Posamezne Storilke* Navadne Din 1*—* ob nedeljah Din 2*—• .TABOR* farini* »uk d«* ™«« nedelje in pm*nikwr, d>lfc«Hl datumom nnnlodojeon doe ter itaae mesečno po pošh D «T—> “ "»• ceamtno D 28—, dontn»^«n« dom DW—s na Isteniče D 18 , mnemU po dojOToru. Nerode ne pit npmri »TABORA*, MARIBOR. Jnr&čeno oficn Mnmrl Poštnina plačana v soiovini Cnna 'današnle štev. T5Q mri TABOR Posamezne Številke* Navadne Din lv^ ob nedeljah Din 2*—m UREDNIŠTVU, »c nehajo v Mart-boru^ JnrcičcTo u!» 2t. 4, L »ad-s trop je. Telefon intorurb- 3t- 27CL UPRAVA se o ah* ja v Jurčičevi ulici st 4, pritličje, desno. Telo-'oo st. 2A *— SHS poutno&kovni račun ttev. 11.787. N« naročila brez deonrjn m m ozira. — Rnkopini «n n« mSa^o. Naslov: Tit. liu j i^ica lic 'Ljubija: Maribor, četrtek 19. junija 1924. Leto: V. — Številka: 139. Prvi takti. Maribor, 18. jun. V dveh okrajih mariborske in v dv«b okrajih ljubljanske oblasti so se doslej 1 izvršile občinske volitve, o katerih so i klerikalni glasovi od lanskih volitev silno nejše ko kedaj potrdile njihovo moč in ■njihova avtonomistična gesla. Toda že IPrvi takti* teh volitev niso za klerikalci nič kaj prijetni. V ljubljanski oblasti so klorikaln glasov od lanskih volitev silno nazadoval, istotako tudi v celjskem ih ■vranskem sodnem okraju. Samo v celjskem1 sodnem okraju je upadlo število klerikalnih glasov za nad 1200, kar je za 22 občin brez dvorma težka številka. Naj se no meče peska v oči in naj se nam ne govori o tem, da so volitve bile ob delavniku in je bila udeležba radi te* j Ka manjša. Doživeli smo že nešteto volitev in dobro vemo, da so klerikalci spravili ob' kateremkoli dnevu, na noge vse, 1 kar je bilo njihovega, ako je bilo v njihovih vrstah količkaj navdušenja. Silni rUpadek / klerikalnih glasov v celjskem ; sodnem1 okraju dokazuje, da je disciplina v njihovih vrstah razrahljana, da ni med ljudstvom' več lanske slepote — klerikalizem je lani prekoračil zenit in drži sedaj počasi, .a sigurno nizdol. Napredne vrste so se nedvomno oja-čile, konsolidirale, a še vedno premalo. Se Jko cele vrste občin, kjer med naprednjaki ni' frnotrene^a dela. Povsod treba za-i grabiti, zlasti sedaj v okrajih, kjer -so Še ;!Vol}tve na vidiku. Klerikalizem1 mora tn-[
mno>ti, in naj se ne baha z Radičevsko pomočjo, kadar hoče z njihovim številom! govoriti! o 180 poslancih', ki jih ima baje »a seboj. Odkrito naj pove g. Davidovič: ali računa na Rudičevče ali ne računa? Če računa nanje, je tudi soodgovoron za nje. Če pa ne računa na nje, . naj ne govori 0 svoji večini. . vjtrssrt.' ,rr -a r» T» m. 7» 'jvfarTflorU, ‘cine 19. umila 19tfi w .x^u^.2^.fn ___________ .mnua mn ^ fJ 6« je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s Schichtovlm milomje zabava! Pozor, napredni zaupniki in volilci! Okrožno sodišče ima za' rešitev časa 7 P' * Radič se je moral umakniti princu..! Radič je imel y Zagrebu v kraljevsko »grajeni palači bogataša Prpiča svojega pristaša, poslovalnico HRSS in hrvatski !iseljaški dom. Te dni pa je vse to naenkrat bilo kar na nos na vrat premeščeno yiz te palače drugam. Ljudje so se začudimo vpraševali, zakaj. Končno se je izvedelo, da Prpič vkljub svojemu radičev-teko-republikanskemu navdušenju prodaja dotično palačo za 12 milijonov di-,n ar je v princu Pavlu Karagjorgjevieu za poletno rezidenco. * Radič v ITI. internacionali. Preko fAgence Havas jc Radič iz Moskve strmečemu svetu sporočil, da je prijavil vstop njegove stranke v moskovsko III., t. j. ibbljševiško internacionalo. »Hrvat« in drugi njegovi reptili sedaj pripovedujejo, da je Radiča privlačila slovanska, ne pa holševiška Rusija. On ni postal ne kosci ci j a v skupščini prekinila zveze z Smunist ne bolševik ter tudi ne pripravlja nikakšne zarote proti monarhistične-*nu Beogradu. Zato ni vzroka, da bi opo-«tcija v skupščini predsednika zveze z Radičevo stranko itd, itd. Ali je gospodom1 vseeno malo čudno pri srcu? Kakšen povod bi sicer imeli maskirati Radičevo pot v Moskvo z njegovo »slovansko« dušo?! * Kdo jih bo dobil? Za. komuniste se sedaj otepajo: Radič v Moskvi, naši klerikalci pa v svojih listih z lažnivimi poročili o trboveljskih in podobnih dogodkih. Kdo bo dobil komuniste? Izgloda, da Radič, ki se je zapisal v boljševiško internacionalo. in naši klerikalci se bodo — obrisali pod nosom. * Vladna kriza v Rimu zavzema vedno širše dimenzije. Slučaj umora socialističnega poslanca Matteotija, glede katerega je danes gotova stvar, da je postal žrtev fašistovskih morilcev, je izpod nesel trdna tla celo Mussoliniju. Moral je odstopiti posle notranjega ministra, katere je vodil doslej sam, drugim' rokam1. Vsi člani vlade so 16. tm. podali v ■roke Mussolinija demisijo. Kralj, ki se je v nedeljo zvečer vrnil iz Špani je, je v •pondetjek sprejel Mussolinija in p torek ponovno. Razpravljala sta o rekonstrukciji kabineta.. Mnogo govori za koncentracijsko vlado z odličnimi politiki kot člani. Državni sekretar Finzi, ki ga narod smatra za naročilca umora, je po demisiji zapustil Rim'. Položaj je zelo kritičen, iz minogih krajev se poroča o pripravah za generalno stavko. ' * Taino oboroževanje Nemčije. Poleg drugih listov je včeraj tudi »Matin« objavil daljše poročilo o tajnem1 oboroževanju Nemčije. Po zatrdilu člankarja je Nemčija materijalno in moralno popolnoma pripravljena za novo vojno. Darujte za,Sklad otroške bolnice* v Mariboru. 'Jože Brus: Dvoje poglavij o lite-satih. ■ * , '.r i. ^ / ‘ Svojeoasoa je pisal črtice, novele, po-,%a*fai, romane in sploh vse, kar spada jwd ta paragraf in kar mu je prišlo pod/ roko. lahiTČen v snovi ni bil, še manj se jje križaj s stilom in jezikom. Osebe njegove »o živele tako živo, da še dandanes Jnobema ffli umrla, ker tudi nobena ni bila ®d! matere rojena. Kar v zraku jih je o-ftipal in za lase, ki ji,h niso imele, privle-Jkei v to alidrugo poglavje svojih dobrot, ki" je z njimi oblagodarjal mili, lepega Čtiva željni, dobri svoj narod. In ta narod ga1 je vzljubil, mu pisal zahvalna (Pisma, mu čast ital % izbranimi] frazami ob njegovi šestdesetletnici in je pač sto-)trl vse, kar more storiti' hvaležen, svoje Melike može spoštujoč narod. Ker pa literatove oseb® niso bile nikoli rojene, in fso samo v posameznih poglavjih pile in jfedle do nezavednosti, ne da, bi' bile kaj plačale, je ta hvaležni narod uganil, da tudi njegovemu velikemu in ljubljene-4mr literatu ni' treba drugega kot zraka, iw»de in1 binte. In zato so razne skupine In razne stranke bile hipoma edine, da •e ife Spodobi idealistu zbirati in pošilja-jti denarja, ker bi' itak ne vedel kant ž tajim ter bi! ga morda čelo podaril prve-ton beraču ob »pstji, kot V občinah okrajnih glavarstev Maribor, Ptuj, Slovcnjgradec in Konjice so razpisane volitve s 1. junijem in se vrtijo 10. avgusta; v sodnih okrajih Brežice in Sevnica pa se vršijo 17. in 24. avgusta. V rogaškem in kozjanskem, sodnem1 okra ju bodo volitve šele razpisane, v gornjegrajskem' srezu so volitve dne 24. avdu-sta (razun v občini Smrtno ob Paki, kjer so 10. avg.) Za te občine je za sedaj najvažnejše, da. naši krajevni odbori in zaupniki sestavijo pravilne kandidatno liste in, jih pravočasno, če le mogoče prvi, vložijo. 