^ TRST, petek 2,)' septembra 1959 Ltt0 XV' ■ Št. 228 (4382) MORSKI DHEVKIK Cena 30 lir Tel.: Trs« 94.638. 93 868, 37.338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo pnvo. — - —.............. - ... i! ^38 _UD MonTECCH1 st. (, II. nad. — TELEFON 93-80* IN S«3I — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 29 — Podružnica GORICA: Ulica S. Peliloo 1-11. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE 58 mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančrio-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 Ur, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 tir. letno 1000 ur -FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 380 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 i‘isenhower in Hruščev začneta nocoj učni del medsebojnih razgovorov vse ie Hruščeu i/rnil v Washmgton - Med obiskom v neki tovarni \i Pittsburghu j* ruščev poudaril, da SZ želi trgovati z ZDA, pri obisku na univerzi pa je poudaril, ®ed obema državama ni resnih ovir za tesno sodelovanje - Stevenson poziva vlado, naj skrbno prouči predloge Hruščeva o razorožitvi TSton ii Hružčev> ki se Je noc°j vrnil C,.™ jutri o ,tsburgha, kamor je bil prispel m Jutri f- na kos‘lu Pri državnem tajniku ,, ^^tovai n ecer Pa Posta Hruščev in Eisenho-.ril^vid avtomobilcm ali s helikopterjem v Se’ .Jer bosta imela zaključne razgovore. V ®vnitn tain tSenhower danes ponovno posvetoval <-flržavn6„„J^1Kom Herterjem in z drugimi funkcio j Č°v°r v o ,?artmaia- v urah dve v razBn.Tr -Se Je Eisen-.:^ik0m arjaI tudi č d 0T* >t'Ucev v a’ ki jo bo * >4^^° POPOI-‘ ?e Vtske M ^iSlu b-l-° Prvotno la* i ,m1 h ,C‘ bo H-b?. tiskovni 11 i, t«levi,iJlrui faradi <d Prt°‘,febo so. frA v utanii n 2na'ol v ufirav;istaše 3rirot- i'^odj^nega"" ‘Piru.a (4 vif. rU nfV?ta je %4.^imamd()bro. <.*,* »«“b" 'I. St' t0.8^-sta -d,n Cb t?*' Ce * z de- bi»Sv„da: w>r; #t. “teti 2di. daSem SVe- “«,S kQ vA°0pr 51 j on^terih1^0 vi-S v'e »ta- >1 *:ni sln°>oški m° d°- ISK; g« o ^7.fe: ^ iSdfafio p0|P04 med XkM As ttrvjo «e Kbodja ne J0 ®te«£V'k........... ''LV^Si^var ,,ob On.' S* fa- V trgo. to dalf na-žavla-tvieni vinskih odnosih, da se zagotovi mir.» Po tej izjavi se je Hruščev med nadaljnjim ogledovanjem tovarne živahno razgovarjal s člani spremstva o vseh argumentih. Vprašal je tudi, čemu je tako malo delavcev pri strojih. Podpredsednik je odgovoril; «Na ta način ne boste pre. več zaslužili.# Ko je izrekel presenečenje nad nekaterimi starimi stroji v livarni, je med drugim izjavil; «Vi me presenečate. Vi ameriški kapitalisti ste nekoč odstranjevali staro opremo in ste jo nadomeščali z novimi stroji.# Podpredsednik je odgovoril, da so te stroje ohranili kot «relikvije». Hruščev je takoj zavrnil, da jim bodo relikvije izpraznile žepe. Takoj nato je Hruščev izjavil, da je tovarna lepa in da mu ugaja ter da noče kritizirati vsega, kar vidi v ZDA, ker «mi smo se mnogo naučili od vas». Razgovor se je nadaljeval do izhoda iz tovar. ne, kjer je neki delavec vprašal Hruščeva; «Ali ste zadovoljni s svojim potovanjem?# Hruščev je .odgovoril: «Zelo sem zadovoljen, ker se vedno preživi lep trenutek z izvrstnim ljudstvom.# Zatem je znova poudarjal potrebo večje mednarodne trgovine. «Mi visoko cenimo vaše industrijske metode,# je izjavil, «ugajajo nam. Tudi mi smo izdelali velike stiskalnice, eno od 140.000 ton. Vedno smo bili zadovoljni z opremo ameriškega mate. riala in zaradi tega smo pripravljeni trgovati z vami.# Pred nekim drugim strojem je Hruščev izjavil: «Kupimo ga, trgujmo.# Ko je podpredsednik družbe odgovoril pritrdilno, je Hruščev dejal: «Da, da, toda vi ne storite nič v ta namen.# Zatem je Hruščev večkrat izjavil, da je pripravljen kupovati ameriški material. Po obisku v tovarni je bil Hruščev gost na kosilu, ki ga je njemu na čast priredila univerza v Pittsburghu. Med kosilom je imel kratek govor, v katerem je med drugim izjavil: «Politični led prihaja od vas in ne od nas. Mi- se ne bojimo mraza, toda želeli bi, da bi v svetu pihali ugodnejši vetrovi.# Dodal je, da je bil čas, ko so bile ZDA druga velesila na svetu. «Nato so postale prva, je nadaljeval, in to je naravno, Sedai smo si mi zastavili nalogo, da se z drugega mesta premaknemo na prvo. In govorimo resno, ko pravimo, da nameravamo tekmovati z vami.# Živahno so mu ploskali, ko je izjavil; «Ičako srečni bi bili vsi narodi sveta, če bi se vse jeklo, ki se izdeluje v ZDA in b'z, uporabljalo samo v miroljubne namene.# Nadaljeval je: ((Nekaj je treba storiti, če nočemo, da bi se hladna vojna spremenila v toplo vojno. Topla vojna ne bi samo sežgala, pač pa bi tudi upepelila. Z naše strani smo pripravljeni storiti kar koli, da se vzpostavi zaupanje. Med našima dvema državama ni nobene resne ovire.# Ko je posredno odgovoril guvernerju Pensilvanije Davidu Lawrenceu, ki je bil izjavil, da je ameriško ljudstvo strnjeno za svojim predsednikom, je Hruščev izjavil: ((Tudi sovjetska vlada uživa podporo ljudstva. Pred mojim odhodom v ZDA mi je bila rečena ista stvar; Hruščev, pojdi v Ameriko, deluj za mir, toda glej, da bodo tvoje noge trdno na tleh.# Hruščev je dodal; «Vaše besede, gospod guverner, tolmačim kot mandat predsedniku, v katerega zaupate m ga spoštujete, da si vzame k snu iskanje razumne rešitve, ki naj prinese mir med naši dve državi in svetovni mir. Prišel sem v vašo deželo, da vidim, kako živijo ti sužnji kapitalizma, in vidim, da nikakor ne živijo slabo. Toda mi vas bomo dohiteli.# Lodge, ki je govoril pred Hruščevom, je izjavil: «Upa-mo, da je bilo desetdnevno potovanje po ZDA zanimivo za Vas, gospod Hruščez, in za vaše spremljevalce, kakor je bilo pomembno in poučno za nas, ki smo Vas spremljali. Maše potovanje po državi je bilo bogato z izkušnjami in zelo razgibano.# Hruščev je nato zapustil u-niverzo in odpotoval na letališče, od koder se je vrnil v Washington. Adlai Stevenson, ki se je včeraj udeležil kosila skupno s Hruščevom v Coon Rapiris, je ob povrniku v Chicago izjavil: ((Mislim, da je Hruščev iskren in da hoče zmanjšati bremena in nevarnosti oboroževanja postopoma z istočasnim nadzorstvom in inšpekci- jo OZN. Izjava pravi dalje, da, če ni bil Hruščev s postavitvijo tega predloga iskren, ((imajo ZDA ves interes razgaliti to pomanjkanje iskrenosti, namesto da bi predlog takoj zavrnile#. Zavrnitev predloga bi diskreditirala stališče ZDA ((kot voditeljice stvari za preprečitev vojne#. Dalje prav; izjava, da morajo ZDA ((popraviti nepopolnosti sovjetskega predloga in predložiti s svoje strani izboljšane predloge#. Irska resolucija pred OZN NEW YORK, 24, — Irski zunanji minister Frank Aiken je predlagal danes v skupščini OZN ustanovitev zemljepisnih področij, v notranjosti katerih bi se države obvezale, da ne bodo izdelovale in kupovale orožja za množično uničevanje in da bodo podvrgle svoje o-zemlje nadzorstvu OZN v zameno za jamstvo varnosti, ki bi jim ga nudila ta mednarodna organizacija. Aiken je predlagal, naj srednja Evropa in Nemčija sestavljata prvo teh področij, kar bi po njegovem mnenju omogočilo združitev Nemčije in lo-ičtev sil Vzhoda in Zahoda. Irski minister je govoril tudi o prekinitvi izdelovanja jedrskega orožja in je izrekel željo, naj se atomske države obvežejo, da ne bodo dobavljale atomskega orožja tistim državam, ki ga nimajo, te pa ga ne bodo kupovale in izdelovale. Alžirski odposlanec se posvetuje z Mohamedom K Zato je alžirska vlada odložila svoj odgovor de Gaullu - General je med potovanjem jjo severnih departmajih ponovil načelo samo-odločanja za Alžirijo, a ni bolje osvetlil svojega načrta jo, ki bi bila primerna za vsako razdobje. Njegove predloge bi morali vsaj skrbno proučiti in ne jih zavrniti kot navadno propagando.# Stevenson je tudi mnen-ja, da se je stališče Hruščeva glede nadzorstva nad oborožitvijo spremenilo. Dalje je izjavil, da se je Hruščev po svojem potovanju po ZDA prepričal, da izdelovanje orožja ni bistveni činitelj ameriškega gospodarstva in da ta proizvodnja predstavlja komaj deset odstotkov celotnega ameriškega gospodarstva. Vodstvo demokratične stranke pa je izročilo tisku izjavo, v kateri pravi, da morajo ZDA predloge Hruščeva o splošni in popolni razorožitvi «takoj uporabiti kot podlago za pogajanja#. Izjava dodaja, da bi moral Eisenhower dati pobudo za začetek takih pogajanj s pomoč- .................................................................. Diplomatska agencija kritizira Pellov govor v OZN «PelIa nam meče polena pod noge» je izjavil neki angleški diplomat Vedno hujše predkongresne razprtije v KD - Za «novi centrizem» je vnet za sedaj samo še Malagodi PARIZ, 24. — V Parizu se sprašujejo, cemu je alžirska vlada odiožila odgovor na de Gaullcve predloge. Po mnenju večine političnih opazovalcev je vzrok odložitve v maroškem posredovanju pri francoski vladi, naj bi bolje obrazložila svoj načrt. Alžirski odposlanec, ki "je odpotoval v Rabat, baje čaka odločilni odgovor. Alžirska vlada je v Tuni- su objavila naslednje sporočilo: «Abdel Hatif Busuf, minister za povezave in za komunikacije alžirske vlade, je davi odpotoval iz Tunisa v Rabat. Dobil je nalogo od začasne vlaae, naj se raz-govarja z Mohamedom V. in s člani maroške vlade in naj z njimi izmenja poglede o sedanjem splošnem položaju.# «Ob odhodu so Busufa pozdravili podpredsednik vlade in minister za oborožene sile Krim Belkacem, notranji minister Ben Tobal, minister za severnoafriške zadeve Ha-mid Mehri in maroški poslanik v Tunisu El Alami.» Seveda gre le za domneve (Od našega dopisnika) RIM, 24. — «Neki angleški diplomat je, potem ko je slišal govor ministra Pelle, dejal, da kljub temu, da «ceni nekatere elemente njegovega govora, ostaja vtis, da je italijanski zunanji minister prišel v New York zato, da bi nam metal polena pod noge#. Tudi neki ameriški diplomat je izjavil, da se ne strinja s pesimističnimi idejami Pelle. Zelo značilno je — pravijo v New Yorku — da je italijanskemu ministru za njegov govor čestital izmed vseh predstavnikov velikih zahodnih sil samo francoski zunanji minister Couve de Murville, ki je predvsem poudaril, da ceni filogolistične tendence Pellovih tez glede alžirskega vprašanja.# Tako piše danes rimska diplomatska agencija, ki poudarja, da je Pellov govor razočaral diplomatske ooazovalce v Rimu in v New Yorku. «Nikakor ni razumljivo, nadaljuje .omenjena agencija, zakaj je naš zunanji minister poudarjal negativne elemente sedanjega političnega položaja, ko je možnost vključe-nja Italije v velika mednarodna pogajanja, odvisna samo od novih idej in poguma voditeljev naše diplomacije#. Agencija nato poudarja med drugim, da niti Herter niti Sel-wyn Lloyd nista doslej tako pozitivno ocenila de Gaullo-vega predloga, kot je to storil Pella, kajti očitno je, da je potrebno za pravilno oceno francoskih predlogov imeti rokah še številne druge elemente in pojasnila. «V krogih OZN se je včeraj govorilo, da je Pellova solidarnost s francoskim stališčem o Alžiru manever za dosego francoske pod. pore proti protiitalijanskim manevrom avstrijske vlade. Ce bi bilo tako, potem bi bila napaka preveč očitna, kajti med vprašanjem Južne Tirolske in vprašanjem Alžira ni prav nobene ne politične ne narodnostne ne moralne podobnosti, ker ta dva primera imata popolnoma različen izraz in se vključujeta v politično dogajanje na povsem različne načine,# poudarja a-gencija. «Dalje se je ugotovilo, da Pella ni hotel prav nič govoriti in ocenjevati predloga Hruščeva za razorožitev niti načrta, 'Ki ga je v tem smislu v preteklih dneh predložila OZN britanska viada. To dejstvo je bilo eno izmed največjih slabosti govora našega zunanjega ministra spričo dejstva, da Pella ni govoril o vprašanjih Lune, temveč delegatom generalne skupščine OZN, kjer se vse vrti okrog ocenjevanja predlogov Hrušče-va, zlasti odkar sta Herter in Selwyn Lloyd izjavila, da načrt Hruščeva za razorožitev ni zgolj propagandistična poteza, temveč, da zasluži poglobljeno politično in ^ehnično proučevanje z vsemi zadevnimi pridržki#, zaključuje svoj komentar omenjena agencija. Medtem pa postajajo notranje razprtije v krščanski demokraciji pred njenim florentinskim kongresom vedno hujše. Polemike in prepiri so vedno bolj ostri in nasprotniki ne izbirajo več izrazov niti v javnih polemikah. Tako odgovarja danes levičarska de-mokristjanska agencija ((Radar# strankinemu glasilu «Po-polo» na njegove napade na tako imenovane «male komuniste iz zakristije#. «Radar» poudarja, da izgovor z notranjo politiko za odlaganje obiska Pelle in Segnija v Kanado ni bil primeren ter da so desničarji v KI) na mnogo hujši način kritizirali Fanfa-nijevo zunanjo politiko in tedaj «Popolo» ni tako ostro reagiral kot danes, ko se na mnogo milejši način kritizira Pellova zunanja politika, Značilno je pri tem, da prihajajo najhujši napadi na Fan. fanija in ostale manjšinske struje v stranki s_ strani vladnih krogov. Istočasne pa’ se pripravlja vse potrebno za vzpostavitev tako imenovanega ((novega centrizma# Toda ponovno se je izkazalo.' da dela sedanje vodstvo stranke račun brez krčmarja. Na «novi centrizem# bi po dosedanjih izjavah prizadetih voditeljev bivših centrističnih strank pristal samo Malagodi, ki bo jutri poročal vodstvu svoje v ....................... Eksplodirala raketa «Atlas-Able» ki bi morala leteti okoli Lune Zaradi lega no sklenili, da bodo ves program raziskovanj znova proučili CAPE CANAVERAL, 24. — Raketa «Atlas-Able«, ki bi jo morali izstreliti prve dni prihodnjega meseca in ki bi po ameriških načrtih morala ponesti satelit okoli Lune, je eksplodirala danes v Cape Ca-naverat med statičnim preizkušanjem. Ni bilo ranjenih. Vzroki eksplozije niso znani. Raketa je popolnoma uničena. Med eksplozijo je 'Dilo okoli 40 tehnikov v zaklonišču, ki je oddaljeno 50 metrov od podstavka za raketo. V raketi so mislili namestiti televizijski aparat, ki bi oddajal na Zemljo, ko bi raketa krožila okoli Lune. Predstavnik NASA v Wa-shingtonu je izjavil, da bodo ves ameriški program za raz-isKovanja znova proučili zaradi eksplozije rakete, ki bi morala odpotovati proli Luni Baje vsebuje ta program tudi načrt za izstrelitev rakete proti Veneri. Kakor poročajo iz Hong-Konga. sc v tamkajšnjih zahodnih krogih govori, da misli Kitajska ob desetletnici republike izstreliti svoj umetni satelit. ##—— V Boiinii se raz BONN, 24. — V Bonnu so v uradnih krogih razburjeni za podal državni tajnik Herter ob zaključku večerje v združenju časnikarjev OZN. Na neko vprašanje je Herter namreč izjavil, da ZDA ne bi imele nič proti, če bi SZ sklenila ločeno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, če bi se pravice zahodnih držav v Berlinu ohranile. V Bonnu čakajo sedaj avtentično tolmačenje te izjave, ki ga je nemško zunanje ministrstvo zahtevalo od ameriškega državnega departmaja. V Bonnu «upajo», da so besede Herterja samo navaden odraz gibčnosti ameriške politike. V Bonnu so mnenja, da ZDA, s tem da se ne bi uprle pogodbi med Moskvo in Pan-kovom, ne bi odobrile razde litve Nemčije, vendar pa hi dopustile »izvršeno dejstvo#, ki bi imelo po mnenju Bonna nevarne psihološke in politične posledice v Zahodni Nemčiji in v zahodnih državah. Uradni predstavnik bonnske vlade von Eckardt je izjavil, da je glavna ovira proti nedavnim predlogom Hruščeva o razorožitvi prav v mednarodnem nadzorstvu. Dodal je: ((Vprašanje nadzorstva je odločilno. Želeti je, da se bo šlo po poti razorožitve čim dlje mogoče, toda kočljivo vprašanje bo vedno nadzorstvo nad določenimi ukrepi. V okviru tega je manj važno nadzorovati radi izjav, ki jih je v torek strogo izvajanje sporazumov o omejitvi števila vojaštva; nujno potrebno pa je, da se nadzorstvo nad oboroževanjem izvaja tudi glede izdelovanja tega orožja in glede morebitnega uničenja zalog.