno Ano Toma šič, je bil v četrtek ponoči od peljan v ječo v Crown Poiutu, Ind. rolklja ga je prestavila, ko js slišala, da ao razbarjeni ljudje zagrozili morileu s liačo-njem. Vergotini jS po atarjenem zločinu pobegnil v Chicago, kjer je bil prijet. Novo težave v ŽomvI, Italijani in Kltajd delajo prsgla- vtes voditeljem liga narodov. Ssnsvt, Ivioa, 96. aept. — Ki-tajaka civilna vojna je aačela atra-šit v Ženevi. Kitajska detegssijs je vČersj predložila ligi narodov protoat proti Japonaki radi tega, ker js jsponaka vlada dovolil^ msndžurskemu diktatorju ng-tsolinu, da lahko rabi julno man«!-žursko železnico sa prevsžanje svojih čet. Kitajci in Japonei as gledajo v ženevi kakor pes in msčks. Italija pa dela aivs lsss tratjl komisiji, katera as bsvl a protokolom o svetovnem aodiščn In rasoroženju. Italijanski deleggt Schanzor je sopet zahteval, da ss protokol popravi v toliko, ds mfruvno aodišča nI obvezno v slu-Čaju, kadar ja v sporu involvi-rsns "narodna čaat". Ako so Italiji ugodi, tedaj ni vee MacDo-nald-Uarrlotov razorožitvenl načrt vreden nič. Republika Santo Domingo je zaprosila za vatop v ligo narodov. ZDRUŽITEV JI SAVR2XNA. (R^sojavno poročilo.) Olevaland, 0., 80. aept. — Zdru žitsv js bila dansa sa vržena i 48 proti 23 glasovom. — Rernik. (Poroča Pstsr Bsrnlk.) Člani abornioe ao poslušali to poročilo selo pašno in s zanimanjem, ker je marsikateri dobil vse drugačno aliko o celem poteku kot jo jfe imel preje. Kajti predsednik je v svojem poročilu naravnost obtožil one, ki so podpisali aodnijako prepoved. Kasun tajnika S. 8. P. Z. so vsi prisade-ti molčali,, edino William Rus js izjavil, da bo podsl svoje poročilo, v ksterem bo dokaaal, da je edino Frank Somrak,* kot predsednik organizacije preprečil združitev. Toda is njegovega podanega poročila pa to ni nikjer rasvidno.. Poročilo podpredsednika S. 8. P. Z. je kratka, omenja aamo, da as ja udeležil vaeh sej, do katerih jo bil upravičen, ker js bil po sklepu asdnje konvencije le neks ka "figura". , Tajnik William Rua js poročal o notranji upravi organisasljs, napredku, itd. Podal je popolna sliko finančnega stanja, Števila člaustva, o izplačilih, smrtnih alu* Čajih, Itd. Zadeve tikajoče aa adra» Žitve js omenil le malo. Prihranil je najbrže vso aadevo, ki h tičs sdružitve, aa posneje. Po končanem poročilu tajnika je konvenčni tajnik prečita! do« Šle hrsojavke in pisma; glada toga je delegat John Peadlro predlagal, da naj ae sakliče trikrat ala-va, nakar aa vname kratka debata In končno ja propadel s svojim predlogom. Po odmoru je podsl fcl. blsgsj* nik avojs poročilo. Omanll js, da je gl. tajnik Itak natančno pora« Čal o finančnem stanju organizacije. Omenja, da ja vestno ln no vršil njemu dsno nslogo kot «i hlagsjnlk. Predsednik nads. 'odbora Ghsv* les Kotnik ja omenil v svojsm pa* ročllu, ds aa ns bo nstsnčnejs spuščal v podrobnosti flnano ar* ganisaeije, navedel bo aamo, kjs (Dalje ns 8. strani.) Poizkneno glaeovanje. U Follette js šs vodno na čoln. Izid poizkusnega glasovanja, ki ga vodi Hoarstovo časopisje v 16 ameriških meetih, je bil do petka zjutraj sledeč m La Kollette............«.88,610 ( oolidge ... .............88,806 Davis . . • .............. 38,04t MLADI K008KVZLT JE KAM DIDAT. N«w York. N Y. — Theodore Rooeevelt, sin bivšoga predsednika Rooeevelta, js bil 26. t m. notni ni ran sa kandidata republikanske stranka za governerja države Now York ns d ris val republikanaki konvenciji. Demokra taka .tränke )s pa nominirsls sedanjega'governerja Hm it ha. log Jo tako hotel— pravi duhoven morilec. Po svoji osrkvsnl in gnili filoso-flji vidi nuudljsni morilso božjo roko t svojem grdem gloMnn. VAMXOAVA, DA RI RAD PO-»TAL JRTHrtKI KAPLAN Mt. Vsrnon, XU. — ženska «vračs krivdo na človeka, Človek pa na bogs. To je v kratkih beae-dsh atslišče ljublmskHi morileev — stališče ge. Kisle Sweetin, Wi je s arsenlkom umorila avojega moža Wllforda, in atallšče duhov na Lswrenea M. lllghts, ki je zs-strupil svojo ženo Ano. "Jas bi tega ne storila, če bi« me ne bil on hipnotiziraj," zatrjuje ga. Hwečtin v SVdji jctnižkl celici v Kalemu, III. "Jas bi ne storil tegs, čs bi ne bil tako hotel bog," pravi dnho ven v svoji celici v nashvlllsk! je-čl, ki je štirideset milj od Halema. L "Jaz ga aovražlm," trdi Hwee-tinka, "za vse to, ksr ml Js naredil." "Jaz ljubim njo, in ona me še vedno Ima rada," pravi llight. ••In celo tedaj, ko sem poljubil hladne ustne svoje žene, ki je ležali na mrtvaškem odru, nisem mogel biti žalosten, zskaj, Klsie je čakala, da me razveseli," duhoven morilec Je govoril te besede državnemu pravdniku Franku O. Thompson«, ki ga js dal zločinski mszlljenes |Mikllea. ti k sebi. "Rad bi videl, da bi bila moja obravnava hitro končana, mudi as ml na delo življenjskega pokli es," js dejsl prsvdnlkn. "Hedsj uvldevsm, da me j*» bog odlsčll za to, da posvetim konee svojega življenja izvellčavanju In Upre-obračanju duš med grešnimi jel-aiki. Zato je prišlo do lega." llight je poleni predlagal, naj akltšs državni pravdnik izredno vele|»oroto, v da pride nemudoma do njrgove obravnave. Kakor ae zdi, se bo priznal za krivega ter prysil za usmiljenje v obliki dosmrtne Ječe, "Cisto dodobra s^m uverjm, da me je vodila pri zločinu božja previdnost." je nadalje govoril in filozoflral pred pravilnikom. "Najbrž js bilo tako usojeno, da aem storil kaj takega. Kajli tako norem poststi kaplan v jnniš nisi "Lfčll sem. da ima človek prosto voljo Ali zdaj ae ml rii^ da sem kil Igrača usoda, ki jo js vodils kožja roka." " Veliko dobrega lahko storim f jstnUntel," je dejal a tako pre-f>rW t alno.1 jn. da b» SS skoro Zmago Mandžuroev na klUjekl fronti. OangtsoUn ujs! 000 »o«; prva srataa Mika. OsnsraU IMsja rskruts po Jsiak. Mukdsn, 26. sapt. — General Csngtsolin naznanja, da Js fUnJ isvojavsl nova amago nad psking* skimi četami mfd Csojs^gom in riTengom. Mandfurei aa ujsll 900 mož in vplenili oaem topov It 1000 pulk. Bitka je trajala sodem ur. Psdes ("aojanga js pottjsa. Desno kHlo msndžurske srmsds prodira proti Jaholu, ki kmsln psde. lan gaj, 2«. sept. — Prva bitka v zraku na Kitajskem js edina aa« nimlvost, ki seja pripetila dsnas ns šsngajski fronti. Čekisngakl poveljnik Je poslsl štiri ruske Is* tslee ns frsneoskih letalih v lluangtu, kjer ao metali bombe na mesto In naredili doatl Škodo. Ali predno so mogli oditi, sta jih na« padla dva klangsuška eroplans. NeksJ časa ao se križali strsll v zraku, nsksr so se letstel rs sili bres kske škods. Drugs vest se glaai, ds sts vodi* teljs obeh strank — ftekiang In Kiaugsu — ¥ tako veltktk stiskah za rekrute, .U odpirate ječa In mobilizirata kriminalce. Cskia-gaakl poveljnik Lu Ja včeraj is* prasnil dve ječi v Asngaju in po-sla I na fronto 200 krimlnaleev, PRRSHINO BO DOBIVAL POLNO PLA0O DO SVOJ» Waahington, D. 0. ~ Osneral Pcrshing, ki je ta messe stopil v I »oko j, bo dobi vsi do svojs smrti plačo, kakršno ja prejemal pred vpokojitvijo, kakor je to rssvld> no ls odredbe generslnegs kos Irolorja. Ta vsota znaša 821,606 na lato. Daai dolie v pokoj en l armadsi oficirji in generali la polovtss mesečne sli letne plsše, M odred bs v sad«vi generala Pershlngs opira na kongresni akt, ki js hO npr'je t I. 1*62. in določsl, ds ata smela generala Hherman Is Hberi dan prejemali v pokoju tolikšno plačo, kakor sta Jo v aktivni službi. RAVAL VA AVTOMORL LISTR (IHsago, lil. ^ V čstrtek ja bih aretiranih 1227 avtomobili* stav. Med njimi ja bilo mnoga žensk, Nodlfs so okaodlla kršita-Ije večinoma aa globo, mnogo pa v sapo r. Ns Isti dan js bil edsa do smrti Atevilo PROSVETA SOBOTA, 27. 