1. Kedaj sc lahko začnejo vlagati kandidatne liste? Zakon o volitvi v občinska, zastopstva pravi (§ 12.), da se morajo kandidatne liste predložiti okrajnemu glavarstvu najpozneje v 10 dneh po razpolovit-) vi pravomoenih imenikov. Kedaj pa feo voidiii imeniki pravomočni? Takrat, ko so vse reklamacije rešene. Po zakonu o volilnih imenikih (očn'f pcSfpfdJ. ^ KaK poSBefC fen) vezanje IM? Vezairf listi se pri štetju glasov smatrate eno. Na ta. način lahko njimia skupno pripade kak mandat več. Kandidati, ki so jih' na ta način' vezane liste dobile skupaj, so med nje porazdelijo po načelu proporca. Če bi v kaki občini iz (kakršnihkoli razlogov, somišljeniki! JiDS šli deljeno* več listami1 V volitve, potem! naj listo gotovo vežejo1, da Bo glasovi z ostanki no izgubijo! i . v 4. Ako je kdo podpisal nasprotno 1 kandidatno listo, pa nf vedel, da' jc nasprotna, naj gotovo prekliče podpis s takole izjavo, ki jo PO" šlje srezkemu glavarstvu: pesnika-možakarja v takem’ stanju — je molče in' previdno prisedel. Že ga je ho-tcjl pozdraviti: »Servus Du,« pa se je tisti hip premislil in je sam' pri sebi dejal: »Vscdi so in pusti poeta pri miru.« In je sedel in se zagledal nekam1 skozi okno. Pa bolj kot okno so bleščale Cirilove, na mizi ležeče roke. Kdo bi sl mislil, iiohtt, veliki i,n črno obrobljeni, so 'bili vsi popisani. Na palcu je bleščala št. I in spodaj: .109 Din. za uboge. Na kazalcu št. II., 2b0 Din. za pokojnega pokrajinskega namestnika, iia sredincu št. III. 400 Din. za lačne pisatelje, na št. IV. 1000 Din za ministre na razpoloženju in na mazincu št. V. 10.000 Din', za tistega, ki. jih posveti 20.000. Možakar, ki je prisedel, j0 sedaj vedel, kaj mu je storiti »Gospod, kje ste vzeli toliko denarja?« je zavpil in stresel nesrečnega Cirila. »£ mbnoj!« Ciril se je zbudil in začuden vprašal: Kam? — »Kar z menoj, nohte Vami bodo porezali.« — In Ciril je skril roke v žep in sel za njim', ki mu je kazal pot. Porezali in -umili so mu nohte in ker niso vedeli, ali bi ga spravili ,v norišnico alii vsaj na' o-paaovalnico, so ga napravili za ministra, kateri posel opravlja še danes v občo zadovoljnost. Na neihie pa sil je sedaj zapisal pod št. I. iooo Din. zame, pod št. IT: 20.0000 Dip' zame, pod št, HI. 40.090 Din. zame, pod gf.. iv. 100.000 Din. zame, pod st. V. 10 Din letno za vsakega slovenskega pisatelja -Ju pesnika. / J$rtat Izjava. Podpisani preklicujem! svoj jx>dr>;3 na kandidatni listi (navedeš označbo te liste) in izjavljam* da kandidature po tej listi ne sprejmeemi. Jarenina, dne ..... 1924. Podpis (ime, priimek, poklic, bivališče). Ako pa kdo zve, da so nasprotniki njegov podpis ponaredili in tako njegovo ime zlorabili, naj napiše na srezko poglavarstvo takole: Izjava. Podpisani (imle, priimek, poklic, bivališče) 'sem1 doznal, da šemi na kandidatni listi (označba te liste). Izjavljam1, da te liste nisem! nikoli lastnoročno podpisal in me je torej moral kdo drngi podpisati. — .. . . (kraj), dne 1924 Podpis. Kandidatne liste s potvorjenimi podpisi mora srezko poglavarstvo proglasiti za neveljavne, tudi, če so že bile potrjene ali objavljene. Zgodilo se je to že klerikalcem na Vranskem. 5. Zaupniki in krajevni odbori .IBS. na kaj morate paziti pri občinskih vo- r lit vab? 1. Berite natančno še enkrat vsa navodila tajništva JDS v Mariboru v okrožnicah in v naših listih. 2. Ne sprejemajte kompromisov kjer ni potrebno. Ne bojte se odkritega boja, a bojte se gnilih kompromisov. 3. Kjer nastopijo naši kandidati na skupnih kartah, naj nikdar ne dovolijo, hi se take liste vlagale pod firmo SLS k Berite natančno - ../.glase o občinskih volitvah, da boste vedeli, kedaj se lahko začnejo vlagati kandidatne liste! 5. Napredne kandidatne listo (JDS, SKS, NRS, NSS), vežite med seboj! Naznaniti morate to glavarstvu vsaj osem dni pred volitvijo! 6. Skrbite, da naši volilci zvejo pravočasno, katera skrinjica jo naša in kdo je predstavnik naše liste! 7. Določite v vsaki vasi odbor, ki prevzame, skrb, da pridejo n.a dan volitve ivisi na volišče! 8. če bi kdo podpisal, kako nasprotno kandidatno listo, pripravite ga do tega, sla podpis prekliče! 9. Pazite že sedaj, če nasprotniki kje Uganjajo sleparijo s podpisi! Naznanite ifco takoj srezkemu poglavarstvu, ki mokra kandidatne liste s potvorjenimi pod-(pi proglasiti za neveljavne, tudi tedaj, ifcko »o bile potrjene ali' objavljene. 10. Ako želite pojasnil, se obrnite do tajništva JDS v Mariboru, Cankarjeva plica L ■ i ■ Dnevna kronika. F — Veliki župan g. dr. Pirkmajer je tianes v sredo 18. jun. odpotoval na Bled. .Tam so mudita tudi ministra gg. dr. -Ninčič in Priblčevič. — Z ljubljanske univerze. Za asistenta 'na ljubljanski univerzi je imenovan g. 'Inžcnjer Anton Matko, brat dr. Ivana Matka, docenta v Maribora. *— V zdravilišču Rogaška Slatina jc ■'Balo v Času od1 1. do 3L maja ti. prijavljenih Iga tujcev. | — Kurz za radiotelegrafijo v Beogra- du. V smislu naredbe ministrstva za po-!bič. Služba starojšinc je Poverjena V Rimskih Toplicah Rozi Meglič od pošte Maribor 2, pri Sv_ Lovrencu pri Mariboru Manp Kas jak, v Loki pri Zid) Jw»tu Hedviki Sovre. > Premeščeni eo: *van Rakovec iz Ljubljane v Maribor 2. Marija Franko iz Maribora ik Sv. Lenar- v Slov. Sn Josipino Naglič iz Maribo- ra v Rogaško Slatino, Franjo Brumne iz Zg. Sv. Kungote v Ptujsko goro. Službene pogodbe je odvezana odpravnica Pavla Robič v Limbušu. Ostavko na državno službo je podala pripravnica G. Nigl v Ptuju, odpuščena pa je bila odpravnica Rozalija Miložič-Lindič pri pošti v Pesnici. — V Dalmaciji in pri nas. Značilno sliko za razliko med Slovenijo in Dalmacijo, kjer ne cvete klerikalizem taiko bujno, kakor pri nas, podaje posmrtna slavnost za v Trbovlju padlimi