PRIMOkSKI DNEVNIK Poštnina plača «a » gotovini Abb. □ ostale i gruppo Cena 150 lir Leto XXXH. Št. 26 (9331) TRST, sobota, 31. januarja 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evro? NUjm UKREP MINISTRSKEGA SVETA ZA OMIUENJE GOSPODARSKE KRIZE Vlada namenila 10 milijard lir za finansiranje podjetij v težavah in za zagotovitev zaposlitve Sindikati menijo, da ho preteklo več tednov ali celo mesecev preden ho poseg začel veljati in zahtevajo, da se spoštuje rok ponovne zaposlitve delavcev v 10 dneh - Sestanek Mora z De Martinom RIM, 30. — Ministrski svet je danes sprejel med drugimi tudi zakonski odlok, ki zadeva najnujnejše posege v korist delavcev in podjetij, ki so v izrednem položaju. Že jutri bo ministrski odlok začel veljati z objavo v Uradnem listu. To je poudaril minister za industrijo Donat Cattin, ki je na kratko pojasnil najbolj pomembne točke odloka, ki zadevajo predvsem izredne položaje, ki so nastali zaradi zavlačevanja pri dogovarjanju za reševanje kritičnega položaja raznih podjetij ter nadaljnjih ukrepov o odpustitvah. Vladni dekret predvideva ustanovitev začasnih družb, katerim bi bila poverjena naloga spodbujati dejavnost podjetij, ki so bila že likvidirana, ali pa sprejeti v službo za največ šest mesecev osebje, ki je bilo že odpuščeno z dela in ki bi bilo v tem primeru deležno ugodnosti dopolnilne blagajne. Minister Donat Cattin je izjavil, da se sindikati strinjajo s tem stališčem. Minister za industrijo je nadalje poudaril, da vladni ukrepi zadevajo predvsem podjetja s tujim kapitalom, kjer so možnosti intervencije v primeru težav večje. Pristavil je še, da bodo odločali o posegih v vsakem posameznem primeru sicer na podlagi sklepov CIPE (medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje). Tu pa je minister za industrijo polemiziral s komunističnim | senatorjem Pecchiolijem v zvezi z I vprašanjem, ki ga je ta zastavil v | senatu. Po mnenju ministra Donat j Gàttinà je Pecchioli postavil na già-1 vo bistvene točke vprašanja. Mini-1 ster meni, da so bili že znani roki j za odpustitev delavcev in da se ni j postavljalo vprašanje prehoda uprave podjetij v. okvir GEPI (z nekakšno razlastitvijo, kar bi bilo protiustavno), tnedtem ko je šlo zato, di se zagotovijo življenjske razmere delavcev, kar je bilo storjeno z nji- j hovim ponovnim sprejemom na delo. j Donat Cattin je še poudaril, da je Preteklo samo deset dni od trenutka, ko je bila predložena ta rešitev, do njenega sprejetja na seji ministrskega sveta. Gre na vsak način za izreden poseg, kar je poudaril tudi minister za delo Toros, ki je zahteval naj sindikati in vse politične skupine Pomagajo v največji meri k čimprejšnji odobritvi tega zakonskega odloka v parlamentu. Odlok o izrednem posegu je bil sprejet na predlog ministra za industrijo, trgovino in obrt ob soglasju z ministri za zaklad, proračun, delo in socialno skrbstvo. Na podlagi tega predloga je ministrski svet odobril zakonski odlok, ki predvideva 10 milijard v korist ustanove GEPI, ki naj bi poskrbela za 'ustanovitev družb ali pa za izkoriščanje že obstoječih družb, katerim naj bi bila poverjena naloga, da ponovno zaposlijo delavce nekaterih podjetij, ki so bila zaprta, oziroma so prenehala s proizvodno dejavnostjo. O vsem tem pa bi moral sklepati CIPE. Odlok predvideva začasno zaposlitev delavcev od dneva odpustitve pri že omenjenih podjetjih. V zakonskem odloku je predvideno, da lahko GEPI ustanovi v okv-ru predvidenih finančnih zmogljivosti delniške družbe, ki naj spodbudijo razne dejavnosti z namenom, da se ponovno zaposlijo delavci, ki so zaradi zaprtja prizadetih družb o-stali brez dela. O vseh teh vprašanjih bo moral CIPE sklepati v ro- Miništer Donat Cattin ku 120 dni po veljavnosti zakonskega odloka. Tajnik konferencije CGIL Sergio Garavini je po objavi ministrskega odloka izjavil, da vladni sklep, postavlja že mesec dni potem, ko so sindikati že postavili svoje zahteve, le pogoje, ki naj bi omogočili ustanovi GEPI poseg za ponoven sprejem na delo delavcev, ki so bili odpuščeni, oziroma so delali v podjetjih, ki so jih lastniki zaprli.. To pa še ne pomeni, da bodo ti delavci dkončno sprejeti na delo. Šele CI PE — je dodal Garvini, bo sklepal lavcev in šele potem bo GEPI sprejel ustrezne ukrepe. Zato se je bati. da bo preteklo več tednov, če ne celo mesecev, preden bo ta poseg začel v resnici veljati. To pa je nesprejemljivo: mi zahtevamo, naj se spoštuje rok ponovne zaposlitve v desetih dneh. Zato sindikati zahtevajo naj vlada sprejme že prihodnji teden ustrezne ukrepe za ponovno zaposlitev delavcev, ki so bili odpuščeni, oziroma, ki so delali v sedaj zaprtih tovarnah, Garvini je še dodal, da je treba pri vsem tem spoštovati načelo kontinuitete pri delovnem odnosu. Medtem se sindikalne organizacije pripravljajo na bližnjo splošno štiriurno stavko na industrijskem področju, do katere naj bi prišlo 6. februarja. O stavki bo dokončno razpravljalo tajništvo federacije CGIL - CISL - UIL na svoji seji v ponedeljek 2. februarja. Stavka je napovedana zaradi nepopustljivosti Confindustrie glede vladne pobude, da bi prišlo do zapore odpuščanja delavcev. Stavke se bodo udeležili tudi delavci podjetij ENEL in občinskih podjetij. Vsa ta dogajanja je treba seveda povezati s sedanjo pohtično krizo, ki pa se dHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiniiimiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuumiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit V IVREI PRI TURINU Roparska trojica ubila priletnega draguljarja Zločincem so popustili živci in desetletni otrok je ostal brez staršev - Morilci so le za las ušli razjarjeni množici ^ IVREA, 30. — «Palestinskim gve-ttlcem dajete na razpolago helikop-^erje in letala, mi pa ne zahtevamo drugega, kot hiter avtomobil». To je ei)a izmed predrznih zahtev, ki so l1*1 postavili možem postave trije “anditi, potem ko so ubili moškega 'h zadržali kot talca njegovega 10-•etnega sinčka in dekle. Gre torej jja nov tragičen dogodek, ki je glo-boko pretresel javnost in spravil Prebivalce mesteca Ivrea v turinski Pokrajini tako ob živce, da so bili Popravljeni kar na mestu linčati zločince. Tovrstna reakcija je seve-da razumljiva, a nikakor ne opravi-jdjtva, razen tega tudi ne bi pri-Khcala k življenju 64-letnega očeta '“alega Dina Blessenta, ki je zaradi “«premišljenega divjaštva odrashh “stal brez staršev — pred nekaj teti mu je namreč za neozdravljivo boleznijo umrla tudi mati, Carla Lora. Začelo se je okrog 19. ure pred-Vc«rajšnjim. Draguljar Claudio Bles-sent je zapiral trgovino, ko se je Pred njo ustavil avtomobil fiat 127, lz katerega so izstopih trije oboroženi in zakrinkani moški. Medtem K° je,njihov pajdaš ostal v vozilu s Prižganim motorjem, so lopovi vdrli v zlatarno, kjer sta se nahaja-. trgovčev sinko in 16-letna prodajalka Silvana Quagliotti z namenom, da bi jo izropali. V resnici so nagrabili več denarja in zlatnine, Medtem pa sprožili tudi nekaj stre-°v proti stropu, da bi preprečili akršnokoli reakcijo s strani priza-«Hh. Poki so priklicali mestnega redarja, ki pa so ga tolovaji onesposobili in zadržali kot talca, kajti medtem je pridrvel tudi policijski avto. Lopovi so se tedaj znašli v pasti, tembolj še, ker je njihov motorizirani pajdaš ušel, kar pomeni, da se niso mogli več poslužiti avtomobila za beg. Odločili so se za dokaj drzno akcijo: pregnali naj bi policiste ter se odpeljali z njihovim vozilom! S talci, ki so jim v tilnik tiščali pištole, so se odpravili na pločnik, a tedaj je draguljar hotel zbežati; roparjem so popustili živci in jeli so streljati na nesrečneža, ki je kmalu zatem izdihnil. S fantkom in dekletom so se nato zaprli v Blessentovo stanovanje v prvem nadstropju zgradbe, kjer je zlatarna in tedaj so se začela 20-urna pogajanja s policisti, karabinjerji in a-genti javne varnosti, ki so medtem obkolili ne le poslopje, temveč vso mestno četrt, tako da niso imeli kriminalci več nobenega izhoda. Morilci so zahtevali hiter avtomobil, da bi z njim nemoteno zbežali, v nasprotnem primeru — tako so zagrozili — bi ubili preostala talca. Na kraj tragičnega dogajanja sta prihitela državni pravdnik in ivrej-ski škof, ki sta na vse načine skušala prepričati lopove, da jim ni pomoči, zato naj se vdajo. To.so tudi storili, vendar le po posredovanju treh odvetnikov. Zločince so karabinjerji naglo odpeljali, preden bi namreč lahko nanje skočili ljudje, ki so jih hoteli linčati. Zaslišali so jih in nato spravili v ječo. Nicodemo Avenoso (1947) iz Mammole pri Reggio Ca-labrii, Pietro Cappello (1947) iz Cal-tagironeja pri Catanii in Nino Pira (1952) iz Oroseia pri Nuoru — vsi trije bivajo v pokrajini Savona — se zagovarjajo, češ da niso imeli namena ubiti draguljarja, temveč naj bi ga ustrelili po nesrečnem naključju. Izkazalo se je, da gre za skromnejše zločince, torej za ljudi, ki so sicer že večkrat imeli opravka s policijo, vendar le zaradi manjših prekrškov, kakor n.pr. izkoriščanja prostitutk, posesti in prodaje mamil, kraje in podobnega. Tokrat so se menda hoteli «povzpeti više», kar jih bo seveda drago stalo. Najvišjo ceno je pa seveda za njihov podvig plačal mali Dino. Tedaj lahko razumemo (čeprav ne opravičujemo) prebivalce Ivree, ki so zahtevali uvedbo smrtne kazni. Tajnik NATO im obišče Kanado in ZDA BRUSELJ, 30. — Generalni tajnik NATO Joseph Luns bo od 3. do 5. februarja obiskal Kanado. Med svojim obiskom v Ottawi, poročajo iz krogov Atlantske zveze, se bo Luns sestal s predsednikom vlade Trudeaujem in z drugimi zastopniki kanadske vlade. Generalni tajnik NATO bo zatem odpotoval v Washington, kjer bo imel pogovore s predsednikom Fordom, državnim tajnikom Kissingerjem aiiiiiiiuiHiiiiiruiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiMiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu ZARADI VEČJEGA POPRflŠEVflNJfl PO TUJIH VALUTAH V lADNJIH DNEH M URA ZGUBILA 9,3 ODSTOTKA SVOJE VREDNOSTI V nekaterih krogih domnevajo, da bodo monetarne oblasti posegle, ko bo devalvacija dosegla raven deset odstotkov RIM, 30. — Italijanska lira je danes izgubila še eno točko v primerjavi z dolarjem. V odnosu do ameriškega plačilnega sredstva znaša namreč njena devalvacija od 20. januarja letos (tedaj so zadnjič uradno kvotirali liro pred zaporo, ki jo je uvedla-itahjanska državna banka) 9,3 odstotka. 20. januarja je dolar veljal na italijanskem trgu 687 lir danes pa so ga menjavali za od 750 do 752 lir. Na vzporednem prostem trgu pa je menjava še bolj neugodna, saj dosega precej več kot 800 lir. V gospodarskih krogih povzroča veliko zaskrbljenost močna razlika med dvemi tržišči. Sto in več lir razlike pri menjavi dolarja in lir pomeni, da se dogaja nekaj, ki je za liro zelo neugodno. To naj bi pomenilo med drugim, da se nezakoniti odtok kapitalov iz Italije še vedno nadaljuje in na drugi strani, da bo italijanska lira še vedno izpostavljena nevarnosti, da bo tudi v prihodnje izgubljala na svoji vrednosti v primerjavi z drugimi valutami. Tudi danes so bile operacije na prostem trgu še vedno precej številne, čeprav posamezne od njih niso presegle enega milijona dolarjev. Večina drugih transakcij pa je bila zelo nižja. Pri vseh teh operacijah pa so opazili pomembno odsotnost italijanskih izvoznikov, ki zahtevajo tuje valute v zameno za proizvode, ki jih prodajajo v tujini. Ta odsotnost je popolnoma razumljiva, ker ti izvozniki čakajo na nadaljnji padec italijanske lire, kar naj jim bi omogočilo večje zaslužke v tujini. Dodati je treba še, da so zginili s trga veliki uvozniki, posebno petroleja. Kljub temu pa je celoten obseg transakcij bil razmeroma zelo dober, saj je dosegel več kot 50 milijonov dolarjev. Ko je bil v veljavi uradni trg so dosegali od 60 do 70 milijonov dolarjev. Današnji ponovni padec lire si lahko razlagamo samo z dejstvom, da je zahteva po tuji valuti (za kritje italijanskega uvoza) zdaleč presegla zahteve po italijanski valuti. V teh razmerah je morala vrednost lire nujno pasti. Sedanja dogajanja na področju valute hudo prizadevajo posebno italijansko kmetijstvo. V tej zvezi je predsednik združenja «Coltivatori diretti» Bonomi izjavil, da mora vlada čim prej sprejeti neobhodne ukrepe za zaščito italijanskega kmetijstva. Bonomi je poudaril tudi, da se ne more rešiti sedanje krize z inflacijo in devalvacijo. Potrebna je izključno politika investicij, pohtika stalnih cen ter sploh preprečitev zvišanja cen reprodukcijskega blaga za kmetijstvo. Medtem sporočajo iz Bruslja, da Italija ni zahtevala posojil ah kakšne finančne pomoči od svojih partnerjev v EGS na današnji seji mone tarnega odbora EGS. Monetarni od bor je posvetovalno telo komisije, ki se občasno sestaja, da bi preuče val gospodarski monetarni položaj «-’p-etih». . o vesteh iz dobro obveščenih krogov so na seji na dolgo razpravljali o položaju v Italiji. Italijanski predstavnik je poročal o ukrepih, ki jih je njegova vlada sprpjela ponoči med 20. in 21. januarjem ter o nedavnih stikih italijanske delegacije v Washingtonu. Medtem sporočajo iz Bona, da je zahodnonemški minister za finance demantiral nekatere vesti, ki so se razširile na frankfurtskem deviznem trgu po katerih naj bi prišlo v krat- kem do posebne seje finančnih ministrov EGS, ki naj bi razpravljali o novi uskladitvi valut v okviru «monetarne kače». Te vesti so v zadnjem času povzročile na frankfurtskem trgu občuten padec dolarja v primerjavi z marko. V nekaterih italijanskih krogih domnevajo, da bodo monetarne oblasti posegle vmes, ko se bo lira približala desetodstotni devalvaciji v primerjavi z zadnjim uradnim tečajem. Do tedaj pa naj bi si morala italijanska vlada zagotoviti ustrezna posojila in pomoč iz inozemstva. Španski delavci proti reformam ki jih predlaga Navarro MADRID, 30. — španske delavske komisije so objavile dokument, v katerem se obračajo na špansko javnost in razlagajo, kateri so bili vzroki, ki so privedli delavce, da so «izzvali» vlado na družbeni rav- ni. V svojem dokumentu trdijo zastopniki delavskih organizacij, da delavski razred ne more biti odgovoren za sedanjo špansko gospodarsko krizo, saj ne sodeluje pri gospodarskem vodstvu države in podjetij,. Stavkovno gibanje, trdijo delavske komisije, je začelo z namenom, da bi se postavili po robu vladni politiki, ki je hotela preprečiti krizo izključno z zamrznitvijo plač, kar bi pomenilo samo nazadovanje v življenjski ravni! V dokumentu je nadalje rečeno, da delavci nikakor nočejo zadušiti španskega gospodarstva, nasprotno, hočejo prispevati k gospodarskemu razvoju, da bi zagotovil delavcem dostojne življenjske pogoje in da bi se njihovi predstavniki lahko enakopravno pogajali z delodajalci. Da bi odgovorili na nesprejemljiv načrt reforme sindikalnih organizacij, ki ga je v sredo predlagal predsednik vlade Arias Navarro, bodo delavske komisije sklicale ustanovni kongres, na katerem bodo skušale ustanoviti enotni sindikat, ki ne bo izključeval nobene tendence. vali proti objavi dokumentov. Mnogi poslanci so izjavili, da so zaskrbljeni zaradi prisotnosti v sklepnem poročilu nekaterih tajnih informacij, za katere zahteva Bela hiša, da jih izločijo. Demokratski poslanec iz Texasa John Young, ki je podprl zahteve predsednika Forda, je dejal, da mora poslanska zbornica odločiti, če si bo prevzela odgovornost, da o-bjavi tajne informacije. Predsednik Ford bo sedaj najprej proučil poročilo preiskovalne komisije ter sklenil ali vsebuje informacije, ki bi u-tegnile negativno vplivati na dejavnost ameriške varnostne službe v tujih državah. Današnji «New York Times» v svojem dopisu iz Rima obširno poroča o vesteh, ki jih je v prejšnjih dneh objavil turinski dnevnik «La Stampa» o vsoti 800 tisoč dolarjev, skoraj pol milijarde lir, ki jih je takratni ameriški veleposlanik v Rimu Graham Martin izročil šefu italijanske obveščevalne službe SID generalu Vitu Miceliju. Rimski dopisnik newyorskega dnevnika potrjuje, da o vsej zadevi govori sklepno poročilo preiskovalne komisije ameriške zbornice ter dodaja, da sicer omenjeni dokument ne vsebuje imen, ki pa jih omenja «La Stampa». Čeprav ameriško veleposlaništvo v Rimu ni hotelo komentirati vesti, trdi «New York Times», podrobnosti poročila ne dovoljujejo nobenega dvoma o tem, da je vsoto prejel general Miceli, ki so ga oktobra leta 1974 aretirali zaradi njegove dejavnosti v prid fašistom ter sodelovanja pri fašistični prevratniški organizaciji Vetrovnica in je sedaj na začasni svobodi. Članek, ki so ga objavili v «New York Timesu», je povzel tudi dnevnik «Washington Star», ki ugotavlja, da po odhodu veleposlanika Martina iz Rima, ni bilo več ilegalnih dejavnosti v Italiji. Kar zadeva podporo šest milijonov dolarjev, ki so bili namenjeni raznim italijanskim političnim osebnostim, pa se operacija ni posrečila, ker je italijanska javnost zvedela za podrobnosti. Ameriško zunanje ministrstvo ni hotelo komentirati vesti, ki jih je objavil ameriški tisk v zvezi s podporo, ki jo je bivši ameriški veleposlanik v Rimu Graham Martin dal šefu SID Vitu Miceliju. Zastopnik State Departmenta, ki so ga vprašali, kaj meni o rimskem dopisu «New York Timesa», je izjavil, da nima nobene pripombe. Predsednik Ford je osebno, na krajši slovesnosti, umestil bivšega ameriškega veleposlanika v OZN in šefa diplomatske misije v Pekingu Georga Busha za novega šefa obveščevalne agencije CIA. časnikarji niso imeli dostopa v dvorano, kjer je potekala slovesnost, ki se je je udeležilo približno 2000 visokih funkcionarjev in agentov CIA. Pičli uspehi Rabinovega obiska v ZDA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiixiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiixiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin HOCNE BOMBE IN STBELJANJE V RIMU Ministrski svet je sprejel zakonski odlok, ki bo začel veljati z objavo v uradnem listu ki predvideva finansiranje z 10 milijardami lir podjetij, ki so v težavah, oziroma, ki so jih lastniki zaprli. O podjetjih, ki pridejo v poštev bo sklepal CIPE, operativ* no uporabo sredstev pa bo vodila ustanova GEPI. Predstavniki sindikatov zahtevajo, da bi ukrepi za zaposlitev delavcev začeli veljati v desetih dneh, Ameriška poslanska zbornica je z veliko večino sprejela nepričakovan sklep, s katerim je po- verila predsedniku Fordu odločitev o objavi izsledkov preiskovalne komisije o dejavnosti CIA. Pri članih zbornice je prevladala bojazen, da bi nekateri podatki, ki jih sklepno poročilo komisije vsebuje, utegnili ogroziti ameriško varnost, zaradi česar so sklenili, da Ford lahko iz njega črta tisto, kar ima za nevarno. V Washingtonu ugotavljajo, da gr« za pomembno politično zmago predsednika Forda, ki je medtem umesti! novega šefa CIA Georgea Busha. V Trstu se bo danes začel deželni kongres PSI, na katerem bodo določili delegate iz naš« dežele na vsedržavni kongres. U-vodno poročilo bo podal deželni tajnik Tringale. Na kongresu bodo predvidoma odobrili tudi resolucijo o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, ki )o bodo poslali vsedržavnemu kongresu stranke. TEL AVIV, 30. — Izraelska vlada skuša prepričati javnost, da so bili obisk premiera Rabina v ZDA ter njegovi pogovori s predsednikom Fordom in zunanjim ministrom Hen-ryjem Kissingerjem nadvse pozitivni. Po nekaterih vesteh, naj bi Rabin dal nalog svojemu glasniku, da objavi sporočilo o zadovoljivem izidu Rabinovih pogovorov v ZDA. Rabin in Ford naj bi po teh vesteh dosegla sporazum o palestinskem vprašanju, obenem pa naj bi se domenila, da bo prihodnji korak v mirovnih pogajanjih 'ponovno sklicanje ženevske konference o Bližnjem vzhodu, vendar brez navzočnosti de- Agenti letečega oddelka rimske kvesture in protiterorističnega oddelka so včeraj zjutraj z drzno akcijo preprečili roparski napad na poštni vagon brzca Rim ■ Turin. Med policisti in banditi se je vnel srdit spopad, med katerim so roparji skušali prebiti obroč mož postave tudi z ročnimi bombami. V spopadu sta bila dva bandita ranjena in enega od teh je policija aretirala. Poročilo na zadnji strani. (Telefoto ANSA) Mrzlično posredovanje arabskih držav med Alžirijo in Marokom TUNIZ. 30. — Tunizijski notranji minister Belhodža je odpotoval danes v Alžir, kjer se bo sestal s tamkajšnjim predsednikom Bumedienom. Pred tem pa je tunizijski zunanji minister sprejel alžirskega veleposlanika. Uradno poročilo ne govori o poteku in o vsebini pogovorov, ni pa težko uganiti, da je šlo za pripravljalni sestanek za težavna misijo Belhodže. ki bo moral posredovati med Marokom in Alžirijo. da bi preprečili nadaljnje spopade v Zahodni Sahari. Misija tunizijskega notranjega ministra sodi v ok\ ir diplomatske dejavnosti arabskih držav, ki nočejo, da bi to področje postalo novo žarišče napetosti. Medtem ko so maroške oborožene sile prevzele nadzorstvo nad severnim delom bivše španske kolonije in nad oazo Amgala, pri kateri je prejšnje dni prišlo do hudih spopadov med alžirskimi in maroškimi silami, poroča alžirska tiskovna agenciia APS, da so na jugu v teku ostre bitke med gverilci fronte Polisario in med mavretanskimi oddelki. Alžirci trdijo, da so Mavretanci pretrpeli hode izgube in da ima Polisario v rokah obširne predele pokrajine Rio de Oro, poročilo maroškega radia je diametralno nasprotno in trdi, da so Mavretanci zadušili odpor gverilcev ter dosegli celo alžirsko mejo. Kar zadeva diplomatsko dejavnost arabskih držav naj omenimo, da je v Alžir odpotoval libijski ministrski predsednik Džalud, ki se je že sestal s predsednikom Bumedienom. Z druge strani pa je egiptovski podpredsednik Bosni Mubarak odpotoval iz Feza, kjer se je sestal z maroškim kraljem Hasanom. Mubarak, ki mu je predsednik Sadat poveril nalogo, da posreduje med Alžirijo, Mavretanijo in Marokom, je odpotoval v Nouakchott, kjer se bo sestal z mavretanskimi voditelji. Tunizijska vlada je medtem naslovila na vladi Maroka in Alžirije poziv, naj ne nadaljujeta z bratomorno vojno, ker bi stopnjevanje napetosti na tem delu Afrike pomenilo nevarnost za mir na vsej celini. legatov Organizacije za osvoboditev Palestine. Kot kaže, sta predsednik Ford in izraelski premier spet delala račune brez krčmarja, saj arabske države in Sovjetska zveza, ki deli z ZDA predsedstvo ženevske konference, niso pripravljene pristati na ponovno sklicanje konference, če na njej ne bodo navzoči zastopniki Palestincev. Zato je težko misliti, da bi utegnili sklicati konferenco o Bližnjem vzhodu, dokler ne bodo rešili te razlike v stališčih. Pred prihodom predsednika izraelske vlade Rabina v ZDA so Američani izjavili, da ne bodo pristali na zastoj v pogajanjih o Bližnjem vzhodu in da bo moral izraelski premier dati nekaj novih idej za napredek v pogajanjih. Kaže pa, da razen zahteve po ponovnem sklicanju ženevske konference. Rabin ni dal nobenih predlogov. Med njegovim obiskom v Washingtonu so sicer mnogo govorili o vojaški in gospodarski pomoči, ki naj bi jo ZDA dale Izraelu. Tudi s tem v zvezi je Rabin dejal, da je zelo zadovoljen, v resnici pa ameriški kongres ni še niti odobril podpore 2,2 milijarde dolarjev za letošnje finančno leto. Ford mu je tudi sporočil, da bodo ameriško pomoč odločno znižali in da bo po vsej verjetnosti namesto 2,2 milijarde znašala 1,8 ali kvečjemu 1,9 milijarde dolarjev. Danes popoldne začetek deželnega kongresa PSI Iz male dvorane Rossettijevega gledališča se bo kongres jutri preselil v Avditorij, kjer bo spregovoril član vsedržavnega vodstva Bertoldi POROČILOM DEŽELNEGA TAJNIKA TRINGALEJA | Spr6IllCIlll)C V tftjlliŠtVlI tržaške federacije RPI Federalni odbor in federalna nadzorna komisija tržaške federacije KPI sta na zadnji skupni seji preučila nekatere predloge o reorganizacije dela federacije, ob upoštevanju novih in težavnejših nalog, ki tudi v naši pokrajini čakajo partijo po volilnih izidih 15. junija 1975. Med drugim so sprejeli prošnjo organizacijskega tajnika Lina Crevati-na, da bi bil razrešen svoje funkcije, medtem ko so sprejeli v tajništvo sekretarja univerzitetne sekcije in sekcije Curiel Nicolo De Ce-sareja ter bivšega člana vsedržavnega vodstva mladinske federacije Uga Folija. Tajništvo federacije je torej sedaj tako sestavljeno: politični tajnik Giorgio Rossetti: organizacija in tovarne Jure Canciani in Ugo Poli; administracija Claudio Tonel; antifašizem, mednarodni odnosi in in-ternacionalistična solidarnost Jelka Gerbec: tisk in propaganda Nicola De Cesare. V mali dvorani Rossettijevega gledališča se bo danes popoldne ob 16. uri začel deželni kongres socialistične stranke, na katerem bodo izvolili delegate iz naše dežele na 40. vsedržavni kongres PSI. Kot je znano, bi se moral vsedržavni kongres začeti že prihodnji teden, vendar so ga v četrtek sklenili, zaradi vladne krize, odložiti na poznejši čas. Na deželnem kongresu bo uvodno poročilo podal deželni tajnik Tringa-le, ki ob tej priložnosti namerava zapustiti svojo funkcijo. Nato bo na vrsti razprava, ki se bo nadaljevala tudi naslednje jutro, ko se bo kongres preselil v dvorano Avditorija v Ul. Torbandena. Tu bo v imenu vsedržavnega vodstva spregovoril posl. Bertoldi. Kongres se bo nato še enkrat preselil, tokrat na sedež deželnega vodstva stranke v Ul. Gaiatti, kjer bodo volitve za imenovanje delegatov na vsedržavni kongres. Deželni kongres bo moral odobriti tudi resolucijo o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, ki jo bodo nato predložili vsedržavnemu kongresu. Resolucijo bo med razpravo orisal pokrajinski svetovalec Lucijan Volk. Predlagana izključitev inž. Pecorarija iz KD Istočasna pripadnost krščanski demokraciji in tako imenovani «desničarski ustanovni skupščini» (costituente di destra) ni dopustna; tako je na svoji zadnji seji soglasno sklenilo pokrajinsko vodstvo KD. Kot je znano, so prejšnjo nedeljo tudi v našem mestu sestavili «desničarsko ustanovno skupščino», za katero je na vsedržavnem merilu dal pobudo sam misovski kolovodja Al-mirante v želji, da bi dal svoji stranki bolj «demokratičen» videz in da bi pritegnil k sodelovanju «u-gledne antikomuniste». V Trstu sta mu med drugimi nasedla tudi dva člana KD, in sicer Vittorio