GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, 15. MARCA 195?
_______________________________■_____________LETO IV., ŠTEV. 21
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN SEJI 0L0 DNE 20.
I. Izvolitve:
Peter Lešnjak, član okrajnega zbora, je bil izvoljen kot predstavnik OLO v Komisijo za predlaganje kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani in v Komisijo za predlaganje kandidatov zn občasne sodnike Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani.
Miran Šubic je bil izvoljen za člana v Komisijo za numeracijo mesta in imenovanje ulic.
Tone štajdohur je bil izvoljen za člana v Komisijo za oskrbo okraja z električno energijo.
Izvoljena je bila Komisija za revizijo urbanistične dokumentacije, in sicer:	inž. Vladimir Čadež /a
predsednika in člani: inž. Franc Čepon, inž. Kateri na G rasel i, inž. Viljem Sterni ecki, inž. Branko Simčič. inž. Marijan Prezelj, inž. Vinko Lenarčič in Mirko Tomšič.
Izvoljen je bil upravni odbor Zavoda za pospeševanje gospodinjstva v Liubl i a n i. in sicer: Ivan Puc, Tončka Durjava. Fani Žagar, Dolf-ka Boštjančič, Ned a Anžlovur, Marijan Križaj. Pavla Janež. Nasta Sev-Šek. Miro Trtnik in Andreja Grom.
Izvoljeno je bilo tajništvo in izvršni odbor za pripravo in izvedbo II. mednarodne grafične razstave v Ljubljani, in sicer:
1.	tajništvo: Ivo F rol j, Zdenka Munk, Zvonimir Miklavič in Zoran Kržišnik.
2.	izvršni odbor: Josip Vidmar, predsednik; Zoran Kržišnik, tajnik; člani: Božidar Jakac. Franc Mihelič, Kiko Debenjak. Miha Maleš, dr. France Stele, dr. Izidor Cankar, dr. Karel Dobida, Zvone Miklavič. Ivo Frol j in Zdenka Munk.
Izvoljen je bil upravni odbor Pionirske knjižnice v Ljubljani, in to: Alenka Gerlovič. Ferdo Godina, Marijina Novak. Marta Pavlin, Zorka Peršič, Josip Ribičič. Marko Su-šterčič, Ivan Tomšič. Vilko Ukmar in Venčeslav Winkler.
Inž. Karel Pupis in inž. Dragan Bosnič sta bila naknadno izvoljena v upravni odbor Okrajnega vodnega sklada.
RAZREŠITVE NA 15. SKUPNI FEBRUARJA 1957
Izvoljena je bila Komisija za arondacijo kmetijskega posestva Po-noviče-Račič, in sicer: Martin Smrkolj, predsednik, in člani: inž. Ludvik Vehovec in inž. Karel Tavčar.
Izvoljena je bila Komisija za arondacijo kmetijskega posestva Logatec:	Anton	Nagode, predsednik,
in članu: Borivoj Teodosijcvič ter Anton Pečkaj.
V upravni odbor Slovanske knjižnice je bila izvoljena Rozalija Stefan.
Izvoljeni so bili naslednji sodniki porotniki Okrajnega sodišča v Kamniku: A n dre j k n Martin. Bračič Branko, Burgar Mihaela, Burgar Urban. Drčar	Stanko,	Drolc	Franc,	Flajs
Franc, Florjančič Anton, Gostič Janko,	Golob	Franc,	Hladil	»Vera,
Hribar	Jakob,	Hribar	Silvo,	Fakin
Iva, Jereb Peter. Jeran Alojzij. Kali man Marijan, Karel Lado, Keržan Janez, Klemenčič Ivan, Kos Janez, Kosmač Janko, Koželj Andrej, Kvas Jakob, La je vic Metod, Lenič Jernej, Ličen Karel, Lipovšek Franc, Luznar Franc, Majcen Vinko, Marčun Jože, Meze Jože. Miklič Ivo. Mlinar Anton, Moneta Janez, Nerad Jernej. Palčič Alojz, Pančur Alojz. Pečjak Branko. Pirc Alfonz. Pirš Jože. Plevel j Peter. Podbcvšek Anton. Pogačar Mihael, Poljanšek Anton, inž. P robi nar Ciril. Seršen Franc. Staro-vašnik Leopold, Stebe Ciril. Tribu-šak Anton, Uršič Franc, Vettoraz Alojz, Vidmar Janko, Zanoškar Ja-kol>, Zabret Martin. Zagorec Franc, Založnik Marijan. Zeilhofer Hinko, Zobaviiik Mato. Zorc Franc, Zorc Ivan in Zim Franc.
Izvoljeni so bili naslednji sodniki porotniki za Okrajno sodišče na Grosupljem: Ančnik Anton. Ahačič Mirko. Ahčin Jože. Baraga Viktor, Basel j Jože. Beršnjtik Manja. Debeljak Ivan, Drobnič Alojz, Eržen Marija. Grum Ivan, Gruden Anton, Gruden Marija, Havptman Franc,
Janežič Ivan, Jamnik Franc, Janežič Anton, Korošec Jože, Kastelic Jože, Kovačič Ignac, Lovka Ludvik, Lesjak Mihaela, Lužar Janez, Muline Jože, Marinčič Franc, Marinček Janez, Maren Ivan, Metine Franc, Pajk Marija, Pavčič Anton, Perme Ivan, Podlogar Ivan, Perme Janez, Pervanje Mirko, Perovšek Jaku. Podkoritnik Vera. Polič Ružu, Remic Jože, Robida Ivan, Rus Karel, Struhelj Jakob, Šparovec Franc, Štihe riti k Jakob, Šušteršič Jože, Trontelj Franc, Vrtovec Zmago. Zadev Janko, Zaje Jože, Zorec Gaber, Zupančič Rudolf, Zupančič Roza in Žitnik Alojz.