8EPTBMBRA, PROSVETA an LAiTXIWA «LOVEW3K* wamwwcjwrunwa. Cw«' aalaaev po doKHW. Eobopiol - — vralaja. iuij», ^ffU- aa- No4»v M fN, kor Im o* p UoM? «PROSVETA" 2ê»7-$» S*. Uwfcll A' «THE EN LICHTEN MENT" _Orgp» o* >ko SU«—io MoUo—I BammfH loolotf. O.MÍ W, Iko NoiIomI Boaoflt So*l*ty. Sobocrtptio«: t/ailodQ iio I6.B0, Mid íorotyn_c ■ f MEHBEKB ■e»'. i i ■ ■ i —aw———— Uud SUloa I3E: II Dolo, v oblopoi« o- pr. (Aaf. SO-S4) polo. «sUf i-m •• Mili do »•* )o • tota ¿m»HI Ptoldo ooroiaiM. Fo^vko jo IwNi do M fW M MU»I IM. ALI VERA ZNIŽUJE STEVlLD UMOROV? Državni pravdnik Crowe je dokazoval na sodifcču, ko sta sedela na zatožni klopi mlada morilca Nathan Leopold in Richard Loeb, sina miljonarjev, da sta umorila miljonarjevega sina Franksa, ker nista imela vere v Boga. Državni pravdnik je to trdil resno in njegova trditev je bila preračunjena, da podžge javnost in jo prepriča, da je verski poduk v šoli potreben v svrho znižanja števila umorov. Glasovi senzačne obravnave še nilb utihnili, tudi poročila o mladoletnih in nezrelih morilcih le niso popolnoma izginila iz velikih dnevnikov, ko je vest o dobro premišljenem in osnovanem dvojnem umoru presenetila javnost, ki ga je zasnoval metodistovski duhoven, torej človek, o katerem je bil svet prepričan, da veruje v Boga in v plačilo in kazen po smrti. Lawrence H. Hight se pile metodistovski duhoven, ki'Je zastrupil svojo ženo in pregovoril mlado in lepo ženo rudarja Wilford Sweetina in mater treh otrok, da je dala svojemu soprogu povžiti smrtno učinkujoč strup — arze-niko, da lahko njega poroči. Hight, duhoven, ki je znal sv. pismo skoraj na pamet in učil, da je božje razodetje, ni izvrlil samo umora, ampak je storil več zločinov,' ki so po naukih njegove vere vsi kaznjivl po smrti na onem svetu. 0* * ;„ Najprvo je zapeljal ženo svojega bližnjika k zakono-lomstvu. IzvrIH je kaznjivo dejanje po božjih zapovedih in posvetnih postavah. Nato je pregovoril ženo svo-jega bližnjika, da umori svojega soproga. Zopet je prelomil božje zapovedi in posvetne postave. Zatem je sam umoril svojo ženo in tako zopet greši! proti božjim zapovedim in posvetnim postavam. • -. «fT* , S tem pa le ni mera grehov duhovni Highta zvrhana. Očitno se je norčeval iz tistega Boga, o katerem je vernikom pripovedoval, da vse vidi in sliši in da njemu ne ostane ničesar prikritega. * Ko je rudar Wilford Sweetin tako obolel, da je smrt postala neizogibna, ker mu je njegova žena na prigova-njanje duhovna Highta dala strup, je Iel k Sweetinu in mu je prigovarjal, naj se spravi z Bogom, katerega je Hight oznanjeval kot vsevedno in neskončno modro bitje, ki v»e slabo kaznuje in dobro plačuje, da ne bo delal pokole na drugem svetu. , * Hudodelec — obenem duhoven je očital pravičnemu Človeku, delavcu, skrbnemu očetu, ki je trdo delal, da je preživel polteno svojo družino, da je grelnik. In ko so pokopavali umorjenega pravičnega Človeka, je zopfet duhoven in morilec opravil pogrebne obrede. ljudstvo v Ini, III., je bilo seveda razburjeno in bati se je bilo, da linča morilca, ki je že prekoračil starost? v kateri celo Tirolce sreča pamet. Hight ni edini duhoven, ki je izvršitfimor. Ako pogledamo v zgodovino, najdemo v nji, da je bil neki papež Aleksander VI. iz rodu Borgia krona vseh morilcev. Od papeža Aleksandra VI. pa do danes so duhovni raznih organiziranih ver Izvršili percentuelno toliko umorov ali pa le več kot lajiki. Ne samo to! Lajiki, ki so izvrlili umore in so bili obsojeni na smrt, so se v pretežni večini podali na mo-rilče v spremstvu duhovnov in javno kazali, da so dobri verniki. Prav redki so bili taki, ki so le na morilču trdili, da nimajo vere. To dokazuje, da se vsi tisti motijo, ki trdijo, da vera znižuje število umorov. Število umorov nima najmanjlega stika z vero. Od-vinno pa je od družabnih razmer in moralnih nazorov posameznika. Družabne razmere so odgovorne v pni vrati za narattanje ttevlla umorov, v drugi vrsti pa pridejo vpoštev Iele moralni nazori posameznika, ker so moralni nazori le odsev človeške družb«, in redki so tisti, ki se oproate konvencijonalne morale poetoječe človeške družbe in ee postavijo na moralno stališče bodoče človeške družbe, v kateri bodo meso in kri: bralilvo, ivobo^l in javna govornica. S. H P. X Glasovi šlanor In ¿iUteljev | Oreenaboro, Pa. — O delavakib razmerah m Ima veliko poročal, ampak lo pripomnim, de eo teke kot v drugih krajih te delele. Sedaj ee biilajo dolgi jeeeaski večeri ia nanje ee najbolje pripravimo, ako ee naročimo aa na-prvine časnike in dobre knjige. Ti nam bodo edina tolafba in za-bava v tek kritičnih in alabih čelih tMpflHiHM Četa imamo veliko na razpolago in kaže, ga bomo imeli le ve«, dokler ea razmere v Industri-ji ne izboljšajo. Ooepodjo kepi taliati čakajo jeeenakik volitev. V tem Čaau bodo dobro preučili, kako bodo V bodočnoati delavce bolj iskoriščgli. Ni govora, da naa izkoriščajo eedaj. V nekaterih jamah delajo aamo en dan ▼ tednik Zopet v dragih jamah delajo vea ki dan sa tako nizko mesdo, da ne zadoetuje zs najpotrebnejše živ-ljenake potrebščine. V nekem premogovniku ▼ bližini delajo približno vaaki dan. V omenjenem rovu je toliko kopačev kolikor gonjašev. Kdor hoče nakladati premog, mora hoče* iel najprvo t hlev po ponija, potem pa nazaj r jamo. '' Delavec atreljaj, kopaj, nakladaj, poganjaj in ne vem ie kaj vse. Ako pride elučajno dragi delavec proait aodelavca sa konja, da odpelje premog, tedaj dobi v odgovor t 4'Konj je moj. Ako ga hočeš imeti, pa pojdi v hlev in ga bo« imeL" To je prava euinoat in povzročil jo fr zadnji štrajk leta 19J2S. v katerem emo etali trdno deset asa aecev v upanju, da se rešimo te ko sužnostl Zevoaili ao jo gospo-dje, ki ao v sveži s kapitalom. Torej proš e takiutt voditelji. Save- presenetljiva, kajti med rudarji imamo tovariše, ki priporočajo K ulica in Janeza D., meato da a-giurajo za La Follette. J Z., modri glavi K. S. K? J., pa priporočam, da ie bolj pogosto bodi po Ameriki, zabavlja na našo jednoto, njen liet, njene glav. ne odbornike, udarja po vsem, kar diši po napredku in kar ae bojuje Uoti izkoriščanju delavatvg, ker bo alovenako delavatvo, ki še spi duševno »panje, toliko preje zpo-saelo to klerikalno podporno or genizacijo, njene voditelje in njih namen. J. Z in drugi voditelji te klerikalne organizacije naj ne pozabijo priti med nas — rdečkarje, kakor nas blagohotno nazivi je, a-ko jim je ree do tega, da spreo bračajo grešnike in jim keiejo pravo pot ▼ nebeee. Drugje je lah* ko klerikalni vodja blebetal, da je Kulič "fajn gospod", ker pohaja na klerikalne ahode, ne da bi mn bil kdo ugovarjal. Tukaj fbo lahko izvedel od zavednih slovenskih radarjev, kdo eta on, Ku-112 in enloh ljudje, ki pohajajo na klerikalna zborovanja, na katerih ae kujejo načrti, kako bi ustavili nfpredek v človeški družbi in bj is delavcev napravili ponižne robove. Delavci, ne pozabite na volilni dan voliti kom avojo pot in volijo ju naj ljudje, kakeršni nosijo prvi zvonee pri klerikalni jednoti. Pozdrav vsem čitateljem "Prosvete" od stav karja r Star Citjju. — a. D. da ne moremo veliko govoriti o tej zahtevi, ker emo bres vsake moči — unije. Tu ee je dogodila majhna nesreča. Župan tega mesta je bil vo-lik prijatelj igaae pijače —• mun lajna. Nekega večera se ga js nabral preveč. Zahajal je k nekemu čevljarju, kjer je imel pogosto ee-Stanke. Nekega večera je Župan zopet prišel in prosil čevljarja naj mu