Fragia-como in inž. Mario Pecorari. Prvi je sicer sam izstopil iz stranke, za drugega pa je pokrajinsko vodstvo KD predlagalo izključitev, o kateri bo moralo sklepati vsedržavno vodstvo KD. Pecorari je bil v prejšnjih dneh izvoljen za delegata na deželnem kongresu KD na listi Fanfani-jevih pristašev. v želji, da bi se dogovorili o skupni strateški liniji za premostitev težav, ki so nastale tudi znotraj tržaškega sindikalnega gibanja. Med drugim je bilo soglasno ugotovljeno, da je mogoče in da je treba vse probleme reševati znotraj sindikata in njegovih struktur, ob recipročnem spoštovanju stališč in usmeritev posameznih komponent. Dogovorili so se tudi, da se bo tajništvo federacije odslej sestajalo vsak teden, da bi zajamčilo kontinuiteto in sistematičnost dela, ter da bodo vodstvenim organom predlagali sklicanje sestanka, na katerem naj bi primerjali razne teze o sindikalni tematiki. VČERAJ V KULTURNEM DOMU SVOJEVRSTNA IN ZANIMIVA UPRIZORITEV «OUEVE MLADINSKE IGRE SRCE IGRAČK Mlada publika je s hvaležnim aplavzom nagradila vse nastopajoče Včeraj je bila v Kulturnem domu premiera mladinske igre v treh dejanjih Pavleta Colie «Srce Igračk», katero je režiral Adrijan Rustja, glasbeno opremil Aleksander Vodopivec, sceno in kostume so izdelali pod vodstvom Demetrija Ceja in Marije Vidau, balet pa sloni na delu Janeza Mejača. Igro lahko uokvirimo med tiste mladinske igre, kjer vsaka slika prikaže temne in svetle človeške lastnosti in kjer celota, v svoji preprostosti, pripomore mladim gledalcem pri dojemanju, razčlenjevanju . in razlaganju teh. Zgodba se do-I gaja v prostorih trgovine z igrača- mi, kjer po zaprtju igrače prevzamejo vlogo živega, mislečega bitja, ki niso nič drugega kot ogledalo našega življenja, življenja ljudi z vsemi svojimi značilnostmi. Kralj (Jožko Lukeš) je v svojem rožnatem in poštenem pogledu na svet le nekam preveč kratkoviden in ne opaža okrog sebe, v svojih podložnikih, slabih lastnosti. Maja kraljeva hči (Stanislava Bonisegna) je v svojih dejanjih in mišljenju podobna očetu «saj jabolko», kot je rekel Lakaj Hugo - Pes (Silvij Kobal) «ne pade daleč od drevesa». Prav tako lahko v vlogi gospe žabure (Zlata Rodoškova) in njenih sinov niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiir MRZLIČNO TIPANJE PREISKOVALCEV V RAZNE SMERI Nepredviden razplet preiskave karabinjerjev v zvezi s poskusom ugrabitve Hausbrandta Pri aretiranem Bertoliju odkrili bankovec iz šopa odkupnine, ki so jo izplačali za ugrabljenega induslrijca iz Prata Piera Baldassinija - Zaporni nalog dr. Goassina za nekega Bertolijevega prijatelja iz Benetk Tajništvo pokrajinske sindikalne federacije za sindikalno enakopravnost V prejšnjih dneh se je sestalo tajništvo pokrajinske federacije CGIL, CISL in CCdL-UIL, ki je razpravljalo o trenutnem sindikalnem položaju KOT POROČA DEŽELNO VODSTVO SLOVENSKE SKUPNOSTI Roberto Bertoli v bolniški postelji. Medtem R6' jé1 • JWfaj' ' Vè» Trst, zaprepaščen in začuden, z radovednostjo prebiral v dnevnem tisku vesti o spodletelem poskusu ugrabitve^ tržaškega industrijca Roberta Hausbrandta, vesti, ki so za krajevno črno kroniko prava redkost, so preiskovalci, po predsinočnji nekolikšni zmedi, kar je ob takšnem hudem dogodku povsem razumljivo, začeli urejevati niti, ki jim jih je v prvi vrsti dala v roke aretacija 38- KD je preprečila odobritev popravkov o rabi slovenščine Nepričakovan nastop predstavnika KD Colonija na seji komisije za spremembo pravilnika - 0 amandmajih bo moral sedaj odločati deželni svet Deželno vodstvo Slovenske skup- j Upamo in pričakujemo, zaključu- nosti nam je poslalo v objavo naslednje poročilo: V četrtek, 29. t.m., je na deželi zasedal odbor za notranji pravilnik deželnega sveta, ki ga je sklical predsednik deželnega sveta Pittoni. Razpravljal je o spremembah deželnega pravilnika, zlasti pa o popravkih členov 56 in 103, ki ju je deželni svetovalec Slovenske skupnosti Štoka vložil že 20. maja 1974. Omenjena amandmaja predvidevata pravico rabe slovenskega jezika v deželnem svetu. Podoben predlog so predložili komunistični svetovalci. Razprava o teh predlogih bi morala biti v deželnem svetu že 21. 5. 1974, toda tedanji predsednik Ber-zanti je zadevo odložil na poznejši čas. Po skoro dveletnem čakanju in pismenih intervencijah s strani deželnega svetovalca SS, je predsednik deželnega sveta Pittoni sklical omenjeni odbor, ki se je sestal, da bi razpravljal o rabi slovenskega jezika v okviru deželnega sveta. Nepričakovano pa je predstavnik KD Coloni postavil prejudicialni predlog in zahteval zavrnitev obeh amandmajev, ne da bi prej razpravljali o njuni vsebini. Njegovemu predlogu se je pridružila večina svetovalcev. Amandmaja bosta sedaj romala v deželno zbornico in upati je, da se tu ne bo ponovil isti postopek. Deželno vodstvo SS protestira proti takšnemu krivičnemu ravnanju in postopanju s strani tistih strank, ki se sicer imajo za demokratične, a s svojim ravnanjem dokazujejo prav obratne težnje. Slovenska skupnost poziva italijanske stranke, ki se sklicujejo na antifašizem in republiško ustavo, da se v deželnem svetu, kjer bo prihodnji teden razprava o rabi slovenskega jezika, jasno in odločno zavzamejo za enakopravnost našega jezika in zagovarjajo zaščito slovenskih pravic, kot to velevajo člen 6 republiške ustave, člen 3 deželnega statuta ter nove norme italijansko - jugoslovanskega sporazuma v Osimu. Prav v dneh, ko se zaključujejo slavnosti ob 30. obletnici zmage nad nacifašizmom, ki so zavrgle vsak poskus šovinizma, bi prepoved rabe slovenskega jezika v deželnem svetu pomenila hud udarec izjavam, ki so bile povsod izrečene. letnega Roberta Bèrtolija, ki sedaj leži s prebito nogo v močno zastraženi sobici splošne bolnišnice. Najbrž bo treba kari precej časa, preden bodo vse te niti razvrščene in zato se preiskovalci, z namestnikom državnega pravdnika dr. Co-assinom in karabinjerskim poveljnikom polk. Forcello na čelu, o marsičem še nočejo izreči. Vsekakor pa je včerajšnji dan preiskave prinesel nekaj zanimivih in neslutenih novosti, ki bodo imele gotovo izreden odmev in širok razplet, če bodo ugotovili, da so utemeljene. Med temi je prav gotovo vzdignila že včeraj precej prahu utemeljena domneva, da je tolpa, ki je hotela ugrabiti tržaškega bogataša Hausbrandta zapletena v ugrabitev mladega industrijca Piera Baldassinija v Pratu. Najprej nekaj besed o tem. Lanskega 10. decembra so banditi napadli 32-letnega Baldassinija na o-samljeni poljski cesti ob reki Bisen-zio, ko se je v avtomobilu vračal v svojo vilo, in izginili z njim neznano kam. Njegov oče Dino, lastnik znane tekstilne industrije, je baje izplačal ugrabiteljem okrog 700 milijonov lir odkupnine, do danes pa ni o ugrabljenem induštrijcu še nobenega sledu. Morda je prva konkretna sled ravno Bertoli. Ko so ga ranjenega po bliskovitem spopadu v parku Hausbrandtove vile odpeljali v bolnišnico ter ga nato preiskali, so iz nekega žepa potegnili šop desettisočakov, skupno sto tisoč lir. Podrob- Resolucija komunistične svetovalske skupine v deželnem svetu je poročilo Slovenske skupnosti, da se nobena od strank ustavnega loka ne bo v deželnem svetu sklicevala na že zastarela juridična pojmovanja, ampak da se bo pošteno prizadevala za spoštovanje in izvajanje črke in duha člena 3 posebnega statuta, ki določa, da so v naši deželi vsi državljani enakopravni ne glede na jezik, ki ga govorijo, in da je treba zaščititi značilnosti narodnostnih manjšin. nejši pregled bankovcev (pri njem niso razen tega in radijskega oddajnika walkie-talkie našli nič drugega, kot zatrjujejo preiskovalci), je privedel do senzacionalnega odkritja — eden od bankovcev je neizpodbitno del izplačane odkupnine za Pietra Baldassinija, kar potrjuje serijska številka na bankovcu. Kako je Bertoli prišel do tega bankovca? Odgovora na to vprašanje še ni. Morda bo do prvega odgovora prišlo po soočenju med Ber-tolijem ter odvetnikom Gianettom Guarduccijem iz Parme, ki se je pogajal z ugrabitelji Baldassinija za izplačilo odkupnine po naročilu njegove družine. Z odvetnikom so dospeli sinoči v Trst tudi državni pravdnik iz Prata dr. Corrado De Biose in načelnik letečega oddelka Giassi iz Firenc. To je torej najpomembnejša, a ne edina nit, ki so jo včeraj začeli odvijati. Preiskava poteka v najrazličnejših smereh, tako v našem mestu, posebno pa v raznih drugih krajih države od Benetk do Milana in še dljč. Nhrhčšttfik dtóhytìfegd'bi-à^d-nika dr. "CÒassin jè z' nekaterimi karabinjerskimi častniki odpotoval že VéBfaj' zjbtraj ti Benetke, kjer je kmalu nato izdal še en zaporni nalog za nekega Bertolijevega prijatelja, čigar imena pa še niso objavili. Tudi druge podrobnosti v zvezi s tem zapornim nalogom niso znane, čeprav govori obtožnica precej jasno: sodelovanje pri poskusu ugrabitve osebe. Izhodišče preiskave v razne smeri je še vedno predvsem Bertoli. Jasno je, da pri poskusu ugrabitve Hausbrandta ni bil sam. O tem priča v prvi vrsti odkritje štirih mask ter radijskega oddajnika, po katerem bi se bil moral povezati s sveni pajdaši, ki so gotovo čakali v bližini vile na njegov klic in so nato urno zbežali, ko so odjeknili streli iz karabinjerske puške. Koli ko je bilo članov tolpe? Mnenja so zaenkrat deljena. Nekateri govorijo celo o petih osebah. Zasliševanje Bertolija ni prispevalo k osvetlitvi dogodka. O njem menijo, da je gotovo vpleten še v kakšno ugrabitev. Iz njegovega znanega življenjepisa — bil je večkrat aretiran zaradi tatvin, pred leti so ga z drugimi šestimi pajdaši iz Benetk (tolpi so tedaj nadeli ime «i sette uomini d’oro») aretirali v Parizu med poskusom ropa v neki draguljarni. Kmalu po izpustu iz pariških zaporov se je udeležil ropa v Imperiji, poleg tega pa sklepajo, da se je udeležil drugih ropov in tatvin po Italiji. Zato menijo, džfgfč ža ribo «srednje velikosti» v omrežju Lojzke (Bogdana Bratuževa) in Tončka (Stojan Colja) zasledimo več temnih človeških lastnosti, ki prehajajo iz matere na sinova. Vlogi, ki podčrtujeta poštenost, svetlejšo stran človeškega duha, sta Andrej-ček (Livij Bogateč) in njegova mati (Leli Nakrstova), ki v igri izpovedujeta ljubezen, preprostost in ši-rokosrčnost revnih ljudi. Pozitivno življenje uprizarjata Takabanda -ravnatelj gledališča (Stane Starešinič) in pa Harlekin (Anton Petje), ki v svoji interpretaciji podčrtujeta in nakazujeta potek zgodbe, ki se zaključi s poroko Maje in An-drejčka. Prav tako ne smemo pozabiti Lakaja Bruna - mačka (Miranda Ca-harija) in Lakaja Huga, prav tako kot zdravnik - Hranilnik Prašiček (Alojz Milič), imata neresen odnos do drugih in do življenja. V drugih vlogah sta še Stražar (Aleksij Pregare) in Bolnik - Medved (Dušan Jazbec. Uprizoritev, s svojo, še posebno za otroke, privlačno sceno, je povsem svojevrstna in zanimiva. Zanimiva, ker v svoji preprostosti, s svojim humorjem, s svojimi poudarki na bistvenosti slabih in dobrih človeških lastnosti, med zabavo proučuje, mlajše in morda tudi starejše gledalce. Mlada publika, ki je napolnila dvorano, je s hvaležnim aplavzom nagradila vse nastopajoče. organizirane ugrabiteljske dejavnosti. Pred nekaj dnevi-'so':( ga vidbll v družbi prijateljev v nekem lokalu v San Bartolomeu, kamor rada zahaja mladina iz Benetk. Bertoli izhaja iz znane in premožne beneške družine, iz katere izhaja tudi več cerkvenih dostojanstvenikov. Ro-berto je bil vselej «črna ovca» te I ugledne družine. PREDAVANJE VINKA TRČKA Koristen pogled v kitajsko stvarnost Na pobudo Krožka za družbene in politične vede «Pinko Tomažič» je sinoči v mali dvorani Kulturnega doma govoril Vinko Trček, svetnik pri predsedstvu Zveze komunistov Jugoslavije ter bivši svetnik ambasade SFRJ v Pekingu. Trček je kot ra ziskovalec in jugoslovanski komunist sestavil jasen mozaik kitajskega sveta, tako glede notranje stvarnosti kot tudi glede zapletenih odnosov z zu nanjim svetom. Uvodoma je gost natančno označil odnose med Kitajsko in Jugoslavijo. Ti so kljub globokim ideološkim razlikam ter ozkemu pasu sličnih mnenj, odprti. Zatem je prikazal razvoj nove kitajske države, ki je šla' skozi več značilnih obdobij, pri čemer je navedel realne poteze kitajskih voditeljev ter njihove drzne sanje oziroma «juriš na.nèfel1 Tbček je po-!šebno poglavje': posveti! : |x>jmovanju kapitalizma, ki je značilno za kitaj-slfè7 vodilne može. 'Di^jHFjfe, da obstaja stalni strah ' pred vrnitvijo v kapitalizem, kar nedvomno pogojuje in omejuje Kitajce. Kar se tiče doseženih rezultatov, je rekel, da si večina kitajskega ljudstva danes želi počitka po neverjetnih naporih, za katere uspehi niso sorazmerni vlo-I ženemu delu. Veliki razprodajni POPUSTI za folklorne predmete in plošče vas vabijo od 3. do 7. februarja Obveščamo Vas obenem, da bo TRADICIONALNI KNJIŽNI TEDEN s posebnimi popusti za knjige od 5. do 13. marca Užailai kn^aina Ulica sv. Frančiška 20, tel. 732-487 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom 30 let nepretrganega delovanja GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Andrej Hieng IZGUBLJENI SIN (Melodrama v štirih dejanjih) Dramaturško sodelov. Bojan Stih Jezikovno vodstvo Janko Moder Scena Sveta Jovanovič Kostumi Mija Jarčeva Glasba Darijan Božič Asist, režije Helena šober-Zajčeva Režija MILE KORUN V torek, 3. februarja, ob 16. uri - ABONMA RED H in I. V sredo, 4. februarja, ob 20.30 • ABONMA RED D mladinski v sredo in ABONMA RED E -mladinski v četrtek. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265. Gledališča PRVI OPOMIN LETOŠNJE UME KPI O VLOGI IN POMENU PROSTE CONE NA KRASU Treba je dati prednost krajevnim dejavnostim in kapitalom Zaščita naravnega okolja in slovenske narodnostne manjšine Komunistična svetovalska skupina je v teh dneh vložila pri predsedstvu deželnega sveta resolucijo o problemih v zvezi z nameravano u-stanovitvijo proste cone na Krasu, kakršno predvidevajo nedavni italijansko - jugoslovanski sporazumi iz Osima. Resolucija, ki so jo podpisali vsi deželni svetovalci KPI, obravnava predvsem vprašanje vloge proste cone za poživitev tržaškega in deželnega gospodarstva ter poudarja, da mora prosta cona biti «instrument in sedež velikega prvenstveno industrijskega območja, ki naj bo čim tesneje povezano z družbeno, gospodarsko in produktivno dejavnostjo Trsta, Furlanije - Julijske krajine in sosednih dežel.» Po mnenju svetovalcev KPI bo treba preučiti možnost vključitve predvsem krajevnih operaterjev in kapitalov, tako javnih kot zasebnih, ter dati prednost malim in srednjim produktivnim in trgovinskim podjetjem, raznim oblikam kooperacije in obrtništvu ter pobudam za valorizacijo krajevnega bogastva — človeškega in materialnega, medtem ko je treba istočasno čimbolj omejiti tiste dejavnosti, ki bi ogrožale integriteto kraškega naravnega oko- lja. Treba je tudi preprečiti nevarnost, da bi to območje spremenili v «parkirišče» za velike, večnacionalne kapitale, ki so povsem tuji krajevni stvarnosti. Ob upoštevanju dejstva, da vsi ti problemi gredo preko pristojnosti posameznih krajevnih ustanov in čestokrat terjajo poseg države in njenih organov, resolucija KPI predlaga ustanovitev posebne komisije, ki bi jo sestavili deželni svetovalci, ki bi pa se lahko poslužili pomoči izvedencev in tehnikov. Ta komisija, ki jo bo imenoval predsednik deželnega sveta po kriterijih, o katerih naj bi se domenili načelniki svetovalskih skupin, naj bi imela nalogo preučiti in predlagati deželnemu svetu potrebne ukrepe za ustrezno povezavo med dejavnostmi, ki se bodo razvijale v prosti coni, med ozemeljskim načrtovanjem in deželnim gospodarskim programiranjem. Komisija bo tudi predlagala svetu in odboru pobude za zajamčenje integritete slovenske narodnostne manjšine, ki živi v območju proste cone, ter za valorizacijo in zaščito tržaškega kraškega okolja pred morebitnimi nevarnostmi, ki bi jih predstavljalo delovanje v prosti coni. Snežna odeja prekrila podeželje do predmestja Zaradi poledice preusmerjen promet s trbiške avtoceste ■ V nekaterih predelih do 15 cm snega - Zvečer se je temperatura dvignila Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na 4. redni občni zbor, ki bo v sredo, 4. februarja, ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Ceppe 9 I. nadstr. s temle dnevnim redom: 1 čitanje zapisnika 3. obč. zbora: 2. poročila: 3. razrešnica; 4. volitve upravnega in nadzornega odbora: 5. razno. Ako ob napovedani uri ne bo navzoče zadostno število članov, potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih. Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 31. t.m., ob 19.30 v Drami v Ljubljani s predstavo A. Leskovca «Dva bregova». ROSSETTI Ob 20.30 Shakespearova «Ukročena trmoglavka» z Valerio Moriconi in Glaucom Maurijem. Režija Franco Enriquez, «red I. sobota». Vstopnice so na razpolago za ponovitve do 6. februarja pri osrednji blagajni, Pasaža Protti. AVDITORIJ Danes, 31. t.m., ob 20.30 Cooperativa Teatro Belli S. Witkiewicza: «Una tranquilla dimora di campagna» z Antonijem Salinesom in Magdo Mer-catali. Za abonente 20 odst. popusta. Veljajo kuponi «Rassegna Auditorium». POGREBNO PODPORNO DRUŠTVO V,(BAZOVICE sklicuje za jutri, 1. februarja, ob 17/'UH ’V prostorih Bazoviškega doma -V' Bazoviei-svpj rednrTéini občni zbor. člani vabljeni! PD «V. VODNIK» — DOLINA vabi v Torklo na razstavo slikarjev • samoukov O. KOCJANČIČA D. KRIŽMANČIČA Odprta danes, 31. januarja, in 7. februarja od 19. do 21. ure; jutri. 1. februarja, in 8. februarja od 15. do 18. ure. Letošnje zime sploh nismo še občutili in smo začudeno brali, kako sneži v južnih predelih Italije in Jugoslavije, včeraj pa nas je zima, sicer precej blago, opozorila, da je še ni snel volk. Verjetno je to prvi opomin pred začetkom februarja, ki zna biti nagajiv in oster, kot se je zgodilo pred leti. V dopoldanskih urah je že šlo za nohte in je kazalo, da bomo imeli poledico ter nekaj snega tudi v mestu, ne samo na podeželju. Na podeželju je tanka snežna odeja prekrila pokrajino, v mestu so naletavale snežinke, pozno popoldne in zvečer pa je le rosilo in temperatura se je zvišala. Dobro, da ni vmes posegla burja. V mestu je bila najvišja temperatura 1 stopinja, na Krasu pa so v nekaterih krajih zabeležili dopoldne —7, zvečer pa kar 5 stopinj pod ničlo. Dokler niso po cestah raztresli soli in gramoza je nastala poledica, ki je segla do O-beliska. Tako je nekatere avtomobiliste zaneslo s cestišča, toda brez hudih posledic, promet po Trbiški i cesti pa so zaradi poledice preusme- rili na obalno cesto. Zaradi takega vremena je šlo bolj počasi tudi delo v pristanišču, ni bilo pa večjih zastojev pri cestnem in železniškem prometu. Manj prometa je seveda bilo čez mejne bloke pri Fernetičih in na Pesku, kjer so sinoči o-krog 20. ure zabeležili od —3 do —5 stopinj. Z onstran meje so nam sinoči sporočili, da so vse ceste prevozne, o-pozarjajo pa šoferje na previdno vožnjo. Na področju Ilirska Bistrica — Postojna — Razdrto je še snežilo in je zapadlo 15 cm snega. Poledico so preprečili s pravočasnim in hitrim posipavanjem soli ter drobnega gramoza. Promet je nekoliko ovirala brozga, hujših nesreč ni bilo, nekaj tovornjakov in avtomobilov pa je šlo križem kražem, zlasti na cesti Kozina — Podgrad. Na Kozini so zabeležili sinoči —1, v Obro-vu —2, v Postojni pa —4 stopinje. Prvi letošnji sneg na Krasu je seveda najbolj razveselil otroke, ki so se kepali in sankali, dokler se je dalo, kot kaže naša slika iz Pa-drič. Pri Korošcih imajo novo godbo Danes, ob 20. uri, še bo v dvorani prosvetnega društva «B Kolarič» pri Korošcih predstavila nova godba, ki jo vodi dirigent Lilliano Coretti. Po nastopu godbe bo prosta zabava ob udeležbi tria «Bettino». Izleti SPDT priredi v nedeljo, 8. februarja, avtobusni smučarski izlet. Vpisovanje do srede na sedežu ZSŠDI, tel. 31-119. La Termoelettrica ŠVEDSKO ELEKTRIČNO GRETJE Vse najboljše originalne firme po neprekosljivih cenah. TRST - Ul. S. GIACOMO IN MONTE, 1 TEL. 744600 Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 31. januarja VANJA Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.08 — Dolžina dneva 9.39 — Luna vzide ob 7.07 in' zatone ob 17.45. Jutri, NEDELJA, 1. februarja IGNAC ROJSTVA IN SMRTI Dne 30.1.1976 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 16 oseb. Umrli so: 80-letna Santa Vihar vd. Brun, 81-letni Ugo Lupieri, 55-letna Eles Brumettin vd. Cokelj, 92-Ietna Antonija Marks vd. Lovriha, 63-letni Federico Colarich, 16-letni Oscar Buh-gir, 66-letni Maria Sossi por. Malalan, 54-letna Maria Carugali por. Pa-pagno, 84-letni Mario Tarlao, 81-letna Maria Bullazzi, 68-letni Raffaele Per-tot, 79-letna Enrica Bertoli por. Me-stroni, 73-letni Giuseppe Kovačič, 76-letna Marcella Favretto vd. Favret-to, 96-letni Camillo Gordeni, 79-letna Maria Sartori vd. Da Re. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • TRST 30 let neprekinjenega delovanja ALDO N1COLAJ STARA GARDA tragikomedija v dveh dejanjih Prevod Borut Trekman Scenograf in kostumograf Edvard Zajec Režija MARIO URŠIČ Jutri, L februarja, ob 16. uri. Kino DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AH’ Esculapio, Ul. Roma 16; Al Cammello (INAM), Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, UL del-llstria 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Corso, Korzo Italia 14: Prendi-ni, Ul. T. Vecellio 24; Serravano, Ul. Cavana 1. Ariston 16.00 «Irene, Irene». Alain Cuny, Olimpia Carlisi, Sibilla Sedat. Barvni film. Mignon .Ifi.OO «La polizia interviene: ordine di uccidere», igrata Janet Agren in E. M. Salerno. La Cappella Underground 19.00—21.30 «Liesibizionista», režija Steve Ihnat. Igra James Colmun. Barvna kavbojka. Grattacielo 16.00 «Una sera c’ incontrammo». Igra: Johnny Dorelli. Barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 15.30 «Mark il poliziotto spara per primo», igrajo F. Gasparri, N. Benvenuti in Lee J. Cobb. Barvni film. Excelsior 15.00 «Quel pomeriggio di un giorno da cani», igra Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 15.30 «Lo squalo». Barvni film za vse. Eden 15.30 «L'infermiera», igrata Ursula Andress in Duilio del Prete. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 15.30 «Soldato blu». Igrata Can-dice Bergen in Donald Pleasence. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Cinque matti in mezzo ai guai», igrajo Les Charlots. Barvni film. Capitol 16.00 «L’incorreggibile», igra Jean Paul Beimondo. Barvni film. Cristallo 16.30 «Il padrone e l’operaio», igra Renato. Pozzetto. Barvni film.' Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 «Baby sitter, un maledetto pasticcio». Maria Schneider, Renato Pozzetto in Sidney Rome. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Flesh Gordon, andata e ritorno dal . pianeta porno». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Anche gli angeli brano di destro», igra Giuliano Gemma. impero 16.30 «Per favore non toccate le vecchiette», igra: Mei Brooks. Vittorio Veneto 16.00 «Un uomo, una città», igra E. M. Salerno. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letam. Astra 16.30 «L’isola sul tetto del mondo». Barvni film Walt Disneya. Siedila bo barvna risanka. Radio 16.00 «Paolo Barca, maestro elementare praticamente nudista». Igra Renato Pozzetto. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Volta (Milje) 17.00 «Il seme del tamarindo», igrata Juhe Anders in Omar Sharif. Barvni film. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure. tel. štev. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL • ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številih 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljanj tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: teL 271-124. Prosveta Prosvetno društvo Primorec, Trebče priredi danes, 31. januarja, ob 20.30 uri v Ljudskem domu v Trebčah koncert. Nastopata mešani pevski zbor prosvetnega društva «Anton Možina» iz Brij pod vodstvom Stanka Benka in mešani pevski zbor «Primorec» iz Trebč pod vodstvena Mirka Guština. Vabljeni! SPD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL vabita vse člane in prijatelje društva na redni občni zbor, ki bo jutri, 1. februarja, ob 10. uri v društveni dvorani v Nabrežini. GORIŠKI DNEVNIK TE DNI NA PROSESKI POSTAJI Kljub večjim pošiljkam goveje živine poteka delo brez običajnih zastojev Uvozna podjetja uvedla nadurno delo ■ Tudi carinska služba okrepljena - Zakaj se od casa do casa nakopičijo vagoni z živino Postaja za raztovarjanje goveje živine, konj in ovc na proseški železniški postaji, kjer poslujejo štiri zasebna špediterska podjetja, je v zadnjih dneh spet pritegnila pozornost javnosti, ki gleda z zaskrbljenostjo na tamkajšnje občasne nenavadne pojave. Pred dobrim letom so se namreč javno mnenje in sindikalne organizacije solidarnostno o-predelile ter se uprle številnim nenadnim odpustom delovne sile pri nekaterih izmed omenjenih podjetij, kar pa ni povsem rodilo zaželenih sadov in številni, delavci so takore-koč ostali na cesti. Te dni pa je globoko odjeknila vest, da je bilo prijavljenih sodišču kar 108 oseb, češ da so posredno ali neposredno zapletene in odgovorne, da je julija in konec septembra lanskega leta poginilo okoli 250 glav živine. Obtožnica naprtuje krivdo za poginjeno živino uvoznikom in deloma špediterjem, češ da so slabo ravnali z živino in da niso nudili krme in vode živalim, ki so morale v razbeljenih nehigienskih vagonih predolgo čakati na razkladanje. O morebitnih prekrških se bo torej izreklo sodišče. Mi pa bi se na tem mestu dotaknili nekaterih elementov, ki so privedli do tega množičnega nenaravnega pogina živali. Predvsem naj našim bralcem o-kvirno pojasnimo, kako poteka uvoz mesa ter goveda, ovac in konj. Po znani prepovedi prostega uvažanja, poteka za italijansko tržišče vsa blagovna izmenjava preko Evropske gospodarske skupnosti. Edine evropske države v EGS, ki ne uvažajo, temveč le izvažajo meso in govedo, so Franclja, Nemčija in Irska, ki imajo na tem področju pravi monopol. Če hoče, na primer, italijanski trgovec z živino uvoziti določeno količino mesa ali goveda, mora dobiti ustrezno dovoljenje od ene izmed omenjenih držav, ki jih dode-lijo na dražbah v Bruslju ali v Parizu. Dovoljenje za uvoz neke količine mesa mora biti sorazmerno s količino blaga, ki ga Italija izvaža v Sovjetsko zvezo. Ta zadnja ugotovitev nas ne sme začuditi, saj v raznih specializiranih italijanskih tovarnah predelujejo razne dele uvožene živine in nato izvažajo mesne proizvode v tujino. Tako le tisti trgovci, ki izvažajo, prejemajo tako-imenovana dovoljenja EXIM od Evropske gospodarske skupnosti, nato jih od njih odkupijo drugi operaterji. Vendar je veljavnost vsakega izmed omenjenih dovoljenj za uvažanje mesa ali živali strogo omejena, saj traja navadno rok te koncesije le 30 dni in je že vnaprej določena količina blaga, ki naj se uvozi. Uvozniki morajo plačati francoskim, irskim ali nemškim firmam, ki so jim izdale dovoljenja EXIM za uvoz, pavšalno pristojbino 500 lir na kilogram, na celotno količino dovoljenega blaga. Torej ne glede na to, če je dejansko trgovski operater uvozil manjšo količino kot bi lahko sicer. Zato je razumljivo, da skušajo v zadnjih dneh veljavnosti dovoljenja operaterji uvoziti čim več živine, ker so zelo pogoste zamude, ki jih je treba Pripisati omenjenemu številu vagonov v nekaterih vzhodnih državah ali carinskim pregledom za posamezne pošiljke. Približno 70 odstotkov goveje živine prihaja iz Madžarske, 20 odstotkov iz Jugoslavije, 10 odstotkov pa iz Romunije. Konje pa u-važajo skoraj izključno iz Jugoslavije. Blago iz češkoslovaške, Poljske in Avstrije pa uvažajo preko mejnega prehoda Kokovo pri Trbižu. Italijanski operaterji lahko uvažajo iz Jugoslavije le take bike za rejo, katerih teža se suče od 220 do 300 kilogramov. Za težje bike pa morejo naročiti pošiljke v državah Evropske gospodarske skupnosti. Poglavje zase pa predstavlja Trst; na podlagi samostojne pogodbe lahko domar či operaterji uvažajo za porabo v tržaški pokrajini meso in govedino iz Jugoslavije po ugodni ceni, praktično brez carinskega obdavčenja. Kot smo torej ugotovili, je prišlo julija in septembra lani na pro-seško železniško postajo v zadnjih dneh veljavnosti uvoznih dovoljenj izredno veliko število vagonov živine. Raztovarjanje iz vagonov pa se je zakasnilo iz sledečih razlogov: 1. nekatera špediterska podjetja po odpustih delavcev niso i-mela dovolj delovne sile, da bi krila izjemno stanje; 2. veliko je pri tem vplivala stavka carinikov, ki popoldne niso delali, nekaj dni pa so stavkali tudi železničarji. Vse te predpostavke so pač privedle in pripomogle do že znanih dogodkov. Kar zadeva trenutno stanje pa bi ne smelo priti do konca tega meseca do vidnih zapletljajev, saj že izstavljena dovoljenja dopuščajo do 31. januarja uvoz še kvečjemu 25 tisoč glav živine in ne 70 tisoč, kot so nekateri zatrjevali. Objektivno so še možni zapletljaji in preobremenitev raztovarjanja, vendar pa so cariniki sedaj veliko bolj pazljivi in ob potrebi opravljajo svojo službo tudi pozno popoldne a-li zvečer. Poleg tega je sedaj na kraju po šest-sedem carinskih nadzornikov, namesto običajnih dveh. Torej perspektive za bližnjo prihodnost niso pesimistične, ker je pač lanskoletna izkušnja le zalegla, tako da ne bi smelo biti več kričečih primerov trpinčenja živali. Tako je tudi v teh dneh proseška železniška postaja natrpana z vagoni, raztovarjanje živine pa poteka redno, tudi z nadurnim delom in ob pomoči jugoslovanskih delavcev. B. S. AVRELIJA in SLAVKO PERTOT slavita danes 50. obletnico poroke. SPD Igo Gruden in ŠD . Sokol jima iskreno čestitata ter kličeta še na mnoga srečna leta. llMiiiiiiiMiMiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiimtiMimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimtiimiiiiiiimiiiiiiimii DELOVANJE ZGONIŠKE OBČINSKE UPRAVE Do konca leta poskusna psihopedagoška služba Ker ni slovensko govorečih specialistov, začasno odložena uvedba pediatrične službe Glavni sklep, ki ga je sprejela na svoji zadnji seji zgoniška občinska uprava, zadeva poskusno uvedbo do konca šolskega leta psihopedago-ške službe, ki jo bo psihologinja o-pravljala na vseh osnovnih šolah v občini in tudi v občinskih otroških vrtcih. Ta pobuda spada v sklop socialnih uslug, ki jih namerava u-prava na lastno roko nuditi občanom, dokler ne bo pričel delovati pokrajinski zdravstveni. konzorcij. Politična volja, oziroma pobuda, za psihopedagoško službo je prišla s strani občinske uprave, ki pa je prepustila globlji -pretres občinski komisiji za . šolo s celodnevnim poukom. ki jo predvideva lanski deželni zakon št 62. Na srečanju s šolsko komisijo se je po uvodni obrazložitvi namena in načina delovanja psihopedago-ške službe, ki sta jo orisala odbornika za zdravstvo in za šolstvo, začela plodna diskusija, v katero so posegli šolski ravnatelj, predstavniki staršev, šolskega patronata in občinski svetovalci. Vsi so podčrtali nujnost te službe, ki naj spremlja slehernega otroka v doraščajoči in razvojni dobi, seveda v tesnem sodelovanju s starši in učiteljstvom. Tako bi lahko že v kali zatrli vsako psihofizično «čudaštvo» in tudi dali pravilne smernice z ozirom na naravno nadarjenost ter nagnjenja, ne z ukazovalnimi metodami, temveč s pravočasnim preventivnim vplivanjem in usmerjanjem. Predlog oziroma odobravanje s strani šolske komisije je bilo nujno in potrebno, ker bo ta služba dopolnjevala razne j aktivnosti v okviru šole s celodnev-| nim poukom in bi torej moralo tudi kritje stroškov priti iz deželnih fondov po že omenjenem zakonu, ki predvideva tudi to službo. Kar se tiče pričetka delovanja pediatrične službe v zgoniški občini, pa se je po pozitivnih predpostavkah ravno v zaključni fazi pojavila ovira, ki bo trenutno zakasnila pričetek delovanja te zdravstvene usluge. Med raznimi ponudbami ni namreč takih specialistov, ki bi obvladali slovenski jezik, občinska uprava pa postavlja prav poznavanje1- jezika kot izredno pomemben pogoj, saj bi v nasprotnem primeru slovenski otroci in starši bili v rajzui^ljjvi zadregi. Nedvom-. no gre za dosledno politično izbiro, kar pa ne izključuje, da se ne bo v bližnji bodočnosti našla primerna rešitev. Od ostalih vesti naj omenimo, da se je seznam «črnih gradenj» na občinskem območju obogatil še za eno enoto, saj bo ravno v teh dneh župan prijavil sodišču še enega kršitelja urbanističnega zakona. Preden bo občinski svet razpravljal o letnem občinskem proračunu bo uprava začela izvajati svoj namen po čimširši demokratizaciji in decentralizaciji javnoupravnega življenja, in sicer z javno razpravo občinskega proračuna. To srečanje z občani je napovedano za četrtek, 5. februarja, ob 20. uri v prostorih ŠK Kras v Zgoniku. —bs— Vasilij Daneu, gospodarja Edi Kemperle, odborniki pa so Alojz Kapun, Miro Štoka in Mario Simčič. *■■1111111,,miiiiuiminmiiuniiiiiiipiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiniHiiiitikUfiiiiiiiiMii* Z OBČNEGA ZBORA V SOŠČEVI HIŠI PEVSKI ZBOR «VASIIIJ MIRK» JE POMLADIL SVOJE VRSTE 2bor je popolnoma prenovil tudi vodstvo - Vključevanje mladih sil Pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka . Kontovela je imel v ponedeljek zvečer v svojih prostorih v Soščevi hiši redni občni zbor. Po Pregledu delovanja zbora v zadnjih Petih letih in po poročilih upravne-Sa odbora, so pevci izvolili novo vodstvo. v uvodnem poročilu je predsednik zbora Josip Čuk dejal, da bilo delovanje zbora v zadnjem °bdobju zadovoljivo, čeprav je bilo P^nj nastopov kot prejšnja leta. S Pristopom nekaterih mladih sil se Id- Z'30r v zadnjem času okrepil, ljub temu pa bo moral bodoči od-v°,r.’ je poudaril Čuk, posvetiti še tri' o Pozornosti mladini. Dejal je udi da je treba utrjevati v zboru PPdrust in da morajo pevci tesno “delovati z odborom, kajti samo z druženimi močmi in v prijatelj-■ .,em. vzdušju bo zbor lahko spet do-d tisto mesto, ki ga je vselej o-nacevalo v naši zamejski kulturni stvarnosti. Sledilo je poročilo tajnika Draga toke, ki je v podrobnostih orisal azne nastope, uspehe in težave. Med rugim je dejal, da so si pevci, po P^dru, ki je uničil Soščevo hišo, v ratkem času sami uredili lepo pev-, sobo. V tem času so zamenjali udi zborovodjo, med najpomembnej-upi prireditvami v pretekli sezoni Pa je omenil tristransko srečanje Prosvetnih društev na Proseku. V jUS-eh sta bila zbora iz matične do-■ °vine in s Koroške. Ta prireditev J Potekala v znamenju proslave 30. ^letnice osvoboditve, i« ° blagajniškem poročilu, ki ga J podal Vasilij Daneu, in razpravi, k- Povci izvolili devetčlanski odbor, se je sestal v torek zvečer in si ipd’ozdelìl funkcije. Za predsednika 1 Izvoljen Bruno Rupel, podpred-Kjdika Egidij Castellani, tajnika ago in Mario Štoka, blagajnika primerov škrlatiiikc Prejšnji teden, to je od 19 do 25. t. m., je občinski zdravstveni funkcionar zabeležil v tržaški občini kar 16 primerov škarlatinke. Poleg tega je ugotovil se naslednje na lezljive bolezni: ošpice 2 primera, norice 9, nalezljivo vnetje priušesne slinavke 1, rdečke 3, srbečica 2, nalezljivo vnetje jeter 1, garje 1 in mononukleoza 2. Prispevek podjetjem za udeležbo na sejmih Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da bo tudi letos nudila majhnim ter srednjim industrijskim o-ziroma trgovskim podjetjem, ki imajo sedež v tržaški pokrajini prispevek za udeležbo na kakem sejmu ah velesejmu v tujini. Prispevek, ki ga omogoča deželna uprava, velja za udeležbo na sejmih, za obdobje do 30. septembra letos. Zainteresirani gospodarski operaterji naj se obrnejo na urad za trgovino s tujino na Borznem trgu 14 (tel. 35941) SKUPŠČINA S PREBIVALCI «SEVERNEGA KVARTA» PRIJETEN PEVSKI VEČER V RONKAIl Odločno stališče proti gradnji y — športne palače pri Kazermetah O tem vprašanju sta govorila Boris Coceani in Roberto Busolini Sodišče oprostilo pet stanovalcev Kazermet, ki so bili obtoženi kraje Številna prisotnost v četrtek zve- njo hale porabila samo štiri hek-čer na javni skupščini, ki jo je o- tarje zemljišča, nič pa se ne ve. klicala mestna sekcija KPI, da bi razpravljali o vprašanju kazermet in o načrtu, gradnje športne palače na tem ozemlju, je potrdila, da je za prebivalce severnega dela mesta vprašanje izredno važno. O tem sta spregovorila in orisala stališče komunistične partije občinski svetovalec Boris Coceani ter član rajonske skupščine in tajnik celice KPI arhitekt Roberto Eusolini. Busolini je v zvezi z gradnjo športne hale na zemljišču Kazermet dejal, da gre za nelogično rešitev, ki jo je tukajšnjim pristojnim oblastem narekovala volja nekaterih mogotcev, da bi s tem ščitili tudi lastne interese. Govornik je poudaril odločno nasprotovanje KPI taki rešitvi ter se zavzel, da bi .športna hala do; bila prostor v večjem paviljonu sejmišča Espomego, ki ga gradijo v Ul. della Barca. Nezaslišano je namreč, da bi razstavišče služilo le za določen čas (tri tedne)', ko predvideva njegova izgradnja nad dve m lijardi in pol lir. Busolini je nato poudaril vprašanje Kazermet in njenih prebivalcev. Ta problem, je nadaljeval govornik, moramo uokviriti v popolnem pomanjkanju jasne politike o gradnjah. Omenil je, da so si prebivalci Kazermet vedno prizadevali za rešitev tega vprašanja. Leta 1973 so ustanovili poseben odbor, ki se je sestal z vaznimi tukajšnjimi- oblastmi, a brez vsakega uspeha. Položaj se je v zadnjih letih še zaostril. Lani so namreč stanovalci dobili pisma od prefekture, ki jih je obveščala, da morajo plačati stanarino (skupaj je ta znašala 12 milijonov, lir). K temu se je pridružila še obtožba petih stanovalcev, Kazermet, ki so jih dolžili, da so oktobra 1971. leta ukradli nekaj korcev in tramov, da bi si vsaj delno uredili razpadajoče stanovanje. Na včerajšnji sodni razpravi proti petim stanovalcem Kazermet -se je goriško sodišče izreklo za oprostitev obtožencev, ker ni -šlo za kaznivo dejanje. Peterico, 63-letnega Massi-miliana Vidica, 58-letnega Carla Gianlorenza, 39-letnega Čira di Mattea, 35-letnega Guida Miniussija in 22-letnega Luigija Cecconija, sta zagovarjala branilca Battello in Maniaca). V zvezi z vprašanjem rajonskih konzult je Busolini dejal, da je šlo le za predvolilno akcijo krščanske demokracije, saj so bili ti Organi u-stanOvljeni le nekaj dni pred volitvami 415. junija. Obenem je govornik kritiziral odnos, ki ga ima občina do teh kozult,; ki bi morali iti preko posvetovalnega značaja. Konzulte bi namreč morale biti neke vrste posredovalec med občinsko upravo in prebivalci. Občina naj bi namreč za vsako pobudo morala prvenstveno u-pošte.vati nasvete konzulte kot živ izraz potreb prebivalcev. Tudi glede vprašanja slovenske narodnostne skupnosti (ta je v mestu najbolj številna prav v. «severnem kvartu») bi morali upoštevati smernice rajonskih skupščin. Boris Coceani, občinski svetovalec KPI, je s političnega stališča orisal vprašanje gradnje športne palače. Zadeva je zelo resna prav zaradi spremembe regulacijskega načrta, o katerem bodo razpravljali na ponedeljkovi seji občinskega kako bo občina uporabila ostalih sedem hektarjev. Glede deželnega finansiranja športne palače, je Coceani dejal, da bi morala občina ta denar (800 milijonov lir) uporabiti za gradnjo šolskih telovadnic in manjših športnih središč. KPI, je nadaljeval Coceani, ni nasprotna športu kot takemu, kot bi nekateri hoteli dokazati, nasprotna je uporabi javnega denarja za profesionalni šport. Prihodnji petek seja pokrajinskega sveta V petek, 6. februarja, ob 18.30 se v Gorici sestane pokrajinski svet. Glavni točki dnevnega reda sta razprava o obračunu za leto 1974 ter odobritev proračuna za letošnje leto. Pokrajinski svet bo razpravljal o interpelaciji komunistične skupine glede tržiške ladjedelnice Italcantie-ri. Svetovalci bodo nato izvolili pet predstavnikov in tri namestnike v pokrajinski nadzorni odbor. Med drugimi točkami predvidevajo razpravo glede gradnje ceste Krmin — Števerjan. V torek v Gorici skupna šolska Prešernova proslava V torek, 3. februarja, ob 11. uri priredijo slovenske srednje šole v Gorici prvo skupno Prešernovo proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Prireditev bo v kinodvorani Verdi v Gorici. Program prireditve bo sestavljen s prispevkom posameznih zavodov. Gre za prvo Prešernovo prosla- Prihodnje srečanje obeh zborov bo v Mirnu Moški pevski zbor «Giuseppe Verdi» iz Ronk je povabil v goste moški pevski zbor iz Mirna. Rezultat srečanja 23. t.m. je bil prav prijeten pevski večer, ki ga je z dvema tretjinama sporeda izpolnil mirenski zbor, z ostalim delom pa domači zbor. Zbor iz Mirna je pod vodstvom Aniona Klančiča izvajal umetno pesem slovenskih skladateljev Jakoba Gallusa, Vasilija Mirka, Rada Simonitija in drugih, v zadnjem delu pa je predstavil slovensko ljudsko in partizansko pesem. V srednjem delu je nastopil domači zbor pod vodstvom Sonje Sirsen z nekaj umetnimi in ljudskimi pesmimi. Za zaključek pa sta oba zbora skupno zapela pod vodstvom Antona Klančiča znano Stelutis alpinis. Zbor iz Mirna, ki se je v zadnjem času pomnožil z mladimi pev-vo, ki jo slovenske šole v Gorici ci, je najboljše zapel Gallusovo prirejajo v enotni obliki. Njen pomen je predvsem v tem, da se s to proslavo naša srednja šola vključuje v občeslovensko praznovanje dneva naše kulture in da poudari, kako je Prešernova vizija razvoja slovenskega, naroda predstavljala s svojo napredno, humano in bojevito značilnostjo podlago za rast tiste gonilne šile, ki je izeolikovala novo podobo, slovenskega naroda, takšno kakršno. poznamo danes in s katero se predstavlja svetu, kot svobodna in dinamična, ter ponosna skupnost. Ecce momo moritur justus; pesem je zvenela čisto in zlito. Pri večini ostalih, kij so bili sicer dobro zastavljene, sta na dinamično močnejših mestih dominirali basovski skupini napram glasovno šibkeje zasedenim tenorjem. Ravnotežju bo treba torej posvetiti več pozornosti in tudi nekaterim posameznikom, ki z nekoliko preveč odprtim petjem izstopajo. Sicer pa moramo zboru dati. priznanje za sorazmerno obširen spored, ki ga je pripravil v kratkem času letošnje delovne pevske sezone. Kar se tiče izvaja- nja partizanskih pesmi, bi bilo vsekakor bolje, da bi jih zbor, ki je ! dovolj glasovno prodoren, zapel brez spremljave na harmoniki, ki ni bila dovolj precizna niti v ritmu niti v akordih. Zbor «Giuseppe Verdi» razpolaga z dobrimi glasovi, ki lepo izpopolnjujejo celoto glasovnih skupin, zaradi česar zbor že po svoji sestavi zveni glasovno precej izenačeno. Seveda mu je v oporo tudi delo dirigentke, ki očitno polaga veliko pozornosti lepoti tona in skupnega petja. Na tehnično pevskem področju je že toliko doseženega, da bi se zbor lahko lotil zahtevnejšega programa. To lahko sklepamo tudi iz interpretacij tega večera, ki so delovale dovolj prepričljivo. Na prihodnjem srečanju obeh zborov v Mirnu, ki ga namerava še letos organizirati mirenski zbor. bi želeli slišati nekoliko več pesmi. Napovedi so bile v italijanščini in slovenščini, še boljše pa bi b’lo, ko bi bil spored s kratkimi komentarji tiskan ali ciklostHiran, kajti pisana beseda je prikladnejša in trajnejša, zlasti kadar gre za medsebojno informiranje in spoznavanje kulturnih prizadevanj. Škoda, da uspelemu srečanju ni prisostvovalo več poslušalcev. IVAN SILIČ ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|!iiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii ŠOFERJI ŽE DALJ ČASA NISO PREJELI MEIDE Polurna stavka šoferjev podjetja Ribi v prid puhlicizacije avtobusnega prevoza V ponedeljek srečanje s predstavniki pokrajine in d. prometnega območja - Študentje solidarni s stavkajočimi sveta. Brez dvoma je občinski odbor že zavzel stališče, ki predvide-1 poskušalo doseči gradnjo športne palače pri Ka- j čilo naprejščine Položaj v prevoznem podjetju Ribi se je v zadnjih tednih tako poslabšal, da so se uslužbenci pod vodstvom sindikalne federacije prevoznikov CGIL, CISL, UIL zatekli k stavki, čeprav zelo kratkotrajni, da so javnost opozorili nanj. Včeraj opoldne med 13. in 14. uro je namreč 30-članski kolektiv, ki skrbi za osebne prevoze z avtobusi, za pol ure prekinil delo ter priredil v av-tobusnt.čakalnici .prote^po- zboyova-mje, na .katerem.,je...frijo prisotnih tudi nekaj stotin študentov, ki se vračajo iz Gorice,, kjer . ^ Imeli Kakor so poudarili stavkajoči, jim vodstvo podjetja ne izplačuje mezd, tako da že nekaj časa delajo za približno 60.000 lir na mesec. Stanje je prekipelo do vrhunca in ni nič čudnega, če so se odločili za stavko. Vodstvo podjetja je včeraj sporočilo uslužbencem svoje stališče, po katerem ne izplačuje prejemkov, ker od deželne uprave ni prejelo prispevka, ki ji pritiče. Ribi se izgovarja, da se ji je koncesija iztekla in da proti svoji volji vzdržuje promet na medobčinskih progah. Ribi pričakuje, da bodo .na ustreznem mestu čimprčj določili takšno upravo avtobusnih, prevozov, ki ga bo odvezala sedanjih obveznosti. Podjetje dodaja, da je pri deželi izpla-za izplačilo mezd. Sindikalni ' predstavniki, ki so v avtobusni čakalnici govorili potnikom, povečini študentom, so . bili drugačnega mnenja. Predstavnik CGIL dr. Aldo Colleoni je zahteval prekinitev sedanjega izkoriščanja o-sebja ter zahteval, naj; se-v najkrajšem času izvede publicizacija avtobusnega prometa. V ponedeljek se bodo sestali s predstavniki pokrajine in 4. prometnega območja in skušali izsiliti p«hhcizacijo.,,-.čei pa ta zahteva me .bo uresničena, se bo boj zaostril. Za sedaj so se zatekli k stavki,..da javno oblast opo zorijo na vprašanjb. Predstavnik GISL Angelo Rizzi je dejal, da dve leti po izglasovanju zakona na deželi za ureditev javnih prevozov še vedno ne vedo, pri čem so. ter bodo zato vprašali župane, če obstaja pri njih dobra volja, da se končno uredijo javni prevozi na takšen način, da bodo učinkoviti in da bo prevoz kot javna storitev zagotavljal delavcem in študentom to, kar od prevozov pričakujejo. Na zborovanju sta spregovorila tudi predstavnika uslužbencev in študentov Gianni Dean in Ivo Mauri, ki sta v bistvu poudarila neraz-družljivost skupnega boja delavcev in študentov za pravično ureditev prevozov. Sindikat avtoprevoznikov CGIL, CISL, UIL zavrača Ribijevo opravičilo, češ da ni prejel od dežele po- trebnih sredstev in da zato tudi ne izplačuje mezd. Takšno opravičilo navaja namreč samo Ribi, medtem ko vsa ostala prevozna podjetja redno plačujejo svoje uslužbence, pa čeprav prejemajo deželni prispevek s trimesečno zamudo, kar je praksa, ki jo dežela uveljavlja za vsa avtobusna podjetja. Prosvetno društvo «O. Župančič» v Štandrežu bo imelo drevi ob 20.30 na društvenem sedežu LETNI OBČNI ZBOR Dnevni red : — Predsedniško poročilo — Poročilo odbornikov — Izvolitev delovnega , predsedstva — Izvolitev novega odbora — Slučajnosti VABLJENI ! O S M I C A Niko Kosmač, Zabrežec št. 11, odpre danes osmico in toči belo m črno domače vino. Vljudno naproša obiskovalce osmice. ki bodo popili osmini«) ali četrtinko, naj prinesejo s seboj arobiž, kot bi se napotili na avtobus. Deželni posvetovalni odbor razpravljal o cestnem blagovnem prometu Pod predsedstvom odbornika za prevoze in promet, Giovannija Co-ciannija, se je v Trstu včeraj sestal deželni posvetovalni odbor za prevoze. Seje, ki je bila posvečena predvsem vprašanju cestnega blagovnega prometa ter njegove tesne povezave s položajem carinskih u-radov na mednarodnih mejnih prehodih z Jugoslavijo in Avstrijo, so se udeležili številni predstavniki krajevnih ustanov in organizacij, ki jih ta tema najbolj neposredno zanima. Osrednje poročilo je prebral odbornik Cocianni, ki je analiziral vprašanja cestnega blagovnega prometa v naši deželi. V zadnjih mesecih je na mejnih prehodih prišlo do resnih zastojev, tako da so morali šoferji s svojimi prevoznimi sredstvi čakati na meji ure in ure. Vzrok zastojev je bilo sindikalno gibanje uslužbencev italijanske carine. Cocianni pa je dejal, da ne gre pripisati krivde za zastoje le delovanju carine, temveč da je to precej širši problem. Na vsak način, je nadaljeval deželni odbornik, je z ozirom na carino potrebno rešiti nekaj točk. Nujno je izboljšati strukture ter doseči boljšo funkcionalnost. Čimprej morajo spremeniti delovne urnike ter zamudne postopke. Deželne pobude imajo prav ta namen. Prvi korak bo po vsej verjetnosti izvedba natečaja za 94 mest v deželnih uradih carine. V drugem delu poročila je Cocianni spregovoril o tehničnih vprašanjih teže in velikosti tovornjakov, ki ju zadnja določila organov evropske gospodarske skunosti točno določujejo. Po dolgi razpravi je na koncu posvetovalni odbor sklenil, da bo skupno z ostalimi zainteresiranimi komponentami sestavil operativni dokument o položaju cestnega blagovnega prometa v deželi, ki naj bi služil tako odgovornemu odborništvu kot tudi deželni upravi za nadaljnje posege. >. zermetah. Občina naj bi za izgrad- j vendar ji to ni uspelo. Sneff pobelil mesto in okolico Danes občni zbor mesi ne sekcije VZPI Danes popoldan ob 16. uri bo v Gregorčičevi dvorani na Verdijevem korzu letni občni zbor mestne sekcije VZPI—ANPI. Na njem bodo po poročilih odbornikov izvolili novi odbor ter predstavnika za pokrajinski kongres. Predsednik Comelli na sestanku KD Na sestanku demokristjanskih občinskih in pokrajinskih upraviteljev, ki je bil v četrtek zvečer v j Gorici, je predsednik deželnega od ; bora odv. Antonio Comelli napovedal nove procedure, ki bi precej olajšale delovanje občin. Comelli je namreč dejal, da preučujejo v pristojnih komisijah deželnega sveta zakonska osnutka tehničnega nadzorstva dežele nad načrti krajevnih uprav za javna dela in drugega o splošni odpravi nadzorstva dežele nad sklepi krajevnih uprav. To pomeni, da bi izgubila precej na svoji vlogi sedanja pokrajinski tehnični odbor (sedež ima na Korzu Italija) in pokrajinski nadzorni odbor (sedež ima na Largo Culiat). Odv. Comelli je še govoril o vlogi večletnega načrtovanega proračuna in o nujnih prioritetah v izdatkih. Na seji, ki ji je predsedoval tajnik KD Longo, je imel uvodno poročilo referent za krajevne uprave Reverdito. Izvolili so tudi pokrajinsko komisijo krajevnih upraviteljev. Drevi v Štandrežu občni zbor p. d. «Oton Župančič» Prosvetno društvo «Oton Župančič» iz štandreža bo imelo drevi ob 20.30 v društvenih prostorih 15. redni občni zbor ter bo po poročilih predsednika in odbornikov izvolilo novo vodstvo. Na občni zbor vabijo vse člane. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI - ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Girice Maksim Gorki B A R B A 1 I prizori iz okrajnega mesta Prevod Scena Kostumi Glasba Režija Janko Moder «Petar Pašič Božana Jovanovič Bojan Adamič Stero Žigon V torek, 3. februarja, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI (Goriški abonma). Vozni red avtobusa za okoliške abonente: Vrh odhod ob 19.30. Poljane ob 19.30, Doberdob ob 19.35, Jarrrlje ob 19.40, Dol ob 20.00, Rupa -Peč ob 20.05. ^Kino Včeraj je na Goriškem ves dan snežilo, še najbolj debele in goste snežinke pa so padale okoli poldne. Sneg je naletaval brez vetra in je zato enakomerno prekril polja, strehe in ceste. Proti večeru je sneženje prenehalo. V Gorici je padlo kakšne 3 do 4 cm snega, na Lokvah od 10 do največ 15 cm, vsekakor premalo za, smuko. Če ne bo v prihodnjih dneh še kaj snežnih padavin, Lokve tvegajo svojo tretjo «suho» zimo in s tem hud udarec za zimski turizem, ki je pred nekaj leti toliko obetal. Snežilo je tudi tja do Gradišča in po Krasu, vendar se je na robu območja snežnih padavin popoldne sneg spremenil v rahel dež. Sneg je prinesel razumljive prometne težave z vrsto manjših prometnih nesreč, ki šo zahtevale predvsem gmotno škodo. Najhujše posledice zaradi snega in spolzke ceste je utrpela 71-letna gospodinja Anna Bunello vdova Drioli iz šlovrenca ob Soči. Pri letna ženska se je v jutranjih urah vračala peš domov, ko je na pločniku zaradi snega izgubila ravnotežje in padla. Žensko so takoj odpeljali v goriško bolnišnico, kjer se bo zaradi zloma desne noge in drugih -udarcev zdravila 90 dni. Na Goriškem so včeraj zabeležili celo vrsto avtomobilskih nesreč. Na Tržaški cesti sta z avtomobilom zavozili s ceste 19-letna delavka Patrizia Sel iz Špetra ob Soči, ter 25-letna Serena Žigon iz Gorice, Ul. Montecucco 2. Obe so sprejeli iv bolnišnico, kjer so jima ugotovili lažje poškodbe. Druga nesreča na Tržaški cesti se je pripetila 20-letnemu študentu Mauru Mariniju iz Ul. Ristori 55. Mladenič je zaradi ledenega cestišča izgubil oblast nad vozilom in se zaletel. V bolnišnici se bo zaradi lažjih poškodb zdravil teden dni. V bolnišnico so v popoldanskih lirah sprejeli 25-letno Eleno Efride iz Gradišča, ženska se je z avtomobilom ponesrečila v Fari. Zaradi poškodb po telesu se bo zdravila 10 dni. Avtomobilske nesreče, ki jih je povzročila spolzka cesta, so se pripetile še pri Devetakih, na Maj-nici in na semaforskem križišču na Korzu. (Na sliki vidimo zasnežen del KorzaJ. Javna skupščina o sindikalnem vprašanju agentov javne varnosti Pokrajinsko tajništvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL bo pripravilo v ponedeljek ob 20. uri v konferenčni dvorani Palače hotela javno skupščino o sindikalnem vprašanju agentov javne varnosti. Uvodno poročilo bo imel dr. Franco Fedeli ravnatelj revije «Ordine puhlico». V galeriji Meblo v Novi Gorici je včeraj odprl razstavo likovnih del umetnik Jože Tisnikar. Razstavni prostori bodo odprti do 16. februarja ob delavnikih med 8. in 19. uro. Gorica VERDI 17.06-22.00 «Vai gorilla», Fabio Testi in Claudia Marsani, barv. ni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 16.30—22.00 «Il padrone e l'operaio». R. Pozzetto in F. R. Coluzzi. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 16.00-22.00 « La smagliatura», U. Tognazzi in M. Piccoli, barvni film. CENTRALE 17.30—21.30 «Eli il ladrone». Bud Spencér. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «La nuora giovane». P. Leroy in M. Carotenuto. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 16.00-20.00 «Divina creatura». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «U polizia accusa, il servizio segreto uccide». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Hudič v možganih», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Zadnje pribežališče», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Gospodar otoka», ameriški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Gabriele Cont, Flisa Baldo. SMRTI: 64-letni upokojenec Geraldo Fabris, 79-letni bolničar Enrico Colautti, 83-letna gospodinja Ermelinda Ambrifi vd. Figoli, 82-letni upokojenec Angelo Gregorin. 78-let-na gospodinja Marianna Del Mestri vd. Winkler, 69-letni upokojenec Luigi Plet, 90-letni upokojenec Graziadio Gagaš, 80-letna gospodinja Felicita Mocenigo vd. Maurencic. 47-letni zdravnik Teodoro Stori, 65-let-na gospodinja Silvia Laurenti. DEŽURNA I.EKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 224, tel. 83-538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72-480. Nada Gaborovič: «Objokuj jutro» Roman mariborske pisateljice Nade Gaborovič OBJOKUJ JUTRO, ki ga je kot njeno najnovejšo stvaritev izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani v zbirki Nova slovenska knjiga, je roman iz sodobnega sveta mesta ob reki. Pisateljica posega v svet u-glednih meščanov, direktorjev, u-meinikov, snobističnih uradnikov in njihovih otrok. Ta svet nam bolj ali manj plastično upodobi in reducira dogajanje na en sam julijski popoldan in večer, vendar pa seže s pripovedjo mnogo širše in nam skuša predstaviti svet sodobne slovenske družbe v mestu v širšem okviru družbene problematike, konflikta med staro in mlado generacijo. Toda če bi hoteli obnoviti vsebino tega dogajanja, bi zašli v težave. Dokaj široko predstavljena sodobna družba živi svoje vsakdanje, več ali manj puhlo življenje. Peha se za vsakdanjimi dobrinami, iz življenja skuša izvleči čim več materialnih koristi, posamezniki skušajo doseči čim višje položaje, spletati nove ljubezenske zgodbe, graditi nove hiše, kupovati nove avtomobile, preživljati počitnice na morju. V bistvu pa ostaja svet prazen, ljudje v njem pa nezadovoljni in ne-potešeni. Nekaj oseb seveda izstopa iz te družbe. Direktor Tabor in njegova stremuška žena Sonja imata sina Aleša. Kakor je njegova mati o-srednja negativna podoba, tako naj bi bil njen sin Aleš v bistvu nosilec nekih naprednih stremljenj. Toda njegovo dekle Petra, ki je mati ni marala, je napravila samomor. In tako se. nam Aleš pokaže v bistvu kot slabič, kot priden sinko, ki obljublja materi na domači zabavi igrati na klavir in je vse, kar zmore, izjava, da bo za nekaj časa odšel od doma v Ljubljano, ker mora resno nadaljevati študij. In tako ob teh treh, pravzaprav dveh poglavitnih junakih, Sonji, Alešu in mrtvi Petri, stopajo v ozadje ostali liki; sosed Vreg, njegova žena Vanda in hčerka Vandica, ki jo ponujajo Alešu, pa direktor Tone, ki se poroča z Doro in daje povod za domače slavje na vrtu Taborjeve vile, pa umetnik Silvin in pianistka Natalija. Vse dogajanje se začenja julijskega popoldneva in konča opolnoči po nevihti, vmes pa se zgodi pravzaprav zelo malo. In tako ostaja pred bralcem le zabrisana podoba sodobne slovenske družbe v nejasni, a tudi nič kaj rožnati podobi, kot nam jo naslika s temnejšimi barvami pisateljica Nada Gaborovič. Kaj nam je pisateljica hotela povedati, tega ni težko razbrati. Predvsem je hotela prikazati me- ščansko družbo v njeni praznosti in pehanju, čeprav pehanje za dobrinami ni toliko gonilna sila njihovega ravnanja kot je poglavitni namen uveljavitev v družbi, zavzetje ustreznega položaja in gradnja naprej. V tej družbi so starejši že preživeli in s svojimi idejami ubirajo pot navzdol. Mladi, z izjemo umrle Petre, pa so prešibki, da bi kolo življenja zasukali drugače. Opolnoči, ko se zabava konča in se v simbolični nevihti družba razide, naj bi bilo vsega konec. Ne. Samo konec enega dne. Jutri bo sledil nov dan, novo pehanje, novi zapleti v službi, nove ljubezenske zgodbe in vse bo šlo več ati manj po starem tiru naprej. Mladi očitno nimajo ne moči, ne idej, da bi si hoteli zavestno u-stvariti drugačno življenje. Pisateljica si tega tudi ne prizadeva doseči in ostaja pri podobi današnjega sveta in skupine ljudi v njem. Izhoda ni. Nič hudega. Svet se vrti naprej. In kar dobro za vse te ljudi, da bi kaj globlje pogledali v svet in v življenje pa niti ni potrebno. Ta pripoved, koncentrirana v dogajanje nekaj ur, dejansko pa razpredena na vrsto let, je predvsem pripovedovana. Zato nas roman kot tak ne zagrabi, ne navduši in nas pušča, da vse to življenje bolj ali manj neprizadeti opazujemo. Bralec žal ni sredi dogajanja temveč sredi pisateljičine pripovedi. Pisateljica o dogodkih pripoveduje, razmišlja in memorira, svoje pripovedi pa žal ne povzdigne na raven sodobnega romana, ki bi nas osvojil in pretresel. Ker je ta njena pripoved marsikje preveč dolga, zavozlana, umetno nabuhljena, nas branje mestoma nekoliko utruja in 7ias pušča nezainteresirane, hladne. Branje nas prav malo mika, pa čeprav skuša pisateljica monotonost razbiti s preskoki v preteklost in mešanjem stvarnega in u-mišljenega sveta. Vsekakor pa je pri tem delu pozitivno predvsem to, da se je pisateljica lotila sodobne tematike in skušala upodobiti podobo sodobne slovenske meščanske družbe o današnjem času. Če se je treba pri razumevanju te družbe nekoliko potruditi in porabiti nekaj več miselnega napora kot pri branju drugih romanov, če zgodba sama ni posebno privlačna in če je roman nekoliko nezanimiv, ni toliko bistveno. Pisateljica vsekakor ubira svoje poti v predstavitvi sodobnega časa in naših ljudi v njem. Sl. Ru. V torek, 3., popoldne in v sredo 4. februarja, zvečer bo Mestno gledališče ljubljansko ponovilo Andreja Hienga melodramo «Izgubljeni sin» .............................................. ZNANSTVENIKI IN GENERALI SKRBIJO ZA «VARNOST» ČLOVEKA Nova orožja: ognjene krogle in vnetljivi uranski naboji Vnetljiva kaša pri gorenja povzroča temperaturo 2300 stopinj - Naboji prav tako povzročajo veliko vročino in imajo močno probojno moč Pred dnevi smo govorili o tem, kako se odnosi med dvema super-silama ohlajajo, ker so Američani odkrili pri Sovjetih neko novo, nevarno strateško letalo. Sovjeti pa so pri svojem zahodnem partnerju odkrili zeio nevaren «tavajoči izstrelek». Tudi ta primer nam dokazuje, da se «v obrambo miru» angažirajo vse razpoložljive umske sile in vsa razpoložljiva sredstva zaradi česar se skladi-| šča orožja neprestano polnijo z ; vedno novimi sredstvi za uničevanje človeštva. In zaradi tega je že daneg zastarelo to, kar je bilo včeraj novo, najnovejše. V zvezi s tem prinaša hamburški tednik i «Der Spiegel» zanimivo poročilo o dveh novih strahotnih vrstah o-rožja. Pravzaprav povzema «Der Spiegel» podatke, ki jih je v svoji študiji objavil švedski zavod SI PRI. V tem poročilu je govor o dveh kemijskih orožjih o tako i-menovani ognjeni krogli, ki doseže temperaturo atomske bombe, ter o vnetljivem naboju iz urana. Ko so v glasilu zahodnoneniške vojske poročali o lanskoletnih vojaških vajah, je bilo rečeno, da gomji dve vrsti orožja predstav- linillimlllItll’lllMIIIUimililllllIIIIMTIirmllllIITIIllll'IlIHIMIIllllllllMIMIIIIllll!lll11lllltllltllirHmilMHtllllll!HlTlM!llllMIIHIIIIMII1lllM'I11'l1llJi HMIimi : Patronat KZ -1NAC svetuje Neopravičljivo zavlačevanje reševanja pokojnin po konvenciji Vpr.: «Imam starostno pokojnino INPS že šest let. Pred dvema letoma mi je Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja izdala določbo, v kateri se mi priznava doba partizanščine in opravljanja podrejenega delovnega razmerja v Sloveniji, skupno 6 let, 3 mesece in 16 dni. Nemudoma sem vložil prošnjo za dodatek te dobe k starostni pokojnini, vendar kljub večkratnemu urgiranju neposredno na zavarovalnem zavodu in preko patronata, pri katerem sem vložil prošnjo, nisem doslej dobil nobenega odgovora. Nekateri moji prijatelji mi pravijo, da so oni čakali več let na rešitev omenjenih «pratik». Mene osebno tako zavlačevanje ne spravlja v veliko finančno zadrego, ker imam nekoliko višjo pokojnino in doma upravljamo trgovino, toda za tistega, ki čaka na odobritev pokojnine kot na edini vir dohodkov, povzroča tako ravnanje nepotrebno jezo in tudi finančno stisko. Hotel sem vas vprašati dvoje: je ta zamuda količkaj opravičljiva in s kakšnimi ukrepi bi lahko to preprečili ali vsaj o-milili?» M. S. Naš bralec je nehote postavil prst na skelečo rano, ki najbolj boli. Na podlagi vsakodnevne prakse in izkušenj lahko trdim, da INPS na splošno rešuje še kar redno prošnje za priznanje starostne, invalidske ali družinske pokojnine (če je upravičenec vsaj malce potrpežljiv), čeprav moramo žal v večini primerov ugotavljati bolj ali manj opravičljive zamude glede na legalni rok 120 dni, ki ga uvaja zakon 533/73. Resnici na ljubo so zelo redki primeri, ko se z uveljavitvijo pokojnine kaj zatakne, da je treba čakati na rešitev več kot leto dni ali celo dve. Vendar ponavljam, da so taki le izjemni primeri. Toda to ni najhujše. Tistim u-pokojencem oziroma zavarovancem, ki vložijo na INPS zahtevek za dodatek ali za pokojnino po italijansko - jugoslovanski konvenciji, se jim godi nezaslišana krivica brez vsakršne sprejemljive ob razložitve. Zato se človeku podzavestno porodi sum, da morda le ni to zavlačevanje tako slučajno in da morda temelji na politxni podlagi, saj omenjene zahtevke vlagajo pretežno Slovenci, ki so delali v SFRJ ali pa jim je SPIZ priznal dobo partizanščine. Kaže, da se vsa stvar blokira na INPS v Trstu, ki pa ni pristojen urad za reševanje teh pratik, temveč jih mo- ra po bežni analizi odposlati na Deželni center za konvencije v Vidmu. Analizirajmo dva primera pokojninskih zahtevkov (obnova pokojnine in starostna pokojnina po konvenciji), kakšen je birokratski postopek za dokončno rešitev vloge. Za obnovo pokojnine (ko ima prosilec že italijansko pokojnino, vendar hoče tej osnovi dodati še jugoslovansko delovno dobo, da se mu odmeri sorazmerni del pokojnine), bi v teoriji moral biti postopek krajši in enostavnejši. Tržaški INPS ima nalogo, da priloži dokumentirani prošnji le pregled zavarovalnega položaja, ki so ga že izračunali za časa upokojitve prosilca. Torej zelo enostavna operacija, nakar mora INPS odposlati celotno pratiko na videmski INPS (Center za konvencije), da ta stopi v stik z ljubljanskim zavarovalnim zavodom (SPIZ) in na podlagi že priložene odločbe vpraša, naj odmerijo prosilcu sorazmerni del pokojnine. Ljubljanski SPIZ običajno zelo hitro rešuje vse podobne zahtevke in pošlje v Videm vse potrebne akte. V primeru, da zavarovanec vloži prošnjo za starostno pokojnino po konvenciji, pomeni, da so jugoslovanska leta odločilna za priznanje pravice do pokojnine. Tržaški INPS mora preveriti in poiskati, koliko prispevkov ima prosilec plačanih v Italiji: ta operacija lahko po zakonu traja največ štiri mesece, nato pa «roma» celotna pratika v Videm, ko steče približno enak postopek kot v prejšnjem primeru. V najslabšem slučaju bi morala torei priti pratika po štirih mesecih v Videm, kjer bi objektivno še nadaljnji štirje meseci več kot zadostovali za dokončno izračuna-nje in likvidacijo sorazmernih delov. Se pravi kvečjemu osem mesecev, in, če hočemo biti velikodušni, največ leto dni. V resnici pa se dogaja, da po dveh letih «pratika» še dobesedno leži vsa zaprašena v kakem kotu INPS v Trstu, ki žal ne opravlja svoje vloge oziroma naloge in s tem prizadeva zainteresiranim upravičencem veliko finančno (tudi če izplačajo zaostale dozorele obroke, je vrednost denarja vedno manjša) in predvsem moralno škodo, saj beležimo žal več takih primerov, da prosilec umre, preden dočaka rešitev vloge. Sedaj se vprašujem: po kakšni morali je vse to opravičljivo? Mislim, da so vse besede zaman, le bob ob steno in da ne preostaja drugega, kot da se v takih in podobnih primerih patronat posluži pravočasno vseh legalnih možnosti za spoštovanje terminov in za takojšnjo zadostitev zahtevam upravičencev. Naš patronac INAC je v zvezi s temi konvencijami, od katerih se nekatere «vlečejo» že polna štiri leta (!), ubral edino razpoložljivo pot: predložiti je treba po zakonu 533 prvi priziv (po 120 dneh) in če je potrebno, tudi priziv druge stopnje, nakar se bo pač treba o-brniti do sodnih oblasti, da zaščitijo pravice zavarovancev oziroma upokojencev. Le tak odločen nastop bo morebiti (upajmo) v bodoče rodil zaželene sadove. KO VDOVA PONOVNO SKLENE ZAKON . . . Vpr.: «Stara sem 43 let, prejemam jugoslovansko pokojnino po možu in se nameravam ponovno poročiti. Zvedela sem, da bi v tem primeru izgubila pravico do družinske pokojnine. Moja skrb pa je, da ne bi s tem oškodovala mojih hčerk, zato Vas naprošam za pojasnilo, če bosta hčerki izgubili pravico do pokojnine, oko bo moj bodoči mož, oziroma njun očim, skrbel zanju.» H. M. Ker še niste stari 45 let, boste s ponovno sklenitvijo zakona izgubili pravico do pokojnine. Vašima hčerkama pa se bo v tem primeru pokojnina na novo odmerila, in sicer v višini 80 odstotkov pokojnine, ki bi jo prejemal Vaš pokojni mož. Dejstvo, da bo njun bodoči očim skrbel zanju, ne bo vplivalo na njuno pravico do družinske pokojnine. * * * Tiste zavarovance, ki bi radi vložili na zavarovalni zavod prošnjo za priznanje invalidske pokojnine, obveščamo, da bo v četrtek, 5. februarja na sedežu Patronata INAC v Ul. Cicerone 8/b redni zdravniški pregled. ijata «vrhunec lanskoletnih vaj». V istem poročilu smo lahko brali tudi naslednje: «Dolge ure se je iz starega tanka dvigal plamen.» Poročili je gotovo zapisal vojak, kajti le vojak se lahko navdušuje nad takšnimi novostmi. Toda drugi ljudje,. ki jim je mir bolj pri srcu kot raznim generalom, pa tudi pretežni večini predstavnikov članic Združenih narodov je na tem, da bi se tovrstno orožje prepovedalo. Generalna skupščina Združenih narodov namerava sklicati konferenco, na kateri bi «obnovili konvencijo o človekovih pra-vicah>x„ V.Jsjpkonvtspji £ygyx^, di govor 'd prepovedi posebno ' o-• krutnih vrst orožja. Orožji, o ka- i teritó SM/ P- s?a PraX Sotfc:-l i vo okrutni. . ! Kot po navadi pa bo generalna I skupščina tudi v tem primeru izglasovala konvencijo, ki se je nato nekatere njene članice sploh ne, bodo držale. Orožji o katerih je govor, sta bili preizkušeni na lanskoletnih orožnih vajah in spadata torej v opremo zahodnih vojska, zbranih v atlantski zvezi. Ustavimo se pri teh novostih. Predvsem je govor o «kontrolirani kemični ognjeni krogli», ki med gorenjem razvije temperaturo 2300 stopinj Celzija, kar je trikrat toliko kot znaša temperatura, ki jo povzroča že dovolj strahotni napalm. Že stari Grki so znali v vojni uporabljati ogenj. Njim so sledili križarji, ki: so prav tako uporabljali ogenj kot orožje. V prvi svetovni vojni so Nemci imeli že tako imenovane metalce ognja, s katerimi so na Verdunu prebili fronto. Prišlo je nato vojno letalstvo, ki je moglo prenašati zažigal-ne bombe tudi daleč. Med drugo svetovno vojno pa so zažigalne bombe uničile celo mesta, kakršen je Hamburg, Dresden, Tokio. . . Šlo je za bombe, ki so bile napolnjene z vnetljivo maso, ki se je vnela in povzročala požar. Že med drugo svetovno vojno in sicer 1943. leta pa je ameriški kemik Frederick Fieser, strokovnjak s harwardskega vseučilišča patentiral svoj izum, strahotni napalm, ki so ga Američani uporabili že med drugo svetovno vojno, predvsem pa v Vietnamu. Prof. V tej rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznanja čita-telje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure. ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure. je glavna varianta v novi kemijski zmesi. Gre za nekakšen napalm, vendar pa z razliko, da gori še veliko bolj na dolgo kot boljši napalm B in hkrati povzroča izredno visoko temperaturo, do 23C0 stopinj Celzija. Samo en odstotek lepljivega polioptilena zadošča, da se samovnetljivi trietil-aluminij vname pri prvem stiku z zrakom. Pri že omenjenih 2300 stopinjah Celzija se topi tudi jeklo. Strokovnjaki švedskega zavoda SIRPI pri tem dodajajo, da le atomsko orožje daje tolikšno in še višjo temperaturo. In pri tem ima to straluftno*'//- ’ rožje še eno «prednost»,’da se visoko eksplozivna mešanica trietil-; aluminija in polftpifieffa' lahko prevaža in uskladiščujs. Vojakom torej ne zadaje velikih težav niti prevažanje tega strahotnega o-rožja. Kadar pa hočemo iz pravkar omenjenih snovi dobiti še strahotnejše orožje, je dovolj, da trietilaluminiju in polioptilenu dodamo še N-heksan, ki pravzaprav predstavlja nekakšno zaščito tega strahotnega vojaškega sredstva prea morebitnimi drugimi elementi, predvsem pred raznimi kisli- (Nadaljevanje na 8. strani) «Sandokan» bo obiskal Salgari jev dom v Turinu RIM, 30. — Še nekaj dni in Sandokan se bo vrnil v domovino. Toda ne na malajska otočja in morja, kamor ga je postavil Salgari v svojem romanu, pač pa v Indijo, od koder je zares doma. Pred tem pa bo obiskal še nekaj italijanskih mest in tudi Turin, kjer si bo ogledal dom svojega «očeta», namreč pisatelja Salgarija. Kakor bo bralcu že jasno, gre za junaka iz Salgarijevega romana, indijskega filmskega umetnika Kabira Bedija, ki igra glavno vlogo v istoimenski nadaljevanki, ki jo italijanska televizija prav zadnje čase predvaja ob nedeljah zvečer. Nadaljevanke «Sandokan» ne bomo predstavljali, saj je posebna služba italijanske TV ugotovila, da je zadnjemu nadaljevanju sledilo nad 27 milijonov gledalcev, kar je tudi povsem razumljivo, saj je bolj malo Italijanov srednje in zrele dobe, ki tega dela niso prebrali. Vrh tega moramo priznati, da je režiserju Sellimi uspelo napraviti iz romana kar solidno delo, ki se z zanimanjem gleda. Med vsemi umetniki pa priteguje največ pozornosti prav Sandokan, torej Kabir Bedi, ki je že nekaj dni na obisku v Italiji in se je najprej nastanil v Rimu, kjer se je doslej srečal že z vrsto ljudi, seveda predvsem s filmarji, kot so Fellini, Bertolucci in drugi. Nadalje je moral doslej obiskati nekaj šol, da bi se predstavil sedanjim čitateljem Salgarija, ki jih je, kot kaže, veliko, pa čeprav je v sedanji dobi veliko bolj v veljavi vse drugačno čtivo, ki je, povsem razumljivo, uglašeno bolj na sedanjo dobo, na moderno tehniko, da ne govorimo o sodobni detektivki, ki je, žal prevzela mesto nekdanjemu branju, ki je vzbujalo napetost, kot so bila dela Karla Maya, Jullesa Verna in drugih. V Rimu, v Ulici Veneto, kjer je stanoval doslej, je imel Kabir Bedi veliko težav s svojimi oboževalci. Pred njegovim hotelom je bilo na preži vedno kakih sto mladeničev in deklet in seveda tudi fotoreporterjev, ki so čakali nanj in je zato imela policija veliko dela, da ga je zavarovala Doslej si je Bedi ogledal «večno mesto», nekaj rimske okolice, jutri, v soboto bo obiskal Perugio in Assisi. V nedeljo pa bo Kabir Bedi - Sandokan obiskal Firence, ki jim bo posvetil ves dan, ker si želi vsaj površno ogledati umetniška bogastva tega mesta. Naslednjega dne, v ponedeljek bo odpotoval v Milan, kjer ima v programu nekaj obiskov in tudi tiskovno konferenco na sedežu tamkajšnje RAI. V torek, zadnji dan dbfska v Italiji, pa bo odpotoval v Turin, da bi si ogledal, kot smo rekli, dom svoje-tgd «očeta», torej^jpišatelja Salgarija. Njegova zaročenka Parveen Baby, ki ga je spremljala na njegovem potovanju v Italijo, pa se ne more zadržati tu do njegovega odhoda. pač pa odpotuje že danes in hudomušneži so rekli, da je toliko zaverovana v svojo lepoto, da se ne boji, da bi ji ga speljala kaka pa čeprav lepa Italijanka. Sicer pa so njegovi dnevi tako polni programa, da Kabir Bedi zares ne bo imel časa spogledovati se z morebitnimi nevarnimi oboževalkami. Horoskop ■ . ’ ; ; OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Napetost v poslovnih odnosih. Bodite diplomatični. Naključje vam bo zagotovilo prijeten večer. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Storite vse, da svojo dejavnost oprete na solidnejše osnove. Ljubosumni boste. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zadovoljite se z drugorazrednim, zato pa mirnim delom. Pazite na zdravje. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Dobro organizirana poslovna dejavnost vam bo omogočila lep dobiček. Prebavne motnje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V težki situaciji se boste dobro znašli. Izognili se boste neprijetnostim. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Če boste upoštevali svoje izsledke. je dobil zmes, ki jo je. pomešal z navadnim bencinom. Iz tega je dobil «kašasto maso», ki se je prilepila povsod, kamor so jo vrgli. Snov je zelo vnetljiva in povzroča ne le veliko temperaturo, pač pa tudi veliko strupenega ogiikovega monoksida. Ker je masa zelo lahka, plava na vodi in na vodi tudi gori, tako da je ne moremo pogasiti. ZDA so v drugi svetovni vojni porabile 14.000 ton te zažigalne mase, t.j. napalma, v glavnem na Pacifiku, torej proti Japoncem, vendar pa tudi proti Nemcem, v Ardenah. Po vojni so uporabljali napalm v Severni Koreji leta 1952, ko je tudi na glavno mesto dežele Piongjang «deževal ogenj». Ameriško letalstvo je v samih enajstih urah odvrglo nad S, Korejo 100.000 napalmskih' bomb. In vendar . Amerikanci s tem o-rožjem še niso bili zadovoljni. Neki njihov kemijski koncem je izdelal napalm B. Četrtino mase predstavlja bencin, polovico pa u-metna smola polistirol. Posebno v Vietnamu je prišel do izraza napalm B. Včasih so temu dodajali tudi fosfor in magnezij, da se je smola bolje sprijela na kožo, tako da s to maso oškropljeni človek ni imel rešitve. In tako smo prišli sedaj do najnovejšega tovrstnega orožja, do «kontrolirane kemijske ognjene žoge ali krogle.» Pri tem orožju je treba omeniti trietilaluminij, ki 12.30 12.55 13.30 14.00 17.00 17.10 17.40 18.30 18.55 19.20 20.00 20.40 21.50 22.45 19.00 20.00 20.30 21.00 22.00 10.00 17.10 iiiiiiiiiiiiuiimiimiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiTfiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiii TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Nastopite odločno proti malomarnosti in nedelavnosti svojih družabnikov. Prijetno srečanje. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Današnji dan bo za vas u-goden. Na čustvenem področju vse po vaših željah. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Trenutek je primeren za posredovanje pri predstojnikih. Veselo vzdušje v družbi. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Posli se ugodno razvijajo, sreča je na vaši strani. Prijeten obisk vas bo razveselil. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne dovolite, da bi na vas vplivale nekatere napovedi. Zdravje kar dobro. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne podcenjujte dobre volje onih, ki vas podpirajo. Bodite previdni glede novih čustvenih pobud. 