Izvolieni so bili naslednji občasni sodniki porotniki Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani:
za okraj Ljubljana: Bartelj Henrik, inž. Bell ram Ladislav, Benčina Martin, inž. Režek Niko, dr. Boncelj Jože. Bricelj Franc, inž. Bricel j Slane, Brumen Ivan, dr. Butina Miha, dr. Cvetko Delpin, Cacak Franc, Cesar Josip, Czurda Hugon, dr. Černe Marijan, inž. Černivec Josip, inž. Čuček Ivan, inž. Dular Metod, Dular Peter, inž. Dvorak Vendelin, Eržen Franc, Fetih Mirko, Gaber-ščik Andrej, Goričan Franc. Grahek Bruno. Hartman Kamilo, dr. Jeglič Zelko. lelenc Aleš, Jerina Ciril, Kastelic Dušan, Kapun Hinko, Kersnič Alojzij, dr. Kobe Peter. Kogovšek Maks. Koprol Stane. inž. Korošec Vekoslav. Klavs Vladimir, dr. Keršič Beli za r, Kraljič Tome Križman Milko Marolt Franc, dr. Moliva Viktor. Moiškerc Janez, dr. Murko Ivo. Nebco. Frane. Ogrine losip, Pavlica Miro. inž. Pečenko Vladimir, inž. Peruzzi Stanislav, inž. Petrič Jože, Pire Andrej, Podbregar Erna. inž. Prezelj Marijan. Premrov Stane, inž. Punis Karel. Ravnik Jernej, inž. Repe Anton, dr. Sem Jože. Sitar Franc. Sladič Franck. Strnad Evgen, inž. Šega Janez, šivie Silvo, Smidov-nik lanez, Šuligoj Bogdan. Tomažič Ferdo, Tuma Ostoj, Turk Zdravko, inž. Turnšek Viktor, Udovič Danilo.
Vesel Peter, inž. Zupančič Mirko in Žiberna Ludvik;
za okraj Kočevje: Berger Slavko, Blatnik Ludvik, Knavs Anton, Košir Stane, Pogačnik Karel in inž. Vovk Savo;
za okraj Kranj: inž. Bračko Janko, Brunisel Franc, Eker Milan, Fatur Slavko, Hlebec Rudi, Muli Jože, Ravnik Janko, Ušluknr Bojan in Zalar Slavko;
. za okraj Novo mesto: Beltram Metod, Črne Albin, Kolenc Milka, Kozina Bogdan, Somrak Stane in Verbič Miro.
II.	Imenovanja:
Inž. Ivan Sitar je bil imenovan za šefu Uprave za investicije OLO.
V Upravi za dohodke OLO so bili imenovani: Stane Naglič za direktorja, Jože Glušič za kontrolorja dohodkov iz gospodarstva, Bogdan Remic. Anton Hrastar in Franc Kobal za referente za dohodke od prebivalstva in za reševanje davčnih pritožb. Marija Tepina zn referenta za statistiko in evidenco, Neva Klanjšček za davčnega knjigovodjo, Marija Jutraš za referenta za takse in Miroslava Skale za davčnega knjigovodjo in evidentičar ja zaključnih računov gospodarskih organizacij.
Lah Avguštin je bil imenovan za direktorja, gimnazije v Kamniku.
Zorka Tribušon ie bila imenovana za upravnico Vajenske šole v Tacnu.
III.	Razrešitve:
Viktor Baraga je bil na lastno prošnjo razrešen kot član Sveta za notranje zadeve in splošno upravo
OLO.
Olga Wedam in Tone Polajnar sta bila razrešena kot člana Komisije za numeracijo mesta in imenovanje ulic.
Razrešena je bila v celoti Okrajna komisija za plače, ker je za delo, ki ga je doslej opravljala komisija kot izvršilni politični organ pristojen Svet za delo OLO.
Dr. Rudi Kiovskv je bil na lastno prošnjo razrešen kot član upravnega odbora Slovanske knjižnice v Ljubljani.
Karel Parcar je bil na lastno prošnjo razrešen kot šef LTprave za investicije OLO.
Predpisi občinskih ljudskih odborov
Izvoljena je bila Komisija za izvedbo agrarne reforme v okraju Ljubljana, in sicer: Jože Razpotnik, predsednik; Ivtin Knific, namestnik predsednika; člana: inž. Jože Pust • n Zvone Smerkolj: namestnika članov:	inž. Jože Mihelič in Janez
Škraba.
Izvoljena je bila Komisija za Arondacijo sadne drevesnice in vrtnarije v Kamniku, in to: Stane Sim-nič, predsednik; člana: Ivan Šporar ter Frane Lenasi.
Izvoljena je bila Komisija za Arondacijo kmetijskega posestva KZ “edvode, in to: Anton Dobravec, Predsednik: člani: lože Petnč, inže-P'r Stane Ceglar, Andrej Veber in Miha Krošelj.
OBČINA LITIJA
51
‘Na podlagi 2. in 7. odst., 15. čl.. Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list FR L J št. 19/52), v zvezi z 72. čl. Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. list FLRJ št. 5 37/55) ter t. in
5.	čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 58/55), izdaja Občinski ljudski odbor Litija
ODLOK
o sejemskem redu za živinske sejme
1.	člen
In odlok velja za vse živinske sejme na območju občine Litija.