# Von Eckardt je dalje izjavil, da je zvezna vlada vedno izrekla pripravljenost pridružiti se slehernemu sporazumu o razorožitvi, ki bi bil sklenjen med velikimi državami. Novo letališče pri Beogradu BEOGRAD, 24. — Na novem civilnem letališču, ki ga gradijo pri Beogradu, so doslej zgradili 1.000 od skupno 2.650 metrov novega vzletišča. Vzletišče bo širo-ko 60 metrov. Do konca tega meseca bodo zgradili še 500 metrov vzletišča. Novo beograjsko letališče, na katerem bodo lahko pristajala velika moderna letala, bodo dokončali prihodnje leto. WASHINGTON. 24. — pred. stavnik državnega departmaja je izjavil, da se bodo prihodnji mesec nadaljevala pogajanja med S/, in ZDA o programu izmenjave in stikov med obema državama za leti 1960 in 1961. stranke o svojih razgovorih s Segnijem, ki jih je predvčerajšnjim vodil. Od republikancev bi se strinjal z obnovo centrizma le Pacciardi, ki pa svojega prepričanja ne bo mogel uveljaviti. Od socialnih demokratov bi sodeloval s KD le voditelj njihove desničarske struje Simonini. Vendar pa tudi on ni preveč navdušen, kar je razvidno iz njegove blede izjave, da bi vendarle «rajši sodelovali z republikanci kot z monarhisti, čeprav je bivša kraljica 1. 1946 glasovala za Saragata in če-avpr. je v poslanski zbornici danes 20 monarhističnih poslancev, medtem 'no je republi. kanskih samo šest.# Socialdemokrati se pripravljajo na svoj kongtcs in v soboto zjutraj bo zasedanje njihovega centralnega komiteja, na katerem bo prebral Sara-gat svoje kongresno poročilo, ki ga bodo nato poslal) vsem svojim sekcijam v državi in s tem začeli s predkongresnim razpravljanjem. Pokrajinski kongresi pa bodo trajali do 18. oktobra. Danes je bila napovedana seja vodstva PSI. ki pa je bila prekinjena, ker Nenni šeni sestavil svojega poročila za zasedanje centralnega komiteja. Predsednik republike Gron-chi je sprejel skupino ameriških parlamentarcev italijanskega poiekla, ki so obiskali Italijo na vabilo vlade. Parlamentarci imajo zasluge za sprejem pred kratkim odobrenega zakona, ki omogoča, da se v ZDA izseli nekaj več italijanskih državljanov, kot je bilo prej določeno Ti parlamentarci So tudi odločni zagovorniki potrebe, da se korenito spremeni zakon Mc Car-ran-Walter, kar bi omogočalo italijanski emigraciji v ZDA širše možnosti. A. P. Pcllovi sestanki NEW YORK, 24. — Italijanski zunanji minister Pella se je včeraj in danes sestal s_ šte-vilnimi zunanjimi ministri, ki se udeležujejo sedanjega__ zasedanja generalne skupščine OZN." Med temi sestanki je bil najbolj opažen sestanek s poljskim zunanjim ministrom Kupackim. Ostali zunanji ministri s katerimi se je sestal, SO- izraelski zunanji minister gospa Golda Me ir, kanadski zunanji minister Hotvard Green in zunanji minister Venezuele Ignacio Luis. Pella se je sestal tudi s Padillom Nervom, predsednikom razorožitvene komisije pri OZN. BANGKOK, 24. — Vojaški svetovalci SEATO so končali svojo dvodnevno konferenco. Poročilo o razgovorih pravi med drugim, da so sprejeli na znanje ((grožnje komunističnega izvora proti svobodi Laosa# in da so se sporazumeli, da je potrebno vedno spopol-njevati načrte za primer, da bi položaj v Laosu terjal kakršno koli »vojaško obrambno akcijo#. PARIZ, 24. Francoska policija je odkrila vohunsko mrežo, ki je pošiljala vojaške podatke na Poljsko. Pariški državni pravdnik je danes formalno obtožil 3 moške in 2 ženski, da so sodelovali v vohunski mreži. Obtoženi so napada na zunanjo varnost države. ki temeljijo na bolj ali manj konkretnih dejstvih, toda ena stvar je gotova: Ce bi alžirska vlada mislila v celoti zavrnili de Gaullov načrt, bi to takoj storila. Zato je še vedno upanje, da se bodo pogajanja vendarle začela, kar bo seveda predvsem odvisno od dobre volje Francije. Upanje je poudarjal tudi general de Gaulle v svojih govorih med potovanjem po se-vernofrancoskih departmajih. V Calaisu in v Boulogne-Sur-Mer je poudaril načelo samo-odločanja glede Alžirije in je izrekel prepričanje, da je vsa Francija z njim. To je ponovil tudi v Arrasu, kjer se je sre čal z bivšim predsednikom vlade Molletom. Ni pa povedal nič jasnejšega, kar bi lahko osvetlilo še številne temne točke njegovega načrta. Iz daljne Nove Kaledonije pa je prišel glas, ki ni prav nič v skladu z de Gaullovo izjavo, da je «vsa Francija z njim#. Jacques Soustelle, ki potuje po francoskih kolonijah v Oceaniji, je namreč ponovil, da bo «Alžirija ostala francoska#. Po mnenju nekaterih obveščenih krogov se je alžirska vlada znašla zadnji trenutek pred tremi važnimi vprašanji, 'ki jih hoče temeljito proučiti brez vsake naglice. 1. Alžirski vladi se je zdelo, da se mora znova in temeljito posvetovati z maroško vlado glede svoje izjave. Ker ni mogla maroška vlada pravočasno sestaviti delegacije, ki bi prišla v Tunis, je alžir ska vlada poslala svojega od' poslanca v Rabat. 2. Alžirska vlada se boji, da nekateri okraji v Alžiriji ne hi sprejeli njenih načrtov, in se mora zaradi tega posvetovati tudi z drugimi voditelji osvobodilne fronte. 3. Alžirska vlada hoče baje dobiti tudi od Ben Bele, ki je sedaj interniran v Franciji, o-dobritev svojega odgovora. Nekateri opazovalci menijo celo, da je namen odhoda odposlanca v Rabat, iskati, z ma. roškim posredovanjem, možnost pogajanj s Parizom za o-svoboditev Ben Bele. Iz Alžira pa javljajo, da je danes skupina alžirskih borcev vdrla v neki bar v Baraki blizu Alžira, kjer je ubila 4 Francoze, enega pa ranila. Blizu Saide na področju Orana so borci odpeljali dva francoska kolonista. —-«* —— Minister Benson na obisku v FLRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Ob začetku svojega potovanja po Evropi je prispel danes v Beograd kmetijski minister ZDA Ezra Taft Benson, ki bo ostal v Jugoslaviji dva dni kot gost člana zveznega izvršnega sveta Slavka Komarja. Benson je na beograjskem letališču izrazil zadovoljstvo zaradi obiska v Jugoslaviji ter omenil, da v nekem smislu vrača obisk jugoslovanskim kmetijskim strokovnjakom, ki so v zadnjih letih obiskali ZDA. Dejal je na to, da bi želel spoznati jugoslovansko kmetijstvo in proučiti možnost trgovinske izme- njave na tem področju med i jjot 20.000 ljudi. Prav tako ga obema državama. Dalje je de- je prebivalstvo toplo in prijal, da je letošnja dobra žetev srčno pozdravilo v SevojnU) v Jugoslaviji odraz napredka države, in je končno poudari! prepričanje, da se bodo dobri odnosi med obema državama še nadalje krepili. Minister Benson je danes obiskal Slavka Komarja, ki ga je seznanil s povojnim razvojem jugoslovanskega kmetijstva in z ukrepi, ki se v zadnjih časih intenzivno izvajajo za napredek kmetijske proizvodnje. B. B. Tito v Užicu UŽICE, 24. — Po obisku v Črni gori je predsednik Tito potoval skozi več mest Srbije. V Titovem Užicu, ki proslavlja danes 18. obletnico osvoboditve, je Tita pozdravilo več v Užički Požegi, Kraljevu, Kragujevcu in na številnih postajah, skozi katere je vo-zil posebni vlak, s katerim s* j« predsednik republike vračal v Beograd. V Cačku, kjer ga je čakalo čez 40.000 meščanov, je imel Tito krajši govor, v katerem je izrazil prepričanje, da j« perspektiva za mir na svetu danes boljša, in je poudaril, da bo Jugoslavija še nadalje delala za ohranitev miru v svetu. Podčrtal je, da je Jugoslavija, ki je v vojni dala o-gromno število žrtev, bila skoraj popolnoma razrušena, v kratkem razdobju po vojni storila zelo mnogo in premagala v glavnem vse težave, kar ji omogoča, da gre odslej z odločnimi koraki naprej. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIllllllllllllllllllllllHIIHIIIHIMIIIIIIIlIlHiHNItHM Kreisky bo danes vnovič govoril v skupščini OZN Verjetno je, da mu bo Pella ponovno odgovoril DUNAJ, 24. — Tiskovna a-gencija «APA# poroča iz New Yorka ,da bo avstrijski zunanji minister dr. Bruno Krei-sky govoril jutri na zasedanju generalne skupščine OZN ponovno o vprašanju Južne Tirolske. V svojem govoru namerava odgovoriti na govor italijanskega zunanjega ministra Pelle o tem vprašanju. Zelo je vej-jetno, da mu bo Pella ponovno odgovoril. Kreisky je danes izjavil v razgovoru z dopisnikom agencije «UPI», da je «povsem pravilno, da je generalna skupščina OZN obveščena o stališču avstrijske vlade glede južnotirolskega vprašanja#. Za svoj jutrišnji govor je dejal, da bo kratek. ((Mislimo, da imamo dva razloga, da v zve- BRUNO KRE1SRY zi s tem vprašanjem interveniramo. V prvi vrsti predstavljajo Južni Tirolci v Italiji avstrijsko manjšino >n mnenja smo, da je naša dolžnost storiti vse kar moremo, da zaščitimo njene koristi. V drugi vrsti je tu tudi sporazum med Avstrijo in Italijo in čemu služi sporazum, če obe podpisnici nimata pravice razpravljati o vseh vprašanjih, ki so v sporazumu našteta 'in ki se tičejo Južnih Tirolcev,# je dejal Kreisky. Nato je poudaril, da diplomatski razgovori med Avstrijo in Italijo doslej niso dosegli nobenega resnično bistvenega napredka. Izjavil je, da je «glavno vprašanje nezadovoljstvo Južnih Tirolcev s potekom dosedanjih razgovorov ter da je za Avstrijo e-clino važno v tem primeru, da je južnotirolska manjšina zadovoljna, kajti ona — in ne mi — mora živeti v Italiji#. Ko so ga vprašali, ali je Herter to vprašanje komentiral med včerajšnjim sestankom z njim, je Kreisky dejal: «Lahko rečem, da bi bile vse zahodne države zelo zadovoljne, če bi bilo mogoče najti re. šitev med obema demokratičnima zahodnima državama#. Londonski «Times# pa piše o tej zadevi, da je »resnico težko najti, kajti položaj na Južnem Tirolskem je sam po sebi težak in zapleten#. List poudarja, da je glavni vzrok težav v dejstvu, da Nemci, med katerimi je mnogo siromašnih, živijo v hribih, medtem ko Italijani prevladujejo v mestih, kjer se živi mnogo bolje. Z razvojem industrije se je povečalo število Italijanov in Avstrijci se pritožujejo, da so ti Italijani imeli u-godnosti z graditvijo novih stanovanj in z zboljšanjem socialne službe, s srednjimi šolami itd. «Najbolje bi bilo, če bi prišlo do obnove pogajanj med obema vladama. Avstrijska vlada pa se je odločila, piše končno list. da iz-vrši dva ali tri zbodljaje prav zaradi tega, ker so se pogajanja preveč zavlačevala.# Istočasno se nadaljujejo v italijanskem in avstrijskem tisku polemike. Avstrijski časopisi objavljajo na prvih straneh z velikim poudarkom take in podobne naslove: »Pella zavrača priziv za Južno Tirolsko#, »Pella grozi s prekinitvijo pogajanj#, #Bocen ne more več dolgo čakati# itd. Socialistično glasilo pa piše: ((Avtonomija na vseh področjih javnega življenja, ta človečanska svoboda, brez varstva italijanskih uradnikov v bocenski pokrajini in v občinah, ne bi mogla biti nevarna za Italijo#. Italijansko časopisje pa poudarja prav tako z velikimi naslovi čez celo prvo stran, da je bil Pellov govor «jasen in odločen, ki v celoti zadovolju- je italijansko javno mnenje#. ..................................... mn Nesreča prevoznega letala 54 mrtvih in 6 ranjenih letalo se je ponesrečilo kmalu po vzletu BORDEAUX, 24. — Nocoj se je na letališču v Bordeaux -Merignac ponesrečilo prevozno letalo vrste «DC-7» takoj po vzletu. Pri nesreči je zgubilo življenje 54 potnikov, od šestih, ki so ostali pri življenju, pa so nekateri zelo hudo ranjeni. Skupno je bilo v letalu 60 ljudi. Letalo je bilo namenjeno v Abidjan in Ba-mako. Bomba ubila tri otroke BOLOGNA, 24. — Trije otio ci so bili ubiti zaradi eksplo zije bombe, ki so jo našli v ta «jez» in odnesla 4 delavce nekem gozdu. Najstarejsi j v 80 metrov globok prepad, otrok je imel 12 let, drugi 9,1 Do sedaj so našli trupla samo tretji pa 8. Otroci so odšli v | *r ponesrečencev, gozd po travo in so tam našli bombo. Štirje delavci zgubili življenje 2ENEVA, 24. ■— Danes popoldne se je dogodila v dolini D’Herens blizu Ženeve huda nesreča, pri kateri so zgubili življenje štirje italijanski delavci. Do nesreče je prišlo, ko je večja količina vode, ki se je nabrala za kupom zemlje in kamenja, nenadoma podrla Trije turisti mrtvi pri cestni nesreči 1R1DENT, 24. — Pri cestni nesreči v bližini Salorna sta zgubila življenje dva nemšKa turista, tretjega p« -o hudo ranjenega pripeljali v bolnišnico, kjer je Kn.--.iu zatem u-mri. Nesre a se je dngedil* ko se je av omcbil, v katerem’ so se tui-ieL peijsli, trčil z nekim drugim avtomobilom, ki je prihajal iz na#protn« ttrani Vreme včeraj: Najvišja temperatura 22, najnižja 16,4, ob 17 uri 21,2, zračni tlak 1014,2 pada, veter 5 km severozahodnik, vlaga 69 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 20,7. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 25, Uroš septemt« Sonce vzide ob 5.54 *n.,i«OI|a# 17.59. Dolžina dneva 12-®. jj# vzide ob 23.21 in zatone Jutri, SOBOTA, 26. Justa Danes ob 17.30 odpotuje v Rim tržaška delegacija Sestavljen program zahtev ki ga bodo predložili Segniju Delegacijo sestavljajo: župan dr. Franzil, pokrajinski predsednik prof. Gregoretii, podžupan prof. Cumbat, dr. Caldassi, dr. Tanasco in odv. Forti Včeraj se je na županstvu sestala tržaška delegacija, ki jo bo danes ob 17,80 uri sprejel v Rimu predsednik vlade begni. Na sestanku, ki je trajal okrog dve uri, so se delegati dogovorlii o dokončnem programu zahtev, ki iih bodo predložili Segniju. Delegacijo sestavljajo župan dr. Franzil, predsednik pokrajinske uprave prof. Gregoretti, podžupan prof. Cumbat, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidas-gi, predsednik Javnih skladišč dr. Tanasco in predsednik u-gtanove industrijskega pristanišča odvetnik Forti. Prof Gregoretti, podžupan prof. Cumbat, dr. Tanasco in odv. Forti so odpotovali v Rim že snoči, župan dr. Franzil in dr. Caidassi pa odpotujeta z vlakom danes zjutraj. Predsedniku vlade Segniju Opozorilo livinorejcem Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obvešča vse živinorejce, ki niso pra: vočasno vložili prijave o škodi, ki so jo utrpeli na senu zaradi lanske suše, da to lahko še storijo, in sicer samo še danes 25. t. m. Živinorejci lahko škodo prijavijo bodisi na Kmetijskem nadiorništvu bodisi v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9. bodo tržaški delegati predloži. li zahtevo po izboljšanju gospodarskega položaja Trsta in podrobne načrte za prihodnjo dejavnost tržaškega emporija. Delegacija bo razpravljala s Segnijem o zahtevi po čimprejšnji ustanovitvi avtonomne dežele z glavnim mestom Trstom, o okrepitvi industrijskih podjetij IRI, zlasti pa železarne ILVA in ladjedelnic, o izvolitvi tržaških senatorjev, o ukrepih za ladjedelnico Fel-szegy v Miljah, o okrepitvi pomorskih zvez, o priznanju posebnih carinskih ugodnosti zlasti glede bencina ter o zni. žanju železniških tarif. Kot vidimo, je delegacija sprejela v svoj program zahtev glavne zahteve vse tržaške javnosti, to je vseh slojev in skupin. Ker so v njej zastopani trgovinska zbornica, Javna skladišča in industrijsko pristanišče, smemo pričakovati, da bodo delegati odločno vztrajali na zahtevah po u-krepih za izboljšanje položaja v industriji, trgovini ter v pomorskem in pristaniškem prometu. Z izboljšanjem tega položaja pa se bo izboljšal tudi položaj zaposlenih delavcev in nameščencev ter se bodo lahko zaposlili tudi brezposelni. Toda delegacija se mora zavedati, da tržaška javnost mnogo pričakuje od nje ter da bi bile zelo hude posledice, če bi se njeno poslanstvo izjalovilo ter bi se v Rimu odkri-žali delegatov le s praznimi obljubami. Prišel je namreč skrajni čas, da se sprejmejo za Trst resni in izdatni ukrepi trajnega značaja ter da začne vlada končno ravnati glede pomoči Trstu načrtno, ne pa po tem, kje je treba zamašiti najbolj zijajoče vrzeli. Treba je, da pripravi vlada glede Trsta končno organičen načrt v daljši perspektivi gospodarskega razvoja, sicer bo. mo vedno ostali le pri običajnem krpanju, ki ne more zadovoljiti nikogar in ki ne rodi uspehov. Ce se že toliko govori ob vsaki priložnosti o skupnem evropskem tržišču in o važni vlogi Trsta v njem, naj ne bo to le fraza. To tržišče pomeni konkurenco in zahteva zato obnovitev in modernizacijo vseh industrijskih naprav, kajti vsi, ki ostanejo lifeki, bodo podlegli. Zato se morajo obnoviti' ladjedelnice in zlasti železarna ILVA, ki je zelo zastarela. Glede tega pa -se v Rimu zadovoljujejo le z obljubo, da za sedaj v železarni ne bo odpustov, medtem k0 ne omenjajo njene prenovitve. Delegacija pa mora to odločno zahtevati ter če bo treba, tudi »udariti po mizi«. Glede tega ne zadostuje tudi obljuba za razvoj industrijskega pristanišča, kajti prav je, da se ustanavljajo nove to. varne, pri tem pa se ne smejo zanemarjati stare, ki zagotavljajo kruh več tisoč delavcem. Delegacija lahko odločno na. stopi v Rimu tudi zato, ker jo podpira javno mnenje skoraj v celoti. Čeprav je prišlo v začetku do upravičenih pritožb glede njene sestave, se v danem položaju vsi zavedajo, da je sedaj potreben enoten nastop, da se končno kaj doseže, ter da ne bodo tržaške zahteve zopet naletele na gluha ušesa rimskih birokratov. Glede tega lahko služi za zgled Genova, kjer znajo vsi enotno nastopati, ko gre za o-brambo splošnih interesov. Ravno zato se mora delegacija zavedati svoje velike odgovornosti, kajti mesto bo sodilo njeno delo po rezultatih, ki jjh bo dosegla. Spremembe glede prepovedi voženj s kamioni ob praznikih Minister za javna dela Togni je nekoliko spremenil okrožnico, ki se nanaša na prepoved voženj kamionov ob prazničnih dneh. Po novih navodilih, ki stopijo v veljavo 1. oktobra, ne bodo smeli težki kamioni voziti po občinskih, pokrajinskih in državnih cestah od 9. do 20. ure, vedno ob nedeljah in praznikih. Ta prepoved ne velja za vozila, ki skupno s tovorom ne tehtajo več kot 50 stotov, ne glede na to kakšen tovor prevažajo. Priprave za stavko pekovskih delavcev Tajništvo sindikata pekov, skih delavcev je včeraj izdalo okrožnico, v kateri sporoča, da bo skupščina pekovskih delavcev v torek 29. septembra ob 11. uri na sedežu v Ul. Pon-dares. Na skupščini bodo razpravljali o bližnjem nacionalnem zasedanju, ki bo v Livornu 3. in 4. oktobra in na katerem bodo dokončno odločali o stavkovnem gibanju kategorije v vsedržavnem okviru. Do tega bo po vsej verjetnosti neizbežno prišlo, saj delodajalci tako v vsedržavnem kot v krajevnem okviru nočejo obnoviti delovne pogodbe in očitno špekulirajo, da bodo o-stali brez veljavne delovne pogodbe v trenutku, ko mora stopiti v veljavo znani zakon «erga omnes», ki določa zakonsko veljavnost delovnih pogodb. Delodajalci torej v resnici skušajo poslabšati veljavne delovne pogoje za pekovske delavce, uvesti plače na uro, ukiniti proizvodne meje, skrajšati dopuste, liberalizirati nočno delo itd. - km------ O Konzulat Bolivije v Milanu, ki ima svojo jurisdikcijo tudi nad našim področjem, sporoča, da je sedež konzulata v Milanu v Ulici Baracchini 2 tel. 865556. Uradne ure so od 9. do 11. dopoldan. Jesenska sezona ljudskih koncertov Ljudski simfonični koncerti imajo pri občinstvu uspeh Drugi koncert sezone bo danes, medtem ko je bil prvi koncert, ki je žel odobravanje pri občinstvu in kritiki, pred tednom Danes bo v Avditoriju dru- 1 koncerte, malenkost za Trst. gi koncert cikla ljudskih koncertov v jesenski sezoni, ki jih prireja avtonomna ustanova občinskega gledališča eVerdis. Bila je posrečena zamisel, ko so se ti koncerti z nedeljskih predpoldnevov prestavili na u-godnejšo, večerno uro med tednom. Pred tednom, ko je bil prvi koncert sezone, je bil Avditorij zaseden do zadnjega sedeža. Lahko bi to pomenilo, da so ljudje po dolgem odmoru že željni podobnih prireditev. Toda zelo verjetno bo dvorana podobno zasedena tudi pri ostalih koncertih, kar priča, da je dokaj zanimanja za simfonično glasbo kljub raznim novim strujam, ki zlasti mlade ljudi odvračajo od te ezasta-relen glasbe. Bes je, da Avditorij ni kaka velikanska dvorana in je lahko tistih nekaj sto ljudi, ki pridejo* na te iiiiiiMiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiniiiimiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiHiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitliiiiiiiHmiiiiMiHiiMiiiiiiniimiiHHiMHiiiiiiiitmiiiiiiiiH Na sestanku za obnuno detmine pogodbe v Javnih skladiščih Predstavnik ravnateljstva opozoril na veliko krizo prista Hkrati sn ugotovili, da se vlada in vladni komisariat ne brigajo /.a pristaniški promet - Nadzorna oblast zahteva celo odpust stalno zaposlenih uslužbencev Včeraj so se nadaljevala pri ravnateljstvu Javnih skladišč pogajanja za obnovo delovne pogodbe. Razpravljati so pričeli o seznamu stalno zaposlenih uslužbencev ustanove pri čemer so sindikalni predstavniki poudarili, da je premalo stalno zaposlenih delavcev in uslužbencev in se lahko le z velikimi težavami odpravi _ o-bičajni promet, do resnejših težav pa pride, kadar se pristanišče napolni z ladjami. Odgovorni predstavnik ustanove je v zvezi s tem vprašanjem priznal, da je v resnici premalo zaposlenih delavcev, nato pa podrobneje o-risal kritični položaj Javnih skladišč, saj se pristaniški pro. met iz meseca v mesec znižuje in ni nikjer perspektiv, da bi se lahko izboljšal. V tej zvezi je bilo v odločnih izrazih govora o delovanju vlade in vladnega komisariata, ki naj bi se za promet in pristaniška vprašanja ne brigal. Stvarno je njih dejavnost pri. šla do izraza s pobudo za gradnjo pomola št. 7 in v stalnih zahtevah, da naj se zniža nunMnnliHUHlI milil.milil................................................... Sestanek izvršnega odbora DZ-CGIL Delavci so pripravljeni podpreti zahteve gospodarskih kategorij Pozitivna ocena novih naročil ladjedelnicam - Zaskrblje-nost zaradi vedno večje krize pristaniškega prometa odobril izvršnih ■Sinoči se je sestal izvršni odbor Nove delavske zbornice — CGIL in je razpravljal o perečih vprašanjih tržaškega gospodarstva ter dosedanje delovanje organov zbornice. Po sestanku so objavili u-radno sporočilo, v katerem u-godno ocenjujejo dodelitev gradnje 35.00(Monske prekooceanske potniške ladje in dveh 2Q.000-tonskih ladij. Izvršni odbor poudarja nujnost, da čimprej urede še vse podrobnosti za to, da se prične z delom in da se ublaži kriza, ki je zajela ladjedelnico. Poleg tega je izvršni odbor podčrtal zahtevo po nakazilih za obnovo naprav v podjetjih IRI, Obširneje so razpravljali tudi o položaju v pristanišču, ki je izredno težaven in zelo nevaren za razvoj gospodarskega stanja v celoti. To kritično stanje zahteva takojšnje pogumne ukrepe, ki bodo Trstu omogočili, da bo lahko kopkufiral s tujimi pristanišči in zlasti’ z Reko, ki sedaj konkurira s pomočjo nižjih pristaniških tarif in razvojem’ rednih pomorskih prog. Nato je izvršni odbor poslušal poročilo o razgovorih med predstavnikom tržaškega odbora za zaščito tržaškega gospodarstva in tržaškim županom, ki ga bo danes sprejel ministrski predsednik. Odbor Želi tržaški delegaciji, da bodo vladni predstavniki sprejeli načrt, ki jim ga bo predložil tržaški župan in da bo župan po povratku podrobno obvestil o zaključkih prebivalstvo. Izvršni odbor tudi ob tej priliki poudarja, da je potrebna enotnost vseh sil, ki hočejo, blaginjo Trsta in da so delavci odločani podpreti ta- Ll. . .^..evrirlorclziVl Voth Onpi i lija iz Cremone, ki sta bila obtožena sprejemanja podkupnin in poneverbe javne lastnine. La Raja, ki je sedai tudi eden od glavnih obtožencev na sedanjem procesu, ki je znan pod imenom «operacija Koro-neo», se je tako včeraj znašel skupno z Remom Pollijem na zatožni klopi prizivnega sodišča, ker sta oba proti tedanji razsodbi kazenskega sodišča vložila priziv. Kot je znano, so sodniki La Rajo obsodili zaradi sprejemanja podkupnin in poneverbe na 2 leti. 10 mesecev zapora ter na 26.000 lir globe. Od teh so mu takrat pomilostili poldrugo leto zapora in 22.000 lir globe in ker je pet mesecev in 9 dni že presedel v zaporu, mu je preostalo še deset mesecev in 21 dni zaporne kazni ter plačilo 4000 lir globe. Polli pa je bil leta 1957 obsojen na 3 leta in 7 mesecev zapora ter na 50.000 lir globe, pri čemer pa mu je prišel na r\At«ilACfi*VPni rtfll1 zahteva, da se ukrep o znižanju izrednih prispevkov univerzi prekliče ter izraža pri tem študentom vso svojo solidarnost. Odbor komunistične mladine obžaluje tudi dejstvo, da se zaradi upravnih ovir zavlačuje otvoritev študentovskega doma, kar povzroča velike gmotne žrtve študentov izven našega področja. Odbor končno izraža solidarnost tribunu in izvršnemu odboru v akciji za zaščito interesov študentov in v pobudah za razvoj in okrepitev univerze. Trinajsti kongres federacije deficit Javnih skladišč na ta način, da se odpusti številne stalno zaposlene uslužbence. Odpusti pa bi pomenili, da bi Javna skladišča izgubila praktično še edino res odločilno privlačnost, ki jo imajo v primeri s konkurenčno Reko, saj bi z odpusti ne bila več tako hitra in bi se bistveno poslabšala kvaliteta pristaniških uslug. V ozadju vedno resnejše krize tržaškega pristaniškega prometa je znižanje prekomorskega zunanje-trgovinske-ga prometa Avstrije, ki svojo zunanjo trgovino Vedno bolj preusmerja proti vzhodu. Iz tega razloga izgubljajo avstrij. ski tranzitni promet ne samo Trst, temveč tudi severna pri. stanišča. Zlasti pa je občutna konkurenčna vloga reškega pristanišča, ki ima sedaj za 300 do 500 lir cenejše pristaniške tarife za tono blaga kot so te tarifne postavke v Trstu. K temu je treba še prišteti ugodne redne pomorske zveze, ki jih zagotavlja Reki vedno močnejša domača trgovinska mornarica in znatna okrepitev me. hanizacije pristanišča. Vse to je pripomoglo, da je prav v zadnjih tednih reško pristani, šče pritegnilo celo hitri tovor, kar je bila do sedaj izključna domena Trsta. Podobno stoje stvari tudi s tranzitnim prometom CSR in Madžarsko, glede česar so Javna skiladiššča napravila, kar je bilo v njihovi moči, kar pa je mnogo premalo. Za zbližanje odnosov in pritegnitev prometa teh držav bi bili potrebnejši odločnejši napori, do česar pa zaradi stališča odgovornih krogov ne pride. Vsa ta vprašanja formalno sicer presegajo okvir razgovorov o obnovi delovne pogodbe za uslužbence Javnih skladišč, stvarno pa je očitno, da bo brez rešitve teh vprašanj prišlo nujno ne samo do znižanja števila zaposlenih v Javnih skladiščih, temveč do številnih nadaljnjih odpustov, saj je s pristaniščem zvezana dejavnost približno 40 odst. celotne v Trstu zaposlene delovne sile. Položaj je v resnici kritičen, kar tudi izvira iz rednih statističnih podatkov o prometu tržaškega pristanišča. V resnici pa je še hujši, saj moramo upoštevati, da se zaradi znižanega prometa tudi stalno veča deficit Javnih skladišč (in z njim pritisk nadzornih organov ter zahteve po odpustih), tako da znaša deficit sedaj že okoli dva milijona lir dnevno. Vsa ta dejstva govore, da je potrebna bolj odločna akcija ne samo neposredno prizadetih krogov, temveč vseh sindi. kalnih, gospodarskih, političnih in drugih organizacij ter predstavništev, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za okrepitev konkurenčne moči pristanišča in za njegov razvoj ter da se tako prepreči ne vec oddaljena nevarnost propada pristaniških dejavnosti. Sestanek krošnjarjev V Trevizu bo 25. septembra sestanek združenja krošnjarjev (ANVA), na katerem ho prisotna predsednica tržaške federacije Tomaselli. Razprav, lj ali bodo o raznih vprašanjih in predvsem o zahtevi po ureditvi pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ter o splošnih tržnicah. Toda kdor pozna razmere pri organiziranju glasbenih prireditev, bo gotovo mnenja, da so prireditelji teh koncertov lahko kar zadovoljni, ko vidijo, kako je dvorana pri koncertih polna. (Več kot to, da bo duorana polna, niso mogli pričakovati.) Z zadovoljstvom se lahko ugotovi, da je prav občinstvo, ki prihaja na te po vstopnini cenene koncerte, najbolj glasbeno navdušeno. Med tem občinstvom je mnogo mladih ljudi, ki se morebiti ukvarjajo s študijem glasbe, in sploh takih, ki jih ne plaši včasih nič kaj stereotipen program. Saj skoraj ni takega ljudskega koncerta, na katerem ne bi bilo kake — vsaj za Trst — prve izvedbe. Seveda pa se sporedi le oslanjajo na klasično glasbo. hvalevredno nalogo opravljajo ti koncerti tudi v tem, ko dajejo priložnost nastopa mladim dirigentom, ki jim sicer ni tako lahko nastopiti v javnosti. Poleg njih pa nastopajo mladi glasb eniki-solisti; (na koncertu 9. oktobra pa bo nastopil tudi violinist Cesare Barison). Na prvem koncertu danes teden je dirigiral Bruno Ama-ducci, mlad italijanski Švicar, ki je diplomiral v Milanu. Na dirigentskem podiju ni povsem novinec; dirigiral je že tudi v Franciji in njegooo ime se je lahko že večkrat zasledilo na radijskih sporedih. Po uverturi k Mozartovi eFigaro-vi svatbis je prišla na tem koncertu na vrsto «Lia» komponista Spezzaferrija. Na tržaškem odru je bilo delo novost, dasi ima že 32 let in jih kaže že tudi več. Je pa vendar glasbeno dostojno delo, ki je bilo pri občinstvu lepo sprejeto. Osrednja točka zanimanja so gotovo bile Franckove Simfonične variacije, bodisi ker prihajajo redkeje na sporede bodisi zaradi mlade pianistke Giuliane Poropat, ki je igrala solistični part. Tržačanka Porogat je že iz družine glasbenikov in je zato njena odlična izšolanost že skoraj sama po sebi razumljiva. Toda pianistka pridržuje k tej še druge oblike: temperament, čustvenost, občutek, za ritem. Vendar je bil njen udarec še nekoliko prerahel in tako se je klavir nekoliko izgubljal v orkestru. Nadarjena pianistka je bila deležna toplega odobravanja. Pri Brahmsovi I. simfoniji je bilo dirigentu že težko do konca vzdržati lastno voljo: tolikokrat so že glasbeniki Tržaškega simfoničnega orkestra odigrali to delo na koncertih raznih dirigentov, da je končno še dirigenta nekoliko zaneslo za orkestrom. Občinstvo je po vsaki točki z velikim odobravanjem ploskalo tako dirigentu kot odličnemu orkestru in pianistki. Danes je na sporedu drugi koncert. Na sporedu sta kar dve prvi izvedbi: Bartokove Plesne suite ter Nespighijev Koncert za klavir in orkester. Zaključila pa bo koncert Čajkovskega uPatetičnas. Dirigiral bo Otmar Federmutz, v Respighijevem Koncertu pa bo igral pianist Giorgio Vianello. Praznik grozdja v Trstu Miljah in na Proseku Kakor že nekaj let, bo tudi letos, in sicer v nedeljo, praznik grozdja v Trstu, Miljah in na Proseku; v Boljuncu pa je že bil. Spored prireditev v okviru tega praznika je zlasti v Trstu precej pester in se bo v glavnem razvijal na pokritem trgu v Ulici Carducci. Od 8. ure naprej bodo prodajalci grozdja na posebnih stojnicah; ob 9. ur, bo koncert godbe na pihala, ob 11. uri bo nastop folklorne skupine Ru-zantini Pavani iz Padove; ob 15. uri pa bo sredi pokritega trga ples, na katerem bo igral poseben orkester. Vstop na po. kriti trg in za ples je seveda prost. Poseben odbor za praznik grozdja je razpisal natečaj za najlepše izložbe grozdja. Tega natečaja, ki ima denarne nagrade in kolajne, se lahko udeleže trgovine ter javni lokali. Tudi po mestu bodo v posebnih kioskih prodajali grozd, je in prireditelji lahko tekmujejo na natečaju za kioske. V Miljah ne bo posebnih prireditev, ampak bodo samo u-redili kioske za prodajo giozd. ja, ki se tudi lahko udeležijo natečaja nagradami. Na Proseku bo ves dan delo. valo zabavišče; ob 8 uri se bo začela prodaja grozdja; ob 15. uri bo koncert bodbe na pihala, ob 14.30 bo nastop folklorne skupine Ruzantini Pavani iz Padove; ob 18. uri pa se bo začel ples na prostem. I Trsta in nazaj bodo nepretrgoma vozili posebni avtobusi. ( Šolske vesti ) Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vršila samo še danes 25. septembra od 9. do 12. ure. Potrebna obvestila se dajo v tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4 Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št. 8 obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960 samo še danes 25. septembra od 9. do 12. ure. Posebno opozarja, da za vpis v 1. (prvi) razred s» potrebne sledeče listine; 1. rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo o precepijenju in 3. zadnje šolsko izpričevalo. Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko ieto 1959-1960 samo še danes 25. septembra od 9. do 12. ure. Ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole. » * * Ravnateljstvo Slovenskega učiteljišča v Trstu obvešča, da se vrši vpisovanje samo še danes 25. septembra. Potrebna navodila so na razpolago v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 9. do 12. ure. * * • Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom (realnim) tudi razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-1960 samo še danes 25. septembra od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretto vecchio 9-II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. * * * Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu obvešča dijake zavoda, da bo pričetek pouka 1. oktobra 1959 z otvoritveno šolsko mašo, ki bo ob 8. uri v cerkvi sv. Ivana. * # # Ravnateljstvo Državne srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu obvešča, da se bo začel reden pouk v četrtek 1. oktobra ob 9. uri. Učenci prvih razredov se zberejo v telovadnici v pritličju. Šolska maša bo naslednji dan ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. pomoč pomilostitveni odlok za 3 leta zaporne kazni in odpust celotne denarne kazni. Ker je industrijec do razprave presedel v preiskovalnem zaporu že 15 dni, mu je preostalo še 6 mesecev in 15 dni zapor«. Prizivno sodišče je včerai v celoti potrdilo razsodbo sodišča prve stopnje in obema obtožencema ne bo preostalo drugega, kot da se sprijaznita z razsodbo, ali pa da še enkrat vložita priziv. Komunistična mladina solidarna s študenti hteve gospodarskih kategotij Obsodba zaradi podkupnine Leta 1957, in sicer 4. decembra, je tržaško sodišče obsodilo bivšega upravnika koro-nejskih zaporov Sergia La Ra. ja in industrialca Rema Pol- Tržaška federacija komunistične mladine je objavila izjavo, v kateri pravi med drugim: Medtem ko preživlja tržaško gospodarstvo hudo krizo, je dr. Palamara s svojim ukrepom o znižanju izrednih prispevkov za tržaško univerzo močno prizadel tudi naše študente. Spričo tega dejstva, ki ovira razvoj najvišje kulturne ustanove našega mesta in ki pomeni tudi hudo gmotno breme za družine študentov zaradi zvišanja univerzitetnih taks, odbor federacije komunistične mladine odločno protestira in V soboto 26. t. m. ob 18. uri se prične v Ulici sv. Frančiška št. 4 trinajsti kongres tržaške federacije Socialdemokratske stranke. Na skupščinah posameznih sekcij je bilo izvoljenih največ delegatov večinske struje. iiiNiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiimiHiiitiimiiiiiiiimiiHiui! Razprava o odgovornosti tragične padalske prireditve Izsledki strokovnjakov o nesreči niso prinesli novih elementov Na včerajšnji razpravi je bilo mnogo govora o nesporazumu med prireditelji na zemlji in onimi v letalu Čila j le in Urite PRIMORSKI DNEVNIK Včeraj se je nadaljevala razprava proti odgovornim osebam, ki so zakrivile smrt padalcev ob znani letalski manifestaciji. Absolutna novost včerajšnje razprave je bilo pričevanje polk. Giulia Lecceseja, ki je takrat vzdrževal zvezo med zemljo in letalom. Polk. Leccese je namreč izjavil, da je obvestil kap. Gambarotto o vremenskih prilikah in ta naj bi mu odgovoril, češ napravimo poskus s sedmimi padalci. Ta izjava je naletela na velik odmev med odvetniki zasebne stranke in obrambe, ki so jo skušali poglobiti oziroma ovreči Priča je povedal, da je bila njegova dolžnost vzdrževati radijsko zvezo z letalom. Ker pa je vedel, da v primerih, ko sodelujejo vojaki in civilisti, kaj rado pride do nesoglasij, je že večer prej sklical sestanek, katerega so se udeležili kap. Gambarotta, prof. Miceu in drugi. Na tem sestanku so se podrobno pomenili o manifestaciji in odgovornosti posameznikov. Priča je nadalje povedal, da je obvestil pilota kap. Speran-zo, da ima veter brzino od 40 do 60 km na uro in mu je Za- iniiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiniiitiHUiuiiniiitiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiimtiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiitHiiiii Rrezposelni delavec zapustil otroka pri vhodu prefekture Ko ga je policija našla je izjavil, da je brez dela in se ne more preživljati - Prijavili so ga sodišču V palačo vladnega generalnega komisariata je včeraj dopoldne prišel 24-letni Josip Lazič od Spodnje Magdalene 1295. Hotel je izročiti pismo za vladnega generalnega komisarja, v naročju pa je nosil svojega niti dva meseca starega sina Roberta. Pismo je izročil kurirju, nato pa je položil dete na mizo in odšel. Nekaj ur so Laziča iskali, ko so pa ga našli in začeli izpraševati, je izjavil, da je dete pustil na prefekturi, ker je brezposeln in ga ne more preživljati. Prijavili ga bodo sodišču, ker je zapustil otroka. . «n Nezgoda železničarja Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti od 10 do 20 dni 35-letni Anielo Cozzolino iz Ulice Solitro 13, ker se je pobil po stegnu desne noge in levi roki. Cozzolino, ki je za poslen pri železnici, se je peljal z motornim vozičkom na progi med obema openskima železniškima postajama. Na o-vinku se je zaletel ob železniški voz tovornega vlaka, ki je tam stal in čakal na signal. Padel je z lestve in se precej pobil je spremil nje-tovariš Giulio bolnišnico ga gov delovni Chelleri iz Ulice Docee 14, ki je povedal, da je Veludo padel z lestve, ko je pleskal strop v neki sobi na univerzi. Hude posledice nerodnega padca V nedeljo je pred ambulanto v ezulskem taborišču v Pa-dričah nerodno padla 85-letna Giovanna Prodan vd. Nesich, Včeraj popoldne so sprejeli i ki se je pobila po prsnem ko-na drugi kirurški oddelek 24- j šu in si verjetno zlomila roletnega Itala Veluda iz Ulice | bra. Sele včeraj so jo pripe- Guardiella Farneto 1317, ki se je precej pobil in ranil po giavj ter zgubil spomin. V ljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek. radi tega priporočal, naj se pomeni s kap. Gambarotto, ki je bil odgovoren za skoke padalcev, kaj storiti. Takrat naj bi kap. Gambarotta odgovoril, da naj se napravi poskus s sedmimi padalci. Predsednik sodišča je nato opozoril kap. Gambarotto, češ da je izjavil, da je bil obveščen o brzini vetra, ki naj bi dosegel največ 40 km na uro. Gambarotta je na to pritrdil, medtem ko je polk. Leccese izjavil, da je obvestil pilota, da znaša brzina vetra od 40 do 60 km na uro. Tu je prišlo do diskusije med pričo, javnim tožilcem, odv. Kesichem ter kap. Gambarotto. Slednji je poudaril, da je bila odgovornost za skoke na njegovih ramenih, medtem ko je -bil pilot odgovoren le za upravljanje letala, skrbeti je moral za pravilno brzino in pravilno višimo letala. Odgovoren za skoke v letalu pa daje ukaze na osnovi podatkov, ki jih dobi z zemlje in če kaj ni v redu, morata oba — odgovoren za skoke v letalu in oni na zemlji — prekiniti manifestacijo. Polk. Leccese je bil zadnja priča vendar je odv. Uglessich predlagal še nekatere druge, ki pa jih je sodišče zavrnilo. Sprejelo pa je kot dokazni material mikrofilm, ki ga je predložil obtoženi Curiel o skoku sedmih padalcev. Ta film bodo predvajali jutri. Nato je predsednik prečital zaključke strokovnjakov, ki jim je bila poverjena naloga, da proučijo vzroke, ki so dovedli do tako tragičnega zaključka te letalske in padalske manifestacije. Trije strokovnjaki v svojem poročilu poudarjajo, da bi bila manifestacija nekaj povsem normalnega v normalnih razmerah, da je bila temperatura zraka in vode normalna, le veter ni bil ugoden. Kljub temu pa je področje, na katerem bi se morali izvršiti skoki, bilo relativno mimo, tako da se je zae-lo, da bodo padalce z lahkoto potegnili iz vode. V poročilu je nadalje rečeno, da odločitev o skokih — če se lahko izvršijo ali ne — ni v pristojnosti osebja v letalu, temveč padalskega častnika, ki vodi manifestacijo z zemlje. Ce bi se skoki začeli ob prvem dimu, bi padalci padli bliže motornim čolnom in bi jih zaradi tega laže rešili. Zaradi tega je treba smrtne nesreče pripisati izrednemu in nesrečnemu sovpadanju različnih faktorjev, ki bi — če bi jih vzeli posebej — nikakor ne mogli povzročiti tako tragičnih posledic. Ce pa vse te faktorje, in sicer: nenadno pojačanje vetra ko so se skoki začeli, zamuda pri skokih, padec padalcev v področje, ki ni bilo predvideno in kjer je morje otežkoča-lo reševanje, netočna izvršitev del, ki bi jih morali opraviti padalci in nepredvidene težko-če, ki so nastale pri reševanju prof. Miceua — vse to je vplivalo, da je prišlo do tako tragičnega zaključka padalske manifestacije. KONCERTI FUodrammatico pogodbi«, V. E* maguaj Grattacielo 16.00 « Salvatori, B. Lte, 'j Cristallo 16.30 »UsmiU™,, so», J. Simmops,^^ Capitol 16.30 «Ta je Tuli p T .orvdon. " Juli e Landon, ' 'y- Astra Roiano 16.30 « Anita Ekberg. MI k, Alabarda 16.30 «K»‘\ p U hčerka«, R. Aldebaran 15.30 «N Gary Cooper ( p triston 16.00 «Ba»Wi Ariston 16.00 «°“‘risiievi sani film Walt D * fH Aurora 17.00 ja«, S. Cochran k * Garibaldi 16.00 aytoa » tega mesta«, ^ Jan Silverheels. ifil|J Ideale 16.00 ‘^ri*. J* B. Johnson, J-v 0 >«.- Impero 16.30 j jim, geu». Zabavni Kru g er. -.. nlllJ liSl UalYja^l6 30 «Ne.fySti i** A. Gardner. B ° jgl ^ A. UdlUIlCl . . 'fj.V -MI) Moderno 16.30, cecili fiep božjih zapoved'.. c » Milie, Y? Brynner. ^ Y. De Carlo, pt S. Marco 16.00_**gf L maska«, Peter *| Court. v CK | Savooa 16.00 8.7 pirati«, F. P3r»čeva»!< Viale. 16.00 «MaMev V, Priče. ieto*®! Vittorio Veneto 16.J" ^ ja teta«, Rosa* It Tucker. ^nust* ti Marconi 16.00 < suita za orkester, ,*« Glasbeno potovanj ninskega dnevnik3 -ja; 19.15 Spert; 20.30 M ji,#- \ in preteklih I11 prireditve v ^ pinovi valtkijj ^ Ansambel ^ Znanost in tebn Ajte«” Danes bo v Avdiioriju v Ulici del Teatro romano, drugi koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Otmarja Fe-dermutza s sodelovanjem pianista Giorgia ’ ianella. Spored: Bartok: Plesna suita (prva izvedba v Tivtu); Re-spighi: Koncert za klavir in orkester (prva izvedba v Trstu); Čajkovski; Šesta simfonija (»Patetična*). Prode.u vstopnic v centralni blagajni v Pasaži Protti 2. 5.00-6.15 pr«*ctn,. erenos RL, 7.1» t% p C jutro; 7.40 h {' OtEl>ALlSČA~) 8 00-12.00 PrenjS^fi,. po željah;, 12.50KI1,etO TEATRO NTJOVO Od danes 25. septembra od 10 do 13 in od 16.30 do 19.30 se pri blagajni Teatro Nuovo ter v centralni prodajalni listkov v Pasaži Protti potrjujejo stari in sprejemajo novi abonmaji za leto 1959-1960. Excelsior 15.30 «Zimske počitnice«, A. Sordi, V. De Sica, M Morgan. Fenice 16.00 «Za en dolar časti«, John Wayne, Dean Martin, An-gie Dickinson. Technicolor. Arcobaleno 15.30 »Maigret in primer Saint-Iiacre«, Jean Gabin. Supercinema 16.00 «Glejte, a ne dotikajte se jih«, U. Tognazzi. C Vianello. LJlIIMiHA I* It ON V UT A Prosvetno društvo (Ivan Cankar« bo imelo odborovo sejo danes 25. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. Montec-chi 6. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče; aovalne« , , # 189 318 235 limone . . , •» k • 94 142 130 smokve . s jabolka; 12 80 35 «I.» .... s • 1 k w 83 118 94 «11.» ...... . ; 'p • 24 71 41 71 201 118 breskve I. , v • 59 130 106 slive . . . i 5 , «1 94 53 grozdje . .. i • • • 29 130 83 pesa .... 35 BO 70 36 n 36 čebula . . 29 41 36 novi fižol . 9 * , 94 130 112 stročji fižol k • 71 118 94 vazna solata ta k 60 140 100 melancane . . . • p 59 94 83 krompir k p ta« 21 q8 24 oaradižnik . ; , . . 53 118 65 paprika 41 106 71 zeleni radič , i •# ; 40 300 90 špinača . . . , , . , 80 130 110 bučice . . . . . 