nacijenalisti-čnimi žrtvami v Splitu, kjer je bila menda najveličastnejša komemoracija v celi državi. Tisočglava množica je napolnila katoliško katedralo, v kateri je kanonik Franjo Smolje, član ondotne Orjune, ob asistenci župnika Ivana Belalle, ki je tudi član Orjune, in drugih duhovnikov oe-lebriral zadušnico. Tam žalujejo katoliški duhovniki za padlimi nacijonalisti, pri nas pa duhovniki iste vere in cerkve pišejo najbolj hujskaške članke proti na-cijonalizmu in širijo najogabnejše laži. Ni čuda, če je potem pri nas vera v nevarnosti! — Odkritje komunističnih bombnih izdelovalni© v Berlinu. Berlinska policija je pri članih komunistične stranke odkrila 3 tvornice, v katerih so se izdelovale bombe. Policija je zaplenila čez 20 izdelanih bomb, aretirala deset komunistov, med njimi morilca, ki je pred dvema letoma pobegnil iz zaporov. Ko je u-drla policija v stanovanje nekega zloglasnega komunističnega agitatorja, se je njegova žena vrgla skozi okno, vendar je zadobila samo malenkostne poškodbe. V stanovanju so našli peklenski stroj in mnogo razstrelilnih snovi. — Strašno neurje na Madžarskem. Neurje, ki je divjalo v soboto dne 14. trapo velikem delu Ogrske, je prizadejalo predvsem žitnim poljem mnogo škode. V okolici Budaorsa je uničila toča o-krog 6000 oralov žitnega pridelka. V Ba-torhegiju so se potniki, ki so prispeli z dunajskim1 osebnim vlakom1, zatekli pred nevihto v neko žitno skladišče. V majhnem prostoru se je nagnetlo skesaj 209 oseb. Vihar je odtrgal streho na postaji foi jo z vso silo vrgel na skladišče. To se je vsled teže udrlo, pri čemur jo bilo 30 oseb težko ranjenih. V neki vasi je vihar podrl cerkveni stolp in' odnesel mnogo streh. Deželne ceste so vled podrtih dreves in telegrafskih drogov deloma tako zabarikadirane, da je promet tuintam nemogoč. Najbolj je opustošena okolica Budimpešte. — Odmevi ruske revolucijo. Za časa revolucije so mnogi ruski bogataši in aristokrat j e pred svojim begom v inozemstvo zakopali v svojih podstrešjih in vrtovih mnogo blaga in dragocenosti. Medtem je velik del teh posestnikov v emigraciji umrl, a mesta, kjer so skrili svoje dragocenosti, so ostala tajna za vse čase. Tako so se nedavno igrali otroci v mestu Orel na vrtu dečjega doma, ki je bil svoj čas kneževski dvor Jengaliče-vih. Brskajoč z lopaticami po pesku so naenkrat zadeli na nekaj trdega. Kopali so dalje in izvlekli velik srebrn kovčeg. Pod tem srebrnim kovčegom je bil še mnogo večji železni kovčeg, v obeh kov-čegih pa so našli veliko množino srebrnine. Srebro je nosilo inicijale V. C. kot potrdilo, da je to bila, nekoč last orlovskih knezov Jengaličevih, ki so utekli pred revolucijo. — Ostuden poskus umora. Listi poročajo iz Mainza, da je pet nemških nacionalistov v noči na 13. (m. ujelo inšpektorja francoske varnostne straže Mun-dligja. Zvezali so ga in položili preko tračnic na progi med Dortmuidoml in Liiwen. Z veliko težavo se mn je posrečilo spraviti glavo in noge s tračnic, tako da je brzovlak šel preko njega, ki je ležal med tračnicami, in ga k sreči ni poškodoval. Drugo jutro so ga našli nemški delavci. Zločinci so izgubili na licu mesta dokument, ki nosi pečat nacionalistične organizacije »Wcstfal©u - Treu-bund«. Iz deželo vitezov. Minulo nedeljo je dobila, Madžarska zopet lepo število novo pečenih plemičev. Državni, upravitelj JIorthy je mod običajnimi velikimi ceremonijami z udarcem meča »sfabrici ral« nič man j e kot 2208 novih vitezov. Če 's/ia-ne Horthy še par let nekronani kralj Madžarske, bodo plebejci na Madžarskem,1 res samo še bele vrane. , .. — Umor italijanskega poslanca Mat-teottia je izzval veliko zanimanje v vseh zapaduih državah. Zlasti so razburjeni radi tega zločina socijalisti vseh držav. Francoski socijalisti so zahtev tli od Fridrika Adlerja, naj preko druge internacij on al e takoj osnuje zvezo socijali-stov vsega sveta, ki naj bi se bavila izključno s pobijanjem fašizma. Tudi v Italiji sami je umor povzročil ninoge nezadovoljstva. Mussolini je moral odložiti ministrstvo notranjih zadev, ki je bilo poverjeno dosedanjemu mimdru za kolonije Federzoniju. Umor sam še vedno ni pojasnjen. Trupla do da-ies še nišo našli. Aretiranih je bilo mnogo uglednih oseb, o katerih se sumi, da so v zvezi z umorom. »Secolc« ve celo poročati, da je eden 'izmed morilcev pobegnil v Jugoslavijo in se je baje te dni mudil v Ljubljani. — Po poneverbi 590 milijonov madžarskih kron zbežal v Italijo. »Az Est« poroča, da je žitna trgovina »Pyramis« dvignila obtožbo zoper ravnatelja mlinov in veletrgovca Kelemana. Keleman je baje sprejel od neke družbe 500 milijonov kron za izv-oz gotovih pošiljatev, katere je poneveril. Z denarjem' je zbežal v Italijo v spremstvu neke znane budim-peštanske igralke. — Memoarj dr. Bilinskega. V Varšavi so nedavno izšli memoatri dr. Bilinskega, znanega državnika, ki je svoje dni igral v Avstriji veliko vlogo. Obsegajo spomine iz dobe od grofa Taaffeja do zadnjega avstrijskega ministrskega predsednika Zanimivi so zlasti podatki, se nanašajo na usodepolne sarajevske dogodke in njih katastrofalne posledice. V tistih dneh je bil dr. Bilinski skupni finančni minister in so njegovi podatki avtoritativni. Za edinega krivca svetovno tragedje proglaša nadvojvodo Franca Ferdinanda. — Nov Marconijev izum. Marconi je te dni obvestil italijansko vlado o svojem novem uspehu na polju telefonije in telegrafije potoni direktnih žarkov. Marconi je zdaj zavaroval telefonsko in brzojavno poročevalsko službo proti vsem vremenskim oviram in motnjam. Svojo postajo v Angliji je tako opremil, da je sposobna oddajati direktno brzojavke proti južni Ameriki in to v najkrajšem1 času. Stroški za brzojavljenje bodo sko-ro za 1lm manjši od dosedanjih. opisi. Kamnica pri Mariboru. Občinske volitve se bližajo in n e mšiki 11 ar ju-ž n p a n u Adolfu VVogrinlzu so že ježijo lasje. — Temni spomini na čas, ko je kot župan in branjar naše kmete, delavce in viničarje tožaril in pulil za par dolžnih fickov, — neizbrisljiva dejstva njegovega slabega in škodljivega občinskega gospodarstva, s katerim je naše občane težko udaril — mu ne dado miru, in že vidi, da se mu občinki tol vedno bolj pogreza v njegovo lastno krivdo in nesposobnost, katero je izvajal polna 3 leta nad našim* občinstvom. — Toda vseeno še skuša stolček vleči iz blata, pri čem*pa — ker štola ne more dvigniti — postaja naravnost škandalozen pri popravkih volilnih imenikov. — Kar celi