V občini Litija sc smejo prirejati živinski sejmi samo v Litiji, Šmartnem pri Litiji, Vačah in Gabrovki.
2.	člen
Ta.odlok.se nanaša na nakup in prodajo živine, tako velike živine (goveda, bivoli, konji, mule, mezge, osli) kot drobnice (ovce, koze, prašiči), ne pa tudi na plemensko živino.
Nakup in prodaja živine iz tega odloka je dovoljena le na sejmiščnem prostoru, ki mora biti stalen in ki ga določi občinski ljudski
odbor v smislu 2. odst., 1. čl., tega odloka.
3.	člen
Živinski sejmi v Litiji so: drugi ponedeljek v mesecu marcu, 4. maja, prvi ponedeljek v mesecu juniju,
12.	julija. 22. avgusta, prvi ponedeljek po 29. novembru in prvi ponedeljek po 0. decembru.
Živinski sejmi v Šmartnem pri Litiji so: dne 7. januarja, v torek pred 14. februarjem, v torek pred 24. junijem, v ponedeljek po 24. juliju. v torek po 8. septembru in v ponedeljek po 11. novembru.
Živinski sejmi na Vačah so: drugi ponedeljek v mesecu aprilu, t
torek po 4. juniju, 16. avgusta in 30. novembra.
Živinski sejmi v Gabrovki so: prvi ponedeljek po 19. marcu, prvi ponedeljek po 5. avgustu in prvi ponedeljek po 21. oktobru.
Cc' navedeni dnevi padejo na državni praznik ali nedeljo, bodo sejmi naslednjega dne.
4.	člen
Sejmišče mora biti urejeno po predpisih, ograjeno in razdeljeno na predele, in sicer posebej za ve-liko’živino ter posebej za drobnico.
Prostori morajo biti med seboj pregrajeni in urejeni s posebnimi pregrujumi za privezovanje živine.
Sejmišče mora imeti na razpolago napajališče in rampo za nakladanje živine.
3.	člen
Sejmišče mora imeti uradno tehtnico za tehtanje živine ob prodaji.
6.	člen
Sejemski čas traja od ranega jutra do 13. ure.
7.	člen
-Na živinskem sejmu smejo prodajati živino:
1.	individualni kmetijski proizvajalci svojo lastno živino;
2.	splošne kmetijske in delovne zadruge in zadružne ekonomije, svojo lastno živino in živino svojih članov;
3.	državna kmetijska gospodarstva svojo lastno živino;
4.	trgovske gospodarske organizacije, ki so registrirane za nakup in prodajo živine.
8.	člen
Na živinskem sejmu smejo kupovati živino:
1.	posamezniki za svoje lastne potrebe!
2.	gostinska podjetja in obrati, menze, socialne in zdravstvene ustanove in druge organizacije za svoje potrebe;
3.	gospodarske organizacije, ki so registrirane za odkup, predelavo in prodajo živine.
9.	člen
Osebe, ki kupujejo ali prodajajo živino za gospodarske organizacije iz 4. točke člena 7. in iz 3. točke člena 8. tega odlolcn, morajo imeti posebno pooblastilo podjetja, za katerega prodajajo ali kupujejo. Pooblastilo mora potrditi trgovinska zbornico okraja, kjer ima podjetje svoj sedež.
Prekupčevanje nn živinskem sejmu je prepovedano.
10.	člen
Pred vhodom na sejmišče se mora lastnik živine oziroma zastopnik proizvajalca legitimirati z živinskim potnim listom in osebno izkaznico ter plačati sejemsko pristojbino. Uprava sejmišča vpiše vsako princi iano živino po zaporednih številkah v sejemski seznam živine in to številko zaznamuje tudi no živinskem potnem listu.
11.	člen
Pred vhodom na sejmišče moro pregledati živino veterinar zaradi ugotovitve, ali živina ne kaže znakov kužnih bolezni. Živina, ki bi po ugotovitvi veterinarja kazala znake kužne bolezni, ne sme na sejmišče.
12.	člen
Na sejem prignana živina mora biti pred prodajo klnsificirnna. Klasifikacija živine se izvrši po navodilih za klasifikacijo Živine, ki jo
je izdala Zveza trgovinskih zbornic Jugoslavije in ki tvori prilogo tega odloka, z namenom, du se živino opredeli v posamezne kakovostne razrede. Klasifikacijo izvrši posebna komisija, ki jo sestavljajo člani tržne komisije (Člen 13). Komisija zaznamuje klasifikacijo na živinskem potnem listu in jo vpiše v sejemski seznam živine.
13.	člen
Gospodarske organizacije iz 3. točke 8. člena tega odloku izplačujejo kupnino za kupljeno živino po določilih odloka o posebnih pogojih, ob katerih lahko kupijo gospodarske organizacije kmetijske proizvode (Ur. list FLRJ 48/55).
14.	člen
Živina se sme prodajati samo po dejanski teži, ki se ugotovi na uradni sejemski tehtnici.
Kupovanje živine »na čez< je za gospodarske organizacije prepovedano.
15.	člen
Udeleženci sejmi* morajo skrbeti za red in snago nn sejmišču. Na sejem se lahko prižene le čista živina.
Z živino je treba ravnati tako, da ne ogroža varnosti.
Psov ni dovoljeno voditi na sejmišče.
16.	člen
Za nadzor nad poslovanjem na sejmišču skrbi tržna komisija, katere člani morajo biti: veterinar, zastopnik občine in po en zastopnik proizvajalcev ter kupcev, ki ju določi občinski ljudski odbor.