94 211 165 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). «»--------- Valute Milan | Rim Zlati funt 5850,— 6000,— I Marengo 4350.— 4450.— | Dolar . . . 617.— 621.— ] Frank franc. 123.— 126 — j Frank švlc. 143.— 144 — ; Sterling 1725 — 1750 — Dinar 73 — 77,— Šiling 23.60 24 — ! Zlato .... 704,— 706,— 1 Zah n, marka 147.— 148.-: I N O D ......................................... milim IZLETI 1 IZLETI SPDT V OKTOBRU V oktobru priredi SPL v Trstu dva izleta: na Kobariški Stol dostopen imetnikom propustnic, in na Nanos za imetnike potnih listov. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. septembra t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 12 oseb, porok pa je bilo 14. POROČILI SO SE: šofer Dome. nico Razzi in bolničarka Laura Mlach, tesar Lucio Saxida in gospodinja Adriana Pizziga, pleskar Ennio Gostisa in šivilja Licia Mat-tei, podoficir Rosario Bonanno in gospodinja Ondina Novel, inženir Lucio Delfiol in uradnica Edda Bubnioh, uradnik Domenico Li-nardi in delavka Mercede Pirioni uradnik Piero Poduie In gospodi-nja Elvia Pascolini, kovač Mario Mazzaroli in prodajalka Maria Zoechi, železničar Benito Capill in gospodinja Laura Pertot, vojak am vojske Albert Ernest Campiotti in baristka Anna Fabiani, agent P.S. Ezio Trevisan in šivilja Flora Denich zidar Al. bino Schillani in šivilja Anita Hervatich, uradnik Vito Dagnello in uradnica Maria Pia Moro, me hanik Lucio Cuschie in gospodi r.ja Valnea Patii, UMRLI SO: 82-letna Vittoria Tombassl vd. Celic, 76-letna Ida Stumiph, 75-letna Emilia Chian-dussi, 48-letni Cosimo Dipace, 75-letna Teresa Comar por. Illas, 71 letni Pietro Cherti, 48-letni Elia Orlandini, 52-letnl Angelo Frata dva dni stara Maria Demanis, 85. letna Marija Nardin vd. Veechiet 59-letna Elia Danlnuttl vd. Bra. dascihia, 47-letna Cristina Pisconti por. Gavardina. NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Biasoletto, Ul. Roma 16; Man. zoni, Ul. Settcfontane 2; Marchlo Ul. Girinastica 44; Kov is T'r_ Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. Coni- kv. m bi 19. 1 Gambitu » altistke Marije u klavirju Cojran ^ Večerni ples; lahko noč. thsT . 11.30 Komorna 0\^ o Tretja stran; ž ^ bum; 17.45 18.45 Šport in 0» Koncert sopran' 0„tt 2100 S i mfo n 1 čhLggA li 1 Kr, 10.00 Zeleni ** poldanska V in tretji; 16.0° oj.OO Pesmi dneva; 4* ju k e boxu j" sPelt^ 22.30 Pre^d^., Poročila v '18"J f i t5, 19.13 32,4%r; Poročila v ,.! 15.110 t) (II del); l3'4,°rDdije / V 13.45 Od 14.30 Poje akad« , ko Krsmanovte»ali», 15.30 Domače 3 jiii, J kro.onom v P° pjujv godba LM 'Z lfJ k * ■renos jm^ m ‘h ritmu; 17 30 P1**, g no4:' Faust, °rmsC^ |g Pojejo Fred it U Reinis, Carla ^ a |Whi Ruggero OpP* / flkj 19.30-22.15 Pren?esda stavimo vam ta G. Faure: % s ‘Uti »tip * > S s % 'Hoj . S s št \ klavir. -fiSS! 327.1 6. Poročila: a-^oO. i3.r'i. 10.00, u.> •• ji Ž2 00. 22.55 Mfe 8.05 Iz % vir: 8.20 Naš P?. tšfJ .^'fi SK ki* Dvajset minut ^ ^ ta Kampiča; '■-gvPff j ne pesmi; 6.20 ansambli; m «Don Pašf|uaie>’ 0 » I tija: 10 10 OdPrAiDery L 11.00 Kitarist 11.15 Poje Skladbe za viol m Ali''Dermelj; JietljfV S' ijajo; H-« Ing. Tone Sim,.»n«' mleka v mleka v vr T^^e] fjA S ninski cStet l*sTW veselem ri%i, 14.10 4 slovenj, Radijska 14.55 Vedra * Intermezzt; L. vL tr.ža; 16.20 jj.O# nih melodij; (^v-,1,0 llvci: liana ^«'4' poldne; 16.00 1(1 pjfl ^ 18.15 Poje (l popevk s 20.30 Koncert. *» m 21.05 ZabaVd Melachrino; ju in pomoj? pej jfi tega tedna 3 0 j n,e, opera v 0>Br dejanje; 22.^ ir: turno za kj« pat, >■ rina Valenta-Brevver in v J Hi Los«. -jofa RTV J_vat*flM 18.00 »Nf1!3 ✓ mladinski r!,r"^ M TV Dnevnik jt'1 TV helikdPt** prd ,a - Zagr^’g|tV tc vanje 1» p of / r t\** 1% 17 00 Poročila; PODI 't !> \ V S S p J*’ K >' s DNEVNIK — 3 — 2S. icptembra 1959 ERHARDOV ^LIBERALIZEM« zašel v zagato Pohod» porurskih rudarjev zahodnonemško prestolnico 60 do 70.000 nemških rudarjev bo jutri prišlo na demonstra-5 Vni pohod v Bonn, da bi od vlade zahtevali korenite spremembe Proti premogovni krizi * Milijoni ton premoga brez kupca V v> v % »«tegNa’t^ sePtembra - Ko-i * Ui - , dna — v soboto 26 , fen.. ,bora° v Bc Cn ,k' 23 ta fcnfiia* Prestolnici Zahodne tlra(ia)|Pl?Pravlja edinstvena (t^Protju , v Popolnem k *°bko opevanim 1.1] V ™ gospodarskim čude-'•Ptiipt!, arada>) bo posebno :;Tminia.tVOrCU tega «eude-ff-;: **■ loH S rU T-udwigu Erhar-" kotali ,1 ob. ."jei se bodo rfjll rečnirv,miS tUrdi drugi. Z IlCT,nadjami- s 750 av- o v n posednimi vlaki Bonn zlila množica I ji]) i rudarjev. Računajo, lilo od°B”a Protestni pohod T 60 do 70 tisoč. že fmSl,e^ so v drugih kra- * '''»tskrV™0"51'3' “Ocu o k darjev- Pro' » --J0O .^Preteklega meseca je kotairr'|lrsiti!l rudarjev ti-bsj. Ka‘o po ulicah Dort- r-njiihovj "J,« a ln. °herhausna. Ker L ^ dala demonstracija« ,a.Ze\enega učinka, so "ki SVoi eaili krepkeje izrazu hesedo v samem . !*P .’e bil sprejet na v odbora rudar- i11 poredno garbu’ ki je zasedal I^tinn s. kongresom Zveze 9 SednitmSkih sindikatov. 5* 7'ertnui? a®dikata rudarjev .c !e trm Je ob tem izjavil, ^ s° Brij* atevil° rudarjev, > c Bonn rav^eni za «pohod» d ' )e zšifrIducirati na 70.000, ' *** Bon nonemška prestol-11.1 N» snr Premajhna, da bi [Natov ,6Jeti 200.000 demon- j0t kdo v prvem i R,jt; ločeno. m..,tudariegrlni. zah°dnonem. , -kšen A a) jih sili na ■iti>t1J'ien'onsira0d“’ čemu tolikš-r Sednik „• !?e? CePrav je i^rmuth dlkata rudarjev 11 r da IUj P.red kratkim reli L* Ih arji nimajo več no-i Sohod.Pania v vlado, bo kakf,Venda.ne še en po-' Prisiliti bonnsko n* nekoliko zamisli H , sv°je tako i- bKiitske *iikeralistične» go-Pi*Uje (Pj ke, kateri se ^ k'- U vei'ka go- '“tofjj knza porurskega Prizadeva obsta-mikov in še po-*ik ^ ieTt rUda''iev’ koli- p 2ap°slenih premogovni- htn. t| kriza v Zahod- U^Splohi !a Zahodni Evro-kl,ži,‘n nam ™ia že poldrugo It ‘a »H celo0' da bl se u' *>. °s‘tui» odpravila, se tja k sv0;.m eeprav počasi. Clem tJ??u vrhuncu. V S *)rez°r|d^UEem letu je o-'f hTafiev, 0tib 3 že nad 49.000 ‘ > „ dpusti pa so tako q ane’ ■ip < !°Vtie °dPnš .evnem redu in 'ar. ■*' si]„ '\baj° vedno več V h, Nakazuje se ne- K rie v ej _'.nske vlade ru- ■/ Hij,,1?11! ne P,so zadovoljni, d* »ih *■ Toda .. °rejo biti zado- iTjadno politiko niti lastniki Predsednik premo- v ‘"kov. *el?a (!r, kjavii He,1muth Burkhardt C^kov* S°. lastniki pre- S° t>nanjšat7Sllieni Proiz-k ’ da Se . , ■ zato je lo- SLPusti. Tdv.ežna delovna A j. aia pri, .krogov istega L<°ra'o i’h? v«‘. da se So “dpusti,- vem°g°vnikov farjev1 36 nada!injih C ne ‘n v kolikor i , 0 otlnn- nove poli-4 'le ^di. ? enih celo 80 ^ X» tPao ..i tega sledi, da za i - Premogovna krizo 'etu mo- ,V C rudarje'v Sk0raj 5° p je ta t‘.‘ f'“ —i. Sia^ščaPr^t0g - ne ha lh,nuino' , 0 se Pm- jj fcNn Se Dr?-mani-šu.ie, Do ^ ^“Cai' rasla Jzv°dnja ne-iKJ 133 ^ >'ta so C^Oftat ansko ii°nov ton »v ■'Palj , "u leto pa io S, w Eeto^18^ 125 milijo- H^tho- Ihb tp ga bodo Se >*nik>U pa se pred kil,j* A ega Dfo opidijo gore »t>Hovtal° ne^°!a’ Doslej >X> ln . ga IT Cad ;sa Prem„ te gore ne-vuN vsteio kot?a iz dneva %. ysetn 01 nekakšen o-,X,e rudarjem in N 5^2 Pda‘ d° ,6‘ P- NafiaaitPhn,J- ga vtap^r;:"- Lv h ruda se kolikor "»h>vajn se na tehnični Zavedajo, da j^Ne^uznajo S V*< ! Rrozi ‘e od V^ia * bn or°d atomske 5* C84'1 Htemos Htali s|pj Vi 0 w bi j ^rati Pa IN! prit ° te krize fNS Pro e « h’ Er- V S6 , Poti tako >Nl« n’roiej V eralizmuu ,a Sa ndružba iz. % ,z ZDa * drugega Prihaja v izredno *n>«ijo mnogo premoga, ki gre ves v denar, hkrati pa se nemški premog kopici neprodan. Toda ne glede na ta absurd drži, da je glavni tekmec premogu nafta, oziroma petrolej, ki čedalje bolj drzno prodira tudi tja, kjer bi ga ne bilo treba in kjer bi mogli povsem enakovredno in z enakimi stroški uporabljati premog. Sicer pa se to dogaja tudi v Franciji in v Belgiji. Da bi do neke meje ublažili konkurenco, da bi rešili svo, je rudnike, so lastniki premogovnikov skušali najti s petrolejskimi družbami nekak kompromis. Iz tega se je rodil skupen kartel. Toda nekatere petrolejske družbe se za ta sporazum niso zmenile, pač pa so še bolj zaostrile borbo. S svojim «dumpingom», z znižanimi cenami in izredno po-voljnimi pogoji so prodrle in tedaj so tudi druge petrolejske družbe začele zapuščati kartel, ki se je razšel.’ Tako je prišlo med samimi delodajalci do ostre borbe na vsej fronti. Predsednik združenja premogovnikov Hellmuth Burck-hardt pravi, da lastniki premogovnikov ne mislijo kloniti in prepustiti svojega prvenstvenega položaja, kajti premog ima in tudi mora imeti v Zahodni Nemčiji prvenstveni položaj kot energetski vir. To prvenstvo je treba ohrani, ti tudi iz političnih razlogov. Po njegovem bi moglo priti do kake mednarodne krize, do blokade nafte. kakršno smo doživeli ob su«ški krizi, in kaj bi se tedaj zgodilo z Zahodno Nemčijo? — se sprašuje Burckhardt. V začetku avgusta je v E-s-senu zasedalo okoli 200 funkcionarjev rudarskega sindikata in to. kar se je tam slišalo, je zahodnonemškemu tisku dalo povod, da piše o ((nevarnem radikaliziranju v Porurju«. V zelo dolgi diskusiji so se uporno postavljale zanteve, naj bi se v Porurju zasebna lastnina omejila in se uvedla nacionalizacija premogovnikov. Tu se je bilo ugotovilo, da zasebni lastniki v tej gospodarski panogi niso več sposobni rešiti nastalih proizvodnih problemom in problema polne zaposlenosti. Sindikat rudarjev sicer .še ni postavil nacionalizacije kot svojo neposredno zahtevo, vendar se bo njegovj stališče verjetno v doglednem času izcimilo v nekaj takega. V Essenu pa je bi'o sklenjeno, naj bi se o-snoval splošen državni svet za energetiko, ki naj bi iz e-nega središča vodil vso proizvodnjo premoga v skladu z realno in upravičeno zmogljivostjo tekočih goriv in električne energije. V vkladu s tem sindikati zahtevajo, naj se svoboda akcije gospodarskih podjetij za energetiko, posebno svoboda akcije petro. lejskih družb, omeji. Država pa naj intervenira glede uvoza tujega premoga. Sindikati nadalje zahtevajo, naj bi premogovniki v Porurju dobili kreditne in davčne olajšave (kar zahtevajo tudi delodajal-1 rila nekaj ustreznih korakov, ci). Kar se pa tiče onih ru-1 le da so to nepomembni ukre. darjev, ki so že ostali brez dela, naj se jim zagotove nova delovna mesta, do tedaj pa naj se jim nudi finančna pomoč. To so zahteve sindikatov. Er.iard se je tako , znašel pred težkim problemom. Ne gre namreč le za določene praktične ukrepe, ki jih rudarji in tudi lastniki rudnikov od njega taicoj pričakujejo. Zanj je najhuje to, da se od njega zahteva naj odstopi od nekaterih svojih načelnih stališč. S krizo ,ki je nastala v Porurju, je prvič prišla v resno nevarnost njegova koncepcija o povsem svobodnem razvoju gospodarstva «brez intervencije in kontrole države«. Bonnska vlada je sicer sto- pi. Uvoz tujega premoga bo zmanjšan, pa čeprav bo država morala zaradi tega plačati nekaj odškodnine družbam, ki so že sklenile uvozne pogodbe; železrice so prav tako dobile ukaz, naj povečajo svoje zaloge premoga; uvoz nafte bo obremenjen s posebno carino 30 mark na tono. Toda to je vse. «Pohod» rudarjev na Bonn pa kaže, da jih ti vladni u-krepi niso niti najmanj zadovoljili in da pričakujejo od vladt vse bolj korenite ukrepe s trajnejšo vrednostjo. Iz vsega sledi, da ima ta ((pohod« tudi politični pomen, ker posredno terja revizijo toliko slavljene ekonomske politike ministra Ludvviga Erharda. E. C. mm V kratkem bomo na italijanski TV videli Abbe Lane, ki je pravkar končala snemanje filma »Roulotte e roulette«. Ce Abbe Lane meni, da bo s tem klobučkom vžgala, se zelo moti, ker Ji zares ne pristaja V KOPRU SO PRED KRATK K uresničenju hidrocentrale v načrta Ospu? Uresničenje tega načrta terjajo vedno večje potrebe po elektriki in tudi pomanjkanje vode tako za naselja, kot tudi za poljedelstvo O načrtu v zvezi s hidro-c&ntralo pri Ospu v bližnji slovenski Istri, smo pisali že pred časom, ko je zamisel o tem prišla ponovno na dnevni red. Načrt, smo tedaj rekli, ni povsem nov, hkrati pa smo tedaj ugotovili, da bi izvedba tega načrta prinesla veliko koristi predvsem razvoju bližnjega dela Istre. Pred kratkim pa so se v Kopru zbrali na posvetovanje v zvezi z gradnjo akumulacijskega bazena in hidrocentra-le v Ospu strokovnjaki in predstavniki tistih organizacij in ustanov, ki so pri tem zainteresirane. Na okrajnem ljudskem odboru v Kopru so se zbrali na posvetovanje zastopniki kmetijskega inštituta iz Ljubljane, zastopniki zavoda za spomeniško varstvo, zastopniki zavoda za raziskova- nje Krasa, zastopniki kmetijskih in zadružnih organizacij koprskega okraja in seveda predstavniki koprskega okrajnega ljudskega odbora. Tu so bili tudi predstavniki vodne skupnosti Koper, predstavniki rižanskega vodovoda, predstavniki zavoda za pospeševanje kmetijstva, predstavniki turističnih organizacij in še drugih organizacij ali ustanov, ki so pri tem zainteresirane. Gradnjo hidroelektrarne v Ospu narekujejo predvsem elementi, ki so življenjskega pomena za južni Kras in obalno področje koprskega okraja. Koper se naglo razvija. Nove tovarne in podjetja potrebujejo novih pogonskih sil, ki jih je treba dovajati od daleč. Poleg tega pa ta pas Istre potrebuje STOPIMO MALO VZDOLŽ NAŠE ZAHODNE NARODNOSTNE MEJE Kdor ljubi našo deže izleta ob roba lepib Brd in Furlanije Vrsta vasi, ki so bile nekoč slovenske, je danes poitalijančenih - Sicer pa se sledovi nekdanjih slovenskih prebivalcev zasledijo v mnogih furlanskih krajih Redkokdaj sem bil na svojih izletih po naši zahodni meji tako prijetno iznenaden, kot tedaj, ko se je pred menoj v vsem svojem sijaju odprla dolina Idrije (Judrio), reke, ki loči goriška Brda od Furlanske ravnine. Pred tem sem poznal to dolino samo na zemljevidu, zdela se mi je precej od rok, nekako zakotna in nič posebnega nisem pričakoval; od Bračana proti jugu tudi ni posebnega zanimanja vredna. To ni več i-drijska dolina, ker teče reka po dolgočasni Furlanski ravnini. Severno od vasi Pra-potno pa se dolina zoži v sotesko. Vsa dolina od soteske do Rutarjev je dolga 7 kilometrov, torej približno toliko kot je od Opčin do Bazovice, Ta dolina me je očarala in kako bi me ne. Ze goriških Brd ne moreš pozabiti, ako si jih enkrat obiskal, ta dolina pa je višek briške miline, ker je poleg znane briške ljubkosti edina ravna dolina z bistro reko v svoji sredi. Ko se voziš proti Dolenjem in dalje proti Prapot-nemu med vinogradi in gozdovi na desni strani in bujno zelenimi, rodovitnimi njivami in travniki na levi, te nadvse razveseli lesketanje Idrije med grmovjem. Cesta je sicer lepa in ravna, vendar ni asfaltirana, za motorna vozila torej neudobna. Z druge strani pa neasfaltirana cesta še bolj poudarja podeželski značaj pokrajine. Ko jo bodo modernizirali, bodo avtomobilisti seveda veseli. Dolina sama pa bo zgubila nekaj svoje sedanje poezije. Kdor ljubi naše podeželje, mu ne bo zal, ako bi si ogledal tudi to prekrasno dolino briške Idrije. Dolina je sicer poitalijančena (tudi Dolenje in Prapotno), vendar so nad Brčan (Brazzano) — V ozadju značilen zvonik dolino v bregu še slovenske vasi Mirnik, Kožbana, Skrlje-vo, Rutarji in druge manjše. Bolj južno, že izven doline nad Bračanom, pa Plešiva in Ceglo. Do nedavna je bila v Skrljevem slovenska šola, toda kot mnoge druge ob meji, se je tudi ta posušila. Pod Avstrijo je bila tudi v Mirniku, dva kilometra severno od Skrljevega slovenska šola. Občine Ruterji in Dolenje ter Ločnik pri Gorici so bile pod Avstrijo v slovenskih rokah, a so bile že v zadnjem četrtletju prejšnjega stoletja poitalijančene. Kdor bi želel obiskati dolino Idrije, od Rutarjev do Bu-digoja, in zadnje slovenske vasi na zapadnem pobočju goriških Brd, sta za to, glede na avtobusne proge, najprimernejša dneva v tednu nedelja in petek, v nedeljo zaradi nedeljskih izletov, v petek pa zato, ker je v Krminu semenj, na katerega prihaja tudi mnogo ljudi iz jugoslovanske Medane in okolice. V teh dveh dneh se lahko z zgodnjim jutranjim vlakom pripelješ v Krmin in potem z avtobusom do Cegla in Ple-šive, prav pred jugoslovansko mejo. V drugih dneh ni avtobusne zveze s temi vasmi. Od Plešive ni več daleč do Rutarjev, od koder se lahko zopet z avtobusom popelješ do ................................................................................................................................................................................................ IUIIIIIIIIIII................................... Illlllllllllimilllllll....... 