18.05 18.25 19.30 19.50 20.00 20.30 22.35 22.50 19.30 20.15 20.30 21.30 22.20 SOBOTA, 31. JANUARJA 197S ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Poljudna znanost: Oživljeni stari plesi Komični filmi: Nore glave in Prisilno delo DNEVNIK Odprta šola: Tedenska oddaja o vzgojnih problemih DNEVNIK in Izžrebanje loterije Program za najmlajše: Polna pest. . . Program za mladino: KITARA IN FAGOT Poljudna znanost: ALKOHOLIZEM Oddaja o alkoholizmu obsega bogate statistične podatke pa tudi intervjuje s prizadetimi ljudmi ter mnenja psihiatrov kot so Basaglia, Petiziol, Madeddu in drugi. Iz vsega tega materiala izhaja povsem točen sklep, da je alkoholizem pravzaprav beg iz resničnosti tistih, ki ne zdržijo vsakdanjega grobega življenja v družbi, ki ne priznava posamezniku njegove osebnosti. V boju proti alkoholizmu si moremo pomagati le tako, da prizadetemu človeku vrnemo vero v življenje ARKTIKA IN ANTARKTIKA Današnje osmo nadaljevanje oddaje, ki jo je pripravil Giordano Repossi, nosi naslov — Sestanek na Južnem tečaju Nabožna oddaja, Ital. kronike in Vremenska slika DNEVNIK (DI NUOVO) TANTE SCUSE Glasbeno - govorni program z Raimondom Vianellom in Sandro Mondaini se z nocojšnjim večerom žaključi. Poleg glavnih junakov in ansambla Ricchi e Poveri bo nastopil tudi pevski duet Vianella Od A do Ž: DOGODEK, KAKO IN ZAKAJ? DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL Tedenska športna oddaja Dribbling in športni dnevnik Profili ital. povojnih skladateljev: BRUNO MADERNA DNEVNIK Kdo, kje, kdaj: JACQUES LIPCHITZ Prostor 1999: LOČITEV Prostor 1999 je vrsta filmskih prizorov, Gerry in Sylvia Anderson, scenarij pa pravil George Bedak. Nadaljevanka govori o namišljenem življenju v vesolju okoli leta 1999, torej v smislu tega, do kod bo človek v svojem naglem razvoju pririnil konec stoletja. Seveda bo delo v glavnem produkt zelo bujne fantazije, kjer ima znanost bolj malo besede JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA TV ŠOLA: Afganistan, Cesarjevo novo oblačilo. Zapojte z nami itd. TAJNA POT MAMIL, dokumentarna oddaja Zlo, ki se vedno bolj širi, razpleta svoje mreže in zasužnjuje mladino, se kliče narkomanija. V nocojšnji reportaži bo govor o tem, kako mamila po tajnih kanalih prekupčevalce-' in kriminalcev potujejo od pridelovalca do predelovalca, grosista in prodajalca na drobno, vse do potrošnika. Najčešče zapade tej razvadi mlad človek, ki je vedno radoveden in nekritično hlasta po novem. Toda novo doživetje mu postane lahko usodno. Le kratkovidni ljudje ne vidijo strahotnih posledic, ki jih to zlo čedalje bolj nevarno širi po vsem svetu. Največ narkomanov imajo v ZDA, toda tudi v Evropi jih je iz leta v leto več Obzornik David Copperfield DNEVNIK Zunanjepolitični komentar TV ŽEHTNIK, humoristična oddaja MCKENNOVO ZLATO Tolpa razbojnikov s Coloradom na čelu išče kanjon, kjer naj bi bilo bogato nahajališče zlata. Pri iskanju kanjona ujamejo hčer ubitega sodnika Ingo, pa tudi šerifa Kenna, ki edini -'e, kje je kanjon. Po številnih zapletih z vojsko in Indijanci plemena Apa čov najdejo kanjon in zlato, toda lastniki kanjona so Indijanci DNEVNIK Jazz na ekranu: KVINTET GIANNI BASSO KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Otroški kotiček DNEVNIK . . : , SENCE IZGINJAJO OPOLDNE, četrta epizoda Tretji svetovni mir, deveto nadaljevanje Ravelova skladba «DAFNIS IN CLOÈ», ki sta si jih zamislila je po tej zamisli pri- ZAGREBSKA TELEVIZIJA 17.45 «SPRETNO, SREČNO» 20.00 ZAPISI IZ NOB, dokumentarna oddaja 20.30 Italijanski film 23.05 Išče se najpopularnejši pevec 1975, ljudska glasba TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 11.30 Ponovno na sporedu; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simfonična glasba; 18.50 Zabavni orkester; 19.10 Beneško planinsko društvo iz Čedada; 19.25 Glasbene diagonale; 19.40 Pevska revija; 20.00 Šport; 20.50 Mikuletič: Internati-tis; 21.30 Popevke. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Folklorna glasba: 10.00 Z nami je. . .; 11.30 Orkestralna glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Plošče; 14.35 Italijanski zbori; 15.15 Orkester Alpert; 15.45 Slovenski pevci; 16.45 Poje Elvira Vo-ča: 17.00 Pisateljica Nada Kraigher; 18.00 Vročih 100 kW; 18.35 Domače viže; 19.00 Prenos RL; 19.30, 20.45 in 21.35 Glasbeni vikend. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Re portaža; 11.09 Drugi zvok; 11.30 Lahka glasba in še kaj; 12.10 Najnovejša lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Drobec satire; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki variete; 17.05 Izžrebanje loterije; 19.30 Plošče; 20.00 Cherubinijevi operi «La punition» in «L’Osteria portoghese»; 22.15 Bonzandijeva harmonika. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 J. Sever - L. Lebič: Snežni otroci; 9.47 Naši umetniki; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob bistrem potoku; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.45 «Vrtiljak» 16.45 S knjižnega trga; 17.00 Aktualnosti; 17.29 Gremo v kino; 18.15 Čustveni svet računalnika Rupreta; 19.40 Ansambel Latinos; 19.50 Lahko noč, o-trocii; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Za razvedrilo; 23.05 S pesmijo v novi teden. Piše: C. GALE Rise: V. ČUK Slovenski pir v Munchnu Za razliko od dosedanjih srečanj Slovencev v tujini bo na letošnje miin-chensko prišlo tudi več avtobusov s svojci in turisti iz prav vse Slovenije OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, januarja — Peto srečanje slovenskih društev iz zahodnoevropskih dežel bo v soboto, 8. maja, v največji munchenski dvorani v olimpijski vasi. Tako pri »Triglavu« v Mtinchnu kot pri koordinacijskem odboru za vprašanje naših delavcev na začasnem delu v tujini pri RK SZDL pripravljajo vsak po svojih zadolžitvah jubilejni zbor slovenskih zdomcev in izseljencev, ki bo za razliko od dosedanjih posebnost po tem, da bodo naši potovalni uradi pripeljali iz Slovenije več avtobusov s svojci in turisti. Vsako srečanje do zdaj je bilo na nek način rekordno: miinchensko bo gotovo po številu obiskovalcev, saj živi samo v mestu in okolici kakšnih sedem tisoč Slovencev. Pa še Avseniki, Zadovoljni Kranjci, plesni orkester RTVL in trboveljski pihalni orkester bodo prišli sem — zdomski muzikantje bodo imeli tako bogato dopolnilo za ples in rajanje pozno v noč. Tradicija srečanj Tradicija srečanj slovenskih društev se je porodila pred leti med našimi rojaki v Franciji, v Freymingu m Merlebachu. Iz prvih ožjih pevsko-zborovskih in kultur- nih shodov izseljenskih društev se je že septembra 1973 razraslo tretje srečanje v prav veličasten zbor enih in drugih, izseljencev in teh novejših, za katere se je udomačila beseda zdomci, saj so le začasno v tujini, torej zdoma. Kdor je doživel veličastni prizor v stuttgartski sejemski hali, ki sicer gosti Gruzinski pretres Na 25. kongresu gruzinske partije je prvi sekretar Še-vardnadze ostro kritiziral pomanjkljivosti v republiki MOSKVA, 28. jan. — »To je prvič, da na partijskem kongresu tako podrobno razpravljamo o vseh teh problemih ... Toda molčati ne smemo! Prizadevati si moramo, da bi se vsa družba, vsi ljudje, vse prebivalstvo aktivno vključilo v boj s protidružbenimi pojavi. Te odločne besede je spregovoril na pravkar končanem 25. kongresu gruzinske partije njen dinamični, 47-letni prvi sekretar ševerdnadze, ki je pred tremi leti zamenjal kritiziranega Mžavandzeja in dobil vsa pooblastila, da pomete z nastalimi napakami v republiki. OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA In treba je reči, da gruzinski prvi sekretar ni imel dlake na jeziku, ko se je lotil natančnega razčlenjevanja številnih nepravilnosti na različnih področjih gospodarskega in družbenega življenja te pisane zakavkaške re-publike, ki je v preteklosti nekajkrat doživljala korenite notranje pretrese. Jeseni 1972 je moral v pokoj prvi sekretar Mžavanadze, ki so mu očitali slabo gospodarsko vodenje, dovoljevanje korupcije in bohotenje privatnih špekulacij. Julija predlani pa so prišli na vrsto partijski in državni voditelji, ki so z družbenimi sredstvi gradili vile, vikende in podobne »nezakonite gradnje«. Ni izključeno, da bodo govoru ševardnadzeja na gruzinskem kongresu sledile nove čistke v republiških vrhovih, in sicer zaradi resnih pomanjkljivosti, za katere je prvi sekretar poimensko okrivil številne ministre in visoke partijske ter državne funk cionarje. ševardnadze je mnenja, da je treba vsem po manjkljivostim odkrito pogle. dati v oči in prevzeti zanje vso potrebno odgovornost. Gruzinski kongres je eden izmed šestih, ki so bili zad njih deset dni v sovjetskih republiških prestolnicah, mesec dni pred zveznim 25. kon. gresom KP SZ, Doslej so bili kongresi v dveh srednjeazijskih republikah (Tirkizija in Turkmenija), dveh pribalti-ških (Litva in Latvija) in dveh zakavkaškib (Gruzija in Armenija). 2a vse te kongrese, kot tudi za prejšnje partijske konference, je značilno potr jevanje obstoječe partijske linije oziroma stabilizacija par tijskih kadrov: povsod so bi li znova izvoljeni dozdajšnji partijski sekretarji, tako da je zamrla praksa obvezne ro tacije, ki jo je sprejel 22 kongres. Običajne teme, ki prevladujejo na republiških kongresih in ki jih bo najbrž srečati tudi na zveznem kongresu, so pretresanje stanja v gospodarstvu in pa prihodnje naloge na področju ideološke vzgoje ljudi, s posebnim poudarkom na boju proti različnim pomanjkljivostim, kot so preživeli ostanki preteklosti, verski predsodki, pojavi nacionalizma in podobno. V srednjeazijskih republikah še pojavi nacionalizma običajno povezujejo z verskimi in fevdalnimi tradicijami, v pribalt skih pa z buržoazno, malomeščansko oziroma individu. alistično miselnostjo. Zakavkaške republike, zlasti še Gruzija, imajo zavoljo svo je geografske lege poseben položaj. Značilno je recimo, da daje zasebni sektor v Gruziji še zmerom 44,5 odstotka vrednosti celotne kmetijske proizvodnje. Ševerdnadze je rekel, da partija ni proti za sebnemu sektorju, odločno pa obsoja pojave prekupčevanja m navijanja cen, ki so često značilni za ta sektor. Južno sadje iz te republike je v ZSSR zelo iskano in prktóo vaici se tega dobro zavedajo. So zasebniki, ki pridelajo na svoji zemlji 10 do 15 ton mandarin in jih prodajajo po 5 do 6 rubljev za kilogram ter tako spravijo v žep 50 do 60 kar pomeni, da zaslužijo de-tisoč rubljev v eni sezoni, setkrat do petnajstkrat več kot visokokvalificirani jeklar ji. Gruzinski prvi sekretar je tudi na splošno kritiziral vod stvo kmetijskega ministrstva ševardnadze se je pravza prav poimensko lotil številnih ministrov. Tako je denimo ministrom planske, komunal ne in gradbeniške industrije očital, da se za višjo kako vost zavzemajo predvsem na papirju, ministru za stano vanjsko izgradnjo pa, da je zagotovil za 420.000 kvadrat nih metrov stanovanj manj kot je bilo predvideno, »medtem ko v barakah in kletnih prostorih živi še na tisoče ljudi«. Kritizirani so bili še minister, zà kapitalne gradnje, za gradbeništvo, predsednik državnega gradbenega odbora in direktor glavne uprave za kapitalne izgradnje, ki »ima v vodstvo le slučajne ljudi«. Pomanjkljivosti v gradbeništvu in kmetijstvu bodo prej-kone navzoče tudi v razpra vi na 25. kongresu KP SZ. Kaj lahko pa bodo tudi pomanjkljivosti v ideološki vzgoji, o čemer je prav tako ostro spregovoril ševardnadze Rekel je, da je treba reorga- i nizirati ves sistem partijske I vzgoje, saj je v marsičem za- ! starela in zaostaja po obli kab in metodah dela za so dobnimi pedagoškimi, psihološkimi, sociološkimi dosežki Agitaciji in propagandi če. sto primanjkuje bojevitosti, je rekel Ševardnadze. Gruzinski prvi sekretar je nato napadel različne proti državne pojave v republiki: kot so nenačelnost, i fcižmbina torstvo, podkupljivost, izsilje vanje, poneverbe in kraja so cialistične lastnin?,, protekcio nizem, drobno lastniška psi hologija, preživeli ostanki preteklosti, egoizem, karieri zem, oderuštvo, prevelika fa milijamost, stričevstvo. Pri tem je opozoril, da sta pod kupovanje in izsiljevanje pro drla na mnoga področja življenja. Ševardnadze se ni ustavil niti pred republiškimi vrhovi in je za resne pomanjkljivo sti kritiziral vlado, prezidij vrhovnega sovjeta republike vrhovno sodišče republike in pa poimensko vodilne člane teh institucij. Prvi sekretar je pač mnenja, da republika še ni storila dovolj, da bi.iz koreninila nepravilnosti, ki so se kopičile v preteklosti in kaže, da je sklenil odločneje potrkati na posamično osebno odgovornost. Potemta kem zna gruzinski kogres odpreti vroče obdobje za ta vroči sovjetski jug. TIT DOBERŠEK največje mitinge in kongrese, je moral pritrditi organizatorjem in gostiteljem (bil je seveda tamkajšnji »Triglav«), da bi bilo treba takšna srečanja od zdaj pripraviti vsako leto. Lani je pobudo prevzelo essensko kultumo-športno društvo »Bled« Ker pa vsak gradi na dobrih in manj dobrih izkušnjah prejšnjega srečanja, so ga lani prestarih na začetek maja: čez počitnice je namreč težko vaditi, še posebej šolarje. Kulturna revija Tradicija postaja tudi to, da so zdaj srečanja po eni strani prikaz kulturnega dela posameznih društev, po drugi pa pristne slovenske žaba-ve s petjem, vriskanjem in plesom. V Essnu ni bila ogromna razstaviščna hala nič kaj prevelika, ko se je iz vseh vetrov, od Francije, Belgije in Nizozemske do Avst rije, Švice in švedske nabralo rojakov, ki so zrli na oder — okrašen s slovenskimi in jugoslovanskimi ter nemški, mi zastavami — in poslušali poskočni venček narodnih plesov essenskega »Bleda« ali ganljive pevce iz Merleba-cha, Aumietza, Heerlenheide-ja. . Vse to se bo zvrstilo tudi v Munchnu. Posebej pa še lahko pričakujemo bogatejši prispevek slovenskih učencev, saj so tu in v Stuttgartu naši šolski razredi številnejši in imajo že tradicijo. Slovenci pa zunaj niso samo pivci in pevci, marveč tudi športniki. Kot lani v Es snu bo letos tudi v Mtinchnu vse pripravljeno za kegljače, šahiste pa tudi za nogomet ne ali namiznoteniške tekme, pravzaprav srečanja Dan slovenskih društev bo padel ra vno v vrhunec tedna, v ka terem se bodo v Munchnu zvrstile prireditve drugih jugoslovanskih športnih klu bov m društev. Knjige, plošče, kasete In še ena tradicija: podo bno kot lani v Essnu bodo rojaki lahko tud) v Munchnu kupovali slovenske gramofon ske plošče in kasete ( iz pro dukcije RTV Ljubljana), pa knjige bpdo tu in slovenska likovna dela. V še večji meri bodo slovenske časopisno-za ložniške hiše ponudile bra nje. Seveda pripravljajo or ganizatorji novo izdajo programske brošure, ki predsta vlja življenje vseh slovenskih društev v Evropi. »Prostora bo dosti, hala Olympia sprejme čez 3500 ljudi k mizam«, vabi gosti tel j, predsednik slovenskega kulturnega in športnega dru štva »Triglav« Slavko Mastnak. Resni organizatorji mu stojijo ob strani: Franc Lubej skrbi za finance, Mario Jeglič za propagando, Marjan Kepic kot gostinec za dobre ledače in pijače (domače se veda), podpredsednik Franc Dietner pa za ostalo Soršakov! nekdanji »Barn Pinosi« zdaj so se »prekrstili« v ansambel »Alpe Adria« bodo spet urezali v trobent« in harmonike ... ANTON RUPNIK Z LANSKEGA SREČANJA V STUTTGARTU — V športni dvorani na Kiltesbergu je bilo slišati obilo domače besede in domačih zvokov. Foto: Edi šelhaus Val javnih obsodb Predlog o uvedbi »razrednih« črk za vse otroke naletel na negodovanje v madžarski javnosti in časopisih POSEBEN TANJUGOV DOPIS BUDIMPEŠTA, januarja — Še preden je sploh pričelo veljati, so neko nenavadno navodilo, pri čigar izdelavi sta sodelovali kar dve ministrstvi, spremenili, in sicer v njegovih osnovnih značilnostih. Gre za dejanje, ki nima primere v tukajšnji zakonodaji, nanaša pa se na skupni odlok ministrstva za izobraževanje in ministrstva za delo, ki sta v začetku decembra določili, da je potrebno vse predšolske in šoloobvezne otroke že januarja kategorizirati glede na razredno pripadnost njihovih staršev. Kategorizacijo bi izpeljali tako, da bi vsakega otroka v dijaškem dosjeju označili z enim od šestih črk abecede: od »a« do »f«. črko »a« bi dobili otroci, katerih starši sodijo v tlstj del delavskega razreda, ki opravlja ročna dela, črko »t« pa otroci obrtnikov In manjših trgovcev, ostale sloje pa bi razdelili in označili z vmesnimi štirimi črkami abecede. S pomočjo takšne kategorizacije bi lahko že ob prvem pogledu v dijaški dosje ugotovili njihovo razredno pripadnost, kar naj bi avtorjem navodila olajšalo razlikovanjze glede na način, za katerega so na Madžarskem menih, da je zaželen in aktualen. Odgovori na navodilo so prišli izredno hitro in z ne kaj strani, v vsakem pa so ministrstvu namenili precej žolča, predvsem zaradi nečesa, kar imenujejo prežive la klasifikacija In kategoriza clja, ki nima nikakršnega opravičila niti realnih teme Ijev. Najprej je ugledni literarni časnik v prestolnici izrazili začudenje, kako neki je do takšnega normativnega za kona sploh lahko prišlo, nato pa je tudi budimpeštanski radio posvetil temu vprašanju nekaj minut v eni najbolj priljubljenih oddaj, nekaj kasneje pa se Je v razpravo z izredno ironičnim člankom vključilo tudi par- tijsko glasilo »Nepszabadsag«. »Nepszabadsag« je vprašal, ali madžarsko šolstvo v tem času res nima resnejših nalog od takšne klasifikacije, ki bi jo lahko na določen način primerjali s tisto pred voj no, ko so poleg Imena vsake ga dečka ali deklice zapisali versko pripadnost. Partijsko glasilo je akcijo obeh ministrstev poimenovalo kot prikrito diskriminacijo, saj, kot meni časnik, če so označeni vsi otroci, pravzaprav ni nihče diskriminiran. O tem, koliko naj bi se navodilo razširilo, je mogoče videti iz podatkov, naj pričnejo z označevanjem že v otroških vrtcih In nato v os. novmh šolah, gimnazijah vseh tehničnih in strokovnih šolah ter celo v šolah za visokokvalificirane delavce. Vsi tisti, ki so na kakršen koli način dvignili glas proti temu ukrepu so'se spomnili časov ko je podobno označe vanje študentov pred 12 ali 14 leti imelo povsem določene vplive na možnost) šolanja m glede na to bi ukrep imel različne posledice. Zaradi nejevolje, ki se je pokazala v javnosti sta se s člankom v Literarnem glasilu »Življenje in literatura«, v katerem je objavljen sklep o spremembi predpisov v zve-zi z označevanjem, oglasila tvorca tega predpisa. To sta načelnik oddelka ministrstva za izobraževanje Laszlo Ko-maromy in namestnik načelnika oddelka v ministrstvu za deio Gyula Teglas. Oba sedaj pravita, da sta naredila napako, ker sta akcijo, ki je bila »zasnovana kot statistično prikazovanje sprememb v delavskem razredu In kmetstvu«, imenovala kot kategorizacijo. Menita tudi, da je bila storjena napaka, ko so določali črke, s katerimi bi označevali otroke Sedaj trdita, da po vsem, kar se je zgodilo, ne bodo izvajali no benega označevanja in poudarjata soglasje s sklepi osmega kongresa madžarske partije pred dvanajstimi leti, ko so odpravili dotlej veljav, no razlikovanje študentov o razrednem izvoru. Po spremembah, ki jih naknadno vnašajo, naj bi pred pis po mnenju obeh načelnikov ostal le navodilo za hitrejše in lažje statistično ugo. tavljanje sprememb, ki so dogajajo v vrstah delavskega razreda!.m kmetov. O ostalih slojih ne govorita, toda v spremenjenih navodilih, ki se bodo kmalu pojavila, bodo natančno določili, koga bo zajela ta akcija. Načelnika obeh ministrov sta na ta na. čin sprejela nase gnev javno sti, ko sta posredno prizna la, da so jima šele po reakciji javnosti nekatere stvari postale jasnejše. MILOŠ COROVIC ^+**)M-***-************-***>M-********jm-*******************.**-*.*-* PRIMORSKI DNEVNIK Moč navad V Zambiji še vedno prevladuje ljudsko pravo - Docela brezpravne vdove OD NAŠEGA DOPISNIKA V LUSAKI LUSAKA, januarja — Mainza Chona, prejšnji zambijski ministrski predsednik in sedanji pravosodni minister se je on-dan javno hudo ujezil. Tarča njegovega napada so bili sorodniki ob postelji umirajočega bolnika, še preden se bolnik poslovi od življenja, je bil ogorčen Chona, mu že začno odnašati njegovo imetje, premičnine. To grdo in dokaj razpaseno razvado moramo odpraviti, je pribil minister. Takšna lakomnost, ki ji je pieteta deveta briga, je obžalovanja vredna. Toda ob tem so najhuje prizadeti vdova in njeni otroci. Ce je namreč bila poročena na podlagi običajnega prava, ki za zdaj še vedno velja. Sorodniki prav na podlagi tega prava pogosto vdovi vzamejo vse: slednjo motiko, sleherno rogoznico, vse lonce. Kratko malo vse. Tako je »naravno pravo« če je njen rajnki mož zanjo plačal »lobolo«, dal recimo njenim staršem deset I glav živine, imajo dediči po 1 moževi strani pravico odvze- 1 Ti ji tudi otroke. Tudi to se dogaja, zlasti če so otroci že toliko odrasli, da so uporabni za delo. Novi časi Do neodvisnosti Zambije 1964 je za domače prebivalstvo veljalo samo običajno zakonsko in rodbinsko pravo. Poslej velja tudi cerkve na ali civilna poroka na pod lagi t. i. Statutory Law. Zdaj šolana dekleta, ko gredo zamož, največkrat izberejo to, pravno varnejšo pot toda ker živi večina žena na podeželju, na kmetih, je poroka po običajnem pravu še zmerom prevladujoča. In do kler ne bodo izpeljali pravne reforme glede zakonske zveze in dedovanja, bo mar sikatera žena s strahom pričakovala moževo smrt, ker I bo potem ostala brez beliča, brez vsakršnega imetka. Ženska brigada, organizacija, ki deluje v okviru stranke UNIP, si prizadeva ženo vključiti v družbeno dogajanje. Tako je generalni sekretar UNIP Grev Zulu pred dnevi aktivistkam Zenske brigade položil na srce, naj Zambijke pripravijo do tega da bodo pripravile mladino do tega, da bo vneteje kot doslej delala pri preobrazbi podeželja kot prioritetni nalogi te dežele. Prav tako, je dejal Zulu, lahko žene zavro beg mladine z dežele v me sta. Veliko bi lahko storile tudi pri odpravi družbenih nadlog, kot so nedisciplina, nespoštljivost in nedostojno oblačenje» . . Sodišča se zadnje čase očit no prizadevajo, da ob razve ži zakona žena ne bi bila avtomatično na slabšem. Pri tem skušajo doseči razvno-vesje med določili sodobnega in tradicionalnega prava. Z drugimi besedami: zdaj ima žena več možnosti, da bodo ob razvezi otroke prisodili njej. Veliko razvez Sicer pa statistika kaže, da razvez ni tako malo. Pred njačijo sicer pri tem prise ijenci, toda tudi med pravi mi Zambijci število razdrtih zakonov narašča. To velja predvsem za bolje, dobro in zelo dobro situirane zakon ce, ki jim je dokaj hitro pridobljeno bogastvo stopilo v glavo. Razen tega se z naselitvijo v mestih krhajo patriarhalne in matriarhalne rodbinske vezi, ki so doslej — v dobrem in v slabem — ohranjale zakonske zveze. Kar zadeva pravne razloge razvez, niso nič drugačni kot drugod po svetu: na prvem mestu sta nezdružljivost nravi in trajno sovraštvo. V skladu s filozofijo humanizma kot ideologijo dežele si prizadevajo izkoreniniti tudi nekatere škodljive nazadnjaške predsodke in šege. Tako so lani sodili aaradi detomora materi, ki je ubila otroka zato, ker mu je najprej pognal zob — v gornji čeljusti. To je ostanek — kako star ostanek, je težko presoditi — tradicionalnega verovanja v nekaterih zambijskih plemenih, da bodo vsi vaščani pomrli, če bo ostal živ otrok z vrhnjim prvim zobom. Stara verovanja so trdoživa. Ravno zat-o zambijske oblasti posvečajo tolikšno pozornost postopnemu izkoreninjanju škodljivih, in kot smo videli, v nekaterih prirperih celo smrtno nevarnih predsodkov. JOŽE ŠIRCELJ Spodrezani frali ... »State Department je potrdil, da je Henry Kissinger dobil od vodi telja iraških Kurdov Barzanija v darilo drago ceno preprogo. Predstav nik za tisk Robert Fun-seth je pojasnil, da je Kissinger preprogo takoj izročil oblastem, kot določa zakon, ki prepoveduje državnim funkcionarjem, da bi obdržali darila, ki jih dobijo od tujih državnikov. Podatek o Kissingerjevi preprogi je izbrskal odbor predstavniškega doma, ki raziskuje dejavnost CIA. Odbor trdi, da je Kissinger dobil tri in ne samo eno dragoceno preprogo, in to povezuje z dejstvom, da je kurdskim upornikom pomagala tudi služba. Iz istega vira naj bi bila dobila tudi Kissinger jeva žena Nancy dragoceno ogrlico, vendar je Funseth izjavil, da »se go spe Kissinger niti sanja ne o kaki ogrlicM Mustafi Barzaniju je gotovo žal za preproge, ki jih je dal Kisingerju, kajti kljub pomoči CIA so Iračani in Iranci z združenimi močmi spodmaknili Kurdom preprogo izpod nog. Zal pa je najbrž tudi Kissingerju, kt se mu zadnje čase nabirajo nad glavo tako neprijetni očitki, da utegne odleteti tudi brez Leteče preproge ... Bežni vtisi s poti Radost mehiške smrti 5Vsaka luna, vsak zrak, vsak dan, vsak veter pride in gre‘ ___Sredi__frfotajočih pisanih trakov, Rožnate ljudske keramike in zlaioveze-nih sombrerov, v hrušču pocestnih marjačijev, predbožičnih sejmov in nestrpnega trobljenja z avtomobilskimi hupami v neznosni ~gneči na avenijah mesta, za katerega pravijo, da je zaradi hitrega razmnoževanjiTJe ^preseglo ^levilo 10 milijonov prebivalcev, sem začutil radost mehiške smrti. 7n ko Ìe pod iorerovim nožem bruhnila iz bikovega grla kri, se mi je zazdelo, da je na tem curku odplavalo več kot eno življenje. V parku na Alamedi v središču Mexico Ciudad so pod rdečimi oaion-Skl na klopen Kičaste prepleskanih s srebrnkasto peno posedali stiskajoči se parčki m si nemoteno šepetali vse dotlej, ko so se vrtljivi razpršilci voda za zalivanje orumenele trave jeli znova obračati in s curkom polivati tudi razgrete mladeniče in mladenke. Takoj onstran parka in alegoričnega, z zlato peno oohtega spomenika Beni-ta Juareza, velikega predsednika, ki je da) ustreliti Maksimilijana, so v prostranem prodajnem lokalu nacionalnega inštituta za meniško ljudsko umetnost razstavili celo parado papir-natin skeletov po motjvth znanega me niškega slikarja Joseja Guadelupeja Posade, skeletov, ki so v živahnih in življenjskih preoblekah — kot kmetje in mlekarji, kot dedci m ženske, kot bicikhsti in policaji — predstavljali vsakdanjost mehiškega življenja. Jedko groteskni m hkrati tipično mehiški so dih m so še motivi slikar ja Posade, in ko smo s Slovenskim oktetom nastopali tudi v pokrajinskem centru za kulturo v Guemevaci bonot-nem podeželskem mestu, sem bežno pregledal tudi priložnostno razstavo njegovih čmo-belih grafik in risb. Koliko ostrih puščic na osebne značaje. družbeno vzdušje In politične razmere Mehike je z njimi spustil Posada Vse osebe so bile brez obrazov brez kože in mesa, zgolj okostnjaki, a vendar so oih vsi liki tako resnično prisotni in stvarni, kot da bi Dih živi Je v Mehiki res nekaj živega v mrtvem ah včasih mrtvega v živem? Z razkošno razporejenim perjem m cvetjem je okrasila svoj širokokrajm Čipkasti klobuk kot na promenadi v Jaliscu gospa Smrt s črnimi duplinami namesto oči Toda iz njenega porogljivega nasmeška oi lahko otipavali tudi šale, zaslutili operetne melodije ah se celo zazibali v radialnem ritmu Kot da Oi Mehikanci občutili ob smrti neko radost Sicer pa je smrt res laže doživljati pred njo kot po njej. V folklornem nacionalnem baletu v veliki palači Beilas Artes v središču prestolnice smo ploskali z ameriškimi turisti vred elementarnim pradavnim ljudskim plesom Mehike in skoraj mitološkim koreografijam, ko. je besno umiranje ustreljenega jelena; a v najbolj popularno podanih folklorno-ba-letnih prizorih so zajeli spet motiv poskakujoče človekove smrti, ljubezenskega trikota, streljanja, vrtiljaka in loterije. Na samih vrvečih uličicah Cuemevace sem sredi vpitja prodajalcev vsakovrstne robe skoraj treščil ob živahno razstavljene, težke, iz masivnega lesa izdelane, okrasno izrezljane m z rožnatimi ornamenti poslikane krste Naključje ;e naneslo, da so isti večer v časnikih ki so jih ponujali bosonogi dečki med reko avtomobilov že na cestnih križiščih pod senzacionalnimi mastnimi naslovi razgrnili novico o ponovnem krvavem obračunavanju na ulicah Cuernavace »V usodnem streljanju so bi h pri srečanju sedmih banditov s policijo ubiti trije policaji.