vrsti volilnih opravičencev odklanja vpis v volilni imenik, ker isti že dolgo no marajo več trobiti v njegov nemčkutarski rog. Vso skupaj pa mu ne bode pomagalo, kajti prizadeti bodo vseeno vpisani. — Sicer se pa naj gospod birgermajster potolaži. Obtežilni spisi pri fin. oblasti se že bližajo rešitvi in še pred volitvami bo morebiti doživel neljubo presenečenje. Lajteršberk, Na severovzhodni strani Maribora, proti nemški meji leži v najlepši legi sredi skrbno obdelanih vinogradov, rodovitnih njiv in vzorno kultiviranega sadnega drevja vsem* Mariborčanom dobro znani Lajteršbek. Od kod ima ta biser mariborske okolice ime »Lajteršberk«, mi ni prav nič znano. Morebiti to kdo drugi razloži. Ime kraja je sicer nemško, niso pa več njegovi prebivalci, ki se zopet vračajo v naročje svoje matere. V kraju, kjer sta še prod malo časa Sudmark in Schnlverein potujčeval našo doco in ji vsiljevala, nemški jezik, se je kar čez noč preorijentiralo prej toliko pereče narodno vprašanje. Šolska deca se razgovarja danes samo slovenski, nemškutarenje je zginilo docela, pred njim pa razna nemška, dru- štva, na kojih mestu vršijo narodnostno delo naša. Eno teh je vsega upoštevanja vredno pevsko društvo »Luna«, ki je v nedeljo 15. tm. z izvrstnim uspehom nastopilo na vrtu g. župana Požauka. Cela prireditev je nosila neprisiljen značaj do m*ače slovenske zabave. Med godbenimi točkami, ki jih je proizvajala domača Felserjeva kapela, so kakih desetkrat nastopili vrli lajteršberški pevci. Njihovo. petje je odmevalo ubrano, glasovi 6o sveži, mladi in dobro izurjeni. Nastop zbora je že pri prvi pesmi pokazal, s kako pridnostjo se udeležujejo pevci društvenih vaj. Škoda je samo, da so se te lepo predavane pesmi izgubljale med neizogibnim šundrom na vrtu. Morebiti bo nam kmalu dana prijetna prilika, da jih' slišimo v kakenr zavarovanem lokalu. Zboru samemu in njegovemu pevovodji izrekamo kot vrlim pijonirje™ narodnega dela v ne/kdaj najbolj ogroženih postojankah naše iskreno priznanje. Če ša pripomnimo, da je zapela »Luna« precej pesmi, ki jih ima tudi Glasbena Matica na repertoarju, smo jasno označili njeno sposobnost in visoko stopnjo njene marljivosti. —š. Ruše. (Ruški komunisti in klerikalci.) Besni napadi klerikalcev na ruške nacijonaliste postajajo vedno bolj prozorni in jasni. Ruše so bile za časa Avstrije razvpite kot najbolj naroden kraj v celi Dravski dolini. Takrat so bili tudi še naši klerikalci — čast jim! — narodni in navdušeni Jugoslovani. V Jugoslaviji pa so presedlali. Mesto nacijonalizma so se po vzgledu Ljubljane nalezli komunizma, ker jim pač to najbolj prija za dosego njihovih namenov. V svrho uspešnejše politike so poslali v Ruše kaplana, ki smatra za svoj glavni posel hujskanje in netenje sporov in razdorov. Ker pa s tem ni dosegel kljub pomoči g. Zebota in drugih delegatov skoraj nobenega uspeha, je poklical na pomoč komuniste. Mislil si je pač, v Ljubljani je škof volil vas, v Rušah pa vi volite mene. Pred par dnevi so imeli v kaplaniji konference in posvetovanja o skupnem nastopu pri občin, volitvah. Komunistom kaplanova »viža« nič prav ne ugaja in sc doslej še niso »zglihali«. Zato pa je proglašena mobilizacija marijiaih’ »devic« (fantje so se namreč že spuntalif). Kako se bo stvar razvijala, bomo še poro. čali. O delovanju g. kaplana, ki misli, da ja nekje med hribovci, ki se dajo od njega komandirati, pa prihodnjič nekaj več. Sv. Lenart v Slov. gor. Sokolska prireditev dne 15. junija 1924 vršila se ja ob nepričakovano številnem1 obisku, kakor sokolstva tako tudi občinstva, in to| ne samo tržanov, marveč tudi okoličanov. Skoraj vsaka hiša v trgu Je raz-obesila v pozdrav gosltom! narodno zas stavo. Prireditev je pozdravil brzojavno! med drugim tudi veliki župan gosp. dr. Pirkmajer, kar je izzvalo med udeleženci veliko veselje. Sokolstvo jo odposlalo udanostno brzojavko kralju ter prosilo velikega župana za posrednika. —* Prapor, ki ga je razvilo sokolsko društvo pri Sv. Lenartu, je umetniško delo, izvedeno po načrtih g. Mladičev© pod spretnim vodstvom* g. notarjeve Anice Ašičeve. Veliki župan je smatral kot umestno dalti borcem za našo državno ide.io bodrila s svojim pozdravom*, tukajšnji državni činovnik g. dr. Ožbe Ilaunig pa ni smatral potrebnim se pokazati pri! prireditvi, da, niti zastave ni izobesil nad svojo trgovino, kar je stoTil marsikateri lojalni Nemec. Polzela. Pod naslovom »Grdo bogoskrun-stvo« je napadla »Straža« v svoji 50. številki društvi Sokol na Polzeli in Orjuno v Braslovčah. Na poziv, da javno in imenoma obdolži njune člane, do danes po preteku enega meseca ni reagirala, všled tega moramo samo konštatirati, da je bil ta hudoben članek brez vsake osnove, tendencijozen in prikrojen samo za strupeno volilno gonjo. Pušenjakov volilni shod, sklican v ta namen na Goro Oljko, to potrjuje. — Sokol Polzela. Orjuna Braslovče. Orjuna-Ma.ribor. SestanHc vseh Četnf-kov-akcijonašev danes, sredo zvečer ob’ 20. uri v Sokolskem domu v Studencih ob vsakem vremenu. Udeležba strogo obvozna. — Namestnik glavarja. □DraAdomacao'~d d- dDanaoonama Podpirajte obupane slepe in darujte »Podpornemu društvu slepih**. j Lammascha. ! ki mmStik VT X B o s« Mariborske vesi. Maribor, 18. junija 1934. Mariborski izletniki, v nedeljo 22. junija k «Sv. Duhu na Ostrem vrhul V nedeljo 22. junija 'd«P. priredi Zve za kulturnih društev ur’ 8>v. Duhu na Ostrem vrhu (Kozjak) predavanje. Pre dava g. učitelj Jože Malenšek o o*vobo dilnih bojih slovenskih kmetov v sred njem veku. Istega dne priredi svoj izlet tjakaj tudi pevski zbor Glasbene Matice, tako da bo ta dan Sv. Duh, naša obmejna točka, praznoval svoj slavnostni dan. Odhod iz Maribora zjutraj cb 5.38 vlakom do Fale, cdtam peš. Mariborski planinci, v nedeljo k Sv, Duhu! -O- m Občinske volitve v Mariboru. »S!o venec« si je zopet dovolil neokusnost gle de občinskih volitev v Mariboru. Ne ve mo, odkod zajemlje svoje vesti. Oficijel--ni krogi SLS v Mariboru odločno izjavljajo, da niso s tem razdiralnim delom v nobeni zvezi. JBS trdno vztraja na 'sklenjenem pakrtu in je uverjena, da bo do dano besedo držale tudi vso druge Stranke. Kakor izvemo, bodo volitve raz pisane v najkrajšem času in se bedo vr Sile v drugi polovici septembra. m Ljudska knjižnica posluje danes a četrtek od pol 30. do pol 11. ure kot na-' va-dn® ob praznikih sredi tedna. m' Maturanti drž. gimnazije v Mar! bcm priredijo v soboto, dne 21. im. v prostorih Nar. doma poslovilni plesni venček pod protektoratom svojega ravnatelja g. dr. Josipa Tominška. Čisti do biček prireditve je namenjen fondu za naučrio potovanj® maturanto-v po naši državi. Vstop le proti povabilom. Ako bi pomotoma pri razpošiljanju povabil na koga pozabili, so dotičnim' povabila na razpolago v trgovini ge. Zlate Brišnik, Slovenska ulica. Vstopnice po 15 Din (vključno nočni davek) bodo prodajali Snaturanti v predprodaji, sicer se dobi jo pri večerni blagajni. Začetek prireditve točno ob 21. uri. Toaleta promenadna. mi Na Telovo vsi na tamburaši i kon eert v gostilno »Mesto Trst« (Tržaška cesta)! 