17.	člen
Naloga komisije je, da skrbi za pravilen potek poslovanja na sejmišču. zlasti pa, da gospodarske organizacije živine ne kupujejo »na čez«, da se ne prodaja živina, ki je prekomerno nakrmljena oz. napojena, da sc pri nakupa tehta, da živino ne preplačujejo, da živino ne odkupujejo izven sejma itd. Komisija je tudi pooblaščena, da oceni odbitek, v kolikor se je živina tehtala pred nakupom.
Komisiji pomagajo in opravljajo administrativna dela uslužbenci občin. Komisija lahko po potrebi pozove k sodelovanju organe finančne in tržne inšpekcije ter organe ljudske milice.
18.	člen
Za uporabo sejemskega prostora plačajo prodajalci:
1.	za vozove 200 din;
2.	za veliko živino:
a)	konje, goveda, bivole, mezge, mule in osle 100 din;
b)	za žrebeta,-teleta, mlade bivole in drugo do enega leta 80 din;
3.	za drobnico:
a)	za prašiče, težke nad 80 kilogramov 70 din;
b)	za prašiče, težke od 25 do 80 kg 50 din;
c)	zn prašiče, težke do 23 kilogramov 40 din;
č) za ovce, koze, jagnjeta, kozličke, prašičke in drugo 30 din.
19.	člen
V kolikor kršitve tega odloka ne vsebujejo kaznivega dejanja, gospodarskega prestopka ali prekrška po drugih predpisih, se kaznuje posamezna oseba, gospodarska organizacija in odgovorna oseba v gospodarski organizaciji zaradi prekrška z denarne kaznijo do 3000 din:
— kdor proda ali kupi za gospodarsko organizacijo živino »na čez<;
—	kdor proda ali kupi živino, ki ni predmet tega odloka;
—	kdor produ ali kupi živino, ki ni bila uradno klasificiruna ali stehtana pri prodaji;
—	kdor ni upravičen kupovati ah prodajati živino na sejmu;
—	kdor izplačuje kupnino proti določilu 12. člena;
—	kdor na sejmišču meče odpadke, ponesnaži prostor, vodi na sejmišče pse, ali je tam v pijanem stanju.
20.	člen
Kaze \ski postopek po tem odloku vodi in Izreka kazni sodnik za rekrške občinskega ljudskega od-ora v Litiji.	v
21.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana.
St. 01/1-48-1957.
Predsednik ObLO Litija: Miha Berčič 1. r.
NAVODILO ZA KLASIFIKACIJO ŽIVE ŽIVINE
Upravni odbor Zveze trgovinskih zbornic FLRJ je. sprejel na svoji 16. redni seji decembra 1955 navodilo za klasifikacijo žive živine. To navodilo so izdali pododseki za živino republiških zbornic in .Zveze trgovinskih zbornic Jugoslavije kot medsebojni dogovor, katerega so se gospodarske organizacije dolžne držati v poslovnih odnosih. Navodilo je služijo tudi kot osnova za dogovor o cenah svinj in ostale živine, ki je bil objavljen v Ur. listu FLRJ št. 6/56.
Navodilo je obvezno za vse odkupne organizacije (zadruge, podjetja) in je kot tako že dalj času v uporabi. Zveza trgovinskih zbornic FLRJ je obravnavano navodilo predložila Zvezni komisiji za standardizacijo. da ga izda kot Jugoslovanski standard.
GOVEDA
Teleta: 1. sesna do 2 mesecev starosti: 2. odstavljena do 6 mesecev starosti.
Tetice in junci: od 6 mesecev do 2 lot starosti.
Mlada goveda: od 2 do 5 let starosti.
Odrasla goveda: nad 7 let starosti.
Simentalska goveda in vse ostale plemenite rase, izvzemši buše.
Voli:
T. a razred: starost od 2—6 let, randman nad 58°/«. teža nad 450 kg: opis: popolnoma dopitani, polnomos-nati voli globokih mesnatih prsi, širokih-ledij, polnih reber, zaobljenega zadnjega delo, naifinejšega mastnega in mesnatega tkiva, vendar ne premastni;
I.	razred: starost do 8 let, randman nad 55%, teža nad 450 kg; opis: vse kot zgoraj, samo bolj mastni voli:
II.	razred: starost do 8 let. randman nad 50%. teža nnd 400 kg: opis: pitani starejši voli. bolj grobi po otipu, bolj koščnti, mastni, temnejšega mesa. vendar še vedno dobre klavne vrednosti;
III.	razred: starost neomejena,
randam 45—50%. teža nnd 350 kg; opis:	nedopitana delovna živina,
groba in koščata z neugodnim rnz-meriem med mesom in kostmi;
IV.	razred:	starost neomejena,
randman 40—45%. teža nad 350 kg; opis: isto kot pri 111. razredu;
V.	razred:	starost neomejena,
randman pod 40%.
Biki:
I.u razred: starost do 3. leta, randman nad 60%, teža nad 400 kgi opis:	popolnoma dopilana žival
polnomesnata, dovršeno zaobljeni! oblik, polnih prs, vrata in stegen oblih rumen, polnih reber in ledvifr nega dela telesa;
I.	razred: starost do 4 leta, randman nad 55%, teža nad 400 kg! opis: pitani in za klanje povse® primerni biki, polnomesnuti. Vse osla; lo kot zgoraj, samo malo bolj grobi in mastni;
II.	razred:	starost neomejen®*
randman 50%, teža nad 400 kgi opis: pitani, bolj grobi biki, pol® mesa, zlasti na vratu, prsih in stegnih, temnejše meso uporabno z® mesne izdelke;
III.	razred:	starost neomejena,
randman 45%, teža nad 350 kgi opis: manjvredno blago brez kakovosti, drugorazredne vrednosti za predelavo.
Telice in junci:
I.	razred: starost do 2 let, randman nad 55%, teža nad 350 kgi opis: popolnoma dopitane živali najvišje klavne vrednosti, popolnoma razvite, oble živali, globokih pr5’ polnih lakotnic in ledvičnega dela ter popolnoma oblih in poudarjenih stegen;
II.	razred: starost do 4 let, randman nad 50%, teža nad 300 kgi opis: vse kot zgoraj, samo malo bolj grobe in nepopolno dopitan® živali; v glavnem živali s pitanje® na pašnikih.
Sesna teleta:
La razred: starost do 2 mesecev, randman nad 75%, teža nad 95 kgi opis: teleta, hranjena samo z mlekom, močno izraženih oblik, popolnoma obla stegna, široka, ravna i® polna stegna. Največja klavna kvalitetna vrednost;
I.	razred:	randman nad 70%'
teža nad 70 kg; opis: teleta odrejena z mlekom, močno izraženih stegen, polnega ledvičnega dela, ostal0 kot zgoraj, samo lažje in bolj mastno; blago za pečenko;
II.	razred: randman nad 60°/>* teža nad 45 kg; opis: še vedno korektno kvalitetno blago, slabše d°" , pitano, vendar ne zaostalo v rast1* slabšega ledvičnega dela, poln® stegna.
Odstavljena teleta:
I.	razred: starost od 2 do 6 me' secev, randman nad 65%, teža nn® 90 kg; opis: posebno vzrejena oli p*' tana teleta, močno izraženih stegen, ledij, prs, polnih lakotnic, oblili ramen, polnega vratu;
II.	razred: randman nad 60°/°: teža nad 70 kg; opis: vzrejena al> pitana teleta, kot zgoraj, samo slabša; močna stegna, široka ledja, p<”' nega ledvičnega dela in polncg® vratu.
Krave:
I.	razred: starost od 3 do 6 h-*’ randman nnd 55%, teža nad 400 kgi opis: popolno dopitane in za klanj6 zrele krave, polnih prs, ledvične!?® dela in reber;
II.	razred:	starost	neomejen®'
randman 50—55%, teža nad 330kg' opis: polnomcsnnte krave, starejš® ne popolnoma spitane, še vedno dobrega otipa, večkrat prehodno P1' tone;	j
III.	razred:	starost	neomejen®*
randman 45 do 50%, teža brez omejitve: opis: stare, izmolžene, nedop1" tnne krave, brez posebne kvalitet6* bhuro zn mesne izdelke;
IV.	razred: starost brez omejitv6, randman 40—45%. teža brez on®6' jitve: opis: kot pri TIL razredu:
V.	razred: starost brc/, omejitv® randman pod 40%, teža brez on®6' j jitve; opis: —
Buše: gorska goveda — buše enobarvne in križanci v tipu gorskega goveda z maksimalno težo do 400 kg;
• I. razred: starost — za vole 8 let, za bike do 3 let, za telice do 2 let, tandman nad 55%;
II. razred: starost — za vole do 8 let, za bike do 3 let, za telice do 2 let, randman nad 50%, teža volov in bikov do 400 kg, telic do 250 kg; opis: dopitana živina dobrih Prs in ledij, oblili stegen, polnih reber in ledvičnega dela, spitana na paši;
lil. razred: starost za vole, bike, krave neomejena, randman 45 do 50%; opis: živina dobrega mesa z nekaj kvalitete, grobo temnega mena, slabšega ledvičnega dela;
IV.	razred:	starost' neomejena,
randman 40%; opis: kot pri III. razredu > •
V.	razred:	starost neomejena,
randman pod 40%.
PRAŠIČI
Mesnati prašiči: Veliki in srednji jorkšir, čistokrvni, nemški ople-menjeni in njihovi medsebojni križanci. kakor tudi križanci teh z belimi, hitro rastnimi domačimi pasmami. V drugi razred spada še belo Potomstvo križancev pfeiferice in koru val-pasme.
I.	razred: mastnost do 35%, teža 80 do 110 kg;
II.	razred: mastnost do 40%, teža nad 110 kg; opis I. in 11. razreda: zreli dopitani prašiči, dobrih gnjati (šunka) in ledij (kratkih nog), slanina na hrbtu izpod 5cm debeline; merjasci, ki niso bili pripuščeni, in svinje, ki še niso prašile; blago za dobre gnjati in konserve.
Prašiči za bekone: posebno od-gojeni in hranjeni beli prašiči za bekone.
Mastni prašiči: se m spadajo mnn-golie#, moravka, fajfericn, turopolj-ka, bagun in ostali pozno zreli prašiči mastnega tipa.
I.	razred: starost do 2 let, mastnost nad 55%, teža od 100 kg navzgor; opis: zreli, popolnoma dopitani prašiči, brez merjascev in svinj, ki še niso prašile;
II.	razred: starost do 2 let, mastnost nad 50%, teža od 100 kg navzgor;
III.	razred: starost do 31et, mastnost nad 45%, teža od 120 kg navzgor;
IV.	razred:	starost neomejena,
mastnost 40 do 45%, težo od 100 kg navzgor.
Stare svinje in merjasci spadajo v III. razred s 15% bonifikacije v dobro kupca.
OVCE
Scsna jagnjetu:
I.	razred: starost do 4 mesecev, Vandman nad 60%, teža od 15 kg navzgor; opis: jagnjeta odrejena ž mlekom, nnjfinejše meso popolnoma Pokrito z lojem, dobrih in mastnih Prs in ledvičnega dela;
II.	razred: randman nad 50%, ‘cža od 10 kg navzgor; opis: vse kot *goraj; samo lažja jagnjeta in bolj Pnstegn mesa, vendar polnega ledvičnega dela.