« Veselo so kljub temu razpeljali sva je drobne stezice v pravkar na novo urejenem pokopališču mea Mexico Ciu-dad in sosednimi) kraji ob sami glavni cesti, s spominskim kipom v obliki dveh ogromnih, k molitvi se stikajočih rok. San Miguei Allende je bil majhen kraj še ves v starinskem kolonialnem slogu, z nizkimi pritličnimi hišicami in balustradami, s kamnitimi mačjimi očesci in mednarodno telefonsko centralo pod pultom točilne mize v odmevajoči krčmi Odtod je na skrivaj dvignil prvo mehiško vstajo junak Igna-cio Allende, še pred zgodovinskim Hi-dalgovim zvenenjem; pozneje so seveda vse vstajnike dosledne pobili, a spomini nanje so ostali živi tudi še po smrti, tako kot so celo v folklornem baletu v gledališču skoraj legendarno prikazovali ustrelitve cesarjev, korporalov m kmečkih upornikov Ta da v velikem steklenem zaboju poda Onem vitrini so v sanmiguelski katedrali vendarle shranili predvsem skrivenčeno mumificirano truplo nekega njihovega lokalnega svetnika, z belo obvezo, zategnjeno čez teme in podbradek, da se mu je še komaj videla prišrknjena črna brada. Skozi okno starega atrijskega gostišča Posade Car-mini, patricijske hiše iz 16 stoletja, pred katero je bilo zraven cvetečih buganbilij in dišečih pomaranč na drevju, na plošči zapisano da je bil nekdanji lastnik te stavbe »Luis Malo — ustreljen 11 marca 1811 v Monkia vi«, sem se zagledal v brezizhodno zahajajoče sonce, v katerega so se kot vreščeči piščanci za drobtinami zaganjali ptiči hudourniki V eni izmed sosednjih, še veliko večjih stavb, v nekdanjem starinskem samostanu, v Katerem so zdaj kulturniški begunci iz ameriške civilizacije m dobri mehiški republikanci organizirali vzoren mednarodni umetnostni center, sem srečal kot voditeljico kulturnih dejavna sti tudi hči nekdanjega predsednika ameriške coca-cole s Kube, dirigenta oklahomske filharmonije ter več ameriških bestsellerskih pisateljev Toda ali je beg sploh možen? V temačni dvorani z obokanim stropom, poslikanim z malo znanimi, še nedokončanimi a umetnostno bleščečimi freskami slikarja komunista Alfara Siqueirosa, so pripravili razstavo, na kateri so dokazovali. kako je Siqueiros s svojimi slikami po stenah in stropu tudi preko vogalov ustvaril enotno perspektivo in tako ubil prostor, obenem pa so na fotografijah razgrnili celo množico por. tretov pokojnega slikarja z uporno bujnimi sivimi lasmi, predvsem v družbi z najrazličnejšimi komunističnimi in socialističnimi voditelji sveta pa tudi v prijateljski družbi z Leonom Tra ckim, pri čigar uboju je pozneje Si-queiros iz svojega političnega prepričanja posredno sodeloval. »To je gledališče miru, ker je bil tu podpisan mir med republikanci in francoskimi okupatorji,« mi je razlagal za napitnino vratar v gledališču v San Luis Potosiju, kjer imajo poleg nenavadno lepe nove palače kulture v strokovno obnovljenem starinskem dvorcu tudi turistično ganljivski muzej, v katerem lahko obiskovalci vidijo, kako je nemška princesa Salm Salm brezuspešno, s solzami v očeh na kolenih prosila Juareza za Maksi- milijanovo pomilostitev, pri čemer sta seveda princesa in Juares ostala vse do danes samo vselej enako otožno in ostro gledajoči voščeni lutki. Pri vsem tem občutljivem posluhu za solze pa nisem še videl tako okrvavljeno naslikanega Kristusa, kot je bil kip v eni izmed sampotosijskih cerkva z razkošnimi zlatimi oltarji, niti ne tako vsiljivo v vdovsko črnino oblečene Marije z lesketajočimi bisernimi solzami na licu »Pomisli, da boš lahko že prihodnji trenutek mrtev,« so napisali z roko pri izhodu iz cerkve svarilo, tako kot so na avtobuse razobesili transparent »Vsakih 24 ur zgradimo v Mehiki eno novo šolsko učilnico več«. »O, bil je čudovit mož, velik čla vek,« mi je na sprejemu v jugosla vanskem veleposlaništvu dobrohotno govorila starejša gospa, ljubezniva vdova pokojnega predsednika Mehike Lopeza Mateosa »Bil je še posebej prijatelj predsednika Tita Bi) je tak, da se je zanima) za vse, od Kulture in šol do cest in gradenj. Hotel je, da bi ves svet spoznal Mehiko, hkrati pa je bil sam zvest Mehikanec. Znal je ceniti in ocenjevati, a ljudem )e zaupal; značilno je da je začel in končal z istim vladnim Kabinetom čeravno danes o njem ne menijo vsi tako, mu bo zgodovina prisodila svoje « V monumentalnem antropološkem muzeju, ki ga je, podobno kot vrsto drugih galerij in kulturnih ustanov, postavi) prav Lopez Mateos, sem zna va ogledoval eksponate od prakame-nin, piramid in kipov nekdanjih mehiških prakultur do simbolov smrti in primitivnega kipca čepeče matere, ki z odtrgano popkovino spet rojeva »Vsaka luna, vsak zrak, vsak dan vsak veter pride in gre Tudi sleherna kri naposled lega na kraj svoje umiritve.« so vklesali besede prastarih Indijancev pod kamnit mogočen steber, ki je nosil ostrešje vsega muzeja in s katerega je v orjaškem vodometu nenehno veselo šumljala voda. Bogdan Pogačnik Trdni temelji razvoja Letos bodo v Zagrebu vložili največ denarja v energetiko, kovinsko in kemično industrijo OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA ZAGREB, 28. jan. — Nadaljnja modernizacija gospodarstva, zvečanje produktivnosti ter učinkovitosti vloženih sredstev — to so temeljne naloge letošnje razvojne politike glavnega mesta SR Hrvaške. Skupni dohodek zagrebškega gospodarstva se je lani zvečal za 38 odstotkov, predvsem po zaslugi pro izvodnje nafte, elektro industriji ter industriji" gradbenega materiala. Gradbinci so sezidali 6000 stanovanj, hkrati pa so svoja dela povečali za polovico s tem, da so zgradili številne gospodarske objekte. Skupne investicije so dosagle šest milijard in šest milijonov din, vendar pa gospodarstvenikom zbuja skrbi delež gospodarskih investicij, ki se zmanjšuje na račun negospodarskih. Zato pa je Zagreb tako rekoč iz dneva v dan spreminjal svojo podobo. Zgradili ali rekonstruirali so precej prometnic, asfaltirali 110 tisoč kvadratnih metrov, uredili nad 2 km zelenih površin, pripravili teren za več tisoč novih stanovanj itd. Hkrati so v Zagrebu zaposlili 14 tisoč novih delavcev, poprečje dohodkov pa je bilo 3500 din. Za programe, ki so jih sprejeli za letos,, so že zagotovili sredstva. Tako bodo milijardo in tristo milijonov din porabili za novo tovarno »Prvomajske«, program »INE«, novo hladilnico idr. Največja vlaganja predvidevajo na področju energetike, kovinske, kemične in elektro industrije. Nadaljevali bodo tudi modernizacijo prometa, posebno mesto v letošnjem razvoju pa imajo tudi storitvene dejavnosti in turizem. Pričakujejo, da bodo letos zgradili novih 7000 stanovanj. Začeli bodo graditi še drugo vozišče ceste Za. greh—Beograd skozi mesto, v načrtu pa so tudi pripravljalna dela za dva posebno pomembna komunalna objekta — za zažigalnico odpadkov ter krematorij Slednjič nameravajo nadaljevati gradnjo športno rekreativnega središča Jarun ter dopolniti veliko športno dvorano na Trešnjevfei. MARJAN KUNEJ ogate rude Načrti kovinskopredelovalne industrije Kosova — Velike rudne zaloge OD NAŠEGA PRIŠTINSKEGA DOPISNIKA PRIŠTINA, 29. jan. — Kovinskopredelovalna industrija Kosova bo v obdobju do leta 1985 izdelovala okoli 500 tisoč ton jeklenih in okoli 7.000 ton aluminijskih polizdelkov letno. Sedanje zmogljivosti ter tiste, ki jih še gradijo, in tovarna pocinkane pločevine v Vučitrnu bodo predelale 379.750 ton jekla in Jeklenih polizdelkov in okoli 2600 ton aluminija in aluminijastih polizdelkov. Gospodarstveniki Kosova predvidevajo gradnjo novih zmogljivosti in razširitev se danjih zmogljivosti, s tem pa bodo predelali še okoli 120 tisoč ton jeklenih in 2.400 do 5.400 ton aluminijastih polizdelkov letno. Da bi tako pospešili razvoj kovinskopredelovalne industrije Kosova, bo vsekakor treba zagotoviti močno surovinsko podlago ter večje vlaganje v razisko-vaino delo. Doslej so v masivu Kopaonika ugotovili velike količine rude, predvsem na območju Satorice in Pila-tovca. Količina magnetita dosega 60 odstotkov v kompaktnih masah in 18 do 40 °/o v bogatih rudah. Trenutno ocenjujejo, da je teh rudnih zalog 1.500.000 ton. Razisku. jejo pa tudi druga ležišča rude: Raziskovalci so ugotovili, da je v nahajališčih »Sedlara« 850 tisoč ton rude z 39 % železa, poudarjajo pa, da je na tem področju možno pričakovati, da bodo odkrili še okoli 600 tisoč ton rude. Velike možnosti zalog kakovostnih magnetitnih rud na Kosovu prav gotovo nudijo tudi nahajališča svinca in cinka »Belo Brdo« ter pol-sulfidna magnetska minerà-lizacija »Okesnica« na področju Ajvalija-Kišnica. MUHAMET SHKOZA Pančevo 101. leto Blaž Rane, že 45 let v pokoju, slavi te dni stoprvi rojstni dan — Na naboru zavrnjen zaradi »srčne napake« MARIBOR, januarja - Ce izvemo za koga, ki je uspel izigrati statistično poprečje in preživeti kakšno desetletje več. hočemo na vsak način izvedeti, kako mu je to uspelo, pa čeprav mu s tem nevede krajšamo življenje. Tudi Blaž Rane, višji poštni inšpektor — že 45 let v pokoju, je deležen kupa vprašanj o skrivnostih dolgega življenja. Tu in tam pride celo kak radoveden zdravnik, ki bi rad videl, kako se drži stoletnik. Kako vam je uspelo? Kaj ste jedli in kaj pili? In kako delali in živeli? Telovadili, plavali ... Gotovo poznate re cept čudežnega zvarka, ki po daljšuje življenje. Ali pa je morda koren, ki rase za de velimi gorami? Ali kaj? Neumna vprašanja, si misli Blaž. Kakšni zvarki neki! Že res. da še zmeraj rad zanata v naravo in nabira zdravilne rože, pijejo jih pa naj kar drugi, pregrenke so. Drugače, pravi, je zmerno jedel, pil in kadil, pa velik:’ delal in skrbel — pri takšni »zmernosti« znajo ljudje umi rati tudi pri štiridesetih le dolgo življenje družinska lastnost? Kaj še, bratje in sestre so že zdavnaj pomrli, tudi nečakov ni več. Sin in hči pa sta še mlada, orori sedemdesetim gresta. Imel je pač srečo, da je bil zmeraj zdrav. Pa veste, da Blaž v stari Avstriji ni mogel služiti vojaškega roka? So rekli, da ima srčno napako Tn kako ie bi' jezen, saj je bila to v ti sti>' *asih za krepkega m’a deniča prava sramota. Ljudje smo prepričani, da so stoletniki pootročeni čuda- ki. Je čudaštvo, če se Blaž noče preseliti h kateremu od otrok? Pride pač čas, ko morajo starši in otroci narazen, da je mir pri hiši. Kam bi pa spravil v modernem stanovanju tri velike omare in predalnik, polne spominov? Je že res, da zna le snaha skuhati dobro kosilo zanj in da so tudi upokojene medicinske sestre, ki ga negujejo, dobrodošle. V veliki sobi pa je le sam svoj gospodar! Je čudno, če najraje nosi prav tiste hlače, ki jih je z nekoliko tresočo «oko sam zakrpal, čeprav mu v omari visijo nove in jih počasi že nažirajo mOljiVlonže v» sandale, ki so po desetih letih razpadli, poveže z žico in iln nosi naprej? Saj mf},. raj lepi in udobni Kaj pa koga briga, kako je Blaž Rane oblečen? Saj je menda v penziji in si lahko privošči živeti po svoje, kajne?. Neumna, pokvarjena, razvajena, zahtevna mladina, takšnih in podobnih izrazov ni najti v Blaževem besednjaku Mladi so čisto v redu, nič slabši kot so bili v niegovib časih. Kako prijetno se le z njimi pogovarjati, polni so optimizma in novih idej. Odlično se razume s svojim osemdeset let mlajšim vnukom, ki še ni priče] živeti po ustaljenih družbenih normah. Sam pa se jih ne drži več. Ves blažen je, kadar sedeta v avto in se odpeljeta na obisk rodne domačije Rančev na Zelenbreg na Koroškem. Vnuku ob takih priložnostih ni treba poslušati: »Ne vozi prehitro, pazi, ovinek, pa radar in miličniki. . .« Ded je zadovoljen, da se !e pelje. Ob nedeljah popoldne sedejo Ranci k partiji taroka Sin in vnuk priznavata, da se morata pošteno potruditi, da; si izborita kakšno zmago Nič mežikanja in popuščanja pred dedom. Vse tri generacije složno, tolčejo po..mizi. in se prepirajo. Po moško. Na nizki mizi ležijo odprta »Koroška znamenja«. »Žani-miva knjiga,« pravi Blaž Rane. »le slike so preveč ze lene. Koroška zemlja je trda in robata, a lepa Toda slike so pa le preveč zelene.« Kljub starosti so osnovne Blaževe ^krbi nameniene pra vicam koroških Slovencev V mladosti je pretrpel veliko ponižanj zaradi svoje zaved BLAŽ RANG: živeti po svoje nosti. »Vindišar si, pa pojdi na vindišarsko gimnazijo,« mu je dejal v prepiru prote sor šentpavelske gimnazije »Slovenec sem in bom šel na slovensko gimnazijo,« je od vrnil Blaž. In je res šel, v Novo mesto. Po prvi vojni se je z družino preselil v Ma ribor, srce in misli oa so ostale on rojakih, ki se še zmeraj bojujejo za prostor pod avstrijskim soncem. Pa ja ne bo doživel tega sramotnega preštevanja Slovencev na Koroškčm? Oguljena fraza, ki jo tako radii ponavljamo ob 'ojstnih dnevih, se zdfi1 'Blažil Ranču smešna. Že dvajset iet ob praznovanjih seznanja navzoče goste, da je to pot zadnjič in da prihodnje leto ne bo več tlačil zemlje. Tudi lani ko je praznoval stoletnico, je stavil s snaho za liter vina da stoprvega rojstnega dn® ne bo doživel. Pa ga je pia čal. Pa na mnoga leta, Blaž Rane! SONJA GRIZILA Start štafete mladosti 1. aprila Začeli jo bodo v Brčkem, kjer so pred 30 leti mladj gradili progo BEOGRAD, 28. jan. (Tanjug) — Štafeta mladosti s čestitkami in s sporočilom mladine in narodov Jugoslavije .tovarišu Titu bo 1. aprila letos odšla na pot iz Br čkega. Kraj in datum odhoda štafete so na predlog mia dine BiH določili na današnji seji zveznega odbora za proslavo dneva mladosti. Na ta način se bodo spominjali tudi 30. obletnice prostovoljnega dela mladincev oziroma začetka prve skupne akcije lugoslovanske mladine pri gradnji proge Brčko-Banovi-či. Po tej ideji naj bi tradì cionaina prireditev na stadi onu JLA imela štiri dele. Pr vi bi govori) o revolucionar nih tradicijah, bratstvu in enotnosti, moči vojske, mia dine in narodov. Drugi de! bi predstavil napore in rezultate delavskega razreda in mladih ustvarjalcev v treh desetletjih svobode, tretji bi prikazal sliko življenja in mladine danes, četrti pa bi prinesel vizijo mirne m svo bodne prihodnosti ter medna rodne solidarnosti vseh ljudi sveta. Vroča ognjena vaja v ledu in snegu — Stena je premagana, moštvo na varnem in toplem — Vsakdanje urjenje vojakov na višinah okoli 2.000 metrov POKLJUKA, januarja — Trd, zmrznjen sneg, ki ga veter pometa po jasi, rezko škriplje poti nogami. Kristalno čist in sončen dan je. Šolarji in njihovi starši so te dni domala okupirali Pokljuko, saj je ena redkih snežnih oaz pri nas, na kateri je dovolj snega za pravo smuko. Ob robu tega sproščenega zimskega veselja se vsak dan po točno začrtanem načrtu odvija trdo urjenje naših vojakov in častnikov v najostrejših zimskih razmerah, kar zadeva življenje, delo in borbeno pripravljenost. Iz smrekove boste se je izvila kolona belih mož na oelih smučeh in skoraj neslišno odbrzela v globel. Za njimi je dobrih 15 kilometrov neopazne smučine. To so sami mladi fantje in častniki, prekaljeni alpinisti, plezalci in smučarji, predvsem pa vojaki v patrulji, ki so ob vsakem dnevr~m in letnem času odločno pripravljeni za borbe v visokih gorah. To so naši planinci, ki sodijo med najboljše vojake. Sveča greje vojaka Padajo redka, kratka in jasna povelja. Fantje se za kopljejo v sneg. Takorekoč v hipu so se iz smučarjev prelevili v zidarje. Prvi režejo snežne zidake, drugi jih zlagajo v nekakšne kupole: eskimske igluje. V prvi snež-ni hišici je prostora za pet, v drugi za deset mož, v tretji, nekoliko večji, rezgetajo kou ji. Nad Viševnikom in Draškim vrhom žvižga večem5 veter. Jasna in ledeno mrzla noč bo. Na obrazu enega od starešin, častnika spire Ni-koviča, ki je izklesan od vet ra in ožgan od sonca, sije tiho zadovoljstvo. Dnevni del naloge je uspešno opravljen. Stena je premagana, moštvo je na varnem in na toplem. V igluju — ki so ga fantje za seboj zaprli z velikim snežnim kvadrom, je veselo zaplapolala sveča, na priročnem kuhalniku že vre topel čaj. Le za prst ~'voka luknja v snežnem stropu je edino okno na prosto. Žepni termometer kaže O stop. Oeiz>ia In postaja prijetno toplo. Zares presunljivo! »To je del naše delovne vsakdanjosti,« pravi šp:“ 'U kovic v čisti slovenščini. »Zasede, ognjena vaja, patro-la: borba s sovražnikom in z naravo. Naše območje vsakdanjega urjenja je na viši nah okoli 2.000 metrov in v vsakršnih vremenskih pogojih Učimo se reševati ranjence in ponesrečence iz plazov z reševalnimi čolni-akiji, privajamo se na življenje in prebivanje v iglujih, bivakih in drugih zavetiščih, hkrati pa se učimo smučarskih veščin. Vojak planinec mora obvladovati tako tehniko alpskega smučarja kot tehniko smučarja tekača. Gre za neko vmesno tehniko, ki je za vojaške namene najprimernejša. Seveda pa gojimo tudi tehniko paralelnega vijuga nja, saj prav ta pomeni vrhunec smučarskega znanja.« Krogla v mrazu in vetru? Častnik Slobodan Lončar poudarja, da vojaki planinci združujejo v svojih vajah posebej pozimi štiri prvine: al-pinistiko, smučanje, posebne borbene veščine in reševanje. Ali veste, da je let puškine krogle pri minus 20 stop. C. bistveno drugačen kot sicer? Da bi bilo normalno ciljanje in streljanje pol manj uspešno pri hitrosti vetra okrog 80 km na uro, kot piha te dni pod Triglavom? To sta samo dva izmed številnih elementov in posebne opreme, ki jo mora vojak planinec poznati in obvladovati, da se lahko uspešno bojuje v zimskih pogojih visoko v gorah. Prvi, ki se spusti po vrvi čez previsno zaledenelo steno, je zmeraj eden poveljujočih častnikov. Starešina Spiro je pravi planinec, alpinist in smučar. Kot vsak gornik govori počasi in s premislekom, zakaj so stvari, ki se jih ne aa povedati z besedo. Planine e treba poznati in doživeti, še posebej če živiš in se bojuješ v njih kot vojak. NIKO LAPAJNE Nova zgradba celjskih zlatarn CELJE, 23. jan — Nova velika zgradba, ki jo gradijo celjske zlatarne v podaljšku opjekta v Kersnikovi ulici, bo med največj.imi v Celju, saj bo imela 9 nadstropij, v vsakem pa po 450 kvadratnih metrov površine. Tovarna, kt bo predvidoma dogra jena do dneva republike, bo veljala blizu 100 milijonov din. Kot so nam povedala predstavnika zlatarne, je narekoval gradnjo predvideni razvoj zlatarstva do 1980 V novih prostorih bo mogoče predvsem uveljaviti sodobnejšo tehnologijo in dodatno zaposliti nekaj ženske delovne sile, ki jo ustrezno šolajo Nove tovarne ne gradijo zaradi nakita, kajti ta zavzema komaj dvajsetino letne proizvodnje celjske zlatarne Vse več je nam reč predelave plemenitih kovin za potrebe elektro elektronske in druge industrije, zobozdravstva in labo ratorijev itd. Sicer pa načrtujejo usklajen razvoj tudi znotraj celjskih zlatarn. Medtem ko sta trboveljska zlatarna in celjska Aurea že dobili nova poslopja, bodo predvidoma prihodnje leto zgradili novo stavbo tudi za ljub Ijanski Aurodent. Celjske zlatarne, ki zaposlujajo 750 delavcev in imajo 28 lastnih prodajaln po vsej državi, bodo izvozno še naprej usmerjene na zahod. DRAGO HRIBAR Predelava odpadkov varuje okolje LJUBLJANA, 28. jan. — še slab teden je do, otvoritve mednarodne razstave »Tehnika za okolje«. Od 4. do 10. februarja bodo na Gospodarskem razstavišču razstavljala proizvajalci naprav za zaščito okolja in oprème za zbiranje, sortiranje in vračanje odpadnih snovi v proizvodnjo. Na današnjem sestanku, ki ga je sklical predsednik organizacijskega odbora razstave inž Marjan Tepina so se prireditelji in nekateri razstavljalo! pogovorili o poteku te prireditve, ki je prva v Jugoslaviji in po svojem obsegu med največjima te vrste v Evropi, še pomembnejše kot sejem pa je posvetovanje »Odpadki — surovine« ki bo od 2. do 7 februarja, organizirata pa ga gospodarska zbornica Slovenije in republiška raziskovalna skupnost. Udeležilo se ga bo okrog tisoč strokovnjakov iz vse države. VALENTIN DUŠA Reka ho ozdravela Včeraj so podpisali družbeni dogovor o izvajanju skupnih ukrepov za sanacijo onesnaženih voda reke Reke LJUBLJANA, 29. jan. — V prostorih republiškega izvršnega sveta je bil danes podpisan družbeni dogovor o izvajanju skupnih ukrepov za sanacijo vodà reke Reke, ki je prvi do. govor take vrste v Sloveniji in je lahko za zgled kot metoda dela pri varovanju voda, zraka in sploh okolja tudi na drugih območjih. Dogovor so podpisali: izvršni svet, območna vodna skupnost Primorske — Koper, zveza vodnih skupnosti Slovenije, skupščina občine Ilirska Bistrica in vse delovne organizacije v tej občini, ki znatneje onesnažujejo vode Reke. Pozneje bo dogovor podpisala tudi temeljna vodna skupnost Ilirska Bistrica, katere ustanovitev pripravljajo. Poglavitni cilj skupnih ukrepov podpisnikov je odpraviti sedanjo visoko stopnjo onesnaženosti voda Reke in tako ustvariti pogoje za gospodarski m 'splošni družbeni razvoj tega območja. Sanacija bo neposredno izboljšala tud; smnje v škocjanskih jamah in koristno vplivala na ves tamkajšnji kraški svet. Danes podpisani družbeni dogovor pomeni tudi konkreten prispevek k uresničevanju lani sklenjenega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, v katerem je med drugim rečeno, da bosta obe strani skupno obravnavali kraške reke. V zvezi s tem bo ustanovljena tudi meddr žavna vodnogospodarska ko- misija. Prizadevanja za ozdravitev voda Reke trajajo sicer že nekaj let in so veljala doslej že okoli 30 milijonov dinar jev, vendar se je izkazalo, da se je potrebno lotiti zadeve celovito in s skupnimi moč mi, če naj te vode dosežejo zaželeni 2. kakovostni razred. To se sedaj uresničuje z družbenim dogovorom, ki postavlja leto 1979 kot skrajni rok za takšno sanacijo. Predvideno je, da bo sprejeti program veljal več kot 120 milijonov dinarjev, ki jih morajo, zagotoviti udeleženci dogovora. Udeleženci dogovora so se sporazumeli, da bodo skupno gradili čistilne naprave za industrijske in druge od plake, zadrževalnike pri pritokih Reke ter da bodo izvajali druge ukrepe v tehnologiji proizvodnje in pri obratovanju naprav, s katerimi se zmanjšuje poraba in obremenitev voda. Dokument vsebuje podrobne obveznosti vsakega izmed podpisnikov ki so se tudi zavezali, da bo do ustavili proizvodnjo, ki onesnažuje Reko, če dogovor jene sanacije ne bi uresniči li. Skupščino občine Ilirska Bistrica pa dogovor zavezuje, da ne bo izdala gradbenega dovoljenja za nove objekte nobenemu od podpisnikov, če ne bo saniral sedanjega stanja. Ob današnjem podpisovanju so med drugim povedali, da dogovor m nastal zlahka tn čez noč, temveč je rezultat večletnega dela, pri čemer je vzelo zlasti veliko časa iskanje čimboljšib tehničnih rešitev. V zvezi s tem so omenili znaten prispevek domačih strokovnjakov ori reševanju te problematike Temeljna vodna skupnost v Ilirski Bistrici, ki naj bi bila , ustanovljena najpozneje do konca julija 1975 v okviru območne vodne skupnosti Primorske — Koper, bo ne le sopodpisnik dogovora, temveč tudi glavni pobudnik in usklajevalec njegovega uresničevanja ter odgovorna za to. Kakor je zapisano v sprejetem dokumentu, se dogovoru lahko pridružijo tudi drugi člani območne vodne skupnosti Primorske — Koper ter druge organizacije in organi. MARKO JAKŠE Samoupravljanje je pritegnilo sindikate po svetu Koristne in uporabne izkušnje Švedskim sindikalnim delavcem najbolj pomembni iskrenost in neposrednost naših delavcev Pred nekaj dnevi je bil v Beogradu kolokvij naših in švedskih sindi-katov z eno samo temo: samoupravljanje v Jugoslaviji kot koristna__in uporabna izkušnja. Kolokvij je trajal teden dni in pogovori med obema sindikalnima organizacijama so traja-li ves dan, vse do večera, vprašanj švedskih sindikalnih funkcionarjev pa ni zmanjkalo. V enotedenskem zanimanju švedskih sindikalnih voditeljev za prakso samoupravljanja pri nas so bili sestanki tudi v tovarni Zmaj v Beogradu, v IMT v Rakovici in beograjskem mestnem prevoznem podjetju. V praksi je bilo strnjeno pojasnjevanje vseh zadev, za katere so spraševali Švedi, in sicer v najdalj 10 minutah, kar so uporabili kot prakso tudi v omenjenih podjetjih. To, kar je švedskim sindikalnim delavcem bilo najbolj pomembno, je bila iskrenost in neposrednost nastopanja naših delavcev v tovarnah do njih kot tujcev, kar so v pogovoru z novinarji potem izrazili kot spoznanje o visoki stopnji svobode delavcev pri nas. To je bil pravzaprav že drugi kolokvij na najvišji ravni in posvečen samoupravljanju kot praksi, ki se je v življenju pri nas že potrdila kot stalna oblika živlienja. Prvi kolok- vij je bil lani s socialističnimi sindikati Francije, vendar so francoski sindikalni delavci spraševali bolj o teoretičnih zadevah iz samoupravljanja, medtem ko so švedski sindikalni delavci vpraševali povsem konkretno, kar kaže, da jih zanima najbolj prav praksa in da so na švedskem sindikati prisotni v podjetjih in živijo z vsakdanjo delavsko prakso in življenjem. švedski sindikati so namreč že uspeli z zahtevo in 's predlogom, da imajo v podjetjih določeno udeležbo v upravljanju, in sicer po dva predstavnika zaposlenih v upravah delniških družb in ekonomskih združenj, kar jim približuje dejanske probleme samoupravljanja bolj kot v sindikatih, kjer takšne udeležbe v upravljanju podjetij še nimajo in se ukvarjajo bolj s političnim delovanjem na klasično politični način. Pogled v tuje delo Delegacija deželne organizacije sindikatov Švedske (Landsorganisationen i Sverige LO) je štela 14 članov iz 7 sindikatov, ki jih združuje. Prišlo pa bi jih še več, tolikšno je zanimanje v švedski za samoupravljanje pri nas, vendar so sami zožili število delegacije na tiste sindikalne delavce, ki jim bo ta obisk največ koristil pri njihovem nadaljnjem delu. Ta švedska sindikalna organizacija je pred volitvami in kongresom in prav zaradi bližine njihovega kongresa in priprav programa sindikatov Švedske je bilo nemara zanimanje za vse dogajanje pri nas tako živo. Deželna organizacija sindikatov Švedske ima okrog 1,8 milijonov članov med 4 milijoni zaposlenih delavcev in združuje predvsem manualne delavce, čeprav ima tudi sekcijo ne-manualnih delavcev. Sindikat je tesno povezan s socialdemokratsko delavsko stranko švedske, s katero sodeluje tudi v akciji in so lokalne organizacije teh sindikatov kolektivno včlanjene v to organizacijo ter predstavljajo 75 odstotkov članstva. Z delodajalci sklepajo pogodbe preko njihovega združenja in se trudijo omejevati vpliv in veliko moč delodajalcev nad delavci, katerih starostno starejše skupine so zelo ogrožene zaradi odpuščanja. Vsem pa je veliko do tega, da delodajalci ne bi imeli vseh pravic pri zaposlovanju in odpuščanju brez nadzora sindikalno organiziranih delavcev. Vpliv deželne organizacije sindikatov švedske je velik tudi v mednarodni konfederaciji socialističnih sindikatov, ki se je v času, ko je bil predsednik Jajer nosilec kampanje proti sindikatom pod komunistično kontrolo, neprijazno držala tudi do ZSJ šele pozneje, ko je Jajer zapustil mesto predsednika in so nastale znane spremembe v Evropi in nordijskih deželah, se je odnos švedskih sindikatov spremenil in je naposled prišlo do raznih oblik sodelovanja, ki nas vse bolj povezujejo. Zanimivo je, da so švedski sindikalni delavci najbolj neposredno želeli zvedeti vse o naših stališčih v odnosu do lastnine: kapitalistične, državno administrativne in družbene. To je njihova stara tema, ki je do nedavna, menda kar petdeset let nazaj, niso načenjali. Predlog o delitvi dobička Še lani je Olaf Palme izjavil, da na Švedskem v zvezi s socializmom ni nikdar igralo osnovne vloge vprašanje lastnine in odvzemanje lastnine oziroma sredstev za proizvodnjo. To je še vedno veljavno načelo tudi za sindikate, čeprav je zdaj v švedskih sindikatih razprava o tem, kako bi delavci prevzeli kapital in upravljanje z njim. Ekonomist Meidner je namreč zastavil tezo in predlog, da bi delavci prevzemali do 30 odstotkov dobička na leto in ga zbirali v sklade delavcev, toda ne bi smeli upravljati z njim v posameznih podjetjih. Tako bi morda v 25 ali 50 letih prevladalo upravljanje s kapitalom v korist delavcev in bi rešili probleme, ki jih po Meinerjevem mnenju ne morejo odpraviti z nobeno obliko nacionalizacije kapitala. švedski sindikati niso zavzeli uradnega stališča do proizvodnih sredstev oziroma lastnine, ker tega problema v javni razpravi nočejo prejudicirati bodo pa sklepali o tem na kongresu. Dejstvo pa je, da levičarske sindikalne orgamzacije in zlasti komunisti podpirajo javno razpravo o lastnini, ki je doslej na švedskem ni bilo, čeprav se ne strinjajo s temeljnim delom predloga Meidnsrja, ki ie vplivna oseba v sindikalnem gibanju Sodijo da ni mogoče z roko v roki s kapitalisti doseči temeljnih družbenih sprememb in je neprimerno in škodljivo odvračati delavce od nacionalizacije in revolucionarnih sprememb. To je samo eden izmed problemov, s katerim se najresneje ukvarjajo švedski sindikati in katerim sicer očitajo, da so bili v preteklosti preveč samozadovoljni z naglo ekonomsko ekspanzijo in polno zaposlitvijo. Sedaj so prišli v zagato prav zaradi svojega prakticističnega ravnanja in reševanja problemov samo skozi tekočo dnevno politiko. Težave jim povzroča predvsem kopičenje kapita- la in njegova ekspanzija v tujino, kamor investirajo kapitalisti petkrat več kot v sami švedski. Odtod nemara veliko vprašanj o aktivnosti delavcev v samoupravljanju, o razlikah v delitvi po starosti in spolu, o možnostih zaposlovanja po dokvalifikaciji, o razlikah, ki nastajajo z razvojem tehnologije, kjer človek postaja (po njihovih izkušnjah) samo privesek, o tem, kako delavci gledajo na centre moči, zakaj smo pri nas po vojni prišli do treh novih ustav, ali je samoupravljanje v prid produktivnosti, kakšen je položaj žensk, ali lahko pridejo do vodilnih mest, v organe samoupravljanja, kako nastajajo tehnokrati, oziroma kakšen je njihov položaj, kdo odloča o izobrazbi in o izobraževanju, kdo financira izobraževanje, kakšne so možnosti osebnega in zasebnega premoženja, kakšna ie vloga zveze komunistov v samoupravljanju itd. Vsi taki problemi so po svoje prisotni pri švedskih sindikatih. Prizadevajo si, da bi delavce vsaj delno vključili v upravljanje. Najprej so poskusili s podjetniškimi, tovarniškimi odbori, potem so akcijo razširili na upravne odbore delniških družb in na drugo, višje organizirano upravljanje. Vendar jim je zdaj to premalo, ker delavci ne pridejo veliko do besede in so v odločni manjšini. Ne dajo jim gradiva pred sejo niti za načrte investicij. Iz več razlogov jim je onemogočeno povezovanje z delavci o problemih upravljanja, zlasti velja pravilo poslovne tajne, hkrati je tudi problem jezika, ker uprave govorijo v tujih jezikih, ki jih delavci dovolj ne obvladajo, najpogosteje pa nimajo zadostne ekonomske izobrazbe. Popolna informacija na najvišji ravni Zato je bilo torej na kolokviju tudi dovolj vprašanj o tem, kako delavci sodelujejo v globalnem planiranju v samoupravljanju, zlasti uvoza in izvoza, kako rešujejo probleme inflacije, kakšne so možnosti investicij multinacionalnih družb v Jugoslaviji in kako nanje gledamo, kako je z akcijami mednarodne solidarnosti, s problemi nerazvitih in način reševanja teh vprašanj, kakšna je vloga delavcev in tehničnega vodstva v tekočem, srednjeročnem in dolgoročnem planiranju v podjetjih, kakšni so problemi amortizacije in kakšne so mo- žnosti manipuliranja z dohodkom (prikazovanje nižjega dohodka) Ekspanzija ekonomskega razvoja v švedski je privedla tudi do intenziviranja in racionalizacije gospodarjenja, ki je imelo posledice v velikanskih selitvah delavcev Zaradi nove tehnologije so ostali brez dela, morali so se prekvalificirati tn bilo jih je treba spodbujati z višjimi dohodki, varovati pred naglo utrujenostjo v monotonem, hrupnem in še drugače škodljivem delu. Tu so intervenirali z raznimi zakoni za zaščito delavcev, zlasti starejših, vendar Jim ostajajo še odprta vprašanja. Zanimalo jih je torej, kako urejamo probleme zaščite delavcev - oziroma delovne sredine in človekovega okolja, zlasti kako rešujemo probleme prevelikega ropota, plinov itd., kakšne ukrepe predlaga sindikat in kolikšna je pripravljenost delavcev, dati sredstva za urejanie teh zadev, kako je z delavskimi stanovanji, kolikšna je stanarina, kako pomagamo družinam z več družinskimi člani, kakšne so razlike v dohodkih delavcev, kako gleda sindikat na delitev po delu in rezultatih dela, kakšna je fluktuacija itd. Kolokvij o samoupravljanju je torej postal oblika delovanja, v kateri je pomembno obojestransko zbliževanje in seznanjanje. Sekretar sveta ZSJ Andrej Grahor, ki je sodeloval in vodil že delo kolokvija s francoskimi sindikalnimi delavci, meni, da je zanimanje za takšno spoznavanje tolikšno, da smo prej pred problemom, kako vsem interesom zadostiti, kot pa, kako vzpostavljati stike » sindikalnimi organizacijami v tujini. »Interes za samoupravljanje v Jugoslaviji je izredno narasel,« je dejal Grahor. Gostje izrecno zahtevajo samo to temo za daljše pogovore. Očitno želijo dobiti kompletno informacijo na najvišji ravni, ker so spoznali, da ne gre za nikakršen eksperiment, saj poskus s petindvajsetletnim delovanjem ni več poskus. Začeli smo s francoskimi sindikati, nadaljevali s švedskimi, letos pa pričakujemo^ še dva do tri takšna srečanja. Več je tudi udeležencev in zato moramo zaradi operativnih razlogov celo omejevati ta interes Kaže, da bo treba razmisliti, da bi tak pogovor pripravili v Južni Ameriki s sindikati različnih dežel. Nekaj afriških delegacij tudi napoveduje takšno sodelovanje. Med evropskimi sindikati pa pričakujemo najprej tak stik z angleškimi sindikati.« Viktor Širec S1©R1 SPORIH SPORT NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI Tekma Edile Mdriatka ■Primorje ho jutri med najzanimivejšimi V 3. AL bo v središču pozornosti slovenski derbi Primorec-Kras 2. AMATERSKA LIGA ine bi smeli imeti težav proti ekipi Zimski del prvenstva je za nami. Krasa. ki je v zadnjih nastopih po-Jutri bodo namreč odigrali že pare ' Pinoma odpovedala v napadu. Kra prvega povratnega kola, v katerem je na sporedu nekaj izenačenih in zanimivih dvobojev, izidi katerih bodo verjetno nekoliko spremenili iz-gled sedanje lestvice. V tem zavrt-Ijaju igrata Primorje in Zarja v gosteh, Vesna pa pred domačim občinstvom. EDILE ADRIATICA - PRIMORJE To srečanje bo eno najzanimivej-ših. Na lestvici ima Primorje le dve točki več od izkušene ekipe Edile Adriatica, pri kateri igrajo v glavnem starejši nogometaši, ki so že igrali v višjih ligah. Edile Adriatica razpolaga z dokaj solidno obrambo, morda nekoliko pomanjkljiva je v napadu, kjer manjka spreten strelec, ki bi znal izkoristiti številne uporabne žoge, ki jih ustvarjajo kril-ske vrste. Prava moč Tržačanov je sredina igrišča, kjer so pravi mojstri v zaustavljanju in zavlačevanju igre, če se jim to izplača, oziroma ko so v vodstvu. Edile Adriatica je do sedaj izbojevala kar sedem remijev, petkrat pa je zmagala s tesnim izidom. Le trikrat (dvakrat na domačih tleh) pa je moštvo poraženo zapustilo igrišče. Torej bo naloga Primorja precej naporna, vendar ne brezupna. Po nedeljskem uspehu z De Macorijem, s katerim so se Prosečani povzpeli na častno drugo mesto lesvice, je morala v taboru Primorja precej visoka. škoda, da je poškodba, ki jo je utrpel napadalec Rustja precej prizadela proseški klub. Rustja je v zadnjih dveh nastopih dosegel obakrat odločilna gola, tokrat pa bo moral slediti tovarišem zunaj igrišča. Poškodba na kolenu mu namreč ne dovoljuje, da bi nastopal in zato bo moral trener Verginella pomisliti na nadomestitev. Primorje bi se s tega gostovanja prav gotovo z zadovoljstvom vrnilo domov s točko v žepu. ISONZO - ZARJA Bazovce čaka naporno gostovanje v Sv. Petru ob Soči, kje’’ do sedaj ni še nobenemu uspelo priti do zmage. Posebno jutri bodo domačini napeli vse sile. Ne smemo pozabiti, da je vodeča ekipa Isonzo prav prejšnjo nedeljo po devetih pozitivnih nastopih klonila Rosandri. Zato je razumljivo, da bodo domačini napeli vse sile, ker nočejo razočarati svojih navijačev, predvsem pa hočejo ohraniti (ali celo povišati) prednost pred zasledovalci. Je usoda Zarje torej zapečatena? Bazovci preživlja-1 jo trenutno krizo, saj so v zadnjih treh nastopih doživeli kar 'dva poraza. Zarja je v zadnjih tekmah dobesedno odpovedala v napadu. Bazovci so v šestih tekmah dali le dva gola in s tem so nekoliko nazadovali na lestvici. Kljub temu pa gredo v Sv. Peter z optimizmom. Zavedajo se, da bodo domačini jurišali na zmago. Zato bodo morali napadati m prav tu jih bodo skušali s hitrimi Protinapadi Grgiča in Grahonje presenetiti. Borba za točke bo torej o-stra in če bi Zarji uspelo priti do remija, bi to bil lep uspeh. VESNA - FLAMINIO Po dveh zaporednih porazih je razumljivo, da Križani odločno starajo na zmago. Sicer nasprotnik, ki igra precej ostro, ne bo lahek. Predstavniki Flaminia se večkrat poškilijo tudi grobih prekrškov, skoraj bi rekli, da izzivajo nasprotnika. «Plavi» bodo morali zato predvsem Paziti, da ohranijo mirne živce, kaj-b vsaka njihova reakcija bi lahko bila usodna. Flaminio je nevarna ekipa za vsakega nasprotnika, razen za Vesno, saj so Križani do sedaj že večkrat spravili na kolena tega trdoživega tekmeca. V ostalih tekmah predvidevamo temi med Costalungo in De Macori- zmago Sagrada nad Liberta-som, celotni izkupiček za Rosandro ^ dvoboju z Villessami, remi med Aurisino in Foglianom ter zmago S. Anne nad Campanellami. 3. AMATERSKA LIGA Y skupini P, kjer igrajo naše e-t^Jsterice, bo osrednja tekma tega zsvrtljaja derbi v Trebčah med do-tnačim Primorcem in Krasom. Trecci so v zadnjih nastopih potrdili jasno premoč nad ostalimi in zato sovci so v dosedanjih 12 tekmah dosegli le šest golov (proti 32 od Primorca). Tudi obramba ni bila pazljiva, saj je Kras prejel že 18 golov, medtem ko so jih Trebenci dobili le devet. Torej lahka zmaga Primorca? Union bo skušal proti Ginnastici osvojiti svojo prvo prvenstveno zmago, vendar bodo Podlonjerci morali zaigrati mnogo boljše kot doslej, kajti tudi poprečna Ginnastica bo za njih težka ovira. Brežani igrajo proti skromnemu Sampvitu in ker «plavi» nočejo zapustiti drugega mesta na lestvici. Strnad in tovariši jurišajo na zmago. Po lepi, zmagi nad S. Andreo bodo gajevci gostje zadnjeuvrščenega Don Bosca, ki je v tem prvenstvu izbojeval le eno zmago (nad Ginnastico v 9. kolu). Naloga za osvojitev dveh točk tokrat ne bi smela biti težka za varovance trenerja Kozine, ki bo v tej tekmi razpolagal s popolno postavo. B. R. ODBOJKA V 2. MOŠKI DIVIZIJI Dom klonil IMovallnei Dom — Novalinea 1:3 (1:15, 15:9, 11:15, 9:15) DOM (Gorica): Petejan, Zuanič, Komel (k), Prinčič, Peric, Nanut, Devetak. Černič L., Cijan, Černič M. NOVALINEA (Trst): Bizjak, Tom-masini, Benedetti, Giacca, Gergic, Codan, Baroni, Tarlao (k), Clarich. SODNIK: Del Degan Renzo; stranski: Sartori Claudio;, zapisnikar: Sofia Grinover (vsi trije iz Gorice). V prenešeni tekmi z Novalineo iz Trsta, ki je bila v četrtek zvečer v Gorici, je moral goriški Dom zapustiti poražen igrišče. Tekma je bila veljavna za 2. kolo prvenstva, 2. moške divizije, B skupina. Domovci te tekme niso odigrali najbolje, čeprav je bila prva v letošnjem prvenstvu na domačih tleh. Na igrišču so bili preveč statični in premalo so zaupali v lastne sposobnosti. Tekma je pokazala precejšnjo statičnost obeh šesterk. Novalinea je razpolagala zlasti z dobrim blokom in obrambo, kar je zaustavilo najboljše domovsko orožje, napad. Temin je-freba' v gla^netn" pripisati, da je Novalinea zmagala. , Domovci so 'srdcanje^slanb pričeli. V prvem--setu -je Donrjramrčč zbral le eno'piko'm še’ to"he^po lastni zaslugi, ampak, ker so nasprotniki pri domovskem servisu pogrešili razporeditev postave na igrišču. V drugem setu pa so odločneje pritisnili in lahko rečemo, da sb tokrat nadigrali goste. Vodili so namreč 9:1, ko so rahlo popustili. Nasprotnik je začel nabirati pike, toda preko devetice ni prišel. V tretjem setu so domovci že vodili 7:2 in nato 9:5. Vse je kazalo, da bodo tudi ta set osvojili. Od tega trenutka dalje pa so popustili in Novalinea je brez velikih težav o-svojila set. Zadnji set je potekel v premoči Tržačanov, ki pri domovcih niso našli pravega odpora, ki bi jim prekrižal račune. Moramo še omeniti dobro sojenje goriškega sodnika Del Degana, ki je vestno opravil svoj posel. Prihodnjo prvenstveno tekmo bodo «belo-rdeči» odigrali v nedeljo, 8. 2. v Trstu, proti ekipi San Andrea, ob 11. uri. Prihodnjo sredo pa bodo odigrali ob 20. Uri prijateljsko tekmo v Ma-rianu, proti tamkajšnji istoimenski ekipi. I. K. VČERAJ V MILANU Taka to letošnja dirka po Italiji MILAN, 30. — V Milanu so danes predstavili letošnjo 59. mednarodno kolesarsko dirko «Giro d'Italia», ki bo trajala od 22. maja do 13. junija. Start bo v Catanii, cilj pa v Milanu in bo imela le en dan počitka (4. junija). 22 etap bo merilo skupno 4.000 km. Seznam etap je tak: Predetapa v Catanii Catania - Caltanissetta, 170 km Caltamssetta - Palermo, 195 km Cefalù - Messina, 210 km Reggio Cai. - Cosenza, 225 km Cosenza -’ Matera, 200 km Ostuni - Dirkališče SP - kronometer, 36 km 7. Selva di Fasano - Laceno, 255 km 8. Bagnoli Irpino - Roccaraso Are-mogna, 205 km Roccaraso - Temi, 205 km Terni - Gabicce Mare, 223 km Gabicce Mare - Porretta Terme, 205 km Porretta T. - Il Ciocco, 155 km Il Ciocco - Varazze, 215 km Varazze - Omegna, 215 km Ivrea - Arosio. 250 km Arosio - Verona, 208 km Verona - Longarone, 180 km Longarone - Torri del Vaiolet -Pozza di Fassa, 132 km Vigo di Fassa - Cornano Terme, 170 km Cornano Terme - Bergamo, 323 km kronometer, 30-35 km Milan (10-15 krogov), 100 km liiiliiluiimdiiuiiiiliimiiiliiiiuiliHiiJiniiiiniMimrnHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiHiiimiiiiimimii NOGOMET,, i . *■* : V D LIC! KOŠARKA V RAZNIH LIGAH Vtem kolu na sporedu več zanimivih srečanj Pri mladincih slovenski derhi Bor-Polet 1. — prvi drugi 2. prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 1 1 1 X 1 X 1 X X X 2 2 X OBVESTILA SPDT priredi v četrtek, 5. februarja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9, prvi FILMSKI VEČER posvečen zimskim športnim igram. Na sporedu bodo filmi prvih, drugih in tretjih zimskih športnih iger. « « * SPDT priredi jutri, 1. februarja IZLET po delu zamejske planinske vertikale. Odhod ob 9.15 s postaje avtobusa št. 46 (Trg Oberdan) do Zgonika, od koder bo pot vodila čez Veliki vrh in Volnik do Repna. Hoja bo trajala približno 4 ure. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Borovci bodo v tem kolu počivali. Na sporedu pa bo več zanimivih srečanj, ki bi lahko razčistili vrh lestvice. Neposredni konkurent borovcev za prvo mesto Segrado bo igral v Trstu proti Interju 1904. če bodo Tržačani nastopili s popolno postavo, bi lahko tudi zmagali, s tem pa bi ostali «plavi» na vrhu lestvice. Barcolana bo gostovala v Gradišču, kjer bo s Čeparjem (ki je že igral v A ligi) jurišala na zmago. Vse nevarnejši pa postaja goriški Arte, ki bo doma lahko pospravil enajsti par točk in se približal borovcem. MLADINCI V zadnjem‘kofiTtega prvenstva bo v Dolini že na sporedu slo- venski derbi med Borom in Pole-tgrn- Ne 'gleè^pa izid tega srečke pja pa so borovci že finalisti. V prvem srečanju na Opčinah so z veliko težavo zmagali borovci, tako da je pričakovati, da bo dre-višnji spopad dokaj izenačen. KADETI Domovci se bodo jutri spoprijeli z nevarno peterko Arto A, ki je tudi favorit za eno od prvih mest. Nič lažje naloge ne bodo imeli Konto-velci, ki se bodo doma spoprijeli s Servolano, ki je prejšnjo soboto nepričakovano premagala Inter 1904. Borovci pa bodo drevi gostovali pri Pallacanestru Trieste, ki je nesporen favorit za končno zmago. DEČKI Medtem ko bodo borovci počivali, pa bo Kontovel skušal osvojiti novi par točk na račun Aurisine. Pred težjo nalogo pa bodo poletovci, ki bodo gostovali v škednju. Brežani pa bodo proti Chiadinu igrali v sredo, 4. 2. v Dolini, s pričetkom ob 18.45. -edko- * * « V prvenstvu «dečkov» so domovci v prejšnjem kolu počivali. Izidi tega kola pa niso prinesli velikih presenečenj. IZIDI 4. KOLA Patriarca A - Mobilcasa 73:51 Patriarca B - Ardita 33:58 Capriva - Arte 42:73 LESTVICA: Patriarca A 6, Arte 6, Mobilcasa 4, Ardita 4, Dom 2, Capriva in Patriarca 0. Patriarca A ! in Capriva imata po tekmo manj. PRIHODNJE KOLO Ardita - Patriarca A (31. L), Dom - Capriva (31. 1.) Arte - Mobilcasa (1. 2.) Počitek: Patriarca B Po štirih kolih so naši fantje na predzadnjem mestu lestvice, saj so do sedaj odigrali le tri tekme in zmagali samo v eni. Na vrhu lestvice sta obe najmočnejši ekipi prvenstva, ki do sedaj nista še izgubili tekme. Naši fantje startajo v tem kolu na zmago, saj njihov nasprotnik Capriva leži na lestvici še nižje kakor Dom. Tekma bo vsekakor zanimiva, ker igralci obljubljajo lepo igro in sam trener je poln optimizma. Domovci bodo odigrali tekmo proti Caprivi v soboto, na igrišču slovenskega dijaškega doma, s pričetkom ob 15. uri. Trener je za to tekmo sklical naslednje igralce, ki se bodo morali zbrati na zgoraj o-menjénem kraju uro pred pričetkom SrdČhnjai' E. Cantelli, R. Bucinel, B. Mermolja, D. Klanjšček, M. So-šot, S. Sancin, D. Devetak, U. Dornik, I. Cosutta, M. Vižintin. Če ne bo do jutri prenehalo v Gorici snežiti bo tekma skoraj gotovo odpadla zaradi zasneženega igrišča. Odpadla bo tudi nedeljska tekma Domovih «kadetov». Naši najboljši strelci: U. Dornik 78, D. Devetak 38, D. Klanjšček 17, B. Mermolja in S. Sancin 8, M. So-šol 6, I. Cosutta 4. M. Č. Ponziana danes v Veroni V tej tekmi računa na osvojitev točke V okviru nogometnega prvenstva D lige bo Ponziana danes popoldne v anticipirani tekmi gostovala v Veroni proti solidni enajsterici Audace. Srečanje bo dokaj zanimivo, saj so Tržačani po zmagi nad Chievom znatno popravili svoj položaj na lestvici in sedaj lahko igrajo nekoliko bolj umirjeno. Današnje gostovanje Ponziane bo precej naporno. Domačini so v zadnjih dveh nastopih izbojevali le skromno točko in zato danes računajo na ves izkupiček. Ponziana ne namerava v Veroni o-digrati podrejene vloge, kajti moštvo je trenutno v dobri formi. Sadar je v tedenskih treningih posvetil precej pozornosti tudi rezervam. Vendar za danes ne bo uvedel nobene spremembe. Edini, ki je poškodovan v vrstah Ponziane, je Torninovi. V zadnjih nastopih je v glavnem bil na rezervni klopi. Torej Ponziana (v popolni postavi) računa na eno točko. Glede tekme s Chievom, kjer je prišlo do vdora nekega navijača na igrišče, bi pripomnili, da disciplinska komisija ni še nič odločila, ker so predstavniki Chieva takoj po končani tekmi vložili priziv sodniku in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje v petek, 6. februarja ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ui. Geppa 9/a V. PEONI OBČNI ZBOR 1. Otvoritev občnega zbora 2. Izvolitev predsedstva občnega zbora 3. Poročila 4. Pozdravi poročila 5. Razno in diskusije na Odbor zato bo o tem dogodku komisija o-dločala šele prihodnji teden. B. R. NOGOMET ŠE ENA ŠPORTNA GRADNJA V Barko vij ah novo nogometno igrišče Od predsednika deželne komisije za nogometna igrišča, Galliana Do-nadela, smo prejeli pismo, v katerem podrobno opisuje napore te komisije za izgradnjo dveh novih nogometnih igmšč v Ba$toyjjah, Ti igrišči : ■(eno »večje, drugo " manjše) naj bi zgradili na. nasutem, f^fdji-šču pred ba^lcovljan^kim ’ delo^ železniške postaje. S formalnostmi o-krog te gradnje se zdaj ukvarja tržaška občina. Komisija za igrišča poudarja; da Trst nujno potrebuje vsaj še dve igrišči. Za erto od teh, namreč igrišče «Campanelle», je komisija že zbrala potrebna sredstva in bo u-sposobljeno za igranje letos marca. Glede drugega igrišča pa konzorcij društev Stock, Roianese, Barcola in Gretta zagotavljajo, da ga je prav tako sposoben zgraditi v kratkem času, pa tudi pomagati občini, oz. konzulti, če se bo sama odločila za to gradnjo. KOŠARKA V četrtfinalu evropskih pokalnih košarkarskih tekmovanj so dosegli te izide: POKAL PRVAKOV Racing Malines - Mobilgirgi 71:62 Akademik Sofija - Zadar 90:89 Sefra Dunaj - Maccabi Tel Aviv 75:63 Real Madrid - Federale Lugano 122:77 POKAL PRVAKINJ GE AS - Le Logis 89:63 Clermond Ferrand - Evax Barcelona 60:59 Sparta Praga - Wisla Krakov 78:75 Občni zbor ŠZ Olympia športno združenje «Olympia» v Gorici bo imelo jutri, v nedeljo, ob 9.30 v prostorih male dvorane Katoliškega doma svoj redni letni občni zbor. BOKS Odpoved v zadnjem trenutku Parlov danes ne bo boksal v Trstu Danes bi moralo biti v Trstu boksarsko srečanje srednjetežke kategorije med Jugoslovanom Parlovom in Francozom Dufurom. Francoska boksarska zveza pa je Dufuru (ki je v dosedanjih 20 srečanjih dosegel 18 zmag, od teh 14 s k.o.) nastop v Trstu prepovedala, zato so morali organizatorji tega srečanja prireditev odpovedati. Za nastop Parlova je bilo v Jugoslaviji veliko zanimanje, saj je bil napovedan prihod kar 15 avtobusov z navijači. Ascoli - Roma 1 X Cagliari - Milan 2 Cesena - Torino X Inter - Bologna X 1 Juventus - Perugia 1 Lazio - Como X Napoli - Sampdoria 1 Verona - Fiorentina 1X2 Foggia - Catanzaro X 2 Genoa - Brescia 1 X Ternana - Palermo 1 Anconitana - Lucchese 1X2 Messina - Trapani 1 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitniii ODBOJKA V MOŠKI D LIGI Težko gostovanje Krasa v Pordenonu V 1. ženski diviziji derbi Kontovel-SIoga MOŠKA D LIGA V drevišnjem tretjem kolu moške odbojkarske D lige se bo šesterka Krasa podala na svoje drugo zaporedno gostovanje, in sicer v Porde-non, kjer se bo spoprijela s tamkajšnjo Ginnastico. Naloga, ki čaka «belo-rdeče», je tokrat zelo težavna in zahtevna, saj bi to moralo biti (vsaj na papirju) najtežje gostovanje v letošnjem prvenstvu. Pordenonska ekipa slovi namreč kot uigrana in tehnično podkovana celota, ki je na lanskem četrtoliga-škem prvenstvu zasedla končno 2. mesto, vendar se je lahko kot edina ekipa ponašala, ker je kar sredi Trsta zadala neporaženemu Boru edini poraz sezone. Torej vsako podcenjevanje bi lahko bilo za krasovce usodno, zato si bodo morali krepko zavihati rokave "ter s pomočjo svojega tehničnega znanja in izkušenj ohraniti celo;:kéSob Če bodo predstavniki zgoniške in repentabrske občine zaigrali na enaki ab celo boljši ravni, kot prejšnjo soboto v Gradišču, bi morali (čeprav s težavo) tudi po tretjem kolu ohraniti svojo nepremagljivost. -bs- ŽENSKA C LIGA V 3. kolu igrata obe naši šester-ki doma. Poleg tega pa ima tako Breg kot tudi Bor možnost zmagati. Športno uredništvo Primorskega dnevnika in Športno društvo Polet prirejata jutri, 1. februarja 1976 popoldne nagraditev najboljših zamejskih slovenskih športnikov v preteklem letu, ki so bili izbrani na podlagi tradicionalne ankete našega dnevnika ŠPORTNIK LETA 1975 Nagrajevanje bo v okviru posebne prireditve v dvorani openskega Prosvetnega doma. Na sporedu te prireditve bo med drugim tudi • poseben športni kviz • tekmovanje občinstva • intervju z našimi najboljšimi športniki • žrebanje nagrad med bralci, ki so sodelovali pri naši anketi in še druga presenečenja Vse tiste, ki se nameravajo udeležiti tekmovanja občinstva, obveščamo, da morajo prinesti s seboj izvod Primorskega dnevnika. Za vse zmagovalce so organizatorji pripravili lepe nagrade. Začetek prireditve ob 17. uri. Odbojkarice Brega se bodo spoprijele z novincem Voltolinijem iz Trenta, ki je ena izmed slabših ekip te skupine. Drevišnje nasprotnice Dolinčank so v dveh tekmah ostale praznih rok. V prvem prvenstvenem nastopu jih je pred domačimi gledalci odpravil Volley Bali iz Pordenona s prepričljivim 3:0. V drugem mestnem derbiju pa je Voltolini odvzel Sali niz. To je obenem tudi največje zadoščenje (in seveda tudi uspeh v letošnjem prvenstvu) odbojkaric iz Trenta. Ne glede na to, da bo Breg stopil na igrišče okrnjen, ima lepo priložnost osvojiti še dve dragoceni točki. Veliko težja naloga pa nedvomno čaka Bor. V goste mu prihaja Sala iz Trenta, ki je v dveh tekmah dvakrat slavila žrrthgo. Prvo zmago je Sala izbojevala v Noventi Vicentini s Prima vero s 3:2 in potem še v mestnem derbiju. V preteklem pr venstvu je Bor zmagal doma s 3:2 v gosteh pa izgubil s 3:0. Letošnji neposredni obračun bo slej ko prej izredno izenačen. Če bodo «plave» pokazale tudi to pot tako borbenost in prizadevnost kot pred tednom dni lahko upamo na uspeh. Po vsej verjetnosti niti Bor ne bo igral z najmočnejšo postavo. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Vodeči Sokol niti v četrtem prvenstvenem nastopu ne bo imel večjih težav z osvojitvijo vsega izkupička. V goste mu prihaja Inter iz našega mesta, ki je še edini brez točk. Izredno zanimiv bo slovenski derbi na Proseku med Kontovelom in Slogo. Obe šesterki sta v preteklem zavrtljaju zmagali, kar pomeni, da je za drevišnji neposredni obračun morala na višku. Po vsej verjetnosti bo sama tekma izredno izenačena. Rahla prednost je seveda na strani Kontovela, ker igra doma. 1. MOŠKA DIVIZIJA Po treh zaporednih porazih čaka goriško Olympio izredno težka naloga. To pa ne glede na to, da igra pred domačimi gledalci. Goričani letos igrajo s pomlajeno postavo. Odlično igrajo v obrambi, le škoda, da nimajo še nekoliko bolj prodornega napada. G. F. 2. MOŠKA DIVIZIJA Danes bo na sporedu 3. kolo odbojkarskega prvenstva 2. moške divizije. Goriška šesterka Doma, ki je edini slovenski zastopnik v tej ligi, bo v tem kolu počivala. I. K. - • .... • - DOMACI SPORT5 DAN KS SOBOTA, 31. januarja 1976 KOŠARKA MLADINCI 17.00 v Dolini Bor — Polet * * « KADETI 19.00 v Trstu, športna palača Pali. Trieste — Bor 0D30JKA MOŠKA D LIGA 21.00 v Pordenonu, športna palač« Ginnastica — Kras * * * ŽENSKA C LIGA 20.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor — SALA Trento «• « * 20.30 v Dolini Breg — Voltolini Trento # # * 1. ŽENSKA DIVIZIJA 20.30 v Nabrežini Sokol — Inter # « * 18.00 na Proseku Kontovel — Sloga • * « 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Gorici Olympia — Kennedy JUTRI NEDELJA, 1. februarja 1974 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trstu, Ul. Sanzio Edile Adriatica — Primorje * * « 15.00 v Sv. Petru ob Soči Isonzo — Zarja # * * 15.00 v Križu Vesna — Flaminio * * * 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Štandrežu Juventina — Mladost * * # 15.00 v Gorici Borgo Fasuli — Mladost • * # 10.45 na Opčinah Ginnastica — Union « « « 15.00 v Trebčah Primorec — Kras * « * 10.30 v Bazovici Sampvito — Breg * * » 15.00 na Padričah Don Bosco — Gaja * « * MLADINCI 10.45 na Padričah Vesna — Llbertas * # * 11.30 na Proseku Primorec — Edera * * * NARAŠČAJNIKI 10.45 v Dolini Breg — Esperia Pio XII, «B» * * * ZAČETNIKI 12.00 v Dolini Breg — Rosandra KOŠARKA KADETI 10.00 v Gorici, Dijaški dom Dom — Radici Arte A * * * 11.00 na Kontovelu Kontovel — Servolana # * * DEČKI 9.30 na Kontovelu Kontovel — Aurisina # « * 9.00 v Škednju Servolana — Polet TENIS NIŠ, 30. — V okviru evropskega teniškega prvenstva je v Nišu v četrtem kolu Madžarska premagala Jugoslavijo z 2:1. HOKEJ NA LEDU BOČEN, 30. — V mednarodnem hokejskem srečanju v Bocnu je Japonska premagala Italijo z 2:1. BOKS Conteh - Lopez v Kampall NEW YORK, 30. — Ameriški boksarski organizator Don King je izjavil, da bo dvoooj za svetovni naslov srednje težke kategorije med prvakom Angležem Contehom in A-meričanom Lopezom 22. ali 28. marca v Rampali (Uganda). U I ! IVIAJ V DEŽELI SOVJETOV m. POT K SVETLOBI i ..®i°grafija Puškina in zgodovina Odese prvih deset-. 'j minulega stoletja sta tesno prepleteni med seboj. Lepo ° tem zapisal odeški pesnik Edvard Bagricki: Čudežni poseljenec! Zapomnili doslej smo tvojih stihov si zalet... , , Bo leta 1880 se je ulica, kot sem že omenil, imenoma Italijanska. Po cestah slišati povsod taljanski jezik je prijetni je Pisal o Odesi Puškin v svojem Evgeniju Onjeginu, ka-erega prvo, drugo in tretje poglavje je tu sploh tudi na-P'sal. Na j-gj uiicj so Se v začetku devetnajstega stoletja aseljevali prišleci iz Italije — učitelji petja in glasbe, i itekti, tu, na tej ulici so se ustavljali italijanski pevci, P esalci in dirigenti, ki so gostovali v Odesi. To ulico so tmi z veseljem naseljevali podjetni trgovci, prodajalci ln> olivnega olja in marmorja. Sele leta 1880 so na fasadi hiše št. 13 v tej ulici od-iCrtU spominsko ploščo v spomin Puškinovemu bivanju v Odesi in ulico preimenovali po velikem pesniku. Stal sem pred to hišo, si ogledoval ploščo in njena fasada je še danes natanko takšna, kot je bila v času poetovega bivanja v tem mestu. In pomislil sem na znano, literarno — zgodovinsko delo sodobnega sovjetskega književnika in literarnega zgodovinarja Ivana Novikova, ki je napisal obsežno literarno monografijo o razdobju Puškinovega izgnanstva pod naslovom Puškin v izgnanstvu. Knjiga ima pravzaprav dva, samostojna dela, prvi nosi naslov Puškin na jugu, drugi pa Puškin v Mihajlovskom. že dolgo je tega, kar sem bil knjigo prebral (v slovenskem prevodu je nimamo) in bi morda zato ne bilo odveč, če bi navedel tu nekaj odlomkov iz tega dela, oziroma iz Puškinovega bivanja v Odesi ter tako prvič slovenskim bralcem predstavil pisatelja Novikova, hkrati pa razgrnil predenj nekaj literarno-zgodovinskih pričevanj o pesniku, katerega delo je skoraj v celoti prevedeno v slovenščino in ga prav zato danes štejemo kar nekako med «naše poete». Osemnajsto poglavje pod naslovom «Na sinjem morju» iz prvega dela Puškin na jugu govori o pesnikovem življenju, delu in snovanju v Odesi. Tako-le piše Novikov: «Želel bi, duša moja, da bi ti napisal kar cel roman — tri zadnje mesece mojega življenja. Glej, v čem je zadeva: moje zdravje je že zdavnaj terjalo morsko kopel, na silo sem prepričal Inzova, da me je pustil v Odeso — zapustil sem svojo Moldavijo in se znašel v Evropi — restavracije in italijanska opera so me spomnile na stare čase in mi osvežile dušo. Medtem pa je prišel Voroncev, sprejel me je Zelo ljubeznivo, sporočili so mi, da prehajam pod njegovo nadzorstvo, da bom ostal v Odesi — to je videti celo lepo — toda nova bolečina mi je stisnila prsi — žal mi je postalo mojih opuščenih verig. Pripotoval sem v Kišinjev za nekaj dni, preživel sem jih neizrek- AJeksaiider Sergejevič Puškin roKii!gr„.inzdka“ s ^ ; morem privadit! evropskemu načinu življenja, sicer pa i zahajam nikamor, razen v gledališče.» F i • Tx,k° )e Petindvajsetega avgusta 1824. leta pisal Pušk Ljevuški (to je svojemu bratu) v Petrograd. Le-ta pa i y(r.rjetrl0 sam’ še Pred Aleksandrom, vedel marsikaj J bližnjem prehodu svojega brata izpod nadzorstva Inzo-pod nadzorstvo Voroncova. Za to se je trdovratno za v? mal Aleksander Ivanovič Turgenjev, vzpodbujen od V j zemskega, ki se mu je posrečilo, da se je s tem načrto strinjal tudi minister Nesselrode (Capodistria je že zda naj odstopil) in seveda tudi samega Voroncova Gr Mihail Semjonovič Voroncov je izvolil izraziti svoje s glasje — da bi vzel k sebi mladega pesnika in da «rešil njegovo moralo» in «dal talentu časa in moči ( se razvije». Vendar je Puškin zelo hitro začutil to srčno naklonjeno stališče ljubeznivega velmoža in je v istem pismu bratiu’ y° se je pritoževal, da nima denarja, odločno iz-javii : «Ne bom živel na račun Voroncova — nočem in pika.» Puškm se je torej znašel na morju, kjer mu je bilo na°jugu' mU m*ne za<^nje leto njegovega pregnanstva Nastanil se je v hotelu Renau, v sobi na vogalu z balkonom in pogledom na morje. Zbujal se je zgodaj in odhajal naravnost na plažo; ko se je okopal, je odhajal v eno izmed turških kavarn, ki jih je bilo veliko vzdolž obale. Tam je pogosto sedel v svoji pisani kišinjevski obleki s fesom na glavi in užival v vonju močne črne kave. Skodelice so bile miniaturne in do polovice polne gošče; v tej gošči je tudi bila glavna korist varčnih kavarnarjev’. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22207 Oglasi Za Vsak mm v višini enega sfblpca: trgovski 250, finančno - upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12% Oglasi za tržaško m gonško pokrajino se naročajo pri oolasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Stran 8 31. januarja 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst AGENTI PREPREČILI NAPAD NA POŠTNI VAGON BRZCA RIM-TURIN ROČNE BOMBE IN STRELJANJE NA RIMSKI ŽELEZNIŠKI Spodletel upor na sovjetski ladji POSTAJI V SRDITEM SPOPADU MED ROPARJI IN POLICIJO Po dolgem zasledovanju so policisti ranili in ujeli enega o štirih banditov RIM, 30. — Agenti železniške po-, slovnih vesti, ki so se davi širile po licije in letečega oddelka rimske kvesture so davi z drzno akcijo preprečili roparski napad na poštni va- Rimu in vzburjale javno mnenje, je kvestor Ugo Macera, ki je vodil akcijo, na opoldanski tiskovni konfe- gon brzca, ki je bil namenjen v Tu- renči podrobno opisal potek dogod-rin. V oboroženem spopadu z banditi kov in epilog s spopadom na griču V oboroženem spopadu (bili so v štirih) so policisti ranili dva roparja od katerih so enega u-jeli, ostale tri pa so identificirali in jih aktivno iščejo po vsej prestolnici. Med spopadom so banditi vrgli kar šest ročnih bomb, od katerih je ena uničila taksi, ki je bil ustavljen pred osrednjo železniško postajo Termini. Po plazu netočnih in včasih proti- CLOVESKA NEUMNOST Mlad britanski navijač iz Newcastla, razsrjen zaradi visokega poraza svoje nogometne ekipe je do smrti pretepel zaročenko, nato pa si je še sam vzel življenje tako, da se je pognal z avtom v zid. Po izsledkih prometne policije naj bi nesrečnež treščil v zid s hitrostjo nad 130 km na uro Dekle, ki je bilo priča srditemu sporu med fantom in za-ročemco je pojasnilo, da je mladenič, 20-letni težak Alan Dutch, pobesiiel, ko se je dekle gromko zasmejalo ob vesti, da so bili zaročenčevi priljubljeni žo-gobrcarji poraženi s 5:0 Med silovitim prepirom je nato fant razbil na zaročenkini glavi majhno mizico. Talcoj nato je sedel v avto in si vzel življenje. In vse to samo zaradi nogometa. epilog s spopadom na griču Oppio ter aretacijo bandita Mariana Castellanija. Zadeva se je začela nekaj pred sedmo uro na železniški postaji Termini med peronoma 20 in 22, kjer so železničarji sestavljali brzca za Turin. Prvi bi moral odpeljati ob 8.15 drugi pa pet minut pozneje. V eno od dveh kompozicij je bil vključen tudi poštni vagon, v katerem je bilo veliko dragocenosti in ki je bil cilj drznih banditov. Železniška policija pa je že pred časom poostrila nadzorstvo, da bi vsaj v določeni meri onesposobila roparje in žeparje in v tem okviru sta davi agenta protiterorističnega oddelka Pasquale Scipioni in Luigi Passadoro nadzorovala sestavo brz-cev. Policista sta med ogledom opazila med vlakoma športno torbo, podobno tistim, ki jih uporabljajo teniški igralci. Ko sta se pribbžala, sta ob torbi opazila tri postopače in jih vprašala, če je njihova. Ob pritrdilnem odgovoru sta se legitimirala ter zahtevala od trojice osebne dokumente. To pa je izzvalo ostro reakcijo banditov, ki so skušali pobegniti in so obenem izvlekli samokrese. Vnel se je oborožen spopad in eden od treh roparjev se je ranjen zgrudil. Tedaj sta pajdaša najprej začela streljati z brzostrelko in nato vrgla prvo ročno bombo. V tem ko sta se policista vrgla v zaklonišče, sta bandita dvignila ranjenega pajdaša in ga odvlekla do izhoda v Ul. Giolitti, kjer jih je čakal četrti zlikovec z avtom. V tem pa je prišel mimo karabi- njerski podčastnik Golini, ki je takoj i nov, zlasti še ko so svobodno v pomislil na ugrabitev ali na nekaj I obtoku pravi pornografski filmi, katerih edini namen je prikazati bolj •iiititiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimmniiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii < VR0Č> DAN ZA POLICIJO IN KARABINJERJE Krvav konec meseca z vrsto roparskih izpadov Banditi vse pogosteje divje streljajo v brezupnem poskusu, da se izognejo aretaciji RIM, 30. — S koncem meseca, ko se denarni obtok tudi zaradi gospodarske krize občutno poveča, je kriminal sprožil dramatično ofenzivo, ki je dosegla višek z izpadi v Rimu in v Ivrei. V piemontskem mestecu so roparji streljali kot nori, ubili draguljarja in vzeli za talca njegovega 9-letnega sina, v Rimu pa je Castellanova tolpa skušala prebiti policijski obroč z brzostrelkami in ročnimi bombami. Le nekaj ur pozneje so se rimska policija in karabinjerji morali znova spoprijeti z banditi v Acilii, kjer je bil neki zapriseženi stražnik hudo ranjen, in v Guidonii. Vse pogosteje se dogaja, da se kriminal z orožjem zoperstavlja možem postave v brezupnem poskusu, da se izogne zaporu. Oboroženi spopadi, ki največkrat zahtevajo človeška življenja, so vse bolj pogosti. Zakaj? Giulio Salierno, ki je odsedel v zaporu 14 let in ki se je po prestani kazni posvetil preučevanju kriminala, si pojav razlaga takole: «Kot v tridesetih letih sedanja gospodarska kriza pospešuje kriminalne izpade, ne gre pa prezreti tudi posledice nekaterih zakonskih norm. Z novim zakonom o orožju so roparji izpostavljeni dvojni kazni, zaradi česar ni velike razlike med navadnim roparskim izpadom, ropom s poskusom umora ali ropom z umorom. Dodati gre tudi, da policija sega češče po orožju: kdor tvega življenje se zato odloči za rop, ki, ob istem tveganju, nese banditu največ. Ob koncu še pripomba, da politični kriminal vpliva na navadnega, ki se danes poslužuje ročnih bomb kot delajo že dalj časa fašistične tolpe, odgovorne med drugim za umor policijskega agenta Antonia Marina.» Drugačnega mnenja so v policijskih krogih, kjer obžalujejo, da so sodniki večkrat preblagi z zločinci in pripominjajo, da le-ti streljajo vse pogosteje, ker je organizacija policijskih sil učinkovitejša in agenti večkrat zasačijo bandite na delu. Policija tudi odločno zavrača vsakršno obtožbo o nediskriminiranem streljanju. A da se povrnemo k današnjemu «vročemu» dnevu: po jutranjem srditem spopadu na postaji Termini s Castellanovo tolpo, ko so izvidnice policije in karabinjerjev prerešeta-vale rimske četrti v upanju, da bodo izsledile pobegle roparje, se je pozornost operativnih central osredotočila na Acilijo. Tu so okrog 13. ure banditi napadli podružnico rimske hranilnice. Odločen nastop zapriseženega stražnika jih je pognal v beg, a možakar je drago plačal pogumni nastop: med begom so ga banditi ustrelili v trebuh. Nesrečneža so prepeljali v bolnišnico «San Camillo», kjer so ga sprejeli na zdravljenje s strogo pridržano prognozo. Nekaj minut pozneje alarm v Guidonii, kjer so karabinjerji zasačili roparje, ki so napadli poštni urad. Vnel se je srdit spopad, ob koncu katerega je banditom uspelo zbežati. Končno se je pod večer še enkrat začel divji ples zasledovanja in streljanja na Trgu Recanati, ko je patrulja letečega oddelka rimske kvesture prestregla sumljiv fiat 124 s tremi potniki. Namesto da bi se na ukaz mož postave šofer avta ustavil, je silovito pritisnil na plin in skušal uiti. a zaman. Po daljšem zasledovanju in oboroženem spopadu je avto treščil ob parkirana vozila. Dva bandita, ki sta bila lažje ranjena, sta se vdala takoj, medtem ko je tretji hotel nadaljevati beg peš. Policisti pa so mu bili koj za petami in ga onesposobili. Gre za njihovega starega znanca, ki je bil lani vpleten v nekaj oboroženih spopadov in ki je obtožen vrh vsega še vrste roparskih podvigov. V ta današnji dramatični obračun gre ob koncu vpisati še nešteto manjših ropov in tatvin v številnih italijanskih mestih. Nova orožja (Nadaljevanje s 4. strani) nami. Mešanica teh dveh snovi se uporablja kot nekakšno «gorivo» za metalce ognja. Ameriški metalec ognja je pri lanskoletnih vojaških vajah v Nemčiji metal «ognjene krogle» na razdaljo več sto metrov. Sedaj pa še nekaj besed o drugem orožju, ki smo ga omenili v začetku. Gre za ognjene naboje iz samovnetljivega urana. Gre za krogle, ki imajo neverjetno prebojno moč in ki razvijajo neverjetno visoko temperaturo. Krogle so izdelane iz urana, rekli bi raje iz stranskih produktov pri proizvodnji fisijskega urana za a-tomske bombe in reaktorje; praktično gre za naboje ali krogle iz nekakšnih odpadkov urana, kateremu so že vzeli radioaktivna izotopa U-235 ter U-238, ki služita kot gorivo atomskih bomb ali kot gorivo za reaktorje pri atomskih centralah. Krogle oziroma naboji, o katerih je govor, so uporabni na razne načine. S temi naboji se morejo prebiti tudi debeli oklepi, lahko pa se tudi uporabljajo kot vnetljiva snov. Praktično so bolj uporabni kot vnetljiva snov, ker te krogle začno goreti brž ko pridejo v stik z zrakom. Podobno kot napalm, tudi te krogle razvijajo med izgorevanjem strupene pline, na primer uranov oksid. Kakor vidimo, se človeku ni bati. da bi ne bil «varen». Znanstveniki, tovarnarji, generali in drugi podobni «odgovorni ljudje», ne varčujejo s svojimi silami, da bi ustvarili najrazličnejša in vedno bolj strahotna orožja, ki da služijo človeku v obrambo. V resnici pa gre za proizvodnjo in uskladiščevanje vedno večjih koli čin orožja in streliva, ki bi znalo nekoč pognati v zrak ne le proizvajalca in izumitelje, pač pa ves svet. podobnega. Izdrl je samokres in se j približal vozilu, banditi pa so v odgovor vrgli proti njemu ročno bombo, ki je eksplodirala ob taksiju in uničila vozilo. Podčastnik, ki se je pravočasno skril za taksi, je začel streljati proti bežečim. Tedaj je privozil mimo izvidniški avto letečega oddelka s tremi agenti, katerim je karabinjer pokazal na bandite. Začelo se je divje zasledovanje, ki se je zaključilo na griču Oppio. Med begom so banditi vrgli še štiri ročne bombe in streljali z brzostrelko proti zasledovalcem, ki so odgovorili z orožjem in v drevoredu Terme zadeli pnevmatiko bežečega avtomobila. Medtem ko so trije roparji zbežali, je Castellani, ki je v krogih rimskih kriminalcev znan kot «bavosetto», s samokresom v levi in ročno bombo v desni roki skušal u-staviti agente. «Ne približajte se, sicer vas ubijem,» je zagrozil. V odgovor so ga policisti pokosili z rafalom iz brzostrelke. Ranjenemu banditu so takoj priskočili na pomoč in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli z 90-dnevno prognozo o-krevanja zaradi prestreljene stegnenice in drugih lažjih ran. Agenti so prepričani, da je bil ravno Castellani bandit, ki je bil prvi ranjen med spopadom na postaji Termini. To naj bi potrjevalo dejstvo, da je on kril beg pajdašev, ki so kmalu zginili v labirintu drevoredov, ulic in uličic, ki se razpreda po griču Oppio. Kaže pa vsekakor, da je bil med večkratnimi spopadi hudo ranjen še en bandit. To bi potrjevala najdba prestreljene in okrvavljene vetrovke, naočnikov, rokavic in krinke. K temu gre dodati še pričevanje podčastnika Golinija, ki je poudaril, d je izpraznil šar-žer službenega samokresa in da je zaslišal iz avta banditov krik. Zazdelo se mu je tudi, da je šofer prav tedaj sklonil glavo. Gre pa seveda le za domneve, ki jih morajo preiskovalci še preveriti. Upajo tudi, da bo Castellani med zasliševanjem pojasnil marsikatero okoliščino podlega izpada. Doslej naj bi ranjeni bandit priznal le, da so res skušali o-ropati poštni vagon. V njegovi torbi šo preiskovalci zaplenili samokres in 660 frankov itì1 številne ročne bombe. Mario Castellani ali «bavosetto» je že star znanec rimske policije in sodstva. «Nikoli ni z roko v roki — pravi neki policaj — ker ima v eni roki vselej orožje.» Policiji pritrjuje tudi star banditov znanec: «Bavosetto je bil vselej oborožen, da bi ga policija ne ubila. Agenti danes streljajo, tudi če nekdo beži. Prav za radi tega je Castellani imel bombe.» Pripomniti gre še, da gre za ročne bombe vrste SRCM, ki jih proizvajajo izključno za italijansko vojsko. Kot rečeno je Castellani star znanec rimske policije in eden od najnevarnejših kriminalcev: začel je s 16. letom kot žepar nato pa se hitro povzpel po lestvi zločina in se končno povezal z znanima francoskima gangsterjema Albertom Bergamelli jem in Jacquesom Berengurjem. Do pred nekaj leti mi je bil učitelj brat Pietro, ki je umrl skupaj z ženo v skrivnostnih okoliščinah. Po mnenju preiskovalcev je «bavosetto» pobudnik novega tipa kriminala, ki se poslužuje težkega orožja in pripravlja vse drznejše roparske izpade. Tradicionalni organizaciji rimskega kriminala pa naj bi prispeval razpredeno mrežo za kritje bežečih banditov, skrivno orožarno in sistem za «izpiranje» umazanega denarja. Med drugim naj bi v zadnjih mesecih skupno z Bergamellijem pripravil drzne roparske napade na draguljarno v Ul. Tomacelli, na banko na Aventinu, na tovarno Voxson in na psihiatrično bolnišnico Santa Maria della Pietà, ki so skupno nesli banditom nad pol milijarde lir. V začetku novembra je Castellani skupno z drugima dvema zapornikoma zbežal iz kaznilnice Regina Coeli. Ni še znano, kako se mu je posrečilo uiti. Po begu se je z nekim časnikarjem pobahal, «da so vrata stare rimske kaznilnice tako šibka, da popustijo ob najmanjšem pišu», širijo pa se tudi govorice, da je z nekaj desetinami milijonov lir podkupil paznika. Milansko sodišče potrdilo zaplembo Pasolinijevega filma MILAN, 30. — Zadnji Pasolinijev film «Salò o le 120 giornate di Sodoma» je pornografsko delo in kot tako ne sme v obtok: takega mnenja so vsaj bili sodniki prve sekcije milanskega kazenskega sodišča, ki so danes obsodili na dva meseca zaporne kazni in 200 tisoč lir globe producenta Alberta Grimaldija. Sodniki so v celoti sprejeli zahteve javnega tožilca in so prezrli izvajanje branilcev, ki so z zavzetimi in odločnimi posegi pokazali na nedoslednosti veljavnega zakona o pornografiji. Sodni zbor je tudi tako potrdil zaplembo filma. Če obsodbi zadnjega Pasolinijevega dela dodamo še včerajšnjo razsodbo kasacijskega sodišča o Bertoluccije-vem filmu «Ultimo tango a Parigi» je to ponoven, dramatičen dokaz, kako italijanska oblast prezira zrelost in možnost presojanja državlja- ali manj razgaljene ženske in moške. Taki filmi se najlaže izognejo kleščam cenzure, medtem ko vsebinski filmi naletijo največkrat na nepremostljive težave. Major De Carvalho kmalu na svobodi LIZBONA, 30. — Socialistično nastrojen dnevnik «Jornal de noti-cias» iz Oporta piše danes, da bi moral biti prihodnji ponedeljek izpuščen na začasno svobodo major Otelo Saraida De Carvalho, ki se nahaja v zaporu pod obtožbo, da je sodeloval pri poskusu levičarskega državnega udara z dne 25. novembra 1975. Vest o njegovi izpustitvi naj bi prišla iz vojaških krogov. Običajno dobro obveščeni krogi vedo tudi povedati, da bodo v prihodnjih dneh izpuščeni na svobodo še številni drugi udeleženci omenjenega poskusa državnega udara, ki so zaprti v jetnišnici Custoias (Oporto). PO VESTEH IZ STOCKHOLMA STOCKHOLM, 30. — Vse kaže, da vilko 628, ki ima kot matično pri-se je 9. novembra lani posadka stanišče Rigo. neke sovjetske vojne ladje skušala | Sedmega novembra naj bi se lad-upreti in pribežati v švedsko pri- ' ja udeležila svečane pomorske pa- CAPE CANAVERAL, 30. — Američani so iz vesoljskega oporišča Cape Canaveral izstrelili drugi telekomunikacijski satelit serije «In-teistat IV-A», ki bo krožil okoli naše zemlje v stalni višini 35.784 km, stanišče. Tako trdijo danes v Stockholmu, kjer navajajo kot vire informacij poluradne vzhodnoevropske in zahodnoevropske kroge. Kaže, da je odpor upornikov zlomilo sovjetsko letalstvo, ki naj bi zagrozilo, da bo bombardiralo in potopilo ladjo, če se ne bo nemudoma vrnila v matično pristanišče. Po vesteh iz istih krogov naj bi bili uporniki v zaporu in naj bi čakali na proces. Prve vesti o uporu sta prejšnji teden objavila švedski list «Expres-sen» in zahodnonemški «Bild», za nekatere podrobnosti pa se je zvedelo šele danes. Po teh poročilih naj bi upor izbruhnil na 300-tonskem izvidniškem čolnu razreda Kotlin, ki rade v okviru proslav oktobrske revolucije. Poveljnik naj bi dobil u-kaz, naj zapluje iz Rige v Leningrad. In ravno, med plovbo naj bi izbruhnil upor, ki naj hi ga vodil politični komisar. Ko je čoln priplul do otoka Saaremaa, je zavil proti zahodu, to je proti švedski, namesto proti Leningradu. Komisarju naj bi sledila vsaj dvajseterica od 42 mož posadke, ni pa znano, čemu so se uprli. Zvedelo se je tudi, da so sovjetski izvidniški čolni razreda Kotlin opremljeni z večvrstnimi alarmnimi sistemi, ki neprestano oddajajo posebne radijske signale, ko jih spro- je posebej opremljen za boj proti ; žiš ravno ti signali naj bi opozori- podmornicam. Na baltskem morju naj bi sovjetska mornarica imela le dve taki enoti, upor pa naj bi izbruhnil na čolnu označenem s šte- li leningrajsko pristaniško poveljstvo o uporu. Ob grožnji, da bo letalstvo bombardiralo in potopilo ladjo, naj bi se uporniki vdali. Potniki, ki so se pravkar _ vrnili iz Rige pa vedo povedati (čeprav ne, navajajo vira svojih informacij), da se je na krovu vnel oborožen spopad, ko so letala in helikopterji začeli obletavati čoln. Govori se tudi, cja so nekateri mornarji skočili v vodo, da bi se rešili. V zahodnih krogih pa pripominjajo, da so tisto noč baltske radijske postaje ujele nenavadne signale, katerih izvora si niso znale pojasniti. Govori se tudi, da je bila posadka sestavljena samo iz Rusov, ker Letonci ne služijo vojaškega roka v baltskih enotah. NEW YORK, 30. — Cariniki so zaplenili na ladji «Pyramid Veteran», ki je pod kolumbijsko zastavo priplula iz Buenaventure preteklo sredo v New York, nič manj kakor 54 kilogramov kokaina in 7 kg hašiša ter marijuane v skupni vrednosti okoli 24 milijonov dolarjev po zdajšnjih tržnih cenah v ZDA. do ve, kolikokrat so te vprašali, kaj boš počel, ko boš velik. Sedaj si malone že odrasel in se verjetno še nisi odločil; in vendar bi ti bilo prijetno gnesti ilovico z barvami ali rezljati v les svoje misli; morda bi ti ugajalo tudi uporabljati svojo brihtnost in svoje roke v iskanju okvare v motorju ali v električni napeljavi. Seveda bi ti bilo prav tudi to, da bi to postalo neko stalno, neodvisno in plačano delo. OBRTNIŠTVO za bolj človeško delo . ■ te - m ■''.-"v m AC£| USTANOVA ZA RAZVOJ OBRTNIŠTVA V FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI VIDEM ENTE SVILUPPO ARTIGIANATO FRIULI VENEZIA GIULIA viale Venezia 100 UDINE