CELOVEC PETEK 12. JAN. 1990
Letnik XLV. Štev. 3 (2518)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
din.10
Knecht v Šmihetu:	6f
detovnih mest ogroženih
Odkar je ZRN uvedla nasprotne ukrepe zaradi prepovedi nočne vožnje tovornjakov v Avstriji, so delavci podjetja Knecht v Šmihelu v skrbeh za delo. Poslovodja šmihelskega podjetja Franc Mlinarje izjavil, da prihaja do zastojev pri dostavi, kar bi v podjetju lahko povzročilo začasno ustavitev proizvodnje. Mlinar tudi ni izključil, da bi se večinski delničar podjetja Knecht lahko odločil za kako drugo lokacijo in tako polagoma ukinil šmihelsko podjetje. V Podjuni je torej ogroženih nadaljnjih 650 delovnih mest.
Na Dravi bo podzemska trasa vendar doiga 700 m
Iniciativa občanov Na Dravi/St. Niklas je bila uspešna: zvezni minister za gospodarstvo Schusse! je najavil, da bodo Na Dravi vendar gradili 700 metrov dolgo podzemsko traso karavanške avtoceste. Zvezno ministrstvo bo prispevalo dodatnih 40 milijonov šilingov, dežela 35 milijonov, mesto Beljak pa preostalih 15 milijonov.
Končno je torej tudi minister spoznal, da bi imela vsaka druga varianta hude posledice za celotno regijo, za prebivalce Na Dravi pa bi bila tudi obremenitev zaradi hrupa neznosna. Najnovejši sklep pozdravljajo tudi sosednje občine, ki so se bale prometnega infarkta v primeru, da bi karavanški predor odprli pred zgotovitvijo karavanške avtoceste. Po tej odločitvi bo mogoča hkratna otvoritev.
Skupni stroški za gradnjo karavanške avtoceste od Beljaka do državne meje bodo znašali skoraj tri milijarde, od tega bo sama gradnja predora na avstrijski strani stala 1,1 milijarde. Jugoslovanski del predora pa bo stal 2,4 milijarde šilingov.
Nadzorni /n oprasni oc/bor ZSO na če/o s podpredsednico NO Mi/eno Grob/acher/evo, predsednikom dip/. inž. Fe/iksom l/l/ieser/em in tajnikom dr. Marjanom Stormom - odvetnik dr. Sepp Sropper je bi/ povabi/en kot strokovnjak - sta temei/ito ana/izira/a najnovejši razvoj v manjšinskem vprašanjo.
Mohorjeva šo!a ostane privatna?
Odločitev o nadaljnjem statusu privatne konfesionalne dvojezične ljudske šole Mohorjeve po razsodbi ustavnega sodišča je baje že spejeta: dr. Anton Koren je v intervjuju za dunajski časnik „Der Standard" dejal, „da šola ostana privatna, ker so izkušnje najboljše." Taka odločitev bi pomenila, da bi v Celovcu nastala dodatna, toda javna dvojezična ljudska šola
Haiderjev,,jezikovni test"
za prvošolce protiustaven!
Razsodba ustavnega sodišča, po kateri mora imeti vsak otrok tudi zunaj dvojezičnega avtohtonega naselitvenega ozemlja možnost elementarnega pouka v slovenščini, še naprej buri koroške nacionalistične in strankarske duhove.
Po prvih žolčnih reakcijah deželnega glavarja Haiderja, v katerih je napovedal možnost preštevanja slovenske manjšine na Koroškem, se je v torek sestal kolegij koroške deželne vlade in ponovno
zaprisegel na manjšini sovražen tristrankarski pakt.
Po seji je Haider v okviru lokalne televizijske oddaje „Koroška danes" koroški javnosti predstavil nov način ugotavljanja pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, namreč uvedbo jezikovnega testa znanja slovenščine ob prijavi otroka k dvojezičnemu pouku na ljudskih šolah na dvojezičnem avtohtonem ozemlju in tudi zunaj njega.
Zveza slovenskih organiza-
cij je že v torek zvečer na seji nadzornega in upravnega odbora temeljito obravnavala najnovejši razvoj v šolskem in manjšinskem vprašanju nasploh. Odborniki so soglasno odobrili tiskovno izjavo, v kateri ZSO odločno zavrača vse grožnje deželnega glavarja in drugih nemškona-cionalnih sil in v kateri je izrecno poudarjeno, „da je vsakršna omejevalna interpretacija razsodbe ustavnega sodišča, kakršno zdaj podaja deželni glavar Haider, že na
osnovi same razsodbe protiustavna. Manjšinsko zaščito in razsodbo ustavnega sodišča ni mogoče interpretirati po mili volji."
V tem sklopu ZSO ugotavlja, da sta naselitveno področje slovenske narodne skupnosti izčrpno formulirala že ustavno sodišče s svojo razsodbo leta 1981 ter tudi prejšnji vodja koroške ustavne službe dr. Unkart. Po teh definicijah naselitveno področje koroških Slovencev (Jai/'e na 3. jfranij
PREBERITE
2	SZDL Slovenije postala stranka
3	Heute im Slovenski vestnik
4	Evgen Bavčar razstavlja „Pri Joklnu"
5	Dipl. trg. Joža Habernik:
Namen našega zadružništva Koroška v zrcalu
6	Janko Messner: Claudel in Silber-bauer na koroških odrih
7	Televizijski in radijski spored Recenzija novih knjig
8	Slovenski vestnik vsepovsod: konvertibilni dinar še „eksot"
		
Milan Oraže k prvoiigašu?
Mladi vratar Milan Oraže (na sliki), ki se je šele jeseni pridružil Slovenskemu atletskemu klubu in svojega trenerja in gledalce prepričal o izvrstnih sposobnostih, bo morda že te dni zapustil SAK. 20. januarja bo mladi Selan namreč treniral pri prvoligašu Vienna, ki se zanj zelo zanima. Za SAK bi bil odhod enega najboljših koroških vratarjev zagotovo velika izguba, za mladega športnika pa velika preizkušnja in možnost uveljavitve v samem avstrijskem vrhu. Uradnih pogajanj o prestopu med SAK in Vienno doslej še ni bilo. s/;/<a. Mohar
Grožnje gredo v prazno Ponovno preštevanje znamo preprečiti...
Haiderjeve grožnje po preštevanju manjšine v zvezi z odločitvijo ustavnega sodišča gredo v prazno, je poudaril tajnik ZSO dr. Marjan Sturm tudi že v ponedeljek na tiskovni konferenci na Dunaju. Če bi nemškonacio-nalne sile v odgovor na odločitev ustavnega sodišča glede dvojezičnedga šolstva na Koroškem hotele res izsiliti ugotavljanje manjšine, bi se koroški Slovenci prav gotovo znali ustrezno braniti. Podoben poskus v letu 1976 je Avstrijo stal 100 milijonov šilingov, rezultati pa zaradi bojkota niso bili uporabni. Vsaka napačna reakcija bi škodovala mednarodnemu renomeju Avstrije.
V odločitvi ustavnega sodišča dr. Marjan Sturm, dr. Jože Messner in odvetnik dr.
Sepp Bruger ne vidijo vzroka za ponovno zaostreno razpravo o manjšinskem šolstvu. Pred predstavniki dunajskega tiska so jasno poudarili, da ta odločitev mestu Celovec, deželi Koroški in republiki Avstriji odpira povsem nove možnosti za resnično evrop-sko-vzorno manjšinsko politiko, ne da bi bil pri tem kdorkoli za kaj prikrajšan.
Kot kratkoročno rešitev do prihodnje jeseni je Sturm nakazal možnost ureditve dvojezičnega razreda na poskusni šoli pedagoške akademije v Celovcu, ob tem pa naj bi tudi privatna dvojezična šola Mohorjeve nemoteno delovala naprej. Oboje bi za enkrat zadostovalo sedanjim potrebam slovenskega prebivalstva v glav-fciui/c na 2. sf/ani)
Ponovno preštevanje
Nov pristop k
manjšinskim
vprašanjem
Inštitut za narodnostna vprašanja, ena najstarejših znanstvenoraziskovalnih ustanov na Slovenskem, ki ji je še do pred dvema mesecema grozila žalostna usoda izginotja ali vtopitve v nekatere druge raziskovalne ustanove, je začel uresničevati nov program prenove, ki naj bi mu zagotovil trden in trajen prostor znotraj slovenske znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
Inštitut je, kot je bilo povedano na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Ljubljani, ki jo je sklical novi direktor mag. Miran Komac, pripravil razširjeno posvetovanje strokovnjakov s tega področja, ki poteka v okviru etnične delavnice štirih inštitutov - ljubljanskega, tržaškega, celovškega (SIAA) in rovinjskega. Gre za drugo posvetovanje v okviru te delavnice, ki ima razen znanstvenega za ljubljanski inštitut še drug pomen - nov pristop k etničnim, maj-šinskim vprašanjem. Da se je posvetovanje zaradi svojega pristopa in vsebine že uveljavilo kot ena izmed oblik delovanja, potrjuje med drugim tudi dejstvo, da se gaje udeležilo 50 znanstvenikov s tega področja. Na dvodnevnem posvetovanju, ki je bilo v Ljubljani, so pozornost namenili štirim vsebinskim sklopom: odnosu med disci-plinarnostjo, interdisciplinarnostjo in komparativnostjo pri preučevanju etnične problematike; vprašanju položaja in vloge družboslovnega in humanističnega preučevanja etnične problematike; odnosu med raziskovalno dejavnostjo in pedagoškim procesom (skrb za kadrovski podmladek); perspektivam raziskovanja etnične problematike v našem prostoru. Gre torej za logično nadaljevanje prvega posveta v Kanalski dolini, kjer so odprli nekatera vprašanja, ki jim doslej niso namenjali ustrezne znanstvenoraziskovalne pozornosti.