dovoli nekoliko zadremati; Bil je prepit. "Počutil so je slsbe ga. CoTljsr mu je dovolil, da se nekoliko odpočije, čevljsr je od Šel ná sprehod. Ko se je vrnil i ipreho4s, je stopil k Županu in ga vprašal, kako ae kaj-počuti. Župan mn tai odgovoril, kajti bil je mrtev; Po tej dogodbi so župana pokopali, čevljarja in nekege brivca, ki se je slučajno nahajal tam, so na odvedli v sapor. ^upan je po narodnoeti Američan, brivec in Čevljar pa Slovake. Ženitovgnja eo tukaj bolj redka. F-ntje rajše oetanejo samci, ker eo že vajeni samakega stanu. Tudi jaz aem bil več let eamee in aem se končno že počutil sa ne kakšnega puščavnika. Ampak končno mi je prišla ereča mila starega kraja. Odpeljal sem sa New York in jo odvedel e sabo na sodni jo in plačal aem tri dolarje sa civilno poroko. V enak stan je stopil tudi rojak Tony Stare gdčno. Pavlo Vidriehovo, ki je d odpela is etarega kraja Trnje pr ftent. Petru ne Notranjskem. On je pa doma iz žirij pri Sežani. Že-limo obema obilo eladklh in me denih tednov. —- a. k., poročeva lee. Draddock, Pa. — Naznanjam članom Hlovenakega izobia/. ^t» negs društva kekor tudi delničarjem našega doma, da sem bil na aeji tretjega avguata zopet na reestranaki pritiaek prisiljen sprejeti tajništvo pri društvu. Rezlg-ilrel sem v mesecu juniju t. I. Zakaj sem rezignfral, bom v krat-cem aporočil, ker še nekaj priča-cujem. " ' • \ Zde j je društveni predsednik Frank Arhar iz Braddoeka. Do leča julija je bil M. Hudale iz North Braddoeka. Blagajnik je zdaj Anton Kučič ir Church Hil-a. Do meseca julija je bil Frank Saje iz North Braddoeka. Pred-aednik nadzornega odbora je Anton Frenk iz Braddoeka, od me-aeca julija do meeece aeptembr» je bil John perm iz Braddoeka. Opozarjam delničarje Slov. izobraževalnega doma, ako je kateri opazil kakšno pomoto na obveznicah, da ae jiaj obrne nama za vse potrebne informacije. Najbolje ps jo, da pride vsak sam na sejo, ki se vrši vsako prvo nedeljo od dveh do treh popoldne na štev 121 — 2nd St. v Braddoeku. Moj voliti La Folletta predsedn|joM,ov i« 721 H«len* St- Brtd , Kulič in Daviš pa naj gresu Pt- — Tnak P«uUnrar, •Kdor trdi vpričo neovrgljivih dokaze v, ki a»-lahko dobe v sodnijskih aktih starega in novega sveta, da vera znižuje Mevilo umorov, je velik navodnež ali pa naviha-nec, ki alorablja vero v svojo osebno gmotno korist . Star Oitjr, w. Va. — Delavske razmere so seveda žalostne. Dela Li dohiti, ker ga ni, pa tudi atav-kokasl nam delajo zgago posebno pri Bred? in Waraer kompa-ni ji. Ta družba je namreč postavi-la rudarje, ki niao hoteli ponižno llratl palice, ki jih je tepla, is svo-jih hiš. Ako je keterl godrnjal proti takemu grdemu ravnanju, ao ta aaveda še zaprli. Nam aa adt, da mr. Knllč nima uir« in n« »«{, da eliši in vidi, kako ravnajo a radarji v Zapadni Virginiji, ki tvori seveda tudi dal Zdmienlk držav. So veda smo sami krivi, da je mr. Kulič gluh ia alep «a naše trpljenje, ker ee ne pftbrigaao doatl, de ee boljše or genUiramo politično ia izvolimo evoje kandidate sa peetavodajae »bore. Najdejo ae med nemi eele ljudje, ki previja "KuUi je eilrlgkl" So veda dokler bomo Imeli take voditelje, ki taka gevare, bomo kmal« delali sa en dolar pet in dvajeat eeatov daememead« Zdi ee, da ee takih voditeljev m kome tlepa «treelL Na koaveneijl U. M W m TI DELAVKE ZA LA FOLLETTA. Waahington, D. 0. - Amerii delavaka federacija ae je oc a pridobiti delavke ta La ette-Wbeelerjevo volilno li Uradniki ao razpoalali vsem jevnirn, državnim in okolij lampanjzkim odborom navoi naj nemudoma vzamejo še iei kot članice v svojo sredo. I poslanec hHA 0ET02 Baltimore. — Zvezna velepoj ta je obtožila poslanca Johna ■ lipa Hilla, ker ima na svojem mu vino in jabolčnik, kar javno nadlego. Ta obtožnica, ki ses^ji iz točk, je posledica njegovih letnih prizadevanj, da bi doj kaj pravzaprav pomeni "net janljiv jabplčnik in aadni sok 29. paragrafu Volsteadove eteve. Pred nekolikimi tedni j« naredil jabolčnik, ki vsebuj« odet. alkohola. To pijačo so pred enim tednom on in njege Cijatelji, ki jih je povabil na rjo. Kongreauik ni bil aretiran tudi ne bo do dne evoje obm ve, so objavila zvezne oblasti. Ko je HU1 izvedel za ukrep leporote, je rekel, da ga to ji veeeli. "Napoaled sem vendar poetopanje, ki naj dožene, pravzaprav pomeni 29. paraj Volsteadove poatave. To i prizadeval eeli zadnji dve leti je tekel poelanee Bili. Ameriški oepelin aa plovbi. Berlin, 26. eept. — Ame cepelin ZR-3, ki je bil zgr Nemčiji, je na poizkusni plovbi poeekal vae rekorde v koplovstvu, ko je v eni uri Marburga do Caaela preplul milj. Ko bo poizkuzna plovba čana, bo cepelin odplul v Zd ne države. Bhawova LianncA ukedniítva Huntington, Ark t'rednl št v o nima ničesar proti dopi Ampak zaradi prvega ia zadaje-ge dela bo treba podpisati pod njim Vaše imo. Naznanite nam. ako to telile, da dopia takoj pri- mo. — Poidra^ • drama oenzurirane z Berlinu. Berlin, 26. eept. — Protest garskege poslanika proti vj janju dramo-4'Orožje in čk katero je spisel elavni angl« dramatik Oeorge Bernard jo toliko doeegel, da je J gledališča, v katerem se vpr a omenjena drama, pod skom oblasti črtalo neki stavke iz drsme. Drama je I satira na balkanske diplomst« generele. 10 mirtvih v Leningradu. Leningrad, 26. eept. — oaeb je izgubilo življenje v povadnji, kakršne že ni bilo v mestu sto let. Poplavljeni mesto izgledajo danes, ko je I odtekla, kakor da je divjel ter do; mnoge hiše so se podrle trgih eo kupi neplavljenih r vin in blata. &koda znsia milij V meetu je razglašeno* obseHr stanje^ _____ Dtlmkt mvIm. (Federated Prem ) Konvencija strojnikov. Detroit. — Delegetje Mi rodne zveze strojnikov so i večino- indorsireli kendidaturo Folletta in Wheelerja na progre sivni li^i. * w Izvršene so mnoge izpreme«» v notranjem ustroju in «PJ«1 organizacije. OUvnl odboriuki bodo zanaprej volili vsake Ar leti j doalejeo imeli štiriletno aluš bo. Poeebni odbor, ki ni»a nob. nega atika z izvrševalnim «dbe rom, bo štel glaaove. ŠUtile p^ predsednikov je znižano od 10 7. Bodoči izvrševalni ^^ predaednikom in tajnik-blsfejJ kom vred bo štel davet ČU«^ Predlog sa obvezno Url*»*' » varovalnino je propedel Pritožbeni odoek ee beri z e» ro sedmih članov v Tokd«^ so biU izključeni Iz «mje radMe ga ker so člani komm-t»^ .Ir.rtr, k. i. m...*» -¡¡¿.^ - U Mi"'"' •ki 2f Ml,'"Z* Ne^tOe megaja»! ^ ^ ^ )TAf 27. SEPTEMBRA, 1924. S. od redna koivtncija s.s.p.z. [jevsnje ■ P™ Btr4aL) . naložen, keke obveznice organizacije. "j nadzornik lzjsvlje, —unčneje glede premoženje ¡ti itak gl. tajnik in predsed-lidzornege odbora; nadalje I«, da je bil vedno sa zdru-in da dokler bo «lan 8. k« vedno. nadzornik ae etrinja jjlon predsednika nadz. o ia izjavlja, kakor je drugi ^ izjavil, da je aa združi tako je on proti, «¿tednik porotnega odbora « v »vojem poročilu, da ijegovo poslovanje zelo otež-p, in to prvič raditega, ker irila teko slaba in nerazum-in drugič ker uredniitvo in jtvo Glas Svobode neka-ni hotelo objaviti njego-dopi»ov z izgovorom, da je io poslal in po{em je pa „palo. — Ostala dva porot-ie pridružujeta predfatniku (ga odbora in izjavljata, u združitev, tr vrhovnega zdravnika dr. ni navzočega, pozove kon-predsednik predsednika utvenega odbora Louis Bri-i poda svoje poročilo, irojrm poročilu navaja, da el zrlo otežkočeno delo pri irah za združen je Jn kakor «ni! gl. tajnik v svojem prida za prihodnjo dobo, da iteza odpravi združitveni od-ker je peto kolo in tako ho-tudi vso krivdo, da ae zdru-ai izvršila, zvrniti na to pe-elo. Nadalje poda precej jaa-[o o celotnem delu za zdru- IZ je končal s svojim poroči je |L tsjnik vstal in izjavil, gročilo predsednika združi-odbora "nesramno" in zapisnikov sej gl. odbo aledi poročilo ostalih'dveh n združitvenega odbora; de« » ni mogel udeležiti konven-*»led bolezni in drugih netim ao bila končana poročila •dboraikov in združitvenega ra. Nato sledi razprava, ka-tUurni naj m poveri tiek Sentiment je, d* naj to delo tiakarni Enako» ), ki je last delavce* in rotovo izvršila to delo za to ceno. William Rua orne* hi bilo priporočljivo, naj kinforrairsli za cene pri obeh iakih tiskarnih, da bi mogoče kdo ne kritiziral, da » poverili tiakarni, ne da bi ▼praiali za eene drngod, ker irče kaka druga tiskarna » «a par stotakov ceneje. tya ae poveri to konvenč-Ujniku in predsedniku nad-»» odbora, da se informira-P« "n in d^naj na popol-1 ""ji poroča™ o tem. Popoldanska seja. končanih formalnostih pri 1,1 "je poroča konvenčni M* j* odvetnik F. Lauache M jf izdelal dotično« po-dodatke k pravilom, kot l0» Poveril. V predlogu, ki rb",rn.