11111111111111111111111 ■ ■ 1111....III Seznam neposrednih ki imajo pravico do obdelovalcev tržaške občine vpisa v bolniško blagajno Danes objavljamo drugi del seznama neposrednih obdelovalcev tržaške občine, ki imajo pravico do vpisa v kmečko bolniško blagajno. Ce je kdo iz seznama izpadel, ali pa meni, da nima pogojev za vpis, se lahko pritoži na komisarja za kmečko bolniško blagajno. Prizive vam uredi Kmečka zveza oziroma Zveza malih posestnikov, ki i-mata svoje urade v Ul. Uep-pa 9. Lorenzi Karel, S.M.M. Sp. 1025; Lovrečič Ivan, Zugnano 10; Lozej Ivan, Brandesia 77; Lozei Josip, Pagliericci 66; Lucchesi Rudolf, S.M.M Sp. 1040; Luin Ivan, Kostalunga 209; Lukač Peter, Kostalunga 253; Lunardelli Enrika vd. Granzotto, S.M.M. Sp. 497; Lu. xa Tereza vd. Reggente, Prosek 216; Macor Karel, S.M.M. Sp. 887; Machnich Josip, S.M. M. Sp. 199; Maganja Andrej, Sv. Križ 121; Maganja Amalija roj. Sedmak, Sv. Križ 287; Mahnich Pavla roj. Cr-gic, Padriče 857 Mahnich Ca-terina v. Vovk, Verniellis 18; Mahnich Franc, S.M.M. Sp. 201; Mahnich Giorgio, Prosek 21; Mahnich Rodolfo, Bazovica 108; Maioschi Ernest, Prosek 203; Malalan Anton, S.M. M Sp. 812. Malalan Ivana v. Sossi, Ri-creatorio 28; Malalan I.ucija v. Carli, Trebče 119; Malalan Uršula vd. Sossi, Reoen*abop 8; Malalan Pavel, Bani 7; Marltovan Peter, Kolonja 512; Marc Josip, Bazovica 181; Marc Marija vd. Kocijan, Bazovica 193; Marc Marija vd. Krismancic, Bazovica 137; Marc Marija vd. Pečar, Bazovica llo; Marchesich Matej, S.M.M. Sp. 742; Marchesich Mario, S.M.M. Sp. 736; Mar-ehesich Silvester, Kostalunga 61; Marcusa Anton, Roncheto 14; Marion Lucijan, Istrska c. 147; Marši Anton, S.M.M. Sp. 1689; Marši Ivan, Giardini 52; Martellani Karel, Panzera 64; Martellanz Angel, Stara cesta na Kontovel 34; Marzari Ivan, Furlanska 507; Marci Rudolf, Lonjer 77. Massi Kristina vd. Sossi, Doberdob 26; Mattiassich Marija vd Renzi, Greta 464; Mauri Albert, Kolonja 498; Mauri Karel, Moreri 197; Mauri Alojz, S.M.M. Sp. 1060; Mauro Josip S.M.M. Zg. 791; Mavec Josip, Pagliericci 26; Mazzega Poles Magdalena, Ponticello 62; Merlak Fianc, Lonjer 272; Mersmk Ivan, S. M.M. Sp. Metton Josipina vd Prukar, Rocol^ 1100; Mezgec Tereza vd. Stefani, Ko- stalunga 249; Michelazzi Josip, Kostalunga 215; Mihalič Lu- ka Lonjer 260; Mihčič Ivan, S.Iti.M Sp. 205; Mihcič Manja, S.M.M. Zg. 205; Mihcich Ivana vd. Canciani, 5.M.M, Zg 207; Mikac Giorgio, Vrde-la 1675; Mikolj Ivana vd Zook, Kostalunga 141; Milcovich Ka_ rel, Gropada 38. Milovič Marija vd. Vrse, Gropada 87; Milič Marija vd. Marši, Ponlicello 42; Milič Marija vd. Rupel. Prosek 107; Milkovič Jožefa vd. Cuk, Bani 15; Milkovič Josip, Gropada 88; Milovič Lucija vd, Špehar, Bani 60; Milkovič Marija vd. Gregori, Padriče 20; Milkovich Marija vd. Kriz-mancich, Gropada 34; Milkovich Mihael, Bani 43; Milkovich Vladimir, Gropada 29; Milli Karel, Campanelle 297; Milocchi Valentin, Vardela 1683; Mislej Franc, Giarizzo-le 5; Mislei Just, S.M.M. Sp. 806; Močilnik Ivan. Vardela 1609; Mocor Ivan, S.M.M. Sp. 568; Musenich Rudolf, Baia-monti 24; Musina Franc, Gropada 65; Mužina Ivan, Giopa-da 90; Nabergoi Josip, S.M.M. Sp. 935. Nabergoi Josipina vd. Luxa, Prosek 52; Nardin Marija vd. Vecchiet, S.M.M, Sp. 640; O-doni Josip, Padovan 4; Ole-nik Ana vd. Scherli, S.M.M. Sp. 1061; O.lenik Jakob, S.M. M. Sp. 1075; Orel Angel, Jezero 28; Orel Franc, Campa-nelle 13; Orel Marija vd. Fer-luga, Kolonja 527; Ostrouška Anton, Campanelle 84; Ostrouška Karel, Campanelle 80; Pahor Kristina vd. Bogateč, Sv. Križ 16; Palcich Josip, S. MM. Zg. 419; Pangos Mario, Campanelle 285; Pangos Mirko, Campanelle 285; Paoli Anton, Flavia 28; Paoli Ivan, S. M.M. Sp. 66; Pečar Marija Roza roj. Gregori, Bazovica 211; Pečar Ivan, Gropada 79; Pečar Ivan, Marchesetti 46; Pečar Josip, Bazovica 91 Pečar Josipina, roj. Ferlu-ga, Bani 6; Pečar Antonija roj. Goica, Gropada 12; Pec-chiari Antonija vd, Calzi, Gro- pada 66; Peciar Anton, Kostalunga 243; Pelan Ivan, Bazovica 128; Pellos Ana vd. Mauri, S.M.M. Sp. 1106; Peric Amalija vd. Volpi, Rojan 799; Pernarcich Franc, Commercia-le 159; Pertot Josipina roj. Stoca, Kontovel 144; Pertot Franc, Sv Križ 132; Pertot Josip, Prosek 286; Pertot Josip, Prosek 321; Pertot Marija, Furlanska 237; Pertot Marija. vd. Versa, Prosek 315; Pertotti Matija, Prosek 27; Pertot Milan, Lonjer 274; Petrič Karel, S.M.M. Sp 952; Petronio Roman, S.M.M, Zg. 206; Pettaros Antonija vd. La-chi, S.M.M. Zg 794; Pettiros-so Karel, S.M.M. Sp. 1063. Pettirosso Ivana, S.M.M. Sp 1071; Pettirosso Justina, S.M! M. Sp. 1072; Pettirosso Alojz, S.M.M. Zg. 328; Pettirosso Marija vd Bizachi, S.M.M. Sp. 1071; Pettirosso Rudolf, Bazovica 64; Petvar Antonija vd. Vrabez, Pagliaricci 60; Pinčič Peter, Rocol 1008; Pipan Ana vd. Volpi, F. Severo 63; Pipan Marija vd, Coretti, Scala Santa 41; Piriavec Karel, Prosek 154; Pirjavec Marija vd. Husu, Prosek 30; Piriavec Ma. rija vd. Sardo, Prosek 145; Piščanc Anton Opčine 40; Pi-ščanc Karel, Opčine 28. Piščanc Ivan M„ Moreri 184; Pischiani Rudolf, Moreri 128; Pischianz Marija, Moreri 186; Pischianz Rudolf, Rojan 797; Piščianc Ivana vd. Guštin, Greta 463; Pison Friderik. Ponticello 21. Placer Alojz. Lonjer 176-5; Polšak Friderik, Kostalunga 239; Polščak Ivana vd. Mar- chesi, Costagneto 61; Posega Marija vd. Sudini, S.M.M. Sp. 1099; Požar Antonija vd. Vi-scnovec, Rocol 812; Prašel I-vana vd. Gherlani, Kontovel 200; Prašel Marija, Kontovel 61; Pregarz Josip, D’Angeli 8; Premoli Franc, Sara Davis 134; Pribaz Peter, Lonjer 216; Primosi Anton, Moreri 160; Primossi Gustav, S.M.M. Zg. 135; Prodan Eugenij, Kostalunga 247; Prodan Ivan, Campanelle 365-1; Puntar Ivana por. Pervagna, Prosek 7; Puntar Lucija vd. Rupel, Prosek 127; Puntar Viktorija vd. Bogateč, Prosek 186; Purich Franc, Sv. Križ 25; Purič Alojz, Narodna 56; Purich Marija vd. Šušteršič, Furlanska 123 Racman Anton, Bazovica 36; Racman Marija vd. Krismancic, Bazovica 140; Rakar Andrej, Flavia 96; Rakar Ana vd. Samec, Garibaldi 4; Ra-mani Ivan, S.M.M. Zg. 782; Ramani Nazarij, Pindemonte 9-1; Raseni Rudolf, Bazovica 66; Ratossa Franc, S.M.M Sp. 530; Rauber Ana, Kostalunga 142; Rauber Josipina vd Sosič, Opčine 430; Ravbar Just, Narodna 66; Ražem Andrej, Bazovica 37; Ražem Marija vd. Fonda, Bazovica 200; Ražem Marija vd. Mevlja, Bazovica 1; Ražem Pavlina vd. Glazar, Bazovica 119; Ražman Amalija vd Krizmancic, Bazovica 126; Rebec Ivan, Istrska 226; Rebek Josip, Bono-mea 86; Regent Josipina vd. Daneu, Kontovel 155; Regent Marija vd. Gherlani, Kontovel 116. (Konec jutri) razpotja pred Prapotnim in potem pa peš do Budivoja v začetku soteske ali pa samo do Mirnika, ki se nahaja skoraj na koncu doline. Od tega nazaj skozi Kožbano in Skr-ljevo do Dolenj in dalje do južnega konca doline, kjer dobiš ob 2. popoldne avtobusno zvezo z Gorico ali pa s Trstom. Kakor Prapotno, ki je spadalo že pred prvo svetovno vojno pod Italijo, tako je tudi Budigoj, kljub svojemu lepemu slovenskemu imenu, poitalijančen. Tudi pod gradom na Ložah (Lonzano) južno od Dolenj je skupina hiš Hrva-cija, kjer so že sami Italijani. V Krminski gori prebiva dokaj Slovencev; priselili so se iz Brd; so bivši koloni, ki so se osamosvojili in si nakupili kmetije in parcelirana zemljišča. Otroci teh družin so pod Avstrijo zahajali v slovensko šolo družbe sv. Cirila in Metoda v Krminu. Naša zapadna meja se. kakor je razvidno iz gornjega, vedno bolj krha in umika proti vzhodu. Pa ne samo tukaj, kjer se konča na vzhodu Furlanska ravnina, temveč tudi po vsej Furlaniji se nahajajo sledovi naših pradedov. Iz zgodovinskih podatkov ni jasno razvidno, kako in kdaj so se Slo. venci tam naselili in kdaj so izginili. Ali nobenega dvoma ni, da so tam bili, kar pričajo po vsej Furlanski ravnini raztresena slovenska imena naselbin, kakor na primer: Ron-chi, zapadno od južnega dela reke Tar, Ronchietis, blizu Palmanove (severozapadno), Ronchis (severno od Latisa-ne), Martinjak (Martignacco) severno od Vidma, Sklavnik (Sclavnicco) in Lestica (Le-stizza), jugozahodno od Vidma, Gradiška severno od Co-droipa, vzhodno od Codroipa pa Lonka (Lonca), Gorica (Gorizza) južno od Codroipa, bolj južno Glavnik (Glaunic-co), še bolj južno Gradjšče (Gradiscutta), Prečnik (Pre-cenicco) vzhodno od Latisane in še mnogo drugih. Zanimiva je Lonka (danes loka) s staroslovenskim nosnikom «on». Kako dolgo se je naš jezik glasil v teh krajih, ni lahko vprašanje; vsekakor ie treba računati s stoletji, ker se drugače ne bi bila slovenska krajevna imena do danes ohranila na potujčeni zemlji. Potomci naših pradedov so postali Furlani. No, naj bodo, saj nam Furlani nikoli niso bili sovražni. Dobro sosedstvo pa bi se moralo v njihovem in našem interesu razviti v prijatelistvo Saj kakor na nas gleda del Italijanov tudi nanje od zgoraj navzdol. Pome-ščanjeni Furlani se celo sramujejo svojega jezika, kakor nekateri obmejni Slovenci. Proti temu občutku manjvrednosti bi bilo potrebno, da zač. nemo korenito borbo. Eno od sredstev za to borbo bi bile skupne prireditve, kakor je bila nedavno v Boljuncu, na kateri so sodelovali tudi Furlani iz Ločnika. Take skupne prireditve, na katerih naj bi sodelovali tudi Slovenci, bi se morale prirejati tudi ob slovensko-furlanski meji, na primer v Ločniku, Krminu, Brčanu, Dolenjem, Prapotnem, Čedadu in drugih za to primernih krajih. DRAGO GODINA HOROSKOP .ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne pričakujte, da vam bodo pri reševanju vaših problemov pomagali drugi. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dopoldanske ure bodo kot nalašč za uspešno in učinkovito delo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne prevzemajte poslov in del, kajti vse, kar bi danes prevzeli, bi vas več stalo, kot bi vam prineslo dobička. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Skušajte si izbrati prijateljstvo, ki ne bo zainteresirano, pač pa bo koreninilo v altruizmu. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dogovorite se s svojimi sodelavci o skupnih načrtih, kajti kaže, da vsak dela na svojo pest. Pazite na zdravje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Sicer se trudite, toda slabo vam gre od rok. Niste sami krivi, preveč dela imate. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Kaže, da se ho nekdo vmešal v vaše posle, ki se nanje ne spozna. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Potrpežljivo ostanite pri delu, ki ga opravljate, kaj. ti vsaka sprememba bi vas pripeljala na slabše. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ponudili vam bodo sodelovanje, le da ne bo preveč obetalo. KOZOROG (od 21 12. do 20. L) Zelo vas mikajo spremembe, toda ni čas za to. O-stanite, kjer ste. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V nevarnosti so vaši interesi, ker ste zadevo poverili ljudem brez vesti. Drugič nekoliko več previdnosti RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Računali ste s prijateljstvom, pokazalo pa se je, da je vmes le interes. Izberite si drugo družbo, ki bo bolj iskrena. tudi veliko vode, tako za na* selja kot tudi za kmetijstvo. Potrebe po električni energiji, ki jo razvijajoča se industrija vedno več troši, i» potrebe, ki jih terjajo vedno nove turistične ustanove ter naraščajoče prebivalstvo bo iz oddaljenih virov električne energije težko kriti. Nekaj podatkov: samo od leta 1958. do 1958’. se je poraba električne energije na obalnem področju povečala od 10 7 milijona KWh na 28 milijonov icWh. Samo v gospodinjstvu se je uporaba električne energije povečala od 7,6 milijona kWh v letu 1955 na 11 milijonov kWh v lanskem letu. Kdor pozna ta del Istre, mu bo tudi razumljivo, zakaj ti načrti. Istra je bila vedno suha, problem vode je bil eden najhujših. Rižarski vodovod je že zdavnaj prešibak. Rižanski vodovod daje sedaj 90 litrov vode na sekundo. Ce bi zajetje vode razširili, bi mogel dati kvečjemu 150 litrov na sekundo. V letošnjih poletnih mesecih je uprava vodovoda večkrat opozarjala na krizo in pozivala k šted-nji. Cez kako leto, ko bo Koper še večji in ko bodo potrebe turističnih ustanov ob obali še narastle, bodo potrebovali 310 litrov na sekundo, to se pravi več kot trikrat toliko kot daje rižanski vodovod danes. Večletno iskanje vodnih virov v sečoveljski dolini na področju zapuščenih premogovnih rovov ni doslej dalo nič kaj zadovoljivih rezultatov. Gradnja hidroelektrione centrale v Ospu pa bi to vprašanje rešila in to ne samo za potrebe prebivalstva v mestih in naseljih, pač pa tudi za potrebe kmetijstva, ki prihaja v zvezi s tem velikim načrtom kot tretij interesent v ospredje. V kmetijstvu je na področju bližnje slovenske Istre (800 ravninskih hektarov in 2000 višinskih hektarov obdelovalnih površin. Ta površina obdelane zemlje bi v intenzivnem izkoriščanju za vinograde, sadovnjake in za intenzivno vrtnarstvo potrebovala na leto okoli 26 milijonov kubičnih metrov vode. Vsak načrt, ki bi vsaj nekoliko stremel v bodočnost, bi moral računati s to potrebo in z možnostjo, da bi akumulacijski bazen hidroelektrarne v Ospu namakal to tako žejno področje slovenske Istre. Po idejnem načrtu inž. Prihode je predvidena zajezitev Keke nekje pri Vremah. Za 4o metrov dolgim jezom bi nastalo 11 km dolgo jezero, v katerem bi se zbralo od 65 do 77 milijonov kub. metrov vode. Iz tega akumulacijskega bazena bi vodo speljali nad Osp po 17 km dolgem rovu. Od tod pa bi padala na turt bine centrale z višine 350 me tiov. Idejni načrti inž. Prihode bodo sedaj obdelali v raznih inačicah in možnosti, tako da bi mogli izbrati zares najboljšo, hkrati pa tudi najcenejšo rešitev. Posvetovanje, ki je bilo na okrajnem ljudskem odboru v Kopru, se je zaključilo s sklepom, da so vsi interesenti: elektrogospodarstvo Sloveni, je, rižanski vodovod, kmetijske organizacije, turistične in druge ustanove prevzele obveznost, izdelati v najkrajšem času idejne programe za rešitev problema, seveda vsak s svoje plati. Pred leti smo pisali, da bi del vode od hidrocentrale ob-tekal proti miljskemu zalivu ir. v morje. Kot vidimo, so načrti danes drugačni. Nič čudnega, saj terja razvijajoči se Koper in njegova okolica vse drugačne količine vode, kot jih je Koprščina s Koprom vred terjala še pred nekaj leti. rz Droga, tu berem, da ženskam damo preveč svobode.. PRIMORSKI DNEVNIK 25. nptM”1 Gorlško-beneški dnevnik lV iil’-'-y TiriiH Po plavalnem tekmovanju v Mostarju in Hereeffl^J ts Seja pokrajinskega odbora Upokojenim uslužbencem pokrajine bodo 1. maja izročili odlikovanja Delež pokrajine pri gradnji središča za ugotavljanje nalezljivih bolezni V sredo je bila pod predsedstvom d:-. Polesija seja pokrajinskega odbora. V začetku je predsednik poročal o shodu predsednikov pokrajin Veneta, ki je bil v Benetkah 17. septembra. Na tem sestanku so izdelali sporazum, ki ga bodo pokrajine sklenile z univerzo v Padovi za ustanovitev deželnega središča za diagnoze nalezljivih bolezni. Ker bodo poleg tega središčša delovali še higienski in profilatični laboratoriji v posameznih pokrajinah, bo strošek 30 milijonov razdeljen med pokrajinske uprave na podlagi števila prebivalstva. Dve tretjini stroškov, ki jih bo pokrajina plačala za delovanje središča, bodo dale občinske uprave. Na eni izmed prihodnjih sej pokrajinskega sveta bodo svetovalci razpravljali o predlogu za izplačilo 232.000 lir, kolikor bo znašal delež goriške pokrajine. Pregledali so izid natečaja za namestitev kvalificiranega delavca v termoelektrični centrali in mehanični delavnici psihiatrične bolnice ter na to mesto imenovali Eugenia Ma-niacca. Odobrili so izdelavo pravilnika, na podlagi katerega bodo podarili medalje upokojenim pokrajinskim uslužbencem, ki so bili pri pokrajini zaposleni vsaj 20 let. Ce so u-služberici umrli po 10 službenih letih, bodo nagrado podarili vdovam ali otrokom. Med drugim so dovolili vodovodnemu konzorciju CAFO, da je speljal vodovodne cevi čez nekatere pokrajinske ceste. Dr. Polesi je nato sporočil odbornikom izid dražbe, na kateri so oddali gradnjo ograje pred psihiatrično bolnico. Gradnja je bila zaupana podjetju Giuseppe Silli, ki je vzklicno ceno 6.2 milijona lir znižalo za 7,15 odstotka. V zvezi z nedeljskim kongresom «Filologica Friulana« so odobrili 10-odstotno znižanje knjige «La guerra Gradi-scana« F. Moisensa (cena 2000 lir), iz katere je pokrajinska uprava te dni ponatisnila najvažnejše odstavke. Brigata Pavia. Poleg tega sol Neznanci so včeraj ob 16.45 v novi bolnišnici sprejeli pr- poklicali Zeleni križ, naj pri-vega bolnika, ki se je ponesre- de v Ul. Duca d’Aosta poleg čil^vmestu. To Je 59-letni Sil-J parka, kjer je ležal na tleh 45-letni Josip Miklus iz Ulice Catteriini 39, Moža so takoj od- vio Zuttioni iz Madonnina del Fante 1.9. Mož je bil dopoldne v Jugoslaviji. Ko se je z motociklom vračal skozi predor pod gradom, je zaradi nepojasnjenih vzrokov zapeljal ob pločnik in padel. Čeprav se je precej poškodoval, je odšel na sedež Zelenega križa, od koder so ga z rešilnim avtomobilom odpeljali v Ul. V. Veneto. Zdravniki so mu ugotovili u-darec na desnem kolenu, na desni ramen in desnem zapestju. Po prejeti zdravniški pomoči so ga poslali domov. Ozdravel bo predvidoma v * dneh. peljali v civilno bolnišnico v Ul. V. Veneto, kjer je še vedno v nezavesti. Ugotovili so mu poškodbe na lobanji, zlom lobanje, pretres možganov in podplutbe na levem očesu. Vzroki nesreče niso znani. Čiščenje grobov Goriško županstvo sporoča, da je čas za popravljanje grobov do 25. oktobra, kajti po navedenem roku bo uprava pokopališč opravila običajno čiščenje. Pismo Delavske zbornice vodstvu INAM Goriška Delavska zbornica je poslala pokrajinskemu vodstvu INAM in v vednost notranjim komisijam, naslednje pismo: «Glavna direkcija INAM je z okrožnico poslala pokrajinskim uradom navodila glede izboljšanja zdravstvene oskrbe zavarovancev v okviru sklepov upravnega sveta, ki ga i-menujejo tudi »mala reforma«, ustanove INAM. Ukrepi, ki jih je odobril u-pravni svet INAM, kakor tudi zgoraj navedena navodila, so po našem mnenju v veljavi tudi za tukajšnji pokrajinski sedež. Naše tajništvo je izvedelo, da pokrajinsko vodstvo INAM v nasprotju z navodili generalnega ravnateljstva ne plačuje po novem stroškov, ki jih imajo zavarovanci z nakupom umetnega zobovja, to je 700 lir za vsak zob. Na tak način ravnateljstvo krši navodila, ki so prišla od zgoraj. Zaradi tega jo pozivamo, naj spoštuje okrožnico generalne- ga ravnateljstva.« "■■iillMiliilfiilllliiilltiiiiliiililllilllliilllilliliiuimlllliililiinim,ulitimi,iiiimiiiuiu,imiifiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiitm,Hlinim,umu h,im,m Dr. Breganta zadnja pot Prvi ponesrečenec v novi Civilna bolnišnica v Ul. V. Veneto je danes sprejela prve bolnike, ki so jih premestili iz Včeraj dopoldne ob 10.30 je bil pogreb znanega goričkega zdravnika dr. Marijana Breganta, o čigar nenadni smrti smo te poročali. Čeprav je bila ura neprimerna za večjo udeležbo in to tudi ni bil namen pokojnikove družine, se je vendar že ob 10. uri zbrala pred hišo žalosti v Ul. Brigata Pavia množica znancev in prijateljev, da se še zadnjič poslovijo od zavednega goričkega rojaka in zglednega zdravnika. Med njimi smo videli pokojnikove stanovske tovariše, ki so mu poklonili tudi lep venec, dalje predstavnike slovenskih organizacij in ustanov. Prišli so tudi pokojnikovi znanci in prijatelji iz Trsta in drugih krajev. Med Goričani naj omenimo dr. L, Mer-moljo od SKGZ, ravnatelja Kmečke banke dr. Bačo in arh. Fabianija, ki se je tud’ prišel poslovit od svojega 40 let mlajšega soseda. Prišli pa so tudi številni profesorji m drugi predstavniki našega jav. nega življenja. Krsto s pokojnikom so odpeljali v Podgoro na mrtvaškem vozu, ki mu je sledila dolga vrsta avtomobilov z družino, znanci in prijatelji. V spret>odu je bilo tudi mnogo lepih vencev. Po obrednih svečanostih so mu pevci iz vseh krajev Goriške zapeli ža-lostinko pri odprtem grobu. Naj mu po lahka domača zemlja. Izpred goriškega sodišča Obsojen na 2.000 lir globe ker je po mestu vozil prenaglo Obsodili so tudi moža, ki je na javnem kraju ubil mačko Namestnik brigadirja Giuseppe Macchia in orožnik Albino Nigozo sta 17. maja letos nekaj po polnoči ustavila avtomobilista 26-letnega Giaco-ma Collenza s Trga Cavour 12, ker je po njunem mnenju vozil prenaglo po Korzu, ker šo ravno takrat prihajali ljudje iz kino dvoran in iz barov. Vprašala sta avtomobilista, če je pripravljen takoj plačati globo. Collenz je rekel, da globe ne plača, ker je vozil komaj 30—40 km na uro. Po njegovem zatrjevanju brzina ni bila nevarna za varnost pešcev. Orožnika sta Collenza prijavila sodniji, kjer je bila včeraj razprava, na kateri je sodnik Fabiani spoznal Collenza za krivega prisojenega mu prekrška ter ga obsodil na plačilo globe v znesku 2.000 lir ter na stroške procesa. Antonio Goriup iz Ul. Coro-nini 18 je imel mačka, ki bi se ga rad iznebil. Spravil ga je v vrečo ter z njo večkrat močno udaril ob kamen na robu ceste. Ker je krepko zamahnil, je žival ubil. Njegovo dejanje so videle nekatere osebe, ki so ga prijavile sodišču. Sodnik ga je spoznal za krivega ter ga obsodil na Znakov prihajajoče jeseni je vedno več: daljše noči, odpadlo listje in hlad, ki ljudem ne dopušča, da bi posedali po klopeh Ljudskega vrta denarno kazen 2.000 lir in na plačilo sodnih stroškov. Med šiviljama 33-letno Ines Tessari in 24-letno Ludmilo Primožič iz Ul. Vinci v Pev-mi vsaj že dve leti ni več dobrih odnosov. Nekoliko zaradi dela, nekoliko zaradi družinskih razmer sta se pričeli prepirati, 10. julija letos pa je njuno sovraštvo prišlo navzkriž z zakonom: Tessari je namreč udarila s pestjo Pri-možičevo po očesu ter jo potem zagrabila še za lase s tako silo, da ji je šop las ostal med prsti. Brat Anton jo je odpeljal v bolnišnico, naslednji dan pa je odšel na kvesturo ter Tessarijevo prijavil. Ko ji je bilo nekoliko bolje, je odšla k zdravniku DOsvaldu, ki ji je predpisal še 25 dni zdravljenja. Na kvesturi so obe zaslišali; priznali sta, da si nista v dobrih, navesti pa nista mogli nobene priče, ki bi videla dogodek. Do razprave ni prišlo, ker je bila tožba umaknjena. Ker so bile priče odsotne zaradi bolezni ni bilo procesa proti 63-letnemu Giovanniju Fantinu iz Ul. Duca d’Aosta, ki je obtožen, da je letos poleti kazal otrokom v Ul. sv. Gabrijela nespodobni del svojega telesa. Zaključeno vpisovanje za izlet SPD SPD obvešča, da se je vpisovanje za izlet po Istri zaključilo. Avtobus bo odpeljal iz Podgore v nedeljo 4. oktobra ob 6.30, izpred kavarne Bratuž pa ob 6.45. Kino v Gorici CORSO. 16.30: »Mora ženske«, S. Hayword, cinemascope v barvah. VERDI. 16.30: «Moralist», De Sica, A. Sordi, mladini vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00: «Potni list za pekel«, E. Constantine, mladini vstop prepovedan. CENTRALE. 17.15: «Indijanski grob«, D. Paget, P. Hub-chmid. MODERNO. 17.00: »Izsiljeval-no orožje«. V soboto in nedeljo na olimpijskem stadionu v Rimu Mednarodni lahkoatletski Italija-Zah. Nemčija-Finska Vsi najboljši atleti tekmujočih držav v borbi za točke ■ Manjkal bo Lauer, ki se pripravlja za izpit na vseučilišču RIM, 24. — Na olimpijskem stadionu bo v soboto in nedeljo zanimiv lahkoatletski troboj Italija — Nemčija — Finska. Vse države bodo poslale v borbo svoje najboljše sile. Le Nemčija se je morala odpovedati svetovnemu prvaku teka na 110 m zapreke Martinu Lauerju. Lauer je osebno prosil, da bi ga pustili doma: pripravlja se namreč za važen izpit, ki ga. njega študenta tehnike, posebno zanima m ki ga ne more in ne sme odložiti. Je pa tudi drugi razlog, ki izključuje Lauerja iz seznama nastopajočih. Ni dolgo, odkar si je odlični altet poškodoval nogo, zaradi česar ne bi mogel doseči povoljnega rezultata. Zato je raje ostal doma, da ne bi slab plasma škodoval njegovemu prestižu. Lauer je moral tudi odpovedati udelež. bo na turneji po Japonski, kamor bo nemška reprezentanca odpotovala po rimskem troboju. Lauerjeva odsotnost ni povzročila nemški zvezi nobenih skrbi. Namesto njega bo na 110 m tekel Steines, na 400 m čez zapreke Hoss, medtem ko ga bo v štafeti 4x100 m nadomestil Naujoks. Nekaj dvomov pa vseeno moti mir Nemcem. Ne vedo. koga bi prijavili za tek na 400 m. Novi evropski prvak Karl Kaufmann (45"8) bo gotovo nastopil. Kdo pa bo drugi? Zaenkrat se govori o Klaper-tu, ki bo zamenjal Kinderja. ki je zaradi preutrujenosti potreben počitka. V Rimu bo tekel tudi znani German, ki se ho moral spoprijeti z odličnim Italijanom Berruti.iem. Morda bo ta tek najbolj zanimiva točka troboja Nemčija bo pripeljala v Rim vse «ase», med katerimi je Schmidt (800 m — 1’46"2), Steinbach (daljina — 7,75), ■Tanz (400 m zapreke — 51”). Puell (višina — 2,06), Weg-mann (krogla — 17.71), I ehn-ertz (palica'— 4.40) in Gam-per (100 m — 10”3). * * # . Finski atleti so mnenja, da bo v Rimu precej vroče: zato so najavili zelo borbeno in po rezultatih sodeč, tudi zelo dobro reprezentanco. Rimski troboj je za Fince že četrti letošnji mednarodni nastop. Prvi nastop je bil doma z Madžarsko, kjer so Finci zmagali v 14 disciplinah proti 6 Kasneje so se atleti preselili na Švedsko, kjer so 26. in 27. avgusta nastopili proti tamkajšnji državni reprezentanci. Tudi tokrat so zmagali. Tretjič so imeli Angleže v gosteh v Helsinkih, a tu so morali kloniti za 9 točk razlike. Finska lahkoatletska zveza je že prijavila atlete, ki bodo nastopili v Rimu. Gre za Stranda in Rekolo za tek na 100 in 200 m, Hellstena za 400 m, Olavija, Salonena in Vuorisala za 800 m in 1500 m, Saloranta, Rantala in Hut-tunena za 5000 in 10.000 m, Kolvuja in Kapallo za 110 m zapreke, Rimtanakija in Sil-vennoinena za 400 m zapreke, Virtanen in Karvonen pa bosta nastopila v teku na 3000 m zapreke. Prisoten bo tudi Eero Sal-minen, ki je sredi avgusta postavil z znamko 2.10 nov finski rekord v skoku v višino, medtem ko Tiikkaja ni dose-daj še presegel dveh metrov. Čeprav ima Jorma Walkama, ki je bil na olimpijskih igrah v Melbournu tretji, že 31 let, se pa lahko Finci vseeno za- nesejo nanj, saj je letos preskočil v daljino 7,65 m, kar je le 10 cm manj od njegovega rekorda. 10 cm za njim je A-siala, ki bo v tej panogi tudi branil čast finskih barv. Za troskok so določili Rah-kama in Laitinena, medtem ko bo nastopil v skoku s palico bivši evropski in sedanji skandinavski in finski prvak Eeles Landstrom, ki je letos večkrat preskočil 4,52 m. Z njim bo v isti panogi nastopil Suttinen, ki je zmožen preskočiti 4.35. V metih so Finci slabši, ven. dar ni mogoče dajati nobenih prognoz, ker so mladi atleti zmožni vsakega presenečenja: Nisula in Kunnas bosta nastopila v krogli, Repo in Lami v disku, Paananen, Kuis-ma, Horppu in Suuripaa pa se bodo pomerili z nemškimi in italijanskimi atleti v metu kopja oziroma kladiva. # # # Na splošno so tudi Italijani | optimisti. Seveda računajo na j Marconija, Berrutija in tudi j na Švaro in Mazzo. Zal jim je le, da ne bo Lauerja. ker so upali, da bi italijanska tekača v direktni borbi z najboljšim atletom na svetu v tej panogi dosegla zavidljive čase. Meconi je na skupnem treningu v Formiii. Pred dvema tednoma je zopet postal z metom 17,88 m državni prvak v krogli. Sicer pričakujejo od njega več, saj je atlet do-egel letos v Varšavi 18,15 m Njegov najboljši met, ki je presenetil tudi Američana Nieder-ja, pa je 18.80. Sicer ne priča-kuie.io od niega. da bi vrgel kroglo tako daleč; njim je samo na tem, da doseže nov evropski rekord, ki ga brani Ro. we z metom 18,59. Iz Formije poročajo, da zadovoljuje tudi forma metalca dišita Pada in metalcev kladiva Cristina in Lucciolija, ki na treningu mečeta preko 60 m. Tudi brata Lievore se vestno pripravljata za sobotni in nedeljski troboj. Sicer se ni mogoče pritoževati niti o drugih: Berruti trenira skupno z drugimi hitrostnimi tekači. Panciera upa. da bo šel pod 47”5 na 400 m, Baraldi pa je že pozabil na preteg mišice. Tudi ostali se dobro počutijo in nestrpno čakajo ukaza za odhod v Rim. Danes proti večeru so prispeli z letalom v Ciampino finski atleti, katerih vodi predsednik lahkoatletske zveze Pirrta. Reprezentanco sestavlja 36 atletov, ki imajo 12 spremljevalcev. Jutri pa bo prispela nemška ekipa. Skupno bo 52 oseb, ki jih vodi predsednik zveze Danz. Nemški atleti bodo prišli z dvema letaloma, in sicer ob 13,50 in ob 19,35. «»—— V nedeljo 4. oktobra na Dunaju Ženski lahkoatletski dvoboj Avstrija • Italija RIM, 24. — V nedeljo 4. oktobra bo italijanska ženska lahkoatletska reprezentanca nastopila na Dunaju proti avstrijskim tekmovalkam. V ta namen je predsedstvo italijanske lahkoatletske zveze določilo atletinje, ki bodo zastopale italijanske barve. Na Dunaj bodo odpotovale sledeče lahkoatletinje, ki so določene za navedene panoge: tek na 100, 200 m in za štafeto 4x100 m: Bertoni, Costa, Leone, Mecocci, Musso in Valenti; tek na 400 m: Carnevali, Costa; tek na 800 m: Jannacone. Drugo tekmovalko bodo naknadno določili. 