Odrasla jagnjeta:
I. n razred: šarplanjnska — stalit do 10 mesecev, randman nad 5*%, teža nad 15 kg;
I. razred: starost do 1 leta, rand-•nnn nad 55%, teža od 20 kg; opis: j'8 paši vzrejeno jagnjeta, polnomastna in mesnata, polnih prs in edvičnega dela;
, II. razred: randman nad 50%, f°ža nad 20 kg; opis: isto kot zgo-raJ- samo manj mastna.
Koštrunh
I.	razred: popolno dopitane živali z najmanj 55% rondmana;
II.	razred: vse kot zgoraj, samo manj dopitane, z najmanj 50% rand-mana.
Ovce:
I.	razred: starost do 2 let, randman najmanj 55%; opis: popolnoma dopitane jalovke;
II.	razred: randman nad 45%; opis: mesnate ovce brez posebne kvalitete.
RANDMAN
Pri določanju randinana (klav-ndkti) se upošteva pri:
govedu: samo čisto meso, vsebovano v štirih četrtih s kostmi, ledvicami in ledvičnim lojem;
teletih: se upošteva celo tele s kožo in drobovino, toda brez glave in nog;
ovcah: čisto meso brez glave in drobovine;
jagnjetih: čisto meso z glavo in drobovino;
prašičih: čiste polovice s slanino in salom, brez glave, nog in drobovine.
Pripombe: Za Izračun randinana sc kot osnova upošteva odkupna teža. Odstotek mastnosti je razmerje med celokupnim mastnim materialom s salom in živo težo živali. Kot osnova sc vzame odkupna teža prašičev.
OBČINA LJUBUANA-CENTER
52
Na podlagi 1. in 2. odstavka 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), druge točke 23. člena Statuta občine I jubljana-Ccnter z dne 28/6-1956, v zvezi z 72. členom Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. list FLRJ št. 37/55), na predlog Sveta za trgovino, gostinstvo in turizem z dne 17/1-1957, izdaja Občinski ljudski odbor Ljub-Ijana-Center po sklepu 17. redne seje z dne 26/2-1957
ODLOČBO
o ukinitvi živinskega sejma na območju občine Ljubijana-Center
I.
Živinski sejem na območju občine Ljubi jana-Center se ukine.
II.
Ta Odlok stopi v veljavo z dne*m objave v »Glasniku«:,, uradnem glasilu OLO Ljubljana.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora . Lojze Ocepek 1. r.
53
POPRAVEK
V odredbi o najkrajšem poslovnem času v prodajalnah na območju občine Ljubi jana-Center, ki je bila objavljena v Glasniku št. 20 od dne 12. marcu 1957, je pomotoma izostal podpis predsedniku Sveta za trgovino, gostinstvo in turizem ObLO Ljubi jana-Center Franca Švaba.
OBČINA LJUBLJANA-RUDN1K
54
Na podlagi 12., 50. in 78. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19-88-52) v zvezi s 16. čl. Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. I. FLRJ št. 32/53) je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Rudnik na 14. redni seji dne 12, januarja 1957 izdal naslednji
ODLOK
o ustanovitvi Sklada za štipendije za območje Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Rudnik
• 1. člen
Ustanovi se sklad za štipendije kot proračunski sklad na območju občine Ljubljana-Rudnik s sedežem v Ljubljani.
Sklad za štipendije je pravna oseba.
2.	člen
Po tem odloku se podeljujejo iz sklada štipendije v smislu Temeljnega zakonu o štipendijah in tako omogoči in pospešuje redni študij na visokih srednjih in strokovnih šolah.
3.	člen
Sklad upravlja Komisija za štipendije, ki šteje 7 članov, od katerih imenuje 6 članov Občinski Ljudski odbor Ljubljana-Rudnik. 1 člana pu Občinski odbor LMS Ljubljana-Rudnik.
4.	člen
Sredstva so proračunske dotacije občine Ljubljana-Rudnik, prispevki gospodarskih, zadružnih in drugih organizacij ter drugih pravnih oseb in posameznikov.
5.	člen
Sredstva sklada sc nalagajo na poseben račun pri banki, ki izvrši: ie proračun Občinskega ljudskega odbora.
6.	člen
Pravila sklada za štipendije sprejme Komisija za štipendije in jih potrdi Občinski ljudski odbor Ljubljana-Rudnik.
7.	člen
Sklad za štipendije mora imeti rezervo, ki se določi s pravili sklada.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Franc Sitar 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-VIČ
55
POPRAVEK
V odredbi o poslovalnem času gostinskih podjetij in gostišč na območju občine Lju bi ju na-Vič, ki je bila objavljena v »Glasniku« št. 20 od 12. marca 1957, je izostal podpis predsednika Sveta zn industrijo, trgovino in gostinstvo ObLO Ljiib-ljnnu-Vič Franca IMazurju.
OBČINA MENGEŠ
56
Na podlagi 2. odst. 15. in 50. 61. Zakona o Občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52), 20. člena Statuta Občine Mengeš z dne 9. februarja 1956 in 15. členu Zakona o pokopališčih (Uradni list št. 49/55) ter v skladu s 23. členom pravilniku za izvrševanje Zakona o pokopališčih (Uradni list LRS št. 26/56) in 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega Zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 58/55) je Občinski ljudski odbor Mengeš na 12. seji dne 12. decembra 1956 sprejel
ODLOK
O pokopališkem redu za pokopališče občine Mengeš
1.	člen
Vstop na pokopališče je dovoljen vsak dan v času od 5. do 21. ure.