«-a «prejela, je bilo E do, i,n on P®P«vu »•»Mri četrtine ali pa štiri • «ko je aoglaano, po-FH »»" »me biti nobenega ■ «t to omenja v spre-Zbornica osvoji h'ni 1 ejnik poroča, da je T ^'roma cene glede J'""*«. nakar zbornica M1;P po kratkem rezmo-'la m tuk zapisnika po-Enakopravnosti, ker J Ijnndh« eenejlt kot pa J*" imovine. I '' »prejetem poslovniku "14"jks točka "poro-rzbornice oavojl P * ta točka «vrati. 1 T : ; ne to točko, je ? p1" Kemika Frank "klep, da naj se ' ''jevi, dâ „ j# l ^"reg» on M-to. ^ Ko na tej kon- l^svljaio 0 zdrnlitvl, ^ + ua tej kon^nciji ^^ "IrulHven. pogodba L N /' «v priobči v ca. * J'jo poročile de i» PROSVETA li kadar pride na glaeovanje o združitveni pogodbi. I« navedenega je torej razvidno, da ao ta-k o rekoč vsa društva vedela, da se bo raapravljalo na tej konvenciji o združitvi. Dva ali trije delegati so izjavili, da društvo ni vedelo, da bo predložena na tej konven ciji združitvena pogodba. — Kak bo končni rezultat o tej zadevi, bo.pokazalo glaeovanje. S tem ao bila podana vaa poročila zborovalcev. — Ker je ua daljna točka poslovnika konvencije razprava o pravilih inT ker odsek za pravila ie ni pripravil Btijeaar, zbornica aprejme zaključik, da ee uvrsti v poslovnik nova t&ka in sicer, da ae saaliii gl. odbor o zadevi združitve, da aa na ta način dolene, ako le mogoče, kdo je pravi krivec, da ae je po-troiilo okroglo deaet tisoč dolarjev, da se je združitev prepreči la. Nadalje je eklenila, da je Ut debate neomejen, namreč, da vsak lahko vpraiuje, ae aagovarja in govori kolikor čaaa ae mu bo vi o potrebnim. Zborniča je na* olje osvojila sklep, da lahko vaak delegat iapraiuje, v prvi vrati pa oni, ki imajo direkten nalog od, druitva, da poizvedo, kdo j* glav» ni krivec in zakaj ae je toliko zve-zinega denarja potrošilo. — Ia tega je lahko sklepati, da bo konvencija trajala teden dni, ker zo-deva ne bo zaključena v enem dnevu. Olovelond, O., 24. sept. Po končanih informacijah je predložil konvenčni nadz. odaek poročilo, iz katerega je razvidno, da je Zveza od zadnje konvencije pa do sedaj napredovala v finančnem oziru za $102,336.73. Nato ae prične zasliševanje gl. odbora glede preprečenja združitve in kdo da je povzročil, da je Zveza veled tega potrošila okrog $10,000. Prvi je p^edeednlk Zvese Frank Somrak. Izjavlja, da je večino veegp, kar on ve o tej zadevi, že itak podal v avojem poročilu in da nima ničeaar novega. Povdarja, da je on kakor tudi večina gl. odbora vršil le aklepe konvencije, in ker je peta redna konvencija oklenila, da ae združitev izvrši, je on hotel to tudi izvršiti, ker ako bi tega ne etoril, bi ae ne pokoril konvenciji. Povdarja, da on o celi radevi, ki ae je že prej pletla, da \e prepreči zdruiitev, ni prej vedel, dokler ni prišel v Chieago v namenu, da se ukrene vaa potrebno za prenos premoženja in poslovnih knjig k S. N. P. J. In ko je zvedel in to na aeji meseca junija, namreč 23., je bil prisiljen poiekati tudi odvetnika, da pro-najde, kaj je gl. zapreka, čakaj so podvceti sodnijski koraki ca preprečitev združitve. Odvetniku je moral preekrbeti pravila, prevod konvenčnega zapisnika in dr. in ko je odvetnik preštudiral vse potrebno, mu jo aj^oročil, da ae združitev ne more izvršiti, ker pogodba ni bila po cakonu nikdar sprejeta valed tega in da veled tega ae mora ca aedaj vaaka združitev opustiti. — Ko je predsednik končal a svojim poročilom, ao atavili skoraj vsi navcoči vprašanja. Delegat John Pogačnik je vprašal, ali je predaednik kar na svojo roko poiskal odvetnika ali na aklep večine gl. odbora. Predaednik odgovori, da le na aklep vešine gl. odbora. Tekom caališa-nje je delegat Vietor Skubic stavil vprašanje, ali je predeednik dobil v roke protest od druitva št v. 1 in ali ga je ¿¡tal, nakar izjavi predaednik Zvese, da ao njemu kot predsednik« sklepi konvencije več kot pa proteeti poee-mecnih društev, ker ako bi hotel vpoštevati vse proteste, katere je dobil takoj prvo leto po konvenciji, da bi nikamor ne prišli, ker je bila večina teh proteetov le radi terfa, ker ae združitev ni izvršila, in menda le eden. in to od it v. 1, je bil proti izvajanju konvenčnega sklepa. Zaslišanje predsednika Frank Somraka je trajalo ekoraj eno uro in marsikatero vprašanje bilo stavljeno dvakrat, trikrat ali še večkrat. Po-aebne deleget št. 1 je ekoraj ved-no atavll enoiniato vprašanje, da je pričelo že zboraiei preaedati in ga je moral konvenčni predsednik opozoriti; predeednik Frank Somrak je izjavil, da mu sploh ne bo več odgovarjal, ker je neeml-eel eno in ieto9vedno ponavljati. Pod predaednik John Pokelšek pravi, da njem« nI doeti cnano e eeli cedevi. ve le tolike, da zdrn žit vroč pogodbe ai pravilna in da ni v M»glaa;u s zakoni države 11-Unoia Na vprašanje delegata An-drej Sokole, katere točka v po rod bi pa ne eoglaša s zakoni dr ževe Illinois, odgovori, da ne ve. Ka vprašanje predeedaike fiadz odbora. ked«| pa je prišlo obve I «4 državnega ds^rtaente, a izjavi, da je podpiaal "indžunkšen" nakar • mu član združitvenega odbora Peter Kočevar stavi vprašanje, ali je pri tem videl korieti organizacije ali oeebne koristi, ko je podpieal sod-nijsko prepoved. Na to odgovori, da je podpiaal raditega, ker je bil pravilno izvoljen na zadnji redni konvenciji in kot tak ae je smatral blagajnik Še vedno, akoravno je bil po večini gl. odbora odstavljen od svojega urada. Na akoro enako vprašanje Louis Brica odgovori, da je zaradi tega podpis«! da je še nadalje oetal gl. blatroj nik. Ker na dopoldanaki aeji ni bilo aeaUlanje gl. blagajnika John Kalana končano, se je lato še nadaljevalo. Na vptelanje delegata Andrej Rokola, kaki motivi so vendar bili verok, da je podpiaal aodnijeko prepoved, odgovori, da bi mogoče šel.v ječo, nko bi ae ne pokoril manjšini, odroma če bi ae izvršil prenos premoženje. Na co-petno vprašanje, kedaj je bila eodnijska prepoved izdana, po jas ni gl. blagajnik, da je dotična tistima za sodnijsko prepoved denarnih plačil datirana 24. junija 1921. 8 teaTJe bilo končaj za ališanje blagajnika Zvese. Predsednik nadzornega odbora Kari Kotnik čit* koreepondeneo, ki jo je imel a tajnikom Williem Rueom v zvezi z združitvijo. Ic-javlje, da ni ničeear vedel o kaki tošbt, dokler ni prišel na aejo gL odbere, ki ee je vršile 23. jeni ja, oziroma dokler ni prišle obveatilo od odvetnika. lete izjavlja prvi nadzornik Prenk Kova-čič. Drugi nadzornik t odi izje v-I je. de m ničeear vedel • kaki tož Vi, dokler ni prišel v Chleag«, to da pridružil se j* penjšinl, ker je vedel, da je zdr«žitev nepr* vihie. Predeednik porotnega odbora Zveze Josip Aai bel j izjavila, da je on delal vedno po sklepih and nje keeveneije in da je bU ^d no aa združitev in je še to dn «e je vali l tega tudi pridružil vfcčl ni g), odbora. Frank Bostič vpraša, aU ae je pa tu$ zavedal, da je delal po * zakonih drŠarvo Illinois, ker je povdarjal, da je delal ca dobrobit organizacije, nakar mu odgovori, da je, v kolikor je ibil obveščen, da je združitvena fk>-godba izdelana v smislu postav in da je vedno delala veČina gl. odbora javno in ne hinavako in aa-hrbtno kot je delala manjšina.— Drugi porotnik Zveae izjavlja, da ni ničeear vedel o kak! naperjeni tožbi, dokler nI priiel v Chieago ih da ni dobil nikakega obveztila od gl. tajnika, kar je pri avojem poročiln trdil, da je odpoelal vsem članom gl. odbora. lato je Ujavil Iretji gl. porotnik. Dr. F. J. Kern, Član gl. odbora, izjavlja, da ja bil o eeli aadevi popolnoma nepoučen in ae ni u-deležil dotičnih aej, kar mu je ••daj jako žal, in ako bi bil obve-ščen, da bo na dotičnih aejah ta-ko važna zadeva kot je bila, da bi •e gotovo udeležil. In ne ipomi-nje se tudi, ako je sploh dobil kako obveatilo od kake atrani, da »e bodo sploh seje vršile. , 8 tem je bilo caaliianje gl. od-bornikov končano, nakar ae vname debata, ali ae aaališi tudi de-l«g»ta društva Št. 1 Viktor 8ku-biea, ker je dotično društvo aploh pričelo c akcijo ca preprečitev Po kratki debati je aklenjeno, d* a« ga aaališi in tudi še ostale poeamecnike v boljšo po-jaanilo o celi cadevi. Viktor Skuble poda daljše poročilo, kako je društvo št. 1 pričelo > akcijo in kedaj je že šlo na delo. Da je poročilo bolj natančno, je imel « aeboj tudi zapisnik drn-št v enih aej, na katerih ae je o tej «•devi ukrepalo in kovalo načrte. Korake ja društvo podvcelo ie na aeji meseea decembra 1121. In ic-volilo potrebni odbor, d* vodi veo akeljo, da najame odve Odvetniku ao predlošlli potrebne liatine, kot konvi pisnik In cdrulevalno pogodbo. Meseca marca 1021. ao že dobili obvestilo, da ae Bdrušitev ne bo mogla icvršiti in da ja društvo it. 1 v pravem, kar je proti adru-žitvi. Nate je odvetnik igdelal aa društvo it. 1 nekako reaolueijo, v kateri ae glaai nekako tako, da je bilo vaa poetopanje v svrho združitve nepoetavno In ▼ neao- a voni veo »tqjfca itd. i tudi vsa ivknčni še- stič vpraša, koliko atroškov, ki té '1 v cveci à to afero, je pW*BT11I čaU 8. N. P. i, nakar dobi neveljavne, odroma akle- p y \ jOJmg^vk L,'-. ■ = SUfeBtkt Ntrtëu UaUMvtiMe S. sevtU IMA imkm*. ir. hwâja iser. w Gristi IIMMU. GLAVNI STAN. HIT » ta LAWNDALg AVI., CHICAGO, ILUMOUW Inrimlni odbor: UPRAVNI ODSEK. '___ lk Aaíwv Vidriak, R. F« BOLNIŠKI ODSEK t OtRRDNJR OKROftJK. Rte« Novak, pvtdaedaft, HIT4I Se. Uwadale Ao« rnji>J>lk V|M(|| Ctliksf. •M 10*. J^kuU»«, Pa., jt Uj.lk MâMlmffmak. lajslb POROTNI ODSEK i . Jaha UWwweed, Hedeeda». 4tf W. Ha, 9* IfrUafUM, IIL Mart* Ealaoftlh*». In ItrWlM, Oku, Frad A. Vldar, Z40* ft. Nami«« Ae^ W ^ÎT* Jok* T-rU,J' 1,1 Ha.d.raMvttl«, Ps, J«W OetUh. 414 VENOONO OKROEJEi Jaoek^Aiik* CAPAONO OKROEJE Rea» K flnikal O. i Jašek AmkrelM. Roa *•*, Mm, Ren, Jehe Oeefelj, 14*11 Po»« Av».. CUv i AaSan i«Ur, *•> 104» Gr««», Kimm ae "laa Mar«, Rea IM, R»kl. Mlm«^ wa m lika s»e«. «41* *. Wln«heater •«., Mvtvar. Nndsorni odbori frsak Zali a, prodaedallL MM W. Mik Si.. Ckieafe, III- frank rak. MIT Proaaer Ava„ 6.v.U.d. O, WlMam Slllar, S4M M. Ckk St., Clavetead, Oblo. Združitveni odbori i Praah Alel» SI M S«. Ceewlwd A v*. CkUage, Ul - - W. tatk Sl.. Ckiaae^ IIU J«Ahe Ovm, SMS W. Mik SU Cki«ars 111. ^fc^e® OWv^laa^i VRHOVNI ZORAVNIKi De, f. J. Kara, SSM Si. dale Ave, OeeeM «k POZQEJ^4(araaeaa4«aas e «L edbeenlkl« M delajo e glavnem neaéa» Pred^SnRH? S^k^.T,^ MsfiS Se! ulodüb ** ™ VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NAŠLO VE t RelaMbe la|. •Utve S. H. P. J, IMT-M Se. Uw^ale Ave^ Chlee—. III. DENARNE POSIUATVE IN STVARI. U se «Meje gl. lanleatea— »a In MmU veble se neslevei TejaHivo S. N. P. J* MST-M So. UW Av«h fS|fsgt. 11L E ZADEVE V ZVE I S RLAQAJNISRIMI POSU se MlEjale na Rtegejalltve S. N. P. J^ NIT49 So. Lawndale Ave« CWee«^ flL I VS preprečitev »drulltve, če bi dru-glasju * aakoni in raditeg* nave- fttvo it. X ne atorllo tog*, iij*vl, lj*vno. Navedene ao še tudi toč- pi, ki ao v pgotialovjn c cakoni. Na podlagi te recolucije se je vodilo vse nadaljno postopanje, kot eodntjeka prepoved. Ker se gl od bor ni hotel oslratl na proteal društva in je hotel icvršiti cadnje dejanje cdružitve, je odvetnik takoj pripravil vaa potrebno a* dobavo aodnijake prepovedi in jo tudi dobil tekoj naslednji dan po aeji gl. odbora. Tekom avojega poročila je Izjavil, da bo še še pokazal". Ko je končal a avojim poročilom, ao mu ekoraj val n*-vzoči stavili vprašanja, na kat*. r* p* večidel nI mogel datf jasnega odgovora, na nekater* pa sploh nobenega. Dr. Kern je vpra šal, zakaj da ee društvo nI poelu žilo po pravilih aajamčenih pra vie, ko je uvidelo, da ao ae c od-roma na cdružitev izvršile napa ke, aakaj da ni tega priobčilo i uradnem gladin, da bi Izdelalo inleljatlvo In tako dalje, In ali je Bkobie obvestil gl. odbor, da bo društvo pod vzelo tolbo ca prepTe čitev cdružitve. Hkubie ndgovar. ja, da društvo sploh ni mlalllo na kaj takega kot inieijatlva in referendum, da ni obveatil gl. odbora prav niš o nameravanih korakih društva št. ]. Nato je dr. Kern izjavil, da je bilo to aahrbtno delo. Ker je zapisnik aadnje konvencije Ukorekoč igral glavne o-logo v eeli aadevi, eo želeli cbo ro velel izvedeti, kje je originalni zapienik cadnje konvencije, in a* ko gn ni, kam je icgiail in kdo je imel pri tem prste vmea. V tem ozira eo atavili Rkubien razna vprašanja, na katera pa aieo dobili pravega odgovora; odgovoril je, da ga je videl v tiakarni, ko je bil še v posten v tlakami Glas »• obode, in ako ee prav apomiajo, da ga je tudi etavil, nakar je do-tičnl rokopis poeti! pri stroja In da ao ga potem najbele vrgli v koL Delegat draštva štev. 2« Jo> aeph Kmet ga je preeej peetil glede narevnoet ogromnega reč ona, katerega je predložil odvetnik, ki ge je najelo društvo št. 1. kako je to mogoče, de je predložil tek ročna, kje je epeeifinren tok «*• ftà In oko m eodaiji sploh n) imel kokege poeebnega opravka, ker ni bilo nobene ebrovoave, in še ao le hoteli imeti odvetnika, zokoj aieo najeli kakega bolj ee nego In ne najdražjega, ker je menda računal po tieoč dolarjev ae dan Olede zepienika je ketel tndi bolj natančne zvedel» gat Ignac Hmnk. koko jo lo W n-fr-n r r^. rir- |t VkjHaM aa gL peeetnl edeeh ee eaj peAUjaje na »Mi 499 W. Hay S»H SprlaoNdd, IE. Vel deplal lo dragi splal. Eosasallsi ogloal. navelalae ha apleh vse hoe |e r^aeeel^ejUaSemi^daeu, maj ee pelllja na aSjievi HPeas»elaH> SMf«M RADA BI UTIDBLA sa svojega bratrance Josipa Con* ¿ule, domo ic Oreheke pri Poetoj. nI. Pred več čiaom nocoj bivol jt v Olevelondu, O. Ako kdo ve ao njegov noalov, naj »i to nasnas^ ali aa noj sam oglad avojl ao* atrični no nodovi Morijo Heter» roj. Cončulo, Bos 171, Grob Tros» Penna. Nadalje kl rsds isvsdols, • kje ae nahaja mojo aeetriČno Frančiška Blošič, domo Is Oro» heko pri Postojni. Ono je stojo* Čoano bivalo r Rt. Poni«, Mlnn. če kdo ve za njen naslov, dg «1 ga naznani, oU noj so sama pri» glad no moj naalov i Marijo Hefer, roj. Cančula, Bos 171, C-rob Trse, Ps. (Adv.) gočs, do monjks v prlobčenem za pianikn ravno nsjbolj važno in koko jo moglo isginitl. Zoželjens pojasnila tudi on ni mogel dobiti od prisodstlh, ki so imeli s zspis-nikom po koačoni konvsnsijl o* praviti. — Med saališanjem leja-vi ddsgat it. 2« Frank Ilostič is Chieoga* da on dobro posno 8. N. P. J. in do Čikožoni, ki so čUni 8. 8. P. Z. so odločno nosprotnl združitvi ln ds ao vslsd tega pod-vzeli kereke, do se sdružltev prepreči. No vprašanje, oko bi kote« ro društvo pod vzelo korska M dabU 8 tam js bilo aosllšanjs končano, in ker je porekel tudi čas sbo. rovanja, ja konvenčni predaednik Mključil aejo. ▼oliki viharji m Pranooekem; IS mrtvih vivid. Psriz. 2fi. sept, — Vihsr ciklon _______ _ W fi9r*i ? U mi to noznonli Franciji. Starodavno mesto Oran gs js nsjbolj nrizsdeto. železniško proge ln moetovi co rssdejsnl ln nsksj ljudi je mrtvih. Bero, Avies, 2«. sept, — Vsč tisoč ton semlje in ksmenjs, ki ae je odtrgalo s gorakegs slemena, je sOsulo vss Someto v kantonu Tossln. Petnsjet prebivalcev je Izgubilo Življenje. MAIHAHILO XX ZAHVALA. Z žalostnim ereem naznanjam tnžno veet, da jo neemilo smrt pretrgda nit življenja našemu ljubljenemu alnu ROBERT PRAVK VOLKU. Izdihnil js svojo blago duše dne 27. avguste ob 1:45 zjutraj po dolgomučm srčni bolezni. Star je bil eedem in pol let. Pogreb ljubljenega ae je vršil 21. ovgu ato ob S. zjutraj po kstoliškem obredu ns pokopslišču "Kalva-rj". Tužni se iekreno uhvslju-mo vsem sorodnikom in znen-m, keteri so mu izkszoli ljube-sen, spremivši go na zodnjo pot. lakrena hvalo njegovi stari mate ri, stricu botru Krenk Volku, atrieem io UUm is Joliets ia Ckiesga, kateri eo hiteli s evet-Ueomi ra vend okrasiti pogreb. Nodoije hvala njegovi Botri Anni Ubircbevi in društvu H. N. P. J. štev. 47 (katerega je bil član) ia vsem prijateljem in aneem, ksterlk evet je k rad ajegov grob. Ti po ljubljeni Ro-beri Frank, ki v hlodni zemlji počival, d aas krute ranil sepu ativši nea. Izginil d ree! AM emia do tebe ne »zbriS* smrt. Bil al predober in blag. ds M te mogli pozabiti. Sladke epi do dneva, ko bodesso val združeni. — Žalujoči ostali i Oče, meti, eestra, bratje Jee, Keteri as, Alberte, Joe Jt . Albert. 1214 E. »tuert tit, Bprlngfleld. III # IŠČEM STOJO sestro Joaefo Oblak, rojeno Volk« « krftcro je pred leti blvsls v Pitts-burghu, Penne, Ako kdo is sm4 j rojskov ve an njen nodo v, prt* kor M mu Šs v n spre j sohvoljujos^ oko po sama čita ta oglM, naj as to* koj sglasi na moj nadevi Ml In Jos Volk, 1U4 8. SMart fi» ; ■pringfeild, Dl. (Adv.) DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PlSirONAlft PRODUKTE. Imamo v adegt la vae kuklaT Oraeerljem, sUdlllarfem lo v nsn-* dajalna taUii.ln« d.m« pvtmaveu f> |HMS pri več|fli aarečMo. PHMo go """SíÍJSÍ^iSu«. S 401 POZOR ROJAKI I Slovenci, ki imate odralČSM otroke, bodiee molki di ženske in želite, da bi ae naučili kako dobro obrt,, dsjts jih učiti sliksr* stva. Jas naučim otroka, da bo znal napraviti lepe oliko, ker imom skuinj« is vodim to obrt io 22 let tu v držo vi Peonsrlvsnljl. Rabim tndl pomagočo, ker Jos sem ie stsr ln poetajam elsb no očeh. Ako pa kdo leti kupiti moje poeeetvo, prodam vss skup, sido* no hiša. spodaj cementovono, ura» j«na so stonovanje In delovniM zo fotografllka dela, vsi potrebni stroji, ki epedejo k ti obrti. Loto in kila stoji v sredini meeta hi ravno no vogalu uliec. No loti je še dovolj prostora zo kakošnokolt trgovino, odroma je šele ug'd'n prostor, sa gledališče premikajo* čih olik. ker je ravno e eredlM meeta. Tn js veliko slovsnsko no* eelbina ln lepo neprednjočo mesto, tn jo 10 premogorovsv In ono tovorno. Redoj odpirajo nov IsA (premogorov j v bližini. Aka ksto* rege veedl in bi as canlaaal M M obrt, sli sa nakup tega in meje fotografske pride som eem pogiedotl. do M osebno prepri/a. To pooadho vn* I jo aomo se Nbiasjst dni. VoIor. lin Rkerbee, leetmk. P. O. Bon M. Vukoe, Ps (Wastsieeelon| Co.) (AJo.) «1 , ZADRUGA, Bpiul Josip »ur« (Dalje.) htm« j« Glavina gledal kriro mero, tod« vedel ni, kej bi. Ako utoži komieerj«, morel bod^ o vaditi tudi krčmarja, ki je Mm priznal, d« je točil po kriv» meri. Iz te Mdre«e ga je «pravil krč-mar, ki je govoril dalje: "Nič m ne bojim kazni, gospod »od ni k, zulužil «em jo, ali s menoj jo bodo trp«li tudi drugi krčmarji in Mm komiMr." 44 Dobro f m vrnil mu j« Olavl-na in proeil malo popirja, da je vanj m vil krivo mero ter jo kar takoj ne*el državnemu pravdni-ku. Glas o tej mali dogodbi m ja hitro ra&nesel po vsem Prnja-voru in oerčil ja marsikoga, da se je tudi pritožil zoper poverjenika. Zlasti vdove in airote ao bile zdajci jako zgovorne in toliko ao ai napripovedale, da je držkvni pravdnik moral razeojati, koliko je reeničnega, kaj ne. Poverjenik je dobro čutil krivico svojo, ali nadejal m je, da mu malo izpregledajo uradi drugih zMlug, ki ai jih j« baje pridobil v službi svoji. Bližale ao ae nove volitve v deželni zbor, a dokler a« ta niao izvrfile, moral jc državni pravdnik počakati a ava« jlmi Mtožbami. Poverjenik m je tedaj na vao moč trudil, da bi ai talu pridobil novih ZMlug. Pr-n javore! so bili mirni ljudje, ki niti vedeli niso, kaj je volilni boj: mj so vMkdar zložno in jed-nogUano izvolili župana svojega za poalanca, kakor je želel glavar. Zdaj m je to izpremenilo. Tožbe zoper poverjenika ao Prnjavoree «leto zbegale, in bilo jih je, ki ni-ti županu niao več zaupali. Stri-na jih je ža bolj naščuvala zoper njega ter jim Milivoja Zagorske-ga nMvetovala za poslanca. Poverjenik ja tedaj tekal od župa-n do glavarja in od glavarja do župana In jima blodil o veliki m-roti, ki jo "Zadruga" annje za šaa volitve. Glavar ni imel ni miru in počitka in ni pomnil, da bi kdaj jmai toliko del«. VMk dan m m ehajali pri njem župan in drugi veljavni možje na posvetovanje uradi volitev, Slulali so poročila poverjenikov« in njegovih ljudij Ur ukrepali, kako bi odvrnili nevarooet, ki je pretila staremu redu ia adru v Prnjavo-ru. NajnevsriKjši m jim je «dal Zagorski ute, ker ga ja podpirala strina. Da ne bi mogel biti voljen, preobračali m ukon in ga naposled zasukali tako, da ata Zagorski in Radinil izgubila volilno pravico, Proeili m vlado, da bi za volitev aa nekoliko, tednov poslala v Prnjavor pol «totnije vojakov. Sklicevali ao volilne ehode, pri katerih m obilo gutili zveate županove privržence in jih, obdelovali, da ne bi potegnili s nasprotniki. Tudi ti niso rok krifom držali; najbolj je delala atrina, ki ae jc bila nekaj aprla s županom, Ko Zagorski ni hotel vzprejeti poslanstva, ponudila ja atrinina stranka iato preprostemu in poštenemu malinarju. Ta je neke omahljive Prnjavoree hudo žalilo; videli ao v tem neko zlobno uničevanje avojega meščanstvo in odločno so stopili na županovo stran. , "Zadrugi* ja volilno gibanje dajalo novega Življenja; vaak večer m ja «bralo "Pri parobro-du" večja društvo, v katero aa ja akoraj vselej vsilil kakšen komisarjev vohun. Naviti udrugarji ao bili na videz prav prijazni ž njim in m šalili, a kar aa vedeli, da pobira novic, iamialil si je je-den njih debelo laž in jo uupno razodel družbi. Navzočni vohun je vMko besedo pazno lovil na u-ho, -potem ps' hitra plačal svoja merieo vina in tekel h glavarju, da bi ondi zbrani gospodi poročil, kar ja ravno čnl. * "Kam m vam tako mudit Ali grMte že spatt" dražili ao odhajajočega goata, ali ko je .uprl vrata m sabo, bMo nI konca ni kraja zlobnemu smehu. Drugi dan pride Zagorski prvi k obedu in vidi, da ja pogrnjeno le m štiri ljudi. SOBOTA. 27. SEPTEMBRA SB======H=35^==- "Gospod FilipoviČ je poročil, da ai bodo odslej dal nositi «lomov," odgovori mu strežaj malo poklapljen, kakor bi čutil kanec lepih daij. Zadrugarji osupnejo in takoj po obedu je Radinič šel k nevernemu tovarišu, da bi kaj več poavedel. OrožniŠki poročnik prijatelja pi bil preveMl, boje se, da ga na bi zopet kdo ovadil; toda ko m ja prepričal, da ju nihče ne vidi in ne čuje, priznal je, da na višji migljaj ne bode več u- hajal v "Zadrugo". _____ » « XIV. Nekega dne okolo devet« ure zjutraj ae je polieijaki koroiMr v črno oblekel, nataknil bele roka-viM in z debelo palico v roki jc prav hitro mahal po veliki cMti iz mesta. Grdo ja nagrbančil čelo, Če je medpotoma zapazil, da m kakšen nasprotnik ozira m njim, in še bolj je poepešil korake, kakor kdo, ai nima dobra ve-ati. Pri zadnji hiši mu ja nekoliko odleglo; sdaj m ni več bal, da bi še koga arečal; ali radovedni otroci, ki ao ga plašno alcdlli, upali m itak niao priti mu preblizu ter «o oatajali daleč zadaj. Pri znamenji Matere božje, odkoder m opušča ceata zopet nisdo-lu, obstal ja komiMr in s uprtimi očmi gledal v daljo. "NI jih Š?," rekel je Mm v sebi, potegnil ro bec iz žepa in al obrisal potno Mer. Ko m je nekoliko o ' aadel ja na klopieo pod lip toill obe roki na butico avoje, nagnil glavo in ne globoko zamislil. Bilo mu je kako leto Čez petdeeet, ali po Čisto živih la Mh in veliki pleši ter po velem rmenkastem lici sodil bi človek, da jih je le davno izpolnil ŠMt deset. Nič ni slišal ali ni hotel slišati, ko ga je kmet posdravil in mirita njega zavil na polj«. Nemo je srl pred m v zemljo in le «Mih ai je m vihal dolge brke ali pa je malodušno zmajal v glavo. V tem m zopet iztegne kvišku in kakor bi kotel prepoditi črna mi ali, jel ja ogledovati kamenitno znamenje, ki je atalo ob cesti. Ni ae čutil okorno izkleaanl podobi Bogorodiee, ampak čutil se je iskreni pobožnoe|i preprostega ljudstva, ki je po vsem znamenji razobesilo raznotere darove avoje. Polsg molkov so bile name-ftčene podobice slovečih božjih potov, in z ročka vedno gorele svetilke so viaele bujne kite Ženskih las. "Bog vc, kaj je težilo deklico ali ženo, da ai je odrezala lišp glave avoje in ga priuula v dar Materi božji! Ali ji je pač po-moglof" Tako je ugibal potrti komiMr in mialil, kaj bi on moral darovati» m velike težave svo-I saj bi dal, toda — vere nima! M (Dalje prihodnjič.) Vesti iz Jugoslavije. Ivo ftorli: XI. ZADNJI VAL. (Dalje.) tyiscm je ustavil, nisem ji govoril teh bcud. Ko je prišla mimo in uprla m hip vame «voje oči, tako polne Muploeti, da. groze, kakor bi jo bil «Mnubil ša tisti dan, ko m je vračala od materi-nega pogreba, sem sklenil glavo in molče odšel aa drugo at ran. Sicer pa m ji bilo kmalu nato zvedrilo nebo in Je Mvladalo za dlje čaM spet božje solnee. In ««m tudi jas Mčutil, da sem od vekomaj njegov, tega božjega eolnea otrok. In to, da me je aamo mimogrede In YPfSV, ker gre solnee vsak večer senco In «moč iskat, poklicalo v mrakove — da me je vprav nasprotje med mojim še vedno svetlim in njenim temnim bistvom zsvedlo v hrepenenje po te ženske mračnih poteh. Te Mblodc torej praznujem sedaj obletnico in sem navzlic vsemu vcasl, da se ni msščevala nad menoj. Poleg tega — čakam gospodično Stano . Ni je namreč še doelej; in ker je do te kasne popoldsnske ure ni, je danes pač ne bo. A sem jo torej le težko pričakovsl in jo po grešsm, pa mi je zato tako žsloatno pri areut Je torej pogrešam navallc temu, da so je včeraj tako enoatavno, tako gladko razmerje — razmerje atarega prijatelja do mlade prijateljice? (Zakaj, njenega očeta rajši puatlmo pri miru, da ne bo hinavščlne! Otroka bivšega prijatelja prijazno sprejmeš in pogostiš, s s tem je obred ns splošno končsn!) Ds. ksr odkritosrčno si bom povedal: obia^ lov si »cm včeraj, da je dekle to "idilo" nekako in celo precej (»okvarilo — da je dsne» ni, jni js še trikrst bolj telko . . . Hevcds Se p« ne vdajam skrhem, tla je morda več ne bo. Pride jutri, pojutrišnjem t ako ne, čes tri. štiri dni. Mora priti iz enoatsvnegs vrroka, ker »e vendar ni — "nič zgodilo"! Naj m je namreč iavršiln med dvema člove koma, ki »ta »i blizu kakorkoli, »r tako kaj veli kega. tragičnega celo -- izgovor v areu m iepre menltev dotedanjih odnošajev da vedno šele au nanji dogodek t dejanj« ali vsaj beseda Drugače, pravim, moraš nauj, pa da odtlej več ali manj m mo U glumiš . . . Tako bo prišla tudi Ktana In čim bolj pre> miši ju jem in tehtam, tem bolj »e mi sdi verjetno, d« bo na vrhu ostalo me»I nama t se tako, kakor je bilo do»lrj. Kaj bo is onega, ksr je naatalo, ostalo ne dnu: sli bo raajcdalo še globlje, ali m raaredči. morda celo poraigubi, o tem ai ne upam prerokovati. Premalo poenam to dekle. In tudi. Ša bi g« bolj kdo more prerokovati pri ženski kdaj t NI rea, da je žeaeka vedno »s gone tka Kdor jih pozna, bo njih igro preeej lahko aproti rea-krajal Toda skoraj aemogooe j« povedati, kaj t« laka jatri, pojutrišnjem. Potem namreč, ka m m bile med vama dogodil« nenav«dn« at vari. la toga vm t« presenečenja, ki tvorijo v našem raa-m«rjn do "intersMatne šeneke" teg« rsamerja poseben čar. lntereMutn« ien»ka pa je na splot na prav lUta. pri kateri je tskša« prerokovanja la aasaaa ,., Torej včeraj ja ai bilo in je tudi danu ai. Če je to "taktika", ni alaba. V resnici je pogre* šam čedalje bolj ,.. <,. | toda sopet n«, da bt bil abag njen« odsotnosti noMbno vznemirjen. In prav ta Mveat, da naposled le nikogar i» ničesar ne potrebujem, mi nudi vsaj bogato odkupnino sa prijetnosti njenega peMta in razgovora i njo. Ca bi «i bil rekel kdo resnico pred desetimi leti, ko m* naravnost skoparil i časom ter porabil mk trenutek z* to sli ta — 8« bi mi bil takrat kdo dejal, ds bom le «vel, kakor sdsj živim, pa da bom mogel vsklikniti po celem dnevu, v katerem nUem napravil prav m prav ničeMn niti m hip ae nisem dolgočaafl, nasprotno le prekratek je bil apet ta dan — da bo to mogoče, tega nikomur na bi bil verjeli A sdaj ga rsznmem južnjaka s njegovim 'dolee fsr niente"! Razumem vao to blaženost popolnega brezdelja, kjer tudi slučajna iavrši-tev kakega opravka nima večjega pomena, nego če aa hip vetane! ali m aamo premakne! a telesom, ker te od Mdenja le boli. Tudi to moje pisanje namreč ni delo. že m-mo, kako pišem: držim po pol ure pero v roki in gledam tja po dolini, dokler m ne zaMnjam v skupino dreves in pomislim, da bi tudi piMtelj ne smel narave opiMvati le iz spomina, Če hoče, da bo elika rea živa in resnična; potem aačnem obračati avoj prstan na roki In m igrati s blee-kom brlljanta v njem; nato otrmim m jato vran,s ki krožijo nad holmoi. Zdaj šele m zavem, zakaj prav m prav držim pero v rokah, pa m akoraj poeilim in napišem eno, dve, tri nove vrete. A se Že spet Mgledsm, pet, deMt minut, preden m mi um in rekel bi brez mojega sodelovanja izobliči v glavi nov »tavek. Zraven tega to piMnje pa tudi Mto ni delo, ker le vedno ree ničesar ne nameravam ž njim; niti tolika ne. da ga bom le kdaj v življenju bral. Tudi vidim čedalje bolj, kako mi ni prav nič potreba. da pilernt čas bi mi tekel ravno tako in če bi pogledal na steneko uro, ki m vnovič mču-dil, da j« kaMlee Ž« spet m pol ure dalje. Edino, da ml nudi neko ugodja, ča m naposled le odločim. da aopet Izpolnim tolika praznega proetora z nekoliko besedami. In da me ni taka neumno vi-deti, ako etopi moja neumorno delavna Katra v sobo ali pride Jakob mimo okna in pogleda noter. ■ Mogoče tudi, da m le nekoliko bolj utrudim taka, ker m morem ml čaM do čaea akIoni ti les miso, in ds potem le bolj uživam tiati stalni dve urici aprahada dopoldne in popoldne, ki jn v »ls l»em vremenu opravim pod kolonami avoj« Up«, dolg« zidani««. Kajti dal v zdravilišč« samo grem brez poMbneg« vzroka le redko, v kavarno le redkeje, v goetilno akoraj nikdar. Navadno pre-bijem v postelji vaaj po deaet ar na dan, ker mi ja čltanja tam pooebea užitek ter mi epaaja pa oeem ur tudi ni prevel. In vendar rnialim, da ta al "oblomovatvo' . oblosmv ja ležal »karaj vm dan in k med Um edino prebavlj«! Ju pa llvlas, živim neprestano od jutra do večera in pd telesu m asi pretaka samo umirjena, a a« mrtva kri. Vem. ssagel bi kdo stopiti s povzdignjenim k a talcem pred «m hi ml ra« t "Človek, ali al pa re« V življeaju I» vm izvrlil In ti ai traka aičeur val. Domač prepir in njegove posledice. Stari Janez Uren, po domače Pograjc, užitkar v Zagriču, je precej nagle jeze. Že s svojo ženo m ni nič kaj dobro razumel; ko pa je bila šla od hiše, zo m dnevni prepiri nadaljevali z očetom in sinom Antonom^ Sovraštva je raatlo od dne do dne in ae je javljalo pri vMki najmanjši priliki. Dne 2. februarja aU oče in ain skupaj nalagala v kleti krompir in pri tem jc prišlo spet do običajnega prerekanja. Naenkrat je stari Uren vrgel svojemu sinu nekaj krompirjev v glavo in ga zaklenil v klet, Mm pa je odšel v hišo. Iz te ječe je oavo-bodila Antona njegova aestra, ki jslišala prepir. Vzlie njenim pomirjevalnim beeedam je Anton Ukel v hišo u očetom in skušal vdreti v njegov* aobo. Koma,} pa jo vUknil glavo skozi vraU, jc U čutil jrilen udarec: očo ga je a palico zadel po glavi. Valed te poškodbe je moral ranjenec več dni oatati v postelji in je bil delj čau u delo nesposoben. Hudi oče m je imel zagovarjati pred ljubljanskim deželnim sodiščem, ki ga je obsodilo na 14 dni upora in 643 Din odškodnine. Kje je radarska oblast? — Ves slovenski proletariat, posebno pa rudaraki, živi ie vedno pod vti som grozne in strašne nMreče, ki ee je pripetila v Jakilovem rudni ku v.St. Janžu. Pa» ustonj je proletariat pričakoval, da bo rudar ska nadzorstvena oblut s energično roko posegla vmes in odredila vm mere, ki so potrebne, da M ,zavaruje rudarjevo Življenje. Zfftonj je tudi proletariat pričakoval, da bo rudgraka oblut po-zv^la na odgovornoat krivce, & denarjem in špekulacijami dosežene socialne položaje, vtaknila v zapor. Zastonj je pričakoval prole tariat, da bo vršiU rudarska ob Ust avojo dolžnost. Niao m še posušile solze po 6t Janški kataatrofi, že .je neareča v rudniku pri Rogatcu uhtevala pet človeških žrtev. Pa, ker je proletariat brez odpora preneul Št. JanŠko kaUstrofo, uto so me šČanaki čuopiai sicer priobčili to vast, kakor priobčijo vut, da je poginil bogatašev konj na eeat Pa ostalo je vm pri eUrem in kljub ponovni nrareči nismo si šali še do danes o nobenih ukre pih a strani rudarskih obUstev Rudniški katutrofi v St. Jan Itt in Rogatcu sU pokazali, da je nujno potrebno, da m val rudniki v katerih obetoja nevarnost og nja ali pa nevarnost ekaplozi, najstrožje in najvestnejše nadzorujejo. Oeljc. Dne 2. t. m. je bil pred poroto Jožef Seničar, obtožen u boja. 16. maja ao v Orehovem pi 11 sidarji pri poaestniku Kole! i ju. V družbi sta bila tudi oče Jožef in ain Ivan Seničar. Zvečer gredo domov Čes sosedno dvoriiče Iva- na Perca. Tu pride do preUpa, tekom kaUrega je nekdo Ivana Perca tako udsril, da je kmalu nato nutopiU smrt. Obtožen je oče Jožef Seničar, toda sin Ivan je vul krivdo na Mbe. Obtožnica sinovo krivdo izključuje. Oče dejanje odločno taji. Priče so do-kaule, da jc ainova krivda popolnoma izključena, a očeta ao obremenjevali. Oče Jožef je dobil 5 let težke ječe. Movo mesto. Dne 17. junija je bil v Rajhenburgu na Savi na kranjski atrani ustreljen brodnik Anton Plis. Sum je padel na br/ ta Jožefa, ki je večkrat grozil, da bo Antona ubil in ga je enkrat tudi že napadel a ackiro. Jože Plis je spočetkoma tajil, končno pa dejanje priznal. Izjavil jc, da ga je brat aovražil in vedno tožil oblastem. Ravno na dan umora so zopet bili orožniki pri Jožetu in iskali neke železnine, ki so izginile na železnici. Obtoženec je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora in mora ženi umorjenega brata plačati odškodnino. ikrlatica v Dalmaciji. Skoraj v vseh občinah apliUkcga okraja razujala škrUtica, ki je uhte-vala že precojšnje število žrtev. Zdravatvene obluti beležijo dnevno nove alučaje obolelosti. naučite se ANGLESKol JSmTJSTT**??*' i» i «ir j^a^y^y^^^^ i n. ^JSÄmSiSä SEeTm.^ Sat.,*1* - "" Izlet v domovino. Francoska črta je ustregla želji naših rojakov, ki ne morejo pre-ivaliti potovanja na francoakih parnikih ter bo prirediU dne 1. oktobra a parni kom 'Paria* izlet v Jugoslavijo, Že dosti rojakov se je odločilo za to potovanje in njihovo število bo do dne odhoda znatno naraelo. Izlet se bo vršil pod osebnim vodstvom rojaka Nikole Todoro-viča, ki je ravnatelj jugoslovan akega oddelka francoake črte v New Yorku. V njegovem eprem-atAi bo lahko vuk brez vuke najmanje skrbi potoval. KROJAČ. Priporočam sc rojskom Sle com in Hrvatom za vsa krojJ deU. Nova naročila izvršuj« najnovejši modi in najfi delo. Za vm dela meni jamčim. Popravljam, lil etim in vredim vae potrebno] okolici Detroita pridem na | vo na dom po vuko delo in aem vzorce aeboj. Pokličite m] telefon-. West 2367. JOSIP OBRANOVIG, kroji 9060 Dix Avenue W. Dotroit, Mich. \ LOTE FARME H Ako Imate loto v dri Ohio vam mi sezidamo! na njo na Uhke odpisi Obroka. e , prazna lota na prinašajo Ako imate lote in jih ii prodat, PIŠITE NAM Ml imamo nekaj lepih In nekaj farm za prodat Za nadnljna pojaanila te nn: UNION LAND * d STRUCTION CO., aiO Union Building,] Youngatown, O. Nikola Todorovič Parniki francoake črte m. po-sebno znani po avojih proatorih tretjega razreda. To ni ztaromedni medkrov, pač pa udobne kabine, v kaUrih ao vm ugodnoeti. V vulci kabini jc tekoča voda, obede atrežejo na pogrnjenih miuh in na krovu je doeti prostora za vukovratne igre in Mbave. Vožnja iz New Torka do Ha-vra atane $100.00 (in pet doUr je v vojnega davka). Od Havra do Ljubljane je treba pUčati u železnico $11».., af ^J Rojakom, ki «o u odločili v do-glednem času obiskati avoje« v domovini, toplo priporočamo, naj potujejo s parnikom "Paris", ki odpluje 1. oktobra iz New Yor-ka Nikomur na bo šal. (Adv.) New-yoriki GROZDJ Starim odjemalcem, kakor dragim rojakom naznanjal bon tudi Utoa razpošiljali jroriko grozdje. Ako sU tors] manj eni napraviti si kaj nqp soka in ako hočeU dobro pijačo, tedaj je v rist, d* misliU na new. kar In najbolje odgovarja ara okusu te m is njega tudi vel dobi. Med našimi rojaki r sahteva po tam grozdju od do lata. Sato je potrebno, •voje zahteve sporočite še trgatvijo, da n bom vedel natl. Sa letos ae obeta prsv d kapljica. Prijavita m čim prej JOSEPH VOORIČ, Bos i, Sta. D. Hew York, CUNAR JnvM|»vm»i. sMMf JI«« M M «Msk " •• S« d.i. •• jrcïir * Irlto s« »M« # keeie. V JUGOSLAVIJO U AQUITi MAURITANIA Oksrkwirf») aso s«« m »sss**!" a*»hi $m AmnMI* IS i«e«sto'Ue. •• SiT^ïïrt ilTprt aafsr " NsSMki sn- «Mt v heaal. Sa 9+ mr«a — ** cum ann link Tekom vašega življenj ¡a cenili ugodal Pastami nnmaaljivi im poata^ftljèvi uradniki vam We poatregii 9 Vlaganj« Jesarja, Kupovanj« prvih hipotak (roorgidi), Pot orna ju 9 otara dsmsilne, Pošiljanj« d—«rja « Jsfsekvijs In Kupovsusju državnik, Dviganj« posojil nn «ak«« d ansa v ka kraja, i Ji ____ litih, it^ I tudi pri vaak ^ (Dalja KASPAR AMERICAN STATE BANI CHICAGO, H- lSOO BLUE ISLAND AVE. VARNA SANKA J S VtOÎITl VA! Ol***