Starši -zahtevajte ' dvojezično spricevaio!
2. februarja se po šolah zaključi prvo polletje. Delijo se spričevala. Tokrat je na dvojezičnih ljudskih šolah prvič možno, da učitelji na zahtevo staršev izstavijo dvojezično spričevalo!
Starši k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok, napišite zahtevo ravnateljstvu, ki naj jo vaš otrok odda razrednemu učitelju.
Ravnatelji lahko dvojezična spričevala za ljudske šole naročijo pri „Naši knjigi" v Celovcu, Pavličeva ulica 5-7.
/rM<r/<7/jevar;j<?.s /. stran;') nem mestu. Hkrati pa naj bi šolski strokovnjaki dolgoročno izdelali nove osnove in sodobna izhodišča za dvojezično šolstvo. Šola naj bi odgovarjala zamisli o interet-ničnem dialogu, multikulturnosti Evrope ter odpiranju meja in podiranju zidov.
V šoli raste jutrišnja družba, je podčrtal Jože Messner ter poudaril, da danes ne gre samo za dialog slovenskih organizacij s strankami, temveč predvsem za sodelovanje vseh v šolstvo zajetih dejavnikov: dijakov, staršev, učite-
Če je še do nedavna vladala negotovost (in zmeda med aktivisti in simpatizerji), kakšna bo v prihodnje SZDL, se je po včerajšnjem celodnevnem „kongresu v malem" le zbistrilo. Večinsko mnenje ali kar vsebinski moto je bil, „kako so dozoreli zgodovinski pogoji, da se SZDL preoblikuje v samostojno socialistično stranko z lastnim programom individualnim članstvom, svojimi simboli in imenom Socialistična zveza Slovenije. Prav tako samostojno, s svojimi kandidati, bo nastopila na aprilskih volitvah."
Besedo frontnost so uporabljali le še v preteklem času, zamenjalo jo je sodelovanje z vsemi, ki to želijo, pa naj gre za enkratne akcije, ali za trajnejše povezovanje znotraj nove zveze. Povsem so podprli predlog Slavka Pezdirja iz Celja, ki se je v poslovniku o delu konference odločno zavzel za samostojnost Socialistične zveze brez frontnih delov ter predlagal geslo: „Samostojnost zdaj!"
Pravzaprav sta to usmeritev najbolje ponazorila dr. Tone Krašovec in Viktor Žakelj. Krašovec je socialistom čestital za evolucijo in predlagal, naj SZS samostojno nastopi na volitvah s svojimi kandidati. Po njegovem ne more biti stranka strank. Institucionalna povezanost z drugimi strankami ni pnogoča. Žakelj pa pričakuje,
Ijev, šolskega vodstva, uprave in pedagoških znanosti. Odvetnik Brugger je dejal, da po pravnih vidikih in po mnenju ustavnega sodišča za ureditev dvojezičnega razreda v Celovcu niso potrebna nova zakonska določila.
Dosedanje ostre reakcije deželnega glavarja Haiderja je tajnik ZSO označil za pretirane. Izrazil je željo, da politiki šolskega vprašanja ne bi še naprej zlorabljali, temveč naj bi se z njim spet strokovno in nemoteno ukvarjali strokovnjaki.
Igor Schellander
da se (nekdanji) frontni deli ne bodo spotikali ob Socialistično zvezo. Volitve bodo strankarske, SZS hoče ne le sodelovati, marveč se na njih tudi najbolje odrezati. Zato mora zdaj biti klasična stranka, po volitvah pa več kot to, je bil odločen Žakelj.
Takega mnenja pa niso bili predstavniki ZSMS. Po besedah Školča je SZS zamudila svoj pravi trenutek. Dovolila je, da je v amandmajih k slovenski ustavi ostala njena privilegirana vloga pri volilnih opravilih, to pa ji zdaj, po njegovem mnenju, onemogoča, da nastopi na volitvah. Pri tem je Školč posebej poudaril, da nima nič proti ustanovitvi SZS kot politične stranke. Če pa bo Socialistična zveza kljub temu samostojno nastopala na volitvah, se bo ZSMŠ pritožila slovenskemu ustavnemu sodišču in republiški volilni komisjii.
Seveda je Školč s tem sprožil pravi polemični plaz, v katerem so mu mnogi oporekali in dokazovali, da nima prav. Slicevali so se na plebiscitarno odločitev (s ploskanjem), da gredo na volitve, kasneje so o tem tudi glasovali. Z dvema glasovoma proti so se odločili, da bodo na volitvah brezbogojno nastopili.
Dr. Vekoslav Grmičje terjal popolno jasnost in iskrenost v razpravah.
EXPORTIMPORT podjetje v Celovcu išče:
samostojnega komercia!ista
za pridobivanje, sklepanje in obdelavo uvoznih in izvoznih poslov, s prakso.
Pogoji: znanje obeh deželnih jezikov in angleščine, komunikativnost in interes za delo v zunanji trgovini.
Z razpisanim delovnim mestom so vezana občasna potovanja po Avstriji in inozemstvu.
referenta/referentko
za administrativno obdelovanje poslov v zunanji trgovini; pisarniška praksa in znanje obeh deželnih jezikov obvezno.
Znanje angleščine ali drugih jezikov zaželeno.
Interesenti naj se pismeno javijo na:
1NTRADE Produktions-u. Handelsges. m.b.H. Paradeisergasse 9/11 9020 Klagenfurt/Celovec
Stovenija: SZDL zdaj „Socia!istična zveza"
„Erk!arung"
Im Buch „ZwangHAFT Deutsch?" von Peter Gstett-ner, erschienen 1988 im Drava-Verlag, wurden fol-gende, Textstellen abge-druckt, durch die sich Dr. Jo-sef Feldner beleidigt fiihlte: te:
„Da8 dieser schleichende Faschismus politisch wieder hoffahig geworden ist, ist das zweifelhafte Verdienst jener deutschnationalen und neonazistischen Krafte, die im KHD organisiert sind..."
„1972: Der „Ortstafel-sturm" wird organisiert (mit maBgeblicher Unterstiit-zung des KHD)..."
„Folgen diese Redner auch dem „Rufe des Blu-tes", um allen Ortes kund zu tun, daB sie in „unwandel-barer Treue" zum groBdeut-schen Reiche stehen?..."
„... obwohl die KHD-Propaganda dazu von Hetz-und Liigenparolen nur so wimmelte."
Univ.-Prof. Dr. Peter Gstettner stellt fest, daB der Karntner Heimatdienst als Organisation differenziert zu betrachten ist und daher die von ihm aufgestellten Thesen nicht den Karntner Heimatdienst generell, ins-besondere nicht dessen Ob-mann Dr. Josef Feldner, be-treffen."
Stranke v tajnem dogovoru z NSKS
V času, ko tajnik NSKS mag. Marjan Pipp v tiskovni izjavi pravi, naj bi bil razvoj po razsodbi ustavnega sodišča „povod za to, da bi znotraj narodne skupnosti tvegali nov začetek šolske politike in kvalitativnemu pouku v materinščini prisodili več važnosti", je deželni glavar Haider na tiskovni konferenci izdal dosedanjo tajnost: dejal je, da „so se stranke s krščanskimi Slovenci dogovorile o določenem teritoriju,
na katerem velja manjšinski šolski zakon. To je področje iz odredbe leta 1958/59. Ža protiuslugo pa so se stranke odrekle potrebnemu ugotavljanju manjšine. Toda pri tem Žveza slovenskih organizacij ni sodelovala, temveč je šla na ustavno sodišče in z razsodbo tako rekoč dala klofuto krščanskim Slovencem, ki so bili ustanovili privatno ljudsko šolo, ki pa je po razsodbi ustavnega sodišča obsojena na propad."
TR!BUNA BRALCEV
Na dan s tajnimi dogovori!
Čisto naključno sem jeseni I. 1987 s svojimi očmi videl, da so dr. Unkart, dr. Apovnik.dr. Grilc in dr. Vospernik v kratkih presledkih zapustili poslopje Koroškega deželnega šolskega sveta. Teden navrh je tedanji deželni glavar VVagner sporočil, da je prepričan, da bo prišlo do sporazumne ureditve dvojezičnega šolstva tudi s pristankom slovenskih zastopnikov.
Sedaj je deželni glavar Haider dne 9.1.1990 v Koroškem radiu izjavil, da je bil svojčas sklenjen ..dogovor s krščanskimi Sloven-
ci", v katerem so menda pristali tudi na območje dvojezičnosti, veljavno v šolskem letu 1958/59.
Ne samo zaradi nedavne odločbe ustavnega sodišča, temveč zaradi vsesplošno priznanega načela, da naj prizadeti soodločajo - načelo, ki naj velja tudi v naši skupnosti - imamo koroški Slovenci pravico, da nas NSKS in KKZ po tolikem času vsaj v polnem obsegu informi-rataoteh tajnih dogovorih. Zato zahteva: Na dan s tajnimi dogovori!
Pisec je uredništvu znan
De/egacrja „Demokraf/čne opoz/c%e S/oven/je" /z Kranja je v začetku tedna ob/ska/a sedež ZSO v Ce/ovcu, da b/ se /ntdr-m/ra/a o po/ožaju s/o venske narodnostne skupnost/ na Koroškem. De/egac/jo, k/ so jo sesta v/ja// /nž. Sened/t/č, /nž. Go//a, prof. Novak /n d;p/. /nž. Abač/č (s//ka), sta spreje/a predsedn/k ZSO d/p/. /nž. Fe//ks LV/eser /n tajn/k dr. Marjan Sturm.
Ostra kritika
Haiderjeve naj novejše grožnje in izjave okrog odločitve	ustavnega
sodišča je ostro kritizirala tudi Zelena alternativa na Koroškem. Njen tajnik Budai je izjavil, da naj se Haider odloči „ali bo ostal zvest svoji zaprisegi kot deželni glavar, ali pa hoče postati predsednik koroškega Heimatdiensta". Tudi Zelena alternativa se je za primer jezikovnega testa izrekla za takojšnjo pritožbo pri ustavnem sodišču.
Odom/k/ Stanko l/a vt/, M/7an Kupper /n Fe/iks IV/eser sf. so se akt/vno vk/joč/7/ v razpravo obet? odborov.
Informacijska in vsebinska ofenziva ZSO v šolstvu
.strani)
obsega politične okraje Velikovec, Celovec-dežela, Beljak-dežela in Šmohor ter statutarni mesti Celovec in Beljak!"
Tajnik ZSO dr Marjan Sturm je spomnil tudi na to, da se je celo sama deželna vlada v stališču za ustavno sodišče sklicevala na „avto-htono naselitveno ozemlje" in poleg tega odklonila vsakršne „središčne šole". Zato torej o kaki zožitvi dvojezičnega ozemlja, ki bi sledila iz razsodbe ustavnega sodišča, ne more biti govora.
Nadalje je ZSO izpostavila, „da razsodba ustavnega sodišča iz leta 1987 izrecno poudarja, da je priznavanje k narodni skupnosti svobodno. To med drugim sledi tudi iz državne pogodbe. Zato je tudi grožnja deželnega glavarja Haiderja, da bi morali z otroki, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, naprej opraviti test o znanju slovenščine, protiustavna. Sedmi člen manjšinskošol-skega zakona, ki je del ustave, pa nedvoumno določa, da ima vsak otrok, če je to volja vzgojnih upravičencev, pravico do dvojezičnega pouka."
Sturm pa je tudi najavil, da bo v primeru, če bi deželna vlada hotela restriktivno izvajati razsodbo ustavnega sodišča, prišlo do vrste novih
pritožb pri ustavnem sodišču.
Na seji nadzornega in upravnega odbora je bilo poudarjeno, da bo Zveza slovenskih organizacij na dvojezičnem ozemlju in v mestih Celovec, Beljak in v drugih okrajnih središčih okrepila informacijsko dejavnost v šolskem in tudi ostalih manjšinskih vprašanjih s ciljem, da bi koroški Slovenci, skupaj z nemško govorečimi sodeželani, na osnovi razsodbe ustavnega sodišča ustvarili pogoje za obojestransko zbliževanje obeh na Koroškem živečih narodov. Z interetničnim delom bi uspešno preprečili segregacijo, kije že od nekdaj cilj nem-škonacionalnih sil na Koro-
Odborniki ZSO so tudi opozorili na pojave znotraj narodnostne skupnosti, ki
gredo v smer nacionalnih šol in s tem omogočajo - četudi iz drugih aspektov - segregacij-ske načrte desno-nacional-nega tabora na Koroškem.
V zvezi s plebiscitnim letom 1990 pa je bilo ugotovljeno, da bo treba nastopati s perspektivnimi predlogi v smislu krepitve dvojezičnosti ne samo na šolskem, marveč tudi na drugih področjih. Na vsak način pa bo v letu obletnice plebiscita na Koroškem in po evropski odločitvi ustavnega sodišča v šolskem vprašanju za koroške Slovence ugodna priložnost, da vseavstrijska in evropska javnost spet postaneta bolj senzi-biliziran zagovornik manjšinskih pravic ne samo za koroške Slovence, temveč tudi za druge etnične in jezikovne manjšine v Avstriji.
L L.
Odbornika Monika Gasser in Dani/o Prusnik.
Pripombe k „izjavi"
Avtor knjige „Zwang-HAFT Deutsch" univ. prof. dr. Peter Gstettner je k zunaj-sodni poravnavi dejal, da „iz-java", ki jo je podpisal (glej stran 2), pojasnjuje, „da kot avtor knjige z znanstvenimi tezami nisem imel namena osebno žaliti kakega posameznika. Prav tako ustreza tudi mojemu znanstvenemu pristopu, da naj sodbe ne bi bile globalne, če se diferencirane in zapletene organizacije na neprozoren način politično artikulirajo.
Zato izjava tudi ni priza-
dela znanstvenega značaja in vsebinskih tez mojega dela. To je povsem pozitiven rezultat poravnave.Prav tako se je jasno izkazalo, da na Koroškem kompetenca, da bi se preko sodne obravnave moglo odločati o tem, ali je dovoljeno znanstveno obravnavati določene 'vroče' teme ali ne, vendar ne pristaja zasebnemu društvu.
Mislim tudi, da se bodo polagoma utišali tudi tisti glasovi, ki še vedno menijo, da lahko difamirajo znanstve-
nike univerze."
Dr. Gstettner je tudi poudaril, da tudi zaključno poročilo Avstrijske rektorske konference in najnovejša razsodba ustavnega sodišča o dvojezični šoli v Celovcu potrjujeta „v moji knjigi prikazan razvoj ter kažeta na to, da sem svoje znanstvene teze razvil v skladu z običajnimi znanstvenimi in pravnimi normami. Zato je zelo razveseljivo, da je moja knjiga še naprej v prodaji in da predstavlja široko znano koroško obvezno čtivo."
HEUTE )M
SLOVENSKI
VESTNIK
Die Seite
tur unsere deutschsprachigen Leser/innen
Am VfGH-Urteii ist nicht zu ruttein -Rechtsstaatiichkeit muf! auch fur LH Haider geiten!
Jede einschrankende Inter-pretation des Verfassungsge-richtshof-Erkenntnisses, wie sie derzeit von LH Haider dargelegt wird, ist aufgrund des Erkenntnisses selbst ver-fassungswidrig, heiBt es in ei-ner Erklarung des Sekretars des Zentralverbandes slowe-nischer Organisationen/Zve-ze slovenskih organizacij, dr. Marjan Sturm. Volksgruppen und VfGH-Erkenntnisse konnen nicht beliebig umin-terpretiert werden.
Das Siedlungsgebiet der s!owenischen Volksgruppe wurde sowohl vom Verfas-sungsgerichtshof in seiner Entscheidung aus dem Jahre 1981, als auch von Dr. Un-kart selbst definiert. Es um-faBt demnach die politischen Bezirke Volkermarkt, Kla-genfurt-Land, Villach-Land und Hermagor sowie die Sta-tutarstadte Klagenfurt und Villach. Selbst die Karntner Landesregierung spricht in ihrem Schriftsatz an den Ver-fassungsgerichtshof vom „au-tochthonen Siedlungsgebiet" und lehnt darin dariiber hin-aus auch die sogenannten „Mittelpunktschulen " ab. Von einer Gebietseinschran-
kung durch das VfGH-Er-kenntnis kann daher nicht ge-sprochen werden.
Ebenso wurde vom Verfas-sungsgerichtshof in einer Entscheidung aus dem Jahre 1987 festgestellt, da!3 das Be-kenntnis zur Volksgruppe frei ist. Dies stellt im ubrigen auch das Volksgruppengesetz (§ 1/3) eindeutig fest.
„Landeshauptmann Hai-ders Drohung. Schiller bei der Anmeldung zum zwei-sprachigen Unterricht einen Sprachbefahigungstest zu un-terziehen, ist verfassungswi-drig. Im § 7 des Minderhei-tenschulgesetzes - der Ver-fassungsrang hat - steht eindeutig, daB jedem Schiller -sofern es der Will des Erzie-hungsberechtigten ist - zwei-sprachiger Unterricht zu ge-wahrleisten ist", stellt Dr. Sturm in der Presseaussen-dung fest.
AbschlieBend heiBt es, daB
-	solite die Karntner Landesregierung das VfGH-Er-kenntnis restriktiv umsetzen
-	diese eine Reihe von weite-ren Beschwerden beim Ver-fassungsgerichtshof provo-zieren wiirde.
VfGH-Erkenntnis ein wichtiger Schritt zu einem europaischen mu!tiku!ture!!en Schu!wesen
Der „Elternkreis Zwei-sprachige Volksschule" in Klagenfurt/Skupnost staršev za dvojezično šolo v Celovcu nimmt mit Genugtuung zur Kenntnis, daB durch den jungst gefallten Spruch des Verfassungsgerichtshofes der Grundung einer offentlichen zweisprachigen Volksschule in Klagenfurt gesetzlich nichts mehr im Wege steht.
Der Spruch des VfGH hat auf rechtlicher Ebene nachvoll-zogen, was sich im sozialen und kulturellen Leben der Landeshauptstadt schon seit Jahren und Jahrzehnten ent-wickelt hatte:
Mit der Erkenntnis des VfGH wurde nicht nur den Kindern aus s!owenischspra-chigen Familien das Men-schenrecht auf muttersprach-lichen Unterricht bestatigt, sondern wurde darilber hin-aus allen Eltern die Moglich-keit eroffnet, filr ihre Kinder einen zweisprachigen Unterricht zu beanspruchen. Das ist ftir Klagenfurt und seine Biirger/innen ein groBer Ge-winn, eine Bereicherung des Bildungsangebotes und ein wichtiger Schritt auf dem We-ge zu einem modernen, europaischen, multikulturellen Erziehungs- und Schulwesen in Karnten iiberhaupt.
Gegen SmoHes erneute Kandidatur Widerstand seiner eigenen Wah!er
Jetzt regt sicher der Wider-stand gegen eine neuerliche Kandidatur Karel Smolle als „Minderheitensprecher" der Griln-Alternativen Liste in den Reihen der Grrin-Wah-ler: eine Gruppe sloweni-scher GAL-Wahler richtete bereits im Dezember an den Parlamentsklub der Griinen ein Protestschreiben, in dem unter anderem Smolles Zu-stimmung zum Trennungs-modell als „gegen den Willen der Betroffenen und als Bmch der Vorstellung der Grun-Alternativen Liste
liber Basisdemokratie" be-zeichnet wird.
Die Unterzeichneten ge-ben auBerdem der Uberzeu-gung Ausdruck, daB Jeder deutschsprechende Demokrat, welcher sich mit der Minderheitenproblematik in Karnten und Osterreich um-fassend auseinandersetzt und dabei hauptsachlich die Wtin-sche und Forderungen der Volksgruppen berucksich-tigt, besser filr die Aufgabe des Volksgruppensprechers im Parlament geeignet ist als HerrNRAbg. Smolle."
Evgen Bavčar (desno) z dr. Mračn/Aragevo /n Tonefom Slomom po ofvonfv/ razšla ve
E. Bavčar: Mo je stike izha ja jo iz teme
Spodbudna
iniciativa
V centru Žitare vasi stoji nekdanji kuiturni dom, ki je ie še razpadajoča stavba, saj že doigo ne služi svojemu namenu. V povojnih letih ga je zgradila mladina z udarniškimi akcijami. Pod okriljem Slovenskega prosvetnega društva „Trta" v Žitari vasi je bilo v njem več let živahno kulturno delovanje. Potem je sledilo kulturno mrtvilo in dom v Žitari vasi je služil le še za shrambo etnografske zbirke Slovenske prosvetne zveze. Zdaj pa že nekaj let sameva in ga dobesedno hudo obdeluje zob časa.
A v Žitari vasi je zrasel nov rod, ki mu je pomembno tudi kulturno udejstvovanje. Mladina iz Žitare vasi in okolice se je odločila, da bo dom obnovila. Skupina si je dala naziv Initiative KUMST -Kulturni most-Kulturbrucke. Zadali so si zelo težko nalogo, a prepričani smo, da bodo ob širokem razumevanju javnosti in njeni podpori projekt obnove doma izpeljali. Dom so že temeljito pregledali in določili potek obnovitvenih del. Najprej bo na vrsti sanacija oken in strehe, ki je močno načeta. Za vse to pa je potrebna delovna sila. Iniciativa vabi k sodelovanju mladino, upa pa tudi, da bodo v okviru akcije 8000 zaposlili nekaj stalnih delavcev, zlasti iz vrst brezposelnih po zaprtju tovarne Obir na Rebrci.
Cilj iniciative je tudi v tem, da se bo v Žitari vasi spet nekaj dogajalo, da se bodo v obnovljenem domu srečevali kulturno osveščeni ljudje obeh narodnosti. Podrobne informacije o akciji prejmete tudi pri predsedniku SPD „Trta" Mirku Ogrisu. Denarne prispevke pa lahko nakažete na bančni konto pri Posojilnici v Dobrli vasi štev.: 4.083.614.
Slovenski vestnik 2x tedensko
Na pobudo vodje Založbe Drava dr. Helge Mračnikar-jeve in v realizaciji Kulturnega društva Pri Joklnu, je bila prejšnji teden v tej kulturni taberni v Celovcu otvoritev razstave slik v črno-beli tehniki znanega umetnika in kulturnika Evgena Bavčarja, ki živi v Parizu in Lokavcu na
Krasu.
Evgen Bavčarje po nesreči v mladih letih slep, vendar se poleg literature ukvarja tudi s fotografijo, kar je za slepega človeka nenavadno. Zato so njegove slike tembolj vredne občudovanja, saj iz njih izhaja globoka izpoved, razen tega pa so posneti motivi dobro
izbrani in tvorijo harmonične kompozicije.
Tone Stojko, ki je spregovoril o fotografu Bavčarju, je med drugim dejal, da bi bila kamera slepa, če ne bi osvetlil tisto, za kar meni, daje bistvo vidnega sporočila. Izrezal je ptice iz papirja, da so lahko vzletele v temo. Kaj bi hotel še več? „Dobil si tretje oko, ki se lahko pogovarja z nami."
Slike Evgena Bavčarja, kot sam pravi, izhajajo iz teme. A so mu bolj svetle kot nam, ki vidimo luč sveta, toku časa mu uspe iztrgati tisto, kar mi nismo uspeli, in spremeniti v fotografijo, je poudaril Tone Stojko in dodal, da je posnel fotografije tudi zato, da jih potopi v deročo reko samo, zato, dajih zadnjič posnameš, da nam pove, kako hitro teče čas in s seboj odnaša prav vse, kar mu nismo uspeli iztrgati in spremeniti v fotografijo.
Vsem, ki imajo odnos do umetnosti, priporočamo, da si razstavo Bavčarjevih črno-belih umetniških fotografij v kulturni taberni Pri Joklnu ogledajo; odprta je do konca januarja.
Pog/ec/ na de/ razsfav//en/d s//k
Kulturno društvo PRI JOKLNU Prireditve v januarju 1990
Petek, 12.1., ob 20. uri - KOSTAS & JANtS
Grška glasba in antifašistične pesmi
Nedeija, 14. l., ob 15.30 uri - Otroški popotdan Franc Merkač in Rezika tskra predstavita svoje igralne karte in se igrata z otroci.
Petek, 19.1., ob 20.00 uri - Branje Pokržnikov Luka -
Janko Messner bere iz svojih del - skupaj s Slovensko prosvetno zvezo
Nedeija, 28. l., oh 15.30 uri - Otroška deiavnica -Saša Kump vodi izdelovanje lutk - Kratka scena iz lutkovne igrice
Torek, 30.1., ob 20. uri Branje dobri umori, teh ni.
(Pablo Neruda) - Berejo: Barbara Ortner, Walter Auer in Joa-chim Rathke. Branje zoper smrtno kazen. Skupaj z Amnesty intemational.
Nagrada za slikarko Iško RANČ in razstava v MGL v Ljubljani
Koroška slikarka, po rodu iz Ziljske doline, Frančiška Radek-Novak z umetniškim imenom Iška Ranč ima za seboj uspešno umetniško pot, čeprav deluje kot samouk. Svoje umetniške motive upodablja v različnih tehnikah, vendar ji je najbližji akvarel, posebej pa se posveča slikanju portretov.
Iška Rano poleg slikanja tudi piše pesmi v italijanščini. Tudi v tem oziru je uspešna, saj je ob koncu lanskega leta prejela odlikovanje mednarodnega umetniškega združenja AS1A v Palermu „Premio speciale" za dosežke na področju likovne umetnosti in poezije. Tako je umetnica k številnim drugim mednarodnim nagradam in priznanjem
dodala še to italijansko odličje.
Iški Ranč k temu uspehu iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo ustvarjalnega uspeha. Veseli nas, da umetnica, ki živi na Dunaju, ni pozabila svojega narodnega porekla, saj poleti, ko se zadržuje v svojem letnem domovanju v Krivi Vrbi, vedno zahaja med svoje rojake, da se z njimi pogovori v svojem domačem slovenskem ziljskem narečju.
Umetnico so vključili tudi v praznovanje 200-letnice obstoja Mestnega gledališča ljubljanskega, saj tam (do 28. 2.) pod naslovom „Goli človek in golo obličje" razstavlja izbor svojih (tudi novejših) aktov in portretov.
KULTURNE
NOVICE
LJUBLJANA - V sprejemni dvorani Cankarjevega doma so v petek odprli gostujočo kiparsko razstavo iz Murske Sobote. Pri tem gre za prikaz Bienala male plastike, ki ga je pripravil Kulturni center Miško Kranjec. Razstava prikazuje dela 57 avtorjev, ki so bili zastopani na lanskem 9 bienalu jugoslovanske male plastike.
BEOGRAD — Spor med posameznimi jugoslovanskimi republikami se odraža tudi v Zvezi pisateljev Jugoslavije. Predsednik Slobodan Selenič je za te dni sklical skupščino ZPJ, a izkazalo se je, da večina pisateljskih združenj noče sodelovati, med njimi Slovenija, Hrvaška, Makedonija, Srbija in še druga pisateljska združenja jugoslovanskih narodov in narodnosti, med njimi tudi albansko. Selenič je vzlic dejstvu, da mu ni uspelo speljati skupščine, kot predsednik ZPJ odstopil.
CELOVEC. - Letošnji dobitnik Tischler-jeve nagrade bo univ. prof. dr. Erich Prunč. Svečana podelitev bo 23. januarja 1990. Kot je znano, nagrado podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza.
DUNAJ - V avstrijskem glavnem mestu so v sredo odprli zdomsko gledališče - prvo v Evropi. Ustanovitev je bila mogoča ob denarni podpori mesta Dunaj, jugoslovanskih zdomcev in Miša Dimitrijeviča, kije tudi direktor novega gledališča, ki se imenuje YU-Teater.
ZAGREB - Tri zagrebške muzejske inštitucije te dni gostijo najpomembnejša imena svetovne likovne umetnosti. Muzeji na zagrebškem Gornjem gradu obiskovalcem nudijo na ogled dela 20. stoletja od Degasa do Maljevi-ča. Med njimi so tudi dela Renoira, Gaugina. Miroja in drugih znanih likovnih umetnikov svetovnega slovesa.
LJUBLJANA - V začetku letošnjega leta (3. L) je v Ljubljani umrla Nada Vidmar, znana slovenska operna pevka in umetnica široke glasbene kulture, ki je po vojni dvignila Opero SNG na evropsko raven. Pokojnica je bila življenjska družica akademika Josipa Vidmarja.
Piše: dipi. trg. Joža HABERNtK, posiovodja Zveze siovenskih zadrug
NAMEN NAŠEGA ZADRUŽNiŠTVA
V prejšnjem stoletju so naši predniki ustanavljali zadruge, da bi se pologoma znebiti prevelike odvisnosti od nekaterih veleposestnikov in velepo-djetnikov, ki so razpolagali z največjimi vsotami denarja. Združiti so hoteli svoje pridelke in prihranke, tako da bi skupaj postali močnejši pri premagovanju gospodarske odvisnosti. Spoznali so realnost časa in trga in si ustvarili svojo organizacijo, ki bi jim pomagala uveljaviti svoje interese.
Namen zadružništva je namreč pospeševanje gospodarstva svojih članov - zadružnikov. Zadružništvo ni znak kakega kolektivizma in tudi ni samemu sebi namen, ampak je steber pospeševanja in podpiranja gospodarstva vseh svojih članov. Nastalo je mnogo najrazličnejših zadrug. Da pa bi se le-te še bolj okrepile, so se na deželni ravni povezale v močnejše deželne zadružne zveze, ki so kot močnejši partner spet skušale pomagati manjšim zadrugam in jim nuditi razno svetovalno pomoč.
Pri vodenju in upravljanju zadrug odločajo edinole člani. Nekatera zadružna pravila predvidevajo oziroma so predvidevala na občnih zborih glasovanje po glavi; to se pravi, da ima posamezni član, ne glede na to, kako je gospodarsko močan, samo en glas. Nekatera pravila pa so predvidevala, da imajo člani maksimalno pet ali deset glasov, tako da na občnih zborih ni mogel prevladati kak posamezni interes. Do nedavnega je bilo v zadružništvu celo tako, da je vsak član jamčil za obveznosti zadruge neomenjeno z vsem svojim premoženjem in je bil zato še bolj zainterisiran, da zadruga dobro deluje. Danes pa je tako, da je neomejeno jamstvo skoraj pri vseh zadrugah docela odpravljeno oziroma se je to jamstvo omejilo le na vplačani delež in še kakšen jamstveni pribitek, ki je omenjen. Lahko pa rečemo, da je zadružna oblika podjetja jamstvo za največjo možnost demokratič-
nega odločanja pri vodenju zadrug.
To velja predvsem še v današnjem času. Ta demokratična oblika vodenja zadrug pa se seveda nekoliko okrni, če neka zadruga dalj časa posluje z izgubami ali pa v nekem letu ustvari izgubo, ki je za vse zadružništvo nesprejemljiva. Ker imamo v tem primeru opraviti s slabim vodenjem zadruge, morajo seveda vsi odbori razmišljati, kako naprej in kako si zagotoviti strokovno pomoč za pozitivno poslovanje. Treba je torej poslušati strokovnjake, ki so specializirani za razna področja, in njihova priporočila izvajati. V takih primerih ne gre za pritisk, ampak za potrebne ukrepe za sanacijo neke zadruge.
Še vedno pa je načelo zadružništva, da se ne more diktirati z nekega mesta, ampak da je člane oziroma odbore potrebno prepričati o mnogih ukrepih. Prepričevanje pa zahteva mnogo energije in včasih je potrebno tudi mnogo časa, dokler se o tem prepriča večina zadružnikov. Mimo ekonomskih realnosti, kot so stroški, konkurenca, sortiment blaga in izobrazba ter strokovnost sodelavcev, tudi zadružništvo ne more zato se je treba vedno pravočasno pripraviti na bodoče izzive.
Veljalo naj bi tudi načelo, da je zadružništvo močno le tedaj, če vsi člani v ta namen sodelujejo. Posameznika, ki noče sodelovati, lahko že kak večji prepih spravi v težave. To načelo velja še prav posebej za slovensko zadružništvo na Koroškem, katerega namen je poleg pospeševanja gospodarstva posameznih članov tudi podpora naše kulture in medsebojnega spoštovanja.
Zato si v novem letu želim še boljšega sodelovanja med Zvezo slovenskih zadrug ter posameznimi blagovnimi ter kreditnimi zadrugami za dosego skupnega cilja. To pa je ekonomska krepitev našega zadružništva v korist našega življa na Koroškem.
Matasa Hode/ seje predstavna kot sot/stka.	sw<a. Mohar
Ob novem letu spomin in čestitke
ŠENTPRIMOŽ. - Novoletni koncert SPD „Danica" je bil pravi užitek. Tako izredno disciplinirani in kvalitetni nastop mladinskega zbora kot tudi ubrano in izvrstno podane pesmi mešanega zbora domačega društva so navdušile publiko. Nič kaj manjši aplavz niso poželi tudi mladi tamburaši iz Šentjanža, krog nastopajočih pa so dopolnili še Radiški fantje, ki so čestitali z Radiško novoletno pesmijo.
Prireditelji pa so se
dostojno poklonili tudi spominu na pomembne pobudnike slovenskega kulturnega dela v Šentprimožu, tako so se spomnili organista Andreja Mičeja, župnika Franca Krištofa in ravnatelja Franca Sadnikarja.
Režiserju Silvu Ovsenku, ki je po vojni pomagal oživiti gledališko dejavnost na Koroškem, pa so k njegovi 70-letnici iskreno čestitali predstavniki „Dani-ce" Šentprimož ter SPD Šentjanž in Radiše.
Ponovno Podroje
GLOBASNICA. - V sklopu obnove krajevnih napisov, ki odgovarjajo tudi varnostnim predpisom (50 km/h), bo občina rešila tudi vprašanje Podroj. Ta vas bo spet postala uradno priznana. Torej so protesti zalegli. Sicer pa je občinski svet sprejel občinski proračun, ki je sestavljen izravnano, za razvoj tujskega prometa pa se bo posebej ukvarjal z vprašanjem obiskov turistov pri izkopaninah na Hemi.
Enakopravnost...
SELE. - Občina Sele je kot prva občina na dvojezičnem ozemlju sprejela sklep, ki bi moral biti pravzaprav samoumeven za vse tovrstne občine. Na predlog EL je občinski svet namreč soglasno sklenil uvedbo dvojezičnega občinskega in uradnega žiga. Prav tako je bil soglasno sprejet občinski proračun za leto 1990, odbornik EL Kristl Dovjak pa je zahteval, naj gradbeni odbor v bodoče vodi zapisnike svojih sej.
OGLAS
Firma KOLEKTOR p. o. Idrija išče tajnico za novo firmo, ki bo v okraju Beljak. Potrebno je obvladanje slovenskega, nemškega in angleškega jezika ter strojepisja. - Prijave pošljite na uredništvo Slovenskega vestnika.
ŽELEZNA KAPLA. -V Dvoru, v neposredni bližini centra, so v nedeljo odprli igrišče za hokej na ledu. To pa kar s senzacionalno tekmo kapelske reprezentance (na sliki) proti sponzorjem kluba GAK. Kolikokrat je župan Haller moral seči po ploščico v mrežo, naj ne objavimo, zato pa tem raje citiramo starejšo Kapelčanko: „V hokejskih majicah še naši pobalini zgledajo kot pravi dedci!" S/Aa; Mohar
240 šilingov za vaše zdravje!
CELOVEC. - Čeprav teče akcija cepljenja proti klopom zdaj že deseto leto, je še vedno mnogo Korošcev nepoučenih. Tako jih je lani kar 23 zbolelo za menin-goencephalitisom. Da bi letos prepričali še več tovrstnih	obolenj,
zdravstveni uradi pozivajo vse Korošce, predvsem še tiste, ki živijo v najbolj ogroženih predelih dežele, naj se cepijo proti klopom. Akcija traja vse do 27. julija, stroški pa so sorazmerno nizki: 240 šil.
Slovenski vestnik 2x tedensko
GALA	VVirgestaltenlhr
Programm mit mehr als 80 intern. Kunstlern Tel. 0463/55 119
Urtsere Schlagerangebote:
Eurovision Sieger89
2x30 Min. Live oS 20.000,-
„Rock me"
JU! M USA
Bahamian Soul
2x30 Min. HPB oS 22.000,-Blues, Gospels, Pop
Top Show&Danceband 6 Std. Live	oS 20.000,-
intern. Programm
inkl. Preise
KAOMA sowie weitere internationale Kunstler ab Februar 90 Boney M, Soutsister
Informieren Sie sich rechtzeitig. POP-KLASSIK-VOLKSMUSIK-SOUL-ROCK'NROLL
Datum Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
	Petek 12.1. 19.30	vposojilnici vMiklavčevem	PREDSTAVITEV KNJIŽNEGA DARU Slovenske prosvetne zveze in Mohorjeve. Janko Messner bere iz Dnevnika Pokržnikovega Lukana	SPD ..Trta"
1	Petek 12.1. 20.00	Kulturna taberna Pri Jokinu vCelovcu	KOSTAS IN JANIS	Kulturno društvo Pri Jokinu
	Sobota 13.1. 19.30	PriTišlerju všentjanžu	NOVOLETNI KONCERT-Sodelujejo: MoPZ SPD ..Kočna", Gabriel Lipuš in Gunter Lenart ter Šentjanški tamburaši	SPD Šentjanž
	Sobota 13.1. 20.00	PriŠoštarju v Globasnici	PODJUNSKI PLES-igra: znani ansambel „Don Juan"	SKD Globasnica
	Sobota 13.1. 20.00	Kulturni dom naRadišah	14. RADIŠK! PLES-igra: ansambei ZMEDA iz šentprimoža	SPD Radiše
	Nedelja 14.1. 14.30	Farna dvorana	Komedija „NAŠE TRIJE ANGELI" v Šmarjeti v Rožu gostuje: Mladinska skupina SPD „Radiše"		Katoliška prosveta Šmarjeta
	Ponedeljek Farna dvorana 15.1.	všmihelu 19.30		PREDAVANJE O VARSTVU OKOLJA ..Pralni praški in čistila"	KPD Šmihel
	Ponedeljek Dom prosvete 15.1.	vTinjah 19.30		„Ml IN NAŠA ZGODOVINA" Predavanje Slovenci na poti k političnemu narodu; predava univ.doc. dr.AndrejMoritsch	Sodalitas Tinje
Ponedeljek Mladinski dom 22.1.	SŠD, Celovec 17.00			OBČNI ZBOR MLADEGA RODA Po občnem zboru okvirni spored: Ustvarjalne prvine v vzgoji in izobraževanju. Sodelujeta pesnica Svetlana Makarovič in slikar Božo Kos. Po sporedu družabno srečanje.	Društvo ..Mladi rod"
Torek 23.1. 19.00		Tischlerjeva dvorana Slomškovega doma. Celovec	PODEL!TEVXl. TISCHLERJEVE NAGRADE Sodelujeta: Otroški zbor in MoPZ iz Škocijana	NSKS, KKZ
	RAZSTAVE			!
				!
Cetovec - Dežetna gaterija - Hans Staudacher, slike - razstava je odprta do 28. 1 - Gaterija v avti cetovške univerze - grafična dela Giuseppeja Ziga-niasa - razstava je odprta do 19.1. - Gaterija v knjigarni Mohorjeve -razstava slik, grafik in kipov dijakov Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. - Kutturna taberna Pri Jokinu -Evgen Bavčar - Onkraj vidnega, črno-bele fotografije.				
	Tinje - Gaterija Tinje - Odprtje razstave del Beatrix Prinz.			
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 10.1.1990
za	1 ameriški dolar
za 1 angieški funt za 100 franc, frankov zalOOitai.iir za100 dinarjev za 100 švic. frankov za 100 holand. guldnov za 100 nemških mark
dobite (šit.) piačate (ši!.)
$	11,55	12,15
s	19,05	20,05
f	201,00	211,00
Lit	0,915	0,965
DIN	85,00	115,00
sfr	766,50	790,50
Hfl	613,50	631,50
DM	694,10	712,10
Posredujeta: Posojiinica-Bank
Zveza-Bank, Cetovec
nobena šestica	5 dvanajstič .......... 496.112,-
7 petič z dodatno štev.	.	529.617.-	142 enajstič ........... 8.734.-
158petic ............... 35.196.-	1866desetic ............... 664.-
12.603 štiric ............. 588.-	nobena stava
260.437trojk..................35.-	3jokerjj................ 794.879-
SLOVENSKI Nadstrankarski
VESTNIK
SLOVENSKA
ŠTUDIJSKA
KNJIŽNICA
Mikschadee 4,
9020 Cetovec, telefon:
(0 463)32 385
Brezplačno izposoja knjige, revije, mladinske kasete za recorder in VIDEO-kasete (kavcija 50 šil. in izposojnina 10 šil. na dan). Študijska knjižnica je odprta: ob ponedeljkih in torkih od 10. do 18. ure, ob sredah, četrtkih in petkih od 8. do 16. ure.
Literarna dela dr.
Franceta Prešerna
KOŠtR Niko France Prešeren : monografija največjega slovenskega pesnika. - Lj. : Partizanska knjiga, 1977. -201 str.: ilustr.-(Zbirka Znameniti Slovenci)
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost lista/BIattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in
Glavni urednik/Chefredakteur: !van P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar.
tzdajatelj in zaloinik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Tarviser StraBe 16,9020 Celo-vec/K!agenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T-DZS, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280 šil ); za Jugoslavijo 400 din. (za penzioniste 310 din ).
MUŠtČ Janez Sodobniki o Dr. Francetu Prešernu : sporočila o pesnikovem življenju in estetskokritične oznake Prešernovega umetniškega dela. - Lj. : Borec, 1989. -335 str.: ilustr.
PREŠEREN France Dohtar, ti jezični dohtar: pesmi. - V Ljubljani : Prešernova družba, 1989. - [26] str.: barvne ilustr. - (Zbirka Poezije dr. Franceta Prešerna v besedi in sliki).
PREŠEREN France Gedi-chte. - Berlin : Edition Neue Wege, 1978.-96 str.
C!aude! m SHberbauer na koroških odrih
/Veka; m/se/n/h ufr/nkov Janka Messner/a ob C/aude/ovem Mar<j7-nem oznanjen/u Mestnega g/edakšča (/ob/janskega 8. grudna v Ce-/ovcu /n S/7berbauegevem Zapravt/enem pofovan/u po svetu 8. grudna /an/ v Be//ako.
V	začetku neizmerna radovednost... Sama vprašanja brez odgovorov. Je Claudel že spet spredaj ali pa še zmeraj?
V	Gradcu si moral - pred tremi desetletji - pri nostrifikacijskem izpitu razložiti sivolasemu učenemu romanistu idejo in sturk-turo „L'annonce faite a Marie", danes pa se ti bo zdaj zdaj odgrnila odrska zavesa...
Tako. Najprej mati za pletilom. Katera druga pa naj bi jo v Mestnem gledališču že naštudirala, če ne Druškovičeva Maja? Moja prijazna učenka iz Sušnikove gimnazije na Ravnah. Bo pa že kar štirideset let od tega... Pa še zmeraj istih toplih, istih živih oči. Srčno dobroto izžarevajočih... Prirojenih ali sad neprenehnega duhovnega napora? Ti moja 'stara' oboževanka! V odmoru bo priložnost, da mi odgovoriš na ta vprašanja. In priložnost za objem.
In potem ti - radoživa, ljubeznivo čista Violaine: Ti, 'prijazna narcisa', ti najsvetlejša nadzemeljska ženska figura na odrskih deskah! Ti poosebljeno Claudelovo duševno trpljenje in samozatajevanje, ti plod njegove religiozne zanesenosti! Ti francoska sestrična naše Bogomile! Ti francoska nečakinja naše Miklove Zale! V njeni senci te je Claudel ustvaril 28 let po Sketovi religiozni romantični fantazma-goriji: Tam kakor tu angelsko
svetlolaso, modrooko deviško čisto dekle, vse nadzemsko, in tam kakor tu črna Almira, črna Mara, njena strasti in grehov polna tuzemska tekmica. In tam kakor tu oblastni patriarhalni oče, z božanskimi kompetencami v družini, ki ji sam postavlja vse kažipote, posebno pa prebujajoči se ljubezni, ki ji ne dovoljuje, da bi se sama našla. Tako se morajo izcimiti hudi zapleti, ki jih na tem svetu noben hudič ne bi mogel razplesti, zato so potem nujno potrebna nebesa za njihovo razvozlanje - ali pa? -Ne, saj to ni nikakršna tuzemska drama, ampak „samo" prelep misterij.
In te gledam Jožica Avbelj, ti Mojca v maternici moje koroške Slovenke v eksperimentalnem GLEJ-u v Ljubljani... Bo pa že kar 15 let od tega, a je še zmeraj ves dekliško mil tvoj nežni obrazek z milosti polnimi in vendar odločnimi očmi... Kako drzno te je bil posadil Dušan Jovanovič (zgoraj „brez") ob mojega Anzeja, ki noče ven na koroška tla! - Kar poglej gledališki list, pošepečem ženi, in mi povej, če to ezoterično dekliško bitje ni Jožica Avbelj. - Je, mi žena pošepeče. - Jaz pa nekoliko z občutkom sramu - kakor da ves hlevski stojim v coklah sredi te razsvetljene Claudelove katedrale -še bolj pa z občutkom tihega ponosa pred ženo - : Veš, ta je
bila pa že moja gledališka sodelavka, takrat v Maternici koroške Slovenke... - Lepa je, še de žena, jaz pa: bo v odmoru priložnosti dovolj, da se pozdravimo.
***
Ne poznam ga osebno, ne vem za njegovo starost, vem samo to, da je germanist. Držim v rokah napoved beljaškega Študijskega odra (Studiobuhne): „Die verlorene VVeltreise" von Norbert Silberbauer. Kaj če ima mož imenskega dvojnika? In ni taisti, s katerim si si dopisovat pred leti zaradi načrtovane publikacije „Zensur und Selbst-zensur in Čsterreich"? Pa je taisti. Telefonski pogovor z njegovo materjo v Eggenburgu mi to potrdi, češ je pravkar na poti h generalki v Beljak. Sporočim ji, naj se po vaji v Beljaku pripelje s taksijem v moje kmečke Tuce in tu prenoči: tudi jaz bom do večera nazaj z dunajskega Ustavnega sodišča, kjer moram biti prisoten kot priča v bitki za dvojezično ljudsko šolo za svoje vnuke v Celovcu, in ne samo za te.	'
Ko potrka in mu odprem, sem presenečen: „Saj ti si ja še čisto mlad!!" - ..Trideset", se nasmehne komaj zaznavno z globokimi črnimi očmi izpod košatih črnih kodrov. Bledikast, vitek mladenič je. Takšen je bil nemara Ivan Cankar v njeqovih letih.
Radoveden se poglobim v dialoge njegove „Nebožične štorije", kakršen je podnaslov tega njegovega ..Zapravljenega potovanja po svetu", dvogovora matere in sina, ne pogovora med njima, kvečjemu kontrapogo-vora: ona vsa pokuhinjena, vsa
zraščena s predpasnikom sredi bleščeče poleščene kuhinjske opreme, on, ves piker in nasršen, ves „nažrt" učitelj po milosti avstrijske šolske oblasti, ki naj pridiguje srednješolcem resnico, dobroto in lepoto te do dna lažnive in korumpirane „do-movine" Avstrije... Odložim scenarij. „Raje doživim neposredni učinek besedila z odra." - „Spo-roči mi, kakšna se ti zdi predstava!" - „Ne bojim se zanjo, če jo ima na skrbi režiser Conny Hannes Meyer, znameniti vodja bivših dunajskih „Komedijan-tov"!
Brezdanja medčloveška zaledenelost v „vsega siti" družini: sin in mati se resda ogovarjata, vendar ko da stojita vsak na svojem bregu nevidne, nevarno šumeče reke, tako da se ne moreta pa ne moreta pogovarjati. Vrtita se kar naprej okrog
potem r Nic. Medtem se je otrok staršem popolnoma odtujil. In še dobro, da se je. Še dobro, da ga nista mogla povleči v pobeljeni grob-
In vendar se sinu proti kraju „igre" posreči mater prisiliti, da končno odloži predpasnik in sede na stol sredi bele, prebele moderne kuhinje in mu izpove svoje popolnoma zavoženo življenje, svoje odkritje, da jo mož že leta in leta vara z drugo, svoje zgubljene - zmeraj zelo zelo rahle - iluzije, da bo neki dan vendarle z očetom malo v svet pokukala, malo popotovala, se kakor drugi na kak dopust odpravila. Človeka kar telesno bolijo ti kosi njene ubite duše, ko si jih trga iz prsi tam na ledeno hladnem praznem odru.
Za režiserja izredno zahtevna mizanscena, za nadarjeno Eriko Platzer in verziranega dunaj-
vsakdanjih banalnosti v malomeš- skega filmskega avtorja in gleda-
čanskem dolgem času, ki ga ..ustvarja" preskrbna, v navidezne (materinske) dolžnosti zabubljena, že skorajda borni-rana mati, brez upanja, da se bosta sploh kdaj ujela, kaj še da bi doživela ..svatovanje duš", kajti njuni duši sta opustošeni, njuni srci zaledeneli, ne samo zaradi nosilne ideje te družinske drame: pomanjkanja ljubezni, izvirajoče iz medsebojnega poslušanja in razumevanja v duševnih stiskah, in zaradi materinega ..izvirnega greha", češ da se ji je bil (zdaj osamljeni) sin samo ..pripetil", ker z očetom nista pazila... Vse hujša je njena in očetova vulgarno materialistična miselnost: najprej je treba pozidati hišo, potem je treba hišo opremiti, potem je treba hišo - up to date - kar naprej modernizirati, da, in
liškega igralca En/vina Lederja trd oreh- kako se približati naturalistično vernim razvlečenim ..absurdnim" Silber-bauerjevim dialogom, da njihova gledališka transformacija ne drkne v zdolgočaseni banalni prazni tek.
Priznati jim je treba - vsem trem - bistroumno sekundno umetniško preciznost pri upodabljanju te težko upodobljive topoumne resničnosti. Pomagajo si tudi z nepričakovanimi prekinitvami, z lučnimi efekti, ki gledalcu ne dovoljujejo preslišati ali prespati tistih povedi, zaradi katerih je ta drama tega nižjeav-strijskega avtorja (njegov uprizorjeni prvenec) globoko aktualna. Ne samo za stepo zavzete mlade zidarje ..lastnih" hiš, pri Silberbauerju ..Hausel-bauer".
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
TE DN!NATELEV!Z!J!
9.05 Pustolovščine družine Metzger;
10.30	Ozka pot sreče; 13.55 Kralj humorja; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Lorentz in sinovi;
19.30	Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Akti XY-nerešeni; 21.20 Dinastija; 22.05 Pogledi s strani; 22.15 Za ljubitelje filma; 22.45 Max Headroom; 23.35 Aktualno; 23.40 Akti XY-nerešeni; 1.20 Poročila.
9.05 Pustolovščine družine Metzger;
11.00	Dediščina Guldenburgovih; 14.45 Premiera, film; 16.00 Otroški VVurlitzer; 17.05 Otroški magazin;
18.00	Sestanek; 18.30 Šport; 19.00 2x7 - sedem dni sporeda na 2 kanalih; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Hunter; 23.45 Aktualno; 23.50 Dva šaljivca; 1.20 Poročila; 1.25 Ekslibris.
9.05 Avstrija II; 10.35 Obzornik; 11.00 Tiskovna ura; 14.00 Srečanje z izvenzemskimi; 15.30 Otroški spored; 17.00 X-Large; 18.30 Lorentz in sinovi; 19.15 Loto: žrebanje; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 Jaz o sebi - O. W. Fischer; 21.15 Vizije; 21.20 Rigoletto, opera; 23.20 Vabilo na ples; 23.50 L. V. Beethoven: klavirski koncert; 0.30 Aktualno.
9.05 Pustolovščine družine Metzger;
10.30	Imeti in ne imeti; 14.20 Bat-man; 14.45 Hiša na Eaton trgu; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Lepotica in mož z levjim obrazom;
19.30	Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Hunter; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Sladko življenje; 0.55 Poročila.
RADIO KOROŠKA
18.10-19.00
Petek, 12.1.
Iz kulturnega življenja
Sobota, 13.1.
Voščila
Nedelja, 14.1. 6.30-7.00: Dobro jutro na Koroškem.
Duhovna misel (žpk. Mirko Isop)
18.10-18.30:
Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 15.1.
M. Miškulnik: ..Učitelj v šoli" (vesela zvočna slika)
16.40 Leksikon umetnikov; 16.45 Hotel; 17.30 Kraj srečanja, narava; 18.00 Bavarsko sodišče; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Diagnoza; 21.00 Knjiga meseca; 21.20 .Znanstveni magazin; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 22.50 Mahabharata, 3. del; 0.45 Ana;1.50 Poročila.
11.50 Šport, smučanje za EP; 15.55 Leksikon umetnikov; 16.00 Visoki zbor; 17.00 Draga družina; 18.00 Bavarsko sodišče; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Imeti In ne imeti; 21.50 Aktualno; 21.55 Srčni list; 22.20 Športna reportaža; 2.50 Spet trezni; 0.05 Songi za Drello.
9.05 Kulturni obzornik; 9.25 Šport, smučanje; 13.00 Dober dan, Koroška; 15.00 Športni popoldan; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Bavarsko sodišče; 18.30 Slika Avstrije;
19.00	Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Agent brez imena;
22.00	Solo za dva; 23.25 Simon Templar; 0.10 Šport; Poročila.
16.55 Leksikon umetnikov; 17.00 Hollywood, Hollywood; 17.30 Lin-denstraSe; 18.00 Bavarsko sodišče; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Dva Bavarca v Hamburgu; 21.15 Šiling, gospodarski magazin; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Antarktika - poslednji paradiž; 23.55 Aktualno.
9.00 Spored za otroke: V hribih se dela dan; Prepovedane igre; Domovina; 14.50Teleski '90; 15.25 Svet na zaslonu; 15.55 Žarišče; 16.30 Dnevnik; 18.00 Spored za otroke: Pojdi nekam, ne ve se kam; Pika Nogavička; 18.50 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Nafta; 21.20 Ulice San Francisca; 22.15 Dnevnik.
8.50	Spored za otroke: Radovedni
taček:	Mali povirek; Začarane
uganke; Ciciban, dober dan; Mladi Sherlock; Triglavski narodni park;
11.50	Garmisch-Partenkirchen: smuk (m); 12.50 Smuk (ž); 13.55 New swing quartet; 14.25 Pogumen kot Lassie; 16.30 Dnevnik; 16.45 Risanka; 18.30 Iz tropskega deževnega gozda; 19.00 Risanka.
9.25 Slalom (ž); 8.55 Otroška matineja; Živžav; Pika Nogavička;10.10 Jack Razparač; 11.00 'Ato, 'Alo; 12.20 SP, slalom (ž); 13.15 Dediščina Guldenburgovih; 14.55 Kolo sreče; 16.45 Superman II; 18.50 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Miroslav Krleža:	Glembajevi; 21.25
Zdravo; 22.45 Dnevnik; 23.05 Videostrani.
9.00 Risanka; 9.10 Smrkci; 10.35 Kam, kje, kako med počitnicami; 11.05 Potovanje na severni tečaj; 11.35 Risanka; 11.45 Igrani film; 16.30 Dnevnik; 16.45 Mozaik; 18.10 Spored za otroke: Radovedni taček: Zgodbe; 19.00 Risanke; Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 K. Apostolova: Navzkrižja; 21.35 Osmi dan; 22.40 Človek in glasba.
Do&erdfan, JKofoš&a
Spored za 14.1.1990, ob 13.30, TV A2
#	Stovenski ptes
#	Dvojezičnost na uradih/finančni urad
#	Miadi so spet igrati v Dobrti vasi
#	Šport / boks: Oraže : Novkovič
#	Videokiip
moderatorica: Danica Urschitz
„S!oviti primer" - angieški fiim
Sobota, 13.1.1990, TV LJ1,23.10- „S)oviti pri mer" je angleški film, v katerem gre za prikaz angleške konzervativne družbe v tridesetih letih, ko so strogo obsojali nemoralo kot na primer zakonsko nezvestobo. A je tudi tedaj prihajalo do prepovedanih ljubezenski razmerij kot ga prikazuje film „Sloviti primer", ko je ljubezen med poročeno žensko in mladim šoferjem privedla do umora njenega moža. Vse to sproži veliko sodno obravnavo, s katero režiser John Gorrie razkriva angleško družbo takratnega časa.
Antarktika — posiednji paradiž
Ponedeljek, 15.1.1990, TV A2, 22.25 - Tudi na Antarktiki je ogroženo ekološko ravnotežje, kar povzroča človek. Graham Greelman in David Hickman v svoji dokumentaciji opozarjata na nevarnost uničenja tega ravnotežja v tej regiji, kar bi imelo katastrofalne posledice za ves svet.
Ka!ijanski fiim „Siadko živtjenje"
Ponedeljek, 15. 1.
1990, TV Al, 22.10 -
Marcelo Mastroianni in Anita Ekberg sta glavna junaka filma „Sladko življenje". V filmu gre za sladko življenje reporterja, ki ga od tega ne odvrne niti poskus samomora njegove ljubice. Ko ta okreva, se spet preda razvratnemu življenju.
NOVE KNJiGE
recenzije igorja Scheiiandra
DMna/rAa za/ož&a Earopaver/ag je /Gor jeren/ .spef preJ.sta-ta/a vr.sTo	izJaj v potfroč/a po/A/čne Aferafare ta
e.sčjfsaAe.
Ena najpomembejših takih knjig je izšla že letos spomladi. Avstrijski pisatelj Michael Scharang, v marsikaterem oziru še ostrejši polemik kot Peter Turrini, je objavil svoje družbeno- in kulturnokritične eseje iz obdobja od 1986 do konca 1988 v zbirki z zgovornim naslovom: Das Wunder Osterreich oder Wie es in einem Land immer besser und dabei immer schlechter wird. Scharang obravnava avstrijske (politične in druge) škandale, polemičen je do spornih osebnosti iz politike in kulture, aktualne razprave pa se bralcu po ostrem dialektičnem in intelektualnem avtorjevem pretresu kaj hitro prikažejo v popolnoma drugačni luči. Z ostrim jezikom pogosto pove več kot marsikdo v dolgi razpravi - tako na primer k temi avstrijskega približevanja Evropski skupnosti: „Pred 50 leti je nemški kapital poslal Hitlerja, da pokasira Avstrijo, danes pošilja Evropsko skupnost."
Osrednja osebnost v avstrij-
ski kulturnopolitični razpravi preteklih dveh let - če ne celo povojnega obdobja - je bil dunajski kipar in slikar Alfred Hrdlička. Lani je obhajal svojo 60-letnico. