312
N. I. So lov je v: Pravoslavnoc duho-vcnstvo. Oerki, povesti i razskazv iz izni prihodskago duhovenstva. Izdanje vtoroe, zna-itelno dopolnennoe. S portretom avtora. St. Peterburg. 1902. C. 1 rub. Povesti iz ivljenja pravoslavnega duhovnitva piejo razni ruski pisateljiV ital sem e povesti, ki so prile izpod peresa ehova, Izmajlova i. dr., in moram priznati, da so vse druge povesti bolje nego tiste, katere nam ponuja v tej zbirki g. Solovjev. G. Solovjev dobro pozna ivljenje pravoslav-
nega duhovnitva in podaja izvrstne slike razmer, v katerih ono ivi; o tem ni dvomiti, ali njegove povesti in rtice so vendarle dolgoasne, zbok tega, ker ni v njih nobene raznovrstnosti. Njegovi junaki, naj so v ti ali oni zadregi, konno vendarle povsod nastopajo kot zmago-vavci, in v vsaki povesti se opisuje le bedno stanje pravoslavnega duhovnitva na deeli. Knjiga je pa pouna za vsakoga, kdor se zanima za ivljenje in delovanje pravoslavnega duhovnitva na deeli. Fr. tingl.
P.Hartmannov oratorij Sv. Franiek"
je bila pa najsijajneja glasbena prireditev zadnjega asa v Ljubljani. Glasbeni Matici" gre zasluga, da nam je pokazala oratorij res tak,
P. Hartmann.
kakren mora biti po svojem izvoru, znaaju in namenu: kot cerkveno skladbo, kot pro-poved umetnosti in glasbeni izraz svetih zgodb. Zato je pa tudi presv. g. knezokof ljubljanski
prepustil Glasbeni Matici" stolno cerkev, da v njej proizvaja ta v noveji dobi tako pro-sluli oratorij.
Natannejo analizo tega lepega dela smo podali e v lanskem letniku Dom in Sveta" str. 184. si. iz peresa g. p. Hugolina Sattnerja. A pod osebnim vodstvom skladateljevim smo ele spoznali vso umetniko vrednost te zanimive skladbe. Kdor ie bunih, mogonih efektov v umetnosti, temu se bo zdela skladba preprosta, a iznenadilo ga bo semtertje, kako prodira pri posameznih tokah na dan vendar vsa moderna tehnika s svojimi rafiniranimi pripomoki. To je ravno ona arobna sila, ki daje Hartmannovi kompoziciji toliko veljavo, da on obvladuje vso tehniko, a jo zna zatajevati, da jo pokae le tam, kjer mora slikati veliko ljudsko gibanje, katero udarja na nae uho kakor skozi okno samostanske celice; a to je le odmev, le refleks: celota se vri v najglobljih dunih tajnah z neizrekljivo nenostjo.
Skladatelj je sam dirigiral svoj oratorij. Obinstvo je z najvejim zanimanjem in z odkritosrno simpatijo pozdravilo umetnika, kateri je ovekoveil v glasbi one ideale, kateri odsevajo z nepremagljivo silo iz ivljenja seraf-skega oeta sv. Franika. Osebnost skladateljeva je dala celi predstavi pravi kolorit. Kot dirigent je pa najlepe pokazal, da je vsa skladba njegovo delo, izrastlo mu iz due,
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si