1915 m Izlet v Sarajevo. Od 25. junija do 6. 'julija se vrši v Sarajevu II. industrijsko obrtna razstava. V smislu sklepa odborov© seje Slov. obrtnega društva se jo tndi od strani našega obrtništva določila delegacija, ki bo na tej razstavi zastopala »Slov. obrtno društvo«. Želeti jc, da se [tej delegaciji pridruži večje število na-•8ih’ obrtnikov. Natančneje sporočamo po iBprejetju tozadevnih informacij. Gotovo j je že danes, da naj še udeležba te razstava smatra od strani, naših obrtnikov kot 'častna tovariška dolžnost. Glede vožnje ;Pa nam’ je že danes toliko znano, da imajo udeleženci ugodnost polovične vožnje. m1 Prememha posesti. Konfekcijska jtvornica » Jugoslovanski-Lloy d« na Ru "SkL cesti v Maribor je prešla v last Sla-cveoske banke. m Važna razsodba kasači jakega šedi-$0» v stanovanjskem vprašanju. Med ^mariborskimi hišnim posestnikom Franjo ;L. in njegovim) najemnikom Karlom Iv. v ^Gregorčičevi ulici je tekla dolga pravda, tradi sodne odpovedi stanovanja, ki je te idrfi končala pred kasacijskim sodiščem v JSagrebu. Hišni posestnik F. L„ ki ima T Mariboru dve hiši, stanuje v najetem’ 'Stanovanju. Dotično hišo je kupil sedaj drugi posestnik, ki je L,-u odpovedal Stanovanje z motivacijo, da ga rabi za-*e- Iz istega vzroka je L. odpovedal svo-jemn najemniku Iv. stanovanje. Ta se je Boper odpoved pritožil in je v I. in II. instanci tožbo izgubil in bi bil moral stanovanje izprazniti. Pritožil pa se je na majvišjo instanco, kasacijsko sodišče v Kagrebu, ki je pritožbi ugodilo in uteme-Jjuje razsodbo takole: »Hišni lastnik Ima pravico, odpovedati stfranki stanovanje in je zahtevati zase. Te pravice pa tee lahko posluži samo enkrat in sicer lo takrat, če kupi hišo z namenom, da pride Ho stanovanja. V predmetnem slučaju Pa je ugotovljeno, da hišni posestnik F. L. ni le že več kupljenih hiš z dobičkom naprej prodal, temveč je prodal tndi ono .SNkaieri zahteva stanovanje in prodal tudi ono, v kateri stanuje. Zavedati se j3 nio-ral, da bo s tem enega svojih najemnikov spravil na cesto. Prodal je hišo prostovoljno, iz dobičkaželjnosti in se je s temi sam odpovedal svojemu stanovanju. Zakon ščiti hišnega lastnika, pa tudi najemnika. Hišni lastnik pa, ki se prostovoljno odreče svojemu stanovanju iz gole dobičkaželjnosti, ne more zahtevati drugega stanovanja in mora torej tudi v predmetnem slučaju sam’ nositi' vse posledice. Tožitelj F. L. je hotel s tem obiti zakon; njegovo postopanje je nezakonito in nasprotuje dobrim običajem, ker se s tem samo povečuje stanovanjska beda.« — Razsodba je principijelno važna tako za najemnike, kakor za hišne posestnike, ob enem pa dobra lekcija našim birokratom, ki nočejo razumevati duha stanovanjskega zakona, temveč vidijo lo mastne črke in paragrafe. m Državna loterija. Srečke za I. razred (8. kolo) so zopet v največji izbiri na razpolago pri blagajni glavne pošte. — Vsakdo si 1 ah k - s«i" izbere razpoložljive srečke in se informira o stanju igre, prihrani si pa tudi 'stroške do pošiljanja srečk iz-Beograda ali Zagreba. Cena celi rečki je 80 Din., polovici 40 Din., četrtin-ki 20 Din. za vsaki razred. Na željo se pošiljajo tudi po pošti. Nabavite ali pa rezervirajte si srečke pravočasno! m Odmern! izkaz, davka na poslovni promet za Maribor na, vpogled. Davčno okr. oMastvo razglaša: V smislu čl. 358. fin. zakona za leto 1922-23 (Uradni list št. N@rodft$ sSedatišSe. REPERTOIRE: Sreda, 18. junija, »Carrnen«. Ab. C. Četrtak, 19. junija, »Kamela skozi uho šivanke«. Ab. B. (Zadnjič v sezoni). Petek, 20. junija. Zaprto. Sobota, 21. junija. »Traviata« Ab. D. (Zadnjič v sezoni). Nedelj ci, 22. junija. »Namišljeni bol nik«. Ab. E. (Zadnjič v sezoni). *—Ul— »Kamela skozi uho šivanke«. Vlogo Bezhybe v navedeni komediji igra v četrtek 19. tm. mesto g. Železnika g. Skrbinšek. • • , Naše šole. Državno žensko učiteljišče v Mari-boru. Vpisovanj® in 'sprejemni, izpiti v I. letnik se bodo vršili v pondeljek, 30. junija tl. od 8. ure dalje. Predložiti je treba krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in zdravniško izpričevalo uradnega zdravnika. Učenke, ki so z dobrim1 uspehom dovršile spodnjo srednjo šolo ali 4. razred meščanske šole, polaga jo izpit samo iz petja. Ostale pa iz Verouka, slovenščine, zemljepisja, zgodovine, matematike, prirodopis ja in fizike. Poleg tega morajo predložiti lepopisnj zvezek, nekaj risb in ženi-1 ročnih del. Državna trgovska šola v Mariboru. Vpi 334) se objavlja, da je odmera davka naI sovanje v I. letnik za šol. leto 1924-25 se vrši poslovni promet za leto 1923 no čl. 10 za-1 do 30- illniia dnevno med 11. in 12. uro na kona z dne 31. I. 1922, Uradni list štev. 46 za mesto Maribor dovršena. 15-dnevni rok za, vpogled v odmerni izkaz se določa za čas od 1. do 15. julija 1924. Davčni zavezanci morajo v ta izkaz vpogledati pri davčnem uradu v Mariboru, pri davčnem1 okrajnem1 oblasčvu v Mariboru (soba št. 2) ali pa pri Mestnem magistratu v Mariboru. Vpogled je dovoljen' iaklju čno le davčnim zavezancem in njihovim izkazanim pooblaščencem. Davkoplačevalci, ki so zavezani voditi knjigo 0-pravljcnega prometa ozir. ki je njih promet v letu 1922 presegal 360,ono D, bodo o morebitnem naknadnem’ predpisu dav ka obveščeni s posebnimi plačilnimi nalogi. Predpis davka onih davčnih zavezancev, ki v lotih dneh po preteku roka za vpogled odmere, torej do vštetega 30. julija 1924 ne vlože pritožbe pri davčnem oblastvu, postane pravomočen. Pripomni se, da imajo v smislu čl. 10 zakona o davku na poslovni promet pravico pritožbe le on? davčni zavezanci, ki so pravočasno vložili prijavo o opravljenem’ prometu, kar je v odmernem izkazu (zadnji raz,predelek) posebej označeno. m Strah pred poroto. Za v petek je razpisana pred mariborsko poroto razprava zoper Alozija Čepa radi tatvine, čep je že sicer precej vajen sodnih