2.	člen
Poškodovanje in ponesnažen je grobov, nasadov, stez in drugih zgradb in naprav na pokopališčih je prepovedano.
Pri okraševanju grobov je treba nastale odpadke in smeti odlagati na krajih, ki so za to določeni z vidno označbo.
Pse je dovoljeno voditi na pokopališče samo na vrvici.
3.	člen
Na pokopališčih mora vladati mir. Petje in godba sta dovoljena na pokopališčih samo pri pogrebih ali komemoracijah.
•4. člen
Cc lastniki oz. zakupniki opuščenih grobnic, zanemarjenih nagrobnikov, spomenikov, ki jim je potekla zakupna doba, na javni poziv pokopališke uprave ne odstranijo grobnic, nagrobnikov in spomenikov, lahko pokopališka uprava stori to sama. jih deponira za določen čas in proda na javni dražbi. Izkupiček dražbe pa se sodno deponira.
5.	člen
Prostori za grobove se praviloma dovoljujejo na podlagi mrliško oglednega lista ter po plačilu predpisane pristojbine za vrstni grob, rodbinski grob. za grobnico ali za skupno grobišče. Prostori za grobove borčev, padlih v NOB. in za grobove žrtev fašističnega terorja se odkazujejo brez plačila pristojbine.
6.	člen
Prostori za grobove se dodeljujejo za dobo največ 10 let. Uporabna doba se lahko podaljša po plačilu pristojbine za nadaljnjih 10 let.
7.	člen
Grob vzdržuje uporabnik prostora za grob. Vzdrževanje mora biti v skladu z načrtom o razdelitvi grobov ter s predpisi o ureditvi pokopališč. Za sajenje in odstranjevanje okrasnih dreves ie potrebno posebno dovoljenje pokopališkega oskrbništva.
8.	člen
Kdor ne želi več uporabljati prostora zn grob, mora to naznaniti pokopališkemu p,skrbništvu. V tem primeru lahko odpelje nagrobnike in spomenike, vendar mora sporočiti oskrbništva, da jih namerava odstraniti. Okrasno drevje in vzidane spomenike sme odpeljati le, v sporazumu s pokopališkim oskrb-ništvom.
9.	člen
Kadar pokopališko oskrbništvo ugotovi opuščen grob ali grobnico, zanemarjen nagrobnik ali spomenik. pozove uporabnika prostora, da poskrbi za ureditev groba, grobnice, nagrobnika ali spomenika. S pozivom o ureditvi opuščenega groba ali grobnice in zanemarjenega nagrobnika ali spomenika se od uporabnika lahko zahteva izjava o tem, ali želi še nadalje obdržati prostor in je pripravljen zn grob ali grobnico plačati pristojbino, če je dospela v plačilo.
Če se uporabnik prostora v določenem roku ne odzove povabilu in če ne poskrbi za ureditev groba ali grobnice, ugasne pravica do prostora zn grob ali grobnico in pokopališko oskrbništvo lahko prosto razpolaga s prostorom zn grob. Upo-
robniki zanemarjenih nagrobnikov ln spomenikov se po preteku tega roka z javnim razpisom pozovejo, da z njimi razpolagajo. Rok, ki se določi za ureditev groba, grobnice, nagrobnika ali spomenika in za izjavo o nadaljnji uporabi prostora za grob, ne more biti krajši od 15 dni, lahko pa ga pokopališko (»skrbništvo podaljša, kadar gre za popravila, ki zahtevajo daljši čas.
10.	člen
Za vzdrževanje javnih potov in nasadov, čistoče, reda in mirti na pokopališčih, za izkope jam, za zasutje in naprave gomil ter za pomoč pri sodnih obdukcijah skrbi pokopališko osebje, to so grobarji in pazniki.
Ako grobarji opazijo nered in nesnago na grobovih in grobnicah, morajo na to opozoriti uporabnike grobov.
'It. Člen
Za upravno kazenski postopek in za izrekanje kazni po tem odloku je pristojen sodnik za prekrške ObLO Mengeš.
Kršitelji določil 1., 2., 5. in 7. člena tega odloka sc kaznujejo z denarno kaznijo do 5000 din.
12. člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku« OLO Ljubljana.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora
Ivan Vidoli 1. r.
OBČINA MORAVČE
57
Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) in Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 54/55) priloga I/A-b/XXVII, t. točka 15. člena Uredbe o posojilih za gospodarske investicije (Ur. list FLRJ št. 4/54) in Uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organiza-
cij (Ur. list FLRJ št. 52/55) in 4., 8. in 24. člena Statuta občine Moravče je Občinski ljudski odbor občine Moravče na seji dne 20. II. 1957 sprejel naslednji
ODLOK
o ustanovitvi občinskega investicijskega sklada
1.	člen
Ustanovi se investicijski sklad za območje oMine Moravče kot družbeni sklad.
2.	člen
Namen sklada je dajanje posojil gospodarskim organizacijam, zadrugam in drugim družbenim organizacijam za gospodarske investicije, kakor tudi kmetijstvu in obrtništvu za pospeševanje njihove dejavnosti.
5.	člen
V občinski investicijski sklad se stekajo:
1.	Sredstva, ki jih v ta namen določi družbeni plan občine Mora vče;
2.	obresti od investicijskih posojili in obresti od kreditov za stalna obratna sredstva, katerih krediti so dani iz tega sklada;
5. del dobička gospodarskih organizacij, ki pripada občinskemu investicijskemu skladu po predpisih o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij;
4.	drugi dohodki, ki so določeni v zakonitih predpisih.