80 m zapreke: Berdoni, Musso: skok v višini: Bertoluzzi, Giardi; skok v daljino: Tizzoni, Fas- sio:- met krogle in diska: Paternoster, Ricci; met kopja: Paternoster, Tur- ci. Italijanska ekipa bo odpotovala v Avstrijo z vlakom iz Benetk 2. oktobra ob 18.13 in se bo vrnila v isto mesto in Italijanke premočno premoS^. mlade jugoslovanskeplanil Včerajšnji dvoboj se je končal s 55 . proti 32 v korist Italijank HERCEGNOVI, 24. — Kot že v prvem, tako so tudi v drugem dnevu plavalnega dvoboja Italija - Jugoslavija, ki je bil v Hercegnovem, italijanske plavalke premočno zmagale. Zasedle so namreč vsa prva mesta. Ker se je današnje srečanje končalo v korist Italijank s 55 točkami proti 32, je končni rezultat po obeh dnevih tekmovanja 112 proti 62 v korist italijanske reprezentance. Tehnični rezultati drugega dne so sledeči: 400 m prosto: 1. Veschi (It.) 5’22”4, 2. Salni (It.) 5’26”8, 3. Zejer (Jug.) 5’39”4 4. Pelinko (Jug.) 6’31”; 200 m prsno: 1. Zennaro (It.) 3’04”2, 2. Tominšek (Jug.) 3’ z istim sredstvom 5. oktobra I in 08”3, 3. Andrič (Jug.) 3’12”2, ob 18.38. | 4. Salvi (It.) 3’12”8; itiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiitniitiiittitiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiniininiii,,,,!,,,„„„„„„ V nedeljo proti Cataniji Secchi bo igral v napadu Puia pa ve Catania je med trening tekmo premagala Cormonese s 7:0 Igralcema Triestine Secchiju in Puiu se je stanje izboljšalo. Secchi bo skoraj gotovo igral v nedeljo proti Catanii, o Puiu, ki se je ponesrečil med treningom v sredo, pa so ugotovili, da ne gre za izpah desne noge, pač pa za navaden udarec. Catania, ki je preteklo nedeljo zaigrala neodločeno na igrišču enajstorice Benetk, je imela včeraj tedensko trening tekmo v Cormonsu. Za nasprotnika so izbrali Cormonese, ki bo igrala v prvenstvu diletantov. Vsi igralci nedeljskih gostov Triestine so zapustili dober vtis in še posebno je zadovoljil napad. Zato ni nič čudnega, če se je trening tekma, ki je bila včeraj popoldne, končala s 7:0 v korist igralcev Catanie. BOKS MADRID, 24. — Fred Ga-liana je z zmago nad dosedanjim prvakom lahke kategorije Bobyjem Rosom postal novi španski prvak. Galiana je premagal Rosa po točkah v 12. rundi. TENIS ZA »POKAL BRIAN« Virtus - Parioli 1:1 Tekmovanje velja tudi za ekipno državno prvenstvo RIM, 24. — Na igriščih Fora Italica so se danes začela teniska srečanja med moštvom Virtusa iz Bologne in Pariolija iz Rima za uPokal Brian«, kar velja tudi za ekipno državno prvenstvo. Tehnični rezultati današnjih srečanj, kjer sta nastopila tudi Merlo in Sirola za Virtus in Pietrangeli za Parioli, so sledeči: Merlo (Virtus) - Guercilena (Parioli) 6:3, 7:5, 6:3; Pietrangeli (Parioli) - Sirola (Virtus) 1:6, 6:2, 6:2, 6:4. Po štirih setih igre dvojic med Merlom in Sirolo za Virtus in Pietrangelijem ter Giauno za Parioli, so jo morali prekiniti zaradi teme. Rezultat do prekinitve je sledeč: 1:6, 6:3, 6:3, 3:5. Po prvem dnevu je stanje neodločeno, ker si je vsako društvo priborilo eno zmago. Prekinjeno igro dvojic bodo nadaljevali jutri ob 10.30, med- tem ko bodo v popoldanskih urah odigrali zadnji dve igri posameznikov. NOGOMET BARCELONA, 24. — Evropska nogometna zveza, ki se je sestala v Barceloni, je odločila, da morajo vse tekme osmine finala za »V. pokal evropskih prvakov« odigrati do konca novembra. Žrebanje pa Je določilo srečanja kakor sledi: Wiener Sportkiub (Avstrija) - Boid klub (Danska). Sodil bo poljski sodnik. Real Madrid (Španija) - Jeu-nesse Esch (Luksemburg). Italijanski sodnik. Young Boys (Švica) - Ein-tracht (Frankfurt). Španski sodnik. Milan (Italija) - Barcelona (Španija). Francoski sodnik. Nice (Francija) - Fenerba-che (Turčija). Češki sodnik Sparta (Rotterdam) - Gote-borg (Švedska). Danski sodnik. Rdeča zvezda (Jugoslavija) -proti zmagovalcu tekme Vor-waert (Vzh. Nem.) - WoIver-hamp>on (Anglija). Nemški sodnik. Glasgovv Rangers proti zmagovalcu srečanja Oporto - Bratislava. Švicarski sodnik. 100 m prosto: 1'09”5, 2. Benkovič '“-tjA 09”8, 3. Condardo (»• Božičevič (Jug.) 1 j (II) 100 m hrbtno: 1. SeJP ffi 1’17”1, 2. Pilič ? iVt 3. Spajkovič ('*u, Martinelli (It.) 1 ,'netil 100 m metuljček: J- ItJ CeCCh'(Ml (It.) 1’23”8, 2. in 24”3, 3. Golubin in 30”8, 4. Andrič (Ju®', Štafeta Italija 4’45"0, 4'4S”5 “V«* Štafeta 4x100 lija 5’20”, 2. Jugosla«)« PLAVANJE V ATf Beograjčani vojfiJ* pred atenskimi Pj, ATENE, 24. - P° J dnevu dvodnevnega ^ ga dvoboja Beogra . V ki je v grški Pr«sS y V JU grajčani vodijo s Jtdj * Po ških disciplinah vo gjoji*'^ s 25:24, v zenskih P» W čanke z 20:12. se T11]: Srečanje v vaterp končalo z zmago 8 ( gralcev s 4:3 (1:2)- I »/ % Jiihs Ti itei tlCf tenis LOS ***&&& osmini finala ^1 Pot, teniškega turnirja^^j gelesu je Spanec ^an uiij['A getesu je it*'j . i ber premagal znan a1c<* t v1 h\& v * ameriškega igralca ^ °i meda s 6:3, 3:6, 6:0. > SAH NA Bi* j jjp Keres še vedno BLED, 24. vče%M na šahovskem S) didatov začelo trosjan in Keres irosjan in i.^ potezi končala ne ,# Jhi stal: pari pa sj» P^-- Gligorič in f5*«,ne#i nila igro 'doblN"V za;u za Jugoslt^ , ^ J in Tali sta PTekin'I*tnig!l’ za gotovo Taljevo di Benkoe in SBM® veBb* /tli rala igro ’za tff iV;’ boljšim položajen1^ j( po Stanje deče: Keres 7 in Poi trosjan 6 in P*”1 prekinjena) Tali. Glig°ric Fji!^ '*'»'• Smislov, Benkoe ^ I' (1 prekinjena), y :fc,c pol (1 prekinjena)- N STANISLAV RE„.i-T■ dogovorni ki Tiska Tiskarski zavod *Vj M ;vcč se predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 1*- JjlJo: 20. uri na prostem barvni cinemascope Tereza !) film posnet po romanu Johna Knitte1* K? C C' Igrajo: JAMES ROBERTSON JUSTICE, COMBLE, PAUL MERCEV, RITA LIECHTU BOILEAU-NARCE JAC • MRZLI 17. Svet je postajal protisloven. Mesto se je počasi zlivalo v noč z ugaslimi lučmi in brez šumota. Trgi so bili skoraj zapuščeni in tišina, ki je vladala na njih, je človeku stiskala srce. Vse je spominjalo na smrt, Flavičres je stopil v majhno restavracijo na ulici Saint-Honorč in poiskal mizo čisto v ozadju. «Po stalni ceni ali po izbiri?« je vprašal natakar. «Po stalni«. Treba je bilo jesti. Treba je bilo živeti dalje kakor prej. Flavičres je segel v žep in otipal vžigalnik. Madeleinina podoba je vstala med njegovimi očmi in belim prtom. «Ni me ljubila«, je pomislil. »Nikogar ni ljubila«. Odsotno je posrebal juho; bil je od vsega oddaljen kakor pušcavnik. Odslej bo živel kakor revež, utapljal se bo v svoje objokovanje, nalagal si bo za kazen trde preizkušnje. Najraje bi si kupil bič in se z njim vsak večer bičal; zdaj je po pravici sovražil samega sebe. In moral bi se mrziti dolgo casa, da bi zaslužil lastno spoštovanje. »Prodrli so pri Ličgeu«, je povedal natakar. *Kaže, so se Belgijci začeli umikati kakor štirinajstega leta«. »čenče«, je odvrnil Flavičres. Ličge je zelo daleč, prav na vrhu zemljevida. To se torej ni tikalo. Ta vojna je bila le en prizor vse vojne, ki ga je klala. »Pri Concorde je bil neki avto, ki je bil tako preluknjan kot rešeto«, je rekel zaupno natakar. »Prinesite drugo jed!« je naročil Flavičres. Ali ga ne morejo pustiti pri miru! Belgijci! Zakaj pa ne Holandci? Tepec! Naglo je jedel meso. Bilo je trdo, a se ni jezil, ker je sklenil, da se ne bo pritoževal in da se bo da zaprl v svojo nesrečo In se bo v nji mučil po mili volji. Za desert je vendar popil dva konjaka in misli so se mu počasi sproščale megle, v kateri so plavale že dve uri. S komolci na mizi je prižgal cigareto z zlatim vžigalnikom in zdelo se mu je, da je v dimu, ki ga vdihava nedaj Madeleinir.ega bistva. Zadrževal je dim v sebi. Naslajal se je ob njem. Jasno mu je bilo, da Madeleine ni ničesar zakrivila pred možitvijo. Ta domneva je bila tako in tako bedasta. Gčvigne se z njo ni poročil, ne da bi bil o tem poizvedel. Po drugi strani bi bilo Madeleinino kesanje precej pozno, ker je bila precej let videti čisto normalna. Vse se je začelo prve dni februarja. Od tod ni bilo izhoda... Flavičres je pritisnil na pero vžigalnika. Trenutek je gledal tanki plamenček, preden ga je upihnil. Zlato je bilo toplo v njegovi roki. Ne, Madeleinini nagibi niso bili nizkotni. On sam je bil grobijan, ki mu je bilo samo do zakaj in do kako. Toda zaril si bo razbeljeno železo v dno duše. Očistil se bo. In nekega dne bo vreden da prodre v skrivnost Lagerlac. Dobil bo razsvetljenje Samega sebe je zamišljal kot meniha v celici, ko kleči na shojenih tleh, a na steni ne visi razpelo, pač pa je Madeleinina fotografija. Tista, ki je v Gčvignovi pisarni. Pomel si je oči in podrgnil čelo ter zahteval račun. Vraga! Presneto postajajo objestni!... A nič ugovarjati! To naj bo del njegove pokore. šel je ven. Bila je že noč. Med visokimi hišami se je pretakala reka zvezd. Kdaj pa kdaj je šel mimo avto z zatemnjenimi lučmi pod dolgim kovinskim pokrovcem. Flavičres se še ni mogel odločiti, ali bi šel domov. Bal se je telefonskega sporočila, ki mu bo povedalo, da so truplo našli. Ni imel tudi nič proti temu, da si naloži novega napora, da trpinči telo, ki je resnično in edino odgovorno za tolikšno nesrečo. Hodil je brez cilja, v nekakšni omotici. To mrliško bedenje mora trajati do zore. Gre za spoštovanje. Morda še za več. Tam. kamor je Madeleine odšla, morda potrebuje prijateljske misli. Mala Evridika!... Na trepalnice so mu privrele solze. Rad bi se bil vživel v ničnost, da bi dohitel Madeleine vsaj to prvo noc. A posrečilo se mu je zamisliti le velike Žale, podobne temu mestu brez luči. Sence so polzele pred njim in se zgubljale po ulicah; in reka, ki je gnala svoj temni tok mimo obrežij, že ni imela več imena. Dobro mu je dela ta blodnja po temi. Zemlja živih je bila daleč. Tod so bili le še |nrtvi, samotna bitja, ki jih preganjajo pretekli dnevi. Hodili so dalje in se vračali, zraven pa mislili na kakšno nekdanjo srečo. Tudi takih je bilo, ki so se ustavljali in se sklanjali nad reko; drugi so se podvizali brez vzroka. Vsi so se morda pripravljali na kakšno zadnjo sodbo. Kaj že je rekel natakar malo prej? »Prodrli so tam pri Liegeu...« Flavičres je sedel na klop in stegnil roko po naslonjalu. Jutri pojde... Glava se mu je zamajala; zaprl je oči in komaj je še pomislil: »Prasec, spiš!« Spodnja čeljust se mu je povesila in je spal kakor brezdomec na pogradu v policijski stražnici. Hlad ga je predramil mnogo pozneje. Krč ga je prijel v nogo in je zajavkal, šepaje se je oddaljil. Tresel se je. Suha usta so žvečila strašno naveličanost. Jutranja zarja je risala kamnite griče, njih pobočja, grebene in čudne ruševine njihovih i.imnikov. Flavičres se je zatekel v neko kavarno, ki se je ravno odprla. Radio je naznanjal, da je položaj zmeden in da si pehota prizadeva zamašiti nekaj vrzeli. Pojedel je dva rogljiča pomočena v kavo in se odpravil domov z metrojem. Komaj je zaprl vrata, že je zazvonil telefon. «Halo... Si ti, Roger?« «Da.» «Vedel sem, slišiš... Ubila se je.» Bilo je bolje molčati in čakati nadaljnjega. Strašno je uilo tisto izpresekano dihanje, ki je udarjalo na uho. »Sinoči so me obvestili,« je nadaljeval Gčvigne. »Neka stara ženica jo je našla pod zvonikom cerkve Saint-Nicolas...« »Saint-Nicolas,« je ponovil Flavičres. »Kje pa je to?« «Severno od Mantesa... Nepomembna majhna vas med Sailly in Drocourt. Neverjetno!« »Kaj neki je počela tam?« »Čakaj!... Najhujše šele pride. Vrgla se je z zvonika in se je razletela na pokopališču. Truplo so prepeljali v bolnišnico v Mantes « «Ubogi moj prijatelj,« je zamrmral Flavičres. «Pojdeš tja?« »še ponovno pojdem. Si lahko misliš, da sem takoj šel. Poskušal sem ti telefonirati, pa te r.i bilo. Ravnokar sem se vrnil. Urediti moram nekaj nujnih stvari in odhitim. Orož-ništvo je začelo preiskavo.« »Ni drugače. A samomor je očiten.« «Ni jasno, zakaj je šla tako daleč in zakaj je izbrala tisti zvonik. Ne bi jim rad pripovedoval, da je bila «Ne bodo preiskovali tako natanko.« jj »Kljub temu! Zelo zadovoljen bi bil, ko bi bl.LriStl J S »Ni mogoče! Imam velikansko adevo v On &e v ne morem večno odkladati. Obiskal te bom, brž ko -»Boš dalj časa odsoten?« t ^ “Ne. Samo nekaj dni. Sicer me pa ne boš Pottri »Te bom še klical, želel bi, da bi oil tudi ti P/nVeK' Ki k hi rt d ,>i Na drugem koncu je Gčvigne i.ihal kakor cl dolgo tekel. n0l »Ubogi moj Paul,« je dejal Flavičres islcr moj Paul!« In s tišjim glasom je vprašal: tt »Ni bila prehudo?.,.« «}..■ «E, gotovo!... Obraz pa ne!... Njen ubogi ot) ‘ ga videl!...« A »Pogum! Tudi jaz sem žalosten.« ¥ H*”'! g? s. Z roko opiraje se In je obesil slušalko. _ _________ ______ postelji in ponavljal: »Tudi jaz... tudi jaz.« zgubil v spanec. Naslednji dan je s prvim vlakom odpotoval iiiJ v u' imel ver nnanmo t» n.ii-n m,j Ni imel v ec poguma stopiti v avto. Novice z boJJ imenitne, časopisi so imeli velikanske naslove: up£*, lA: ( - - -Sl1 u\ živa zadržana. Siloviti boji okoli I.ičgca, a obves' meglena, skopa in ljudem se ie vračal ootim!ze.,,’a skopa in ljudem se je vračal optimlZ®j»l . f ^Ij, agrizla vznemirjenost. Flavičres je 0 rtOtr‘# *y*\ oddelka. Na zunaj je bil videti nespremenjen, t J* j* • - i Pf >Y stali.^ jo v ... ----- JA. uu »iucu 11C3JJICU1C1IJC**! \ !?■> cutH opustošenega, zrušenega, počrnelega od P; o*0 ................................ ki so stali M jfl | K samo še razvalina s štirimi zidovi podrtije. Ta podoba je podžigala v njem muko znosno. Začenjal je ceniti svojo preizkušnjo. „ *» — - o — z v _ -»p, V Orlčansu je najel sobo v hotelu nasprotij f si je šel kupovat cigarete, je videl prvi avtoino^'V .. velikanski Buick, obložen z zavoji in ves nrašeh• „n{ j)j 1 spale ženske. Šel je obiskat svojega klienta, je sukal predvsem okoli vojske. Na sodišču je vojaštvo umaknilo pamet. s praščicV0f, m ta. a P°|ujljy 5CU SO SV Zamerili so Belgijcem, ker ^ (Nadaljeval A