ceremonij, toda porote, pred katero pride prvič, se jc resno zbal. V noči od nedeljena pondeljek je skušal v zaporu izvršit! samomor. Ker ni imel nobenega druzega orožja, je zbrusil na zidu zaponko od hlač in si ž njo prerezal žile. Baz.niki so pravočasno opazili njegov poskus in so ga prevezali, predrto ,ie izkrvavel. Za enkrat torej ni imel sreče in bo moral neizprosno pred ljudsko sodnike, ki so tato- Zrinjskega trgu 1. I. Učenci (učenke) naj prineso svoje zadnje šolsko izpričevalo in rojstni (krstni) list. Vnanji učenci (učenke) se priglase lahko tudi pismeno, če pošljejo gori omenjeni listini po pošti ravnateljstvu šole do 30. junija. V I. letnik se sprejemajo učenci (učenke), ki so dovršili 4. razred srednje ali 4. oziroma 3. razred meščanske šole. Vnanji učenci naj prilože svoji prijavi franki-rano kuverto, da se jih obvesti glede njih Sprejema v šolo. Državna realna gimnazija v Ptuju. Vzprojemnl izpit v I. razred se bo vršil dne 30. junija 1924 (v pondeljek). Vpisovanje se vrši isti dan Od 8. do 9. ure, na kar se začne pismeni izpit iz slovenščine in računstva od 9. do 11. ure. Priglasi za vzprrjr—-ij izpit se lahko zTŠe tudi pred 39. junijem’ sli osebno pr! ravnateljstvu ali pismeno po pošti. Predložiti je treba, rojstni list in izpričevalo osnovne šole z redom iz verouka, slovenščine im računstva. Na tehniški 8redn.1l šoli v Ljubljani Kodo v šolskem letu 1924-25 otvorjeni-naslednji oddelki: 1. višja stavbna šola; 2. višja strojna šola; 3. stavbna rokodelska šola; 4. strojna delovodska šola; 5. elektrotehnična delovodska šola; 6. mizarska in rezbarska mojstrska šola; 7. kiparska in rezbarska šola; 8. ženska obtna šola; 9. javna risarska in modelirska šola. Vso podrobnosti glpde sprejema so razvidne iz razglasa v Ur. listu št. 58, z dno 12. junija 1924 in iz objave na razglasni deski v vestibulu zavoda. Koncem tega tedna izide prvič po prevratu šolsko izvestje, kj vsebuje poleg drugih podatkov organizacije zavoda in sprejemne pogoje ter učne načrte posameznih oddelkov. Interesentom je izvestje na razpolago pri ravnateljstvu zavoda proti p e c- < ’ tvi _ g MaHboYu,'-'dfieu9.''junija 192?. VUjŠtOF Sokolstvo. o Telovadci! Z.. člane, ki ne mor o j O posečati redne telovadbe, se vršijo proste m redovne vaje vsak torek ob 8. uril zvečer v realčni telovadnici. Za člane, kil jim posecanje tudi v torkih ni mogoče, Pa se vrše vaje ob četrtkih, istotam. Bratje, ki pojdete na zlete, pridite zanesljivo! Vaditeljski zbor marib. Sokola. Celjske vesi. Poročil se je v pondeljek, dne 16. t. m. v Celju bivši dobrovoljec in solastnik tiskarne g. Anton Rode z gdč. Marico Nc-i rat, hčerko g. stavbenika Nerata v Gaberju pri Celju. Obilo sreče! Parastos za padlimi nacijonalnimi žr» tvaiai jo priredila srbska pravoslavna) občina v nedeljo, dne 15. t. m1, v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. Ob mnogobroj.ni udeležbi občinstva je o-pravil žalne 'cerkvene obrede pravoslavni svečenik g. Raf. Perič ter ob' koncu lepe svečanosti nagovoril občinstvo z ljubeznijo in Sspravl.iivostjo prevetimi! besedami. Celjsko pevsko društvo jo med in ob koncu obredov zapelo v srce sega joče žalostinke. Protituberkulr.zini dispanzer v Celin, ki je nameščen v invalidskem domu, začne poslovati pod vodstvom* g. primarija! dr. Iv. Rajšpa v potek, dno 20. tm. Poslovne ure so odslej vsak torek in petek od 8.—9. ure. Celjsko učiteljsko društvo jc zborovalo dne 14. tm. v Celju ob skoro polnoštevilni udeležbi. Izvolili so so med drugimi! tudi dolegati za pokrajinsko skupščino U.TU, ki se vrši dne 5. in 6. junija v Krškem1. Sprejete resolucije naprošajo TJJU za posredovanje na’ Merodajnem! mestu, da se šolska vodstva ne šilijo k nakupu različnih knjig, ker krajni Šolski sveti ne razpolagajo s ■potrebnim! fondom'. Učiteljstvo zahteva dalje nadzornike za osnovne šole iz vrst Ijudsko-šolskega učiteljstva. Učitelj Franjo RoŠ jo predaval o »književnosti za mladino«, učitelj PnstoVšek 17: Žalca o »zasilneml načrtavanju geometrijskih likov! brez trikotnih črtal in' šestil«. vom najmanj naklonjeni. m Tujci v Mariboru. Včeraj je bilo v tiskovnih stroškov v znesku 12.50 D tukajšnjih hotelih in prenočiščih na no-j Penino vred. vo prijavljenih skupno 60 tujcev in si-1 Mestna ženska realna gimnazija v cer; Meran 18, Privat hotel 1, Zamere 14, Ljubljani. Vpisovanje gojenk za I. raz-I-Ialbwidl 6. Črni orel 6, Kosovo 3, Pri | rad mestne ženske realne gimnazije se grozdu 6, Zlati konj 3, Woch 1, Domovina 1. m Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo začnejo na zasebnem učilišču Ant. Rud. Legat dne 1. julija. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. ni Jazz Band — originalna amerikanka godba in petje; izvaja družba zamorcev »V/cUmortt« od 1. junija v klub baru. Poleg tega plesne zvezde Clare Burghavd, Ice Toje in Mari Clar. 771 m V četrtek popoldne od 16. do 20. ure na lepem, prahu prostem vrtu gostilne »Kosovo« koncert pomnožene godbe na lok. Med koncertom se vrste tudi pevske točke. \si ljubitelji glasbe in ubranega petja se vabijo k obilni udeležbi. Opozarjam® na današnji oglas! . vrši v pondeljek dne 30. junija tl. od 9. do 11. ure dopoldne. — Sprejemni izpit se vrši dne 3. julija tl. ob .8. uri zjutraj. Natančnejši pogoji za sprejem1 v I. razred gimnazije so razvidni na črni deski v Pritličju zavoda Mestni dekliški licej v Ljubljani. Ravnateljstvo opozarja gojenke absolventke 4. razreda meščanskih šol in absolventke 4. razreda drugih srednjih šol, da se o tvora s pričetkom šolskega leta 1924-2.) peti razred liceja pri zadostnem številu priglašenih’ gojenk. Film. Grajski kino predvaja od danes do nedelje velikansko veseloigro v petih činih »Milijardna večerja«; v glavni ulovi znana krasotica in ljubljenka publike OsiJ. Osu-aJd Primorske vesti. Sijajni usipehl Rijavčevih koncertov Primorski rojak Rijavec, znamenit tenorist, beograjsko oporo, gostuje te dni po Primorju. Rijavec si j1' že priboril lepa priznanja po vseh važnih1 glasbenih centrih Evrope. Znan1 je posebno na Dunaju, kjer že ponovno priredil koncerte ob' ogromni udeležbi občinstva. Je eden izmed onih redkih pevcev, ki so nesli naše ime in našo pesem) v svet. V soboto dne 14. trn1, je Rijavec koncertiral V Gorici in jo S svojim krasnimi glasom! spravil občinstvo naravnost V delirij..-— Vkljub temu,-da jo bil spored že izčrpan, se občinstvo ni1 hotelo ganiti s prostorov. Dodati jo moral še mnogo točk. Pevsko in glasbeno društvo je poklonilo rojaku umetniku lovorjev venec. Smrtni skok iz četrtega nadstropja. Na grozen način si je končala v Trstu življenje komaj 18-letna učiteljica Ines Lamherti. Pretekle nedeljo je prišla r.a obisk k svoji sestri, ki stanuje v ulici’ Bellpogio št. 4. Bila jo nenavadno potrta in zamišljena. Okoli 14. ure, ko je bila sama v sohi, je Ines skočila z okna Četrtega nadstropja na ulico ter obležala v luži krvi na kamonitem tlaku mrtva. Zdi se, da je sorila obupen korak radi neuspeha pri polaganju nekega izpita. Razsodba proti bivšemu ravnatelju tržaško Jadranske banke. Pretekli potek se je končala sodna obravnava proti' bivšemu ravnatelju Jadranske banke v Trstu Antonu Kaiču in knjigovodji Teodora Korenčanu. Povodom! izmenjave avstrijskih kron sta, za veliko vsot® osleparila italijanski državni zaklad. Kaič je bil b sojen na dve leti koM-iaoa, pa šest mesecev ječo in 750(1 lir globe, dočim) je bil Korenčan oproščen. . : Klopni vrh. Ob nedeljah, praznikih iu nji preddnevib jc koča oskrbovana. Tr ure od postaje Fala. Prenočišča na razpolago. . Razglednice, Maribor je naba-31.° ro;i'e v,1st lepih razglednic koč na Klopnem' vrhu, Marib. kočo in nje dekadenco. Do‘be se y naših kača h.. 'Klicoov Pisalni stroji, barvni trakt,' ogljen papir, Opalograph-pripadki ANT. RUD. LEGAT, Maribor, Slovenska un ■ ca i, tel. 100! ■i Porotno sodišfe. Uboj v Muretinclh. Pred d verna letoma sta se poročila v • Muretinoih Franc Janžekovič in Marija roj. Tomažič. Zakon pa ni bil srečen, ker ; je Marija vzela Janžekoviča le zaradi j posestva, ne pa iz ljubezni. Vslcd toga : je prišlo med njima, do ostrih prepirov. Zona je zmerjala svojega moža s »črnom | hudičem«, za katerega ne bi bilo škoda, če ga kdo ubije. Janžekovič je pričel j .vsled tega pijančevali, zanemarjati posestvo in slednjič barantati s konji. Zato je žena predlagala skupno z očetom Štefanom Tomažičem, da se Franc Janžekovič radi pijančevanja in zapravljivosti ■prekliče. Dne 10. aprila 1924 so bili vablje mi Franc Janžekovič, njegova, žena. Marija in njen oče Štefan Tomažič na okrajno sodišče v Ptuju v svrho zaslišanja o predlogu, da se Franc Janžekovič prekliče. Na. potp domov pa je prišlo med . njimi do prepira in do dejanskega spopada. Janžekovič je ostal slabejši in je moral vslcd tega pobegniti. Ta'dan je oprav Ijala na njegovem domu potrebna dela njegova svakinja Ttoza Tomažičeva, jvcr 'Janžekoviča, dolgo ni bilo domov, je vzela ključ od stanovanja seboj. Drugo jutro so našli Franca Janžekoviča, ubitega ha njegovem dvorišču v Muretinoih. ®um' je padel takoj na njegovo ženo Malijo, njenega, očeta in na njenega, brata Ožbalta Tomažiča. Dejanje je ostalo del igo časa. nepojasnjeno, ker so obdolženci 'trdovratno tajili. Pri zaslišanju dno bi a. j a tl. pa je Ožbalt Tomažič priznal, da Ž5e on ubil Janžekoviča. Ko sta omenjeni večer prišla oče in sestra, domov, ga je sestra prosila, naj vzame ključ in ga ponese na dom I ranča. Janžekoviča, da bo imogrel v stanovanje. Ko je Ožbalt prišel k Janžekovičevemu domu, je našel Ta.n 'žekoviča pred vrati, katere je mislil z > c-Jkim' kolom šiloma odpreti. Med njima se ■je začel prepir in nazadnje pretep, med katerim je Tomažič Janžekoviča udaril *> sekirinim' toporiščem parkrat po glavi, vsled Česar je Janžekovič kmalu zatem *umrl na. otrpnenju možganov. ; Porotniki so verjeli obtoženčevemu Zagovoru ter zanikali vprašanje na uboj. .potrdili pa vprašanj® na silobran, vsled česar je bil Tomažič oproščen in tako i&puščen na svobodo. Bestljfllen umor v Lahoncih v Prekmurju. Danes sta se zagovarjala pred poroto (561etni posestniški Sin Jožef Rcpko in jSoletna posestnica .Barbara. Benko iz La-honc radi bestijalnega umora, ki sta ga ‘ftne 19. oktobra; 1933 izvršila nad 891 etn;m’ fetarčkom Francom .Puntigamom. Franc ;Puntigam! je predal meseca aprila 1923 '■svoje posestvo materi današnj® ob tožen-ike, Barbari Benko st. Izgovoril pa si je '•dosmrtno gospodarstvo in hasek. Barbara Benko st. je prepisala, imsestvo na l*vojo hčerko Barbaro, današnjo obtožen-■ o, ki je od tedaj gospodinjila Puntiga-'u‘ Benkovi niso na dobrem1 glasu, pod- Tako je izpovedal tudi orožnikom in županu, ki so bili poklicani k Postraku ter več drugim pričam. Puntigama so prepeljali v ormoško bolnico, kjer je svojo izpoved pred pričami ponovil. — Popoldne dne 20. oktobra je Puntigam kljub zdravniški pomoči umrl na zadob-Ijenih težkih in smrtno nevarnih poškodbah. Na podlagi teh izpovedi sta bila aretirana današnja obtoženca ki pa sita trdovratno tajila vsako krivdo. Trdila sta, da sta bila v kritični noči doma ter «0 pri tem sklicevala na mater oziroma Jožef Benko na svojo ženo Alojzijo. Pod sumom soudeležbe je bila pozneje aretirana tudi matu vendar pa, ji ni bilo mogoče ničesar dokazati. Tekom; preiskave so obdolženci skušali zvaliti krivdo na posestniškega sina Franca Obrana. Kakor je nadaljna preiskava uognala, so storili to iz maščevanja, ker ni maral za ljubezen Barbare Benko ml. Da je res Jožef Benko izvršil zločin, dokazuje krogla, ki se je našla v sobi umorjenega in ki izvira iz samokresa, kateri se je našel pri njem in katerega mu je bil dal rajni Puntigam, ko je čuval vinograd. Za. soudeležbo Barbare Puntigam govori okol-noat, da je imela največjo korist od smrti. Puntigama baš ona, ki bi bila postala neomejena gospodarica na posestvu. Vedno je prenočevala v isti hiši s Puntigamom, le kritične noči je spala pri svoji materi. Da bi prikrila zločin, je takoj zjutraj, pred n o je še šla pogledati, kje je Puntigam, pomila sobo in odstranila vse krvne sledove. Razprava še vedno traja. O poteku in obsodbi bomo poročali v prihodnji številki. Izpred sodišča. C’e se ženi jugoslov, oficirja očita nem* škutarenje . . . Svoj čas je bila. pred okrajnim' sodiščem kaznovana na 250 din. globe in v povračilo sndnijskih stroškov Marija V. iz Aleksandrove, c. 55., ker je javno očitala podpolkovnikovi ženi g. Ani Grebenc, da jo naj bode sram kot ženo jugoslovanskega oficirja, da vkljub temu, da zna, slovenski in hrvatski, govori in občuje samo nemški. Očitala je. Grebencev!, da ne drži « Slovenci in da je pod častjo žene jugoslovanskega oficirja, da občuje z bivšo natakarico samo nemški. Ano Grebenc jo zastopal odvetnik dr. Faninger, Marija V. je bila brez zagovornika, , 1332 4—1 : Danes Maribor eontra Ljubljana. Ob pol 18. uri na prostoru ISSK Maribor v Ljudskem1 vrtu se odigra za naše mesto velevažna. športna