,	4. člen
Sredstva investicijskega sklada občine Moravče sc nalagajo pri komunalni banki, ki izvršuje proračun občinskega ljudskega odbora.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljat! ta odlok, preneha veljali občinski odlok o ustanovitvi občinskega investicijskega sklada, sprejet na seji ObLO Moravče dne 19. IX. 1956 in objavljen v »Glasniku« št. 77 z dne 5. X. 1956.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« OLO Ljubljana.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora:
Martin Klopčič 1. r.
58
Na podlagi 2. odstavka 12. člena in 16. točke 50. člena. Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52), 10. in 52. člena Zakona o zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah (Ur. list LRS št. 21-25/56) izdaja Občinski ljudski odbor Moravče po sklepu
ODLOČBO
o spremembah in dopolnitvah odločbe o ustanovitvi Zdravstvenega doma v Moravčah
(Ur. list LRS št. 51-552/55), tako da se prečiščeno besedilo glasi:
1.	člen
Ustanovi se »Zdravstveni dom v Moravčah« kot finančno samostojni zavod s sedežem v Moravčah.
2.	člen
Zdravstveni dom v Moravčah opravlja vse zadeve iz 25. člena Zakona o zdravstvenih domovih za območje celotne občine Moravče s tem, da zdravi in preprečuje bolezni.
5. člen
V organizacijski sestav Zdravstvenega doma spadajo:
1.	Splošna ambulanta,
2.	zobna ambulanta,
5. otroški dispanzer,
4.	dispanzer za žene,
5.	patronažna služba,
6.	posvetovalnica za otroke,
7.	posvetovalnica za matere in noseče žene,
8.	babiška služba.
4.	člen
Zdravstveni dom gospodari s premoženjem, katerega prevzame v celoti od bivše Zdravstvene postaje v Moravčah.
5.	člen
Zdravstveni dom v Moravčah im* tele sklade:
a)	sklad za nagrajevanje delat' cev in uslužbencev,
b)	sklad za lastne investicije,
c)	amortizacijski sklad,
d)	rezervni sklad.
6.	člen
Upravni odbor Zdravstvenega domu šteje 7 članov, vštevši upravniku Zdravstvenega doma. Cia«9 upravnega odbora in upravnik® Zdravstvenega doma imenuje Ob1 činski ljudski odbor.
7.	člen
Za zadeve in naloge Zdravstvi nega doma je pristojen Svet *® ljudsko zdravstvo in socialno skrb1 stvo in varstvo matere in otrok® ObLO Moravče.
8.	člen
Odločba velja od dneva objav® v »Glasniku« OLO Ljubljana in * tem dnem tudi preneha obstajal1 proračunska ustanova Otroški di®' panzer v Moravčah.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora1 Martin Klopčič 1. r.
Vsebina
Izvolitve, Imenovanja in razrešitve 1 15. skupne seje OLO.	..
51	Odlok o sejemskem redu za živini I sejme Občine Litiju.
52	Odločba o ukinitvi živinskega sejma 0 območju Občine Ljubljana-Center.
55 Vopravek k Odredbi o najkrajšem po«*1, v ti In tun Času v prodajalnah OdLO Lju I jana-Centcr.
54	Odlok o ustanovitvi Sklada za štipend1«
ObLO Ljubijana-Rudnik.	,
55	Popravek k Odredbi o poslovni nem ča
gostinskih podjetij in gostišč Obl,O L J" Vjana-Vič.	. .
56	Odlok o pokopališkem redu Obči«1
Mengeš.	*	.	<1-
17 Odlok o ustanovitvi občinskega inve* 58 Odločba o spremembi odločbe o ustai* Oljskega sklada Občine Moravče. .y vitvi zdravstvenega doma v občini I* ravč,k
Izvleček iz poročila o poslovanj ti Ir 8°. skega podjetja za nakup in prodajo padnega materiala v Ljubljani v letu W
Izvleček iz uročilo o poslovanju TRGOVSKEGA PODJETJA ZA NAKUP IN PRODAJO 0PPA*>NFGA MATERIALA,
Ljubljana, Živinozdravska ul. 2, v letu 1955
Podjetje je v letu 1955 odkupilo 603.587 kg raznega odpadnega materiala, od katerega je pretežni del oddalo naši industriji v predelavo.
Zaposlovalo je 5 oseb ter doseglo 13,191.767 din realizacije.
AKTIVA	B I L A N C A na dan 31. decembra 1951
Z5“tp	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Zg®p'	Naziv postavke	Znesek v 000
A. Osnovna ln Izločena sredstva		A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva	219	t. Sklad osnovnih sredstev	241
2. Investicije v teku	—	I. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
1 Izločena sredstva tn druga Investicijska sredstva	1.198	S. Razni skladi	tlZ
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	z
B. Obratna sredstva		1. Drugi viri finansiranja Investicij	
1. Skupna obratna sredstva	855	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva		9. Vtrl obratnih sredstev (skupno)	1411
i. Kupci In druge terjatve	507	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	gl
č. Druga aktiva	t	T. Dobavitelji In druge obveznosti	
D. Finančni uspeh		1. Druga pasiva	
I. Razporejeni dobiček	1 870	D. Finančni uspeh	1.87«	1
e. Izguba		10. Kritje Izgube	
^SkupaJ^^	4.780	Skupaj:	
Vodja računovodstva« Križnar Ivan
Predsednik upravnega odbora« Cerar Ivan
Direktor podjetja« Turk Rajko