prireditev. Izzvala se je reprezentančna nogometna tekma teamov mesta Ljubljane in Maribora, katero ovladujeta obe reprezentanci z skrbno izbranim moštvom. Dejs/tvo, da predstavlja danes nogomet najpopularnejšo sport.no panogo m se smatra kot učinkovito sredstvo, ki ima dokazati u-spehe in višino, do katere se je povzpelo na polju moderne fizične vzgoje današnje naše družbe, nami združeno z silno slikovitostjo igre same in pa splošno iz-va-n redno važnostjo današnje športne prireditve opravičuje veliko vsestransko zanimanje za današnje tekmovanje, ki obeta prekašati vse dosedanje. Je to tret ja reprezentančna tekma obeh teamOv, prvi in drugi je zmagalo mošvo Ljubi ja-ne in sicer leta 1920 z 3:1 in leta 1921 2 : i. Danes se po dolgem presledku zo pet srečata oba, teama z večjimi oboje stranskimi izkustvi ter nam gotovo nudi ta prvorazredno borbo, prepleteno z vse mi sredstvi tehnike in taktike, : Ljubljana : Maribor. V četrtek po treh letih zopet srečata reprezentan čna teama obeh mest v nosrometni borb ■ki ima namen prikazati višino in napre dek te panoge športa v obeh mestih ter tem odločilno dokumentirati e v enimi no nadmoč in prednost enega izmed na sprot.ujočih teamov. R tekmo se bržkone doseže, višek ldtcšnje pomladanske »zo ne. Igro vodi savezni sodnik iz Zagreba Louis Couperus: □□□□□□□□□□□D O o □nnmnnnnnnr i D a n e s. v sredo, ob 20. uri DRUŽABNI VEČER Gosp. in pol. društva za I. in IV. okra, v NARODNEM DOMU. comDGnociciaa □ o □□□□□□□□□□□□ Gospodarstvo. Objave. i vrženi 'Ima so tatvini in Barbara Benko st. i, "a ye»ti že en umor. Ni se tedaj ču-jditi, ce .lirn je stari Puntigam' postal [kmalu v napotje i„ ^ m„ želeli smrt. - [Ker pa se smrt hi spomnila na starčka, skleni i, da sra sami spravijo sveta*. [Obtožnica pravi da ie na&>{ s]rova]a brž-iikone stara Benko, izvršila pai sta ga [•hčerka Barbara in sin Jožef. Kako sta l*ločin izvršila, se hi dalo dognati, ker !»>ba trdovratno tajita. Zjutraj, dne 19. fhktobra, ko je ravno zvonilo jutrnieso, je rtPribežal stari Puntigam! k sosedu PoJtra-k-u in začel klicati na pomoč, češ, da je '-obstreljen in da ga je Benko Jožef oh-reliL Na pragu hiše se j® zgrudil neza-, esten na tla. Ko je prišel čez nekaj časa »dPc ■ k zavest^ je pred pričami izpovedal, da ga je pri poklicala Barbara .Benko ml.,veeg, naj od Ko je vrata odpahml m geI na y ^ ^ hotcl «ope leci J.postelj«, j® zapazil v sobi •Jožefa Benka Ta j® v tem; tpenwto llda- in ugodna hoja, ter nizka cena. Zahtevajte edino le »Palma«. po znižanih cenah za obleke, volnene sto-fe, volnene in polvolnene odeje, etami-3 i ne, batiste, kretone za srajce i. t. d DOLČEK i MARINI Soba z uporabo huhinje se odda v naiem. Informacijo daje M. Golob. Mlinska ulica 10. 1305 od 19. do 20. ure. Pomnožena godba na lok. Med koncertom pevske točke. Točijo se pristna domača in priznano izborna dalmatinska vina. Vedno topla in mrzla jedila. Solidna postrežba, zmerne cene. Prijatelje glasbe in ubranega petja vabi k obilni udeležbi 1329 gostilničarka A. Jež. Stanovanj« dveh sob in kuhinja sc zamenja Einspielerjeva ulica 24/1- 1324 Kolje cepano, in žagano prodaja po ceni Gnilžek. Maribor, Razlagova ul. 55. 1330 3— 1 Trgovska hiša v bližini Maribora ob železnici z dobro vpeljano špecerijsko, manufaklur-no in železno trgovino ter trgovino z deželnimi pridelki brez konknrenoe se vsled bolezni lastnika ugodno proda. Vila v Mariboru dveh cob z vsem konfortom, več vil pri parku s piostim stanovahjem, stanovanjske in trgovske hiše, večja in manjša posestva blizu mesja. Kompleks iglastega gozda 250 oralov z laslno parno žago proda Konc. gospodarska pisarna J. Štuhec, Maribor, Lekarniška ulica št. 4. 1294 3-2 B Pojedino piščancev Cenjenemu občinstvu si dovoljujemo naznaniti, da smo izven naše že obstoječe EN GROS trgovine otvorili tudi DETAILNO trgovino galanterije, trikotaže, mode in drobnerije ter vseh potrebščin za šivilje in krojače Maribor, Aleksandrova cesta štev. 23, kjer nudimo vsem cenjenim odjemalcem prvovrstno blago teh strok po najnižjih cenah. Za cenj. poset se priporoča GASPARI &FANINGER. MARIBOR I priredi dne 20. junija 1924 gostilna Lojze Schrey v Mariboru Dajnkova ulica št. 10 na novo otvorjenem vrtu s. koncertom v proslavo imendana vseh Lojzetov. Začetek ob 15. uri. Točil se bode izvrsten ljutomerčan in Gdtzovo marčno 1834 pivo. — Na obilen obisk vabi Gostilničar. Posojilo Din od 300.000 do 350.000 se išče proti jako dobremu obrestovanju in intabul. na prvi stavek hiše z trgovino, ležeče v najfrekvenčni cesti in na naibeljšem prostoru mesta. Ponudbe pod .Sigurnost 100“ na upravo lista. 1281 2—2 Vsak večer koncertira priljubljeni .Pospišil*. Zvečer od */t9 do ’/«l. Popoldan (pri lepem vremenu) od 5. do 7. — V sredo in četrtek nov program. --------- V petek, dne 20. junija 1924 izbran program: VHHHj 1. Mendelssohn: k Poročna koračnica u 2. Strauss: A VNH Pomladni glasovi, valček A ■HH 3. Thomas: Bfc M|g|j Rajmond, ouvertura jpk\ 4. Smetana \ Prodana nevesta, fantazija 5. Zajc: ■ Duet In finale iz ,Zrinjski' fiS® U 6. Grieg: a) Pomlad, pesem i3sSjl «■ b) Ljubim te, pesem H 7. Kalman: V iardaška kneginja, potpouri ■ 8. Parma: SE&žjji 1 Mladi vojaki, koračnica. Program začne ob ’/,9, in traja približno do 11. ure' Po programu so razni moderni komadi Sc priporočata Pritlična hiša s štirimi stanovanji, vrtom in njivo v bližini koroškega kolodvora na pro dai. Vpraša se pri I. Medved, Krčevina, Srnčeva ulica 111. 1299 3-3 javlja, da je njen dolgoletni in velezaslužni član, gospod Vremenski preroki C« z ledom ti streho razbil je Matija, pa v Račju opeko ti nudi Zofija. Ob Jurju če zebe te v strgani koči, opeko ti v Račju si urno naroči. Če Filip dal kmetu prehladno je vreme, kmet urno naj v Račju opeke si vzeme. ItfHH FRIEDL hotelir In posestnik danes preminul., Pogreb se vrši v četrtek 19. junija 1924 ob V216. uri h starega mestnega pokopališča na pokopališče v Pobrežju. Maribor, dne 17. junija 1924. 152« Ohranimo mu časten spomin! VaUak In Klemenčič Oblastveno dovoljena vseh vrst blaga, perila, nogavic Itd. se vrli BET RADI OPUSTITVE TRGOVINE počenši z četrtkom 5. junija in naprej vsak dan od pol 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure popoldne v trgovini IVO VSKJET, MARIBOR, ŠOLSKA ULICA 4. ,m /Mav(yi ndjQ>vori>i urednika .VeJtoslsr Špindler. — Tilk«; Msribtrsks ttsfrsnai d, 4, Stran 6. »T A’ B 0 R«. V Mariboru, cine 19. junija 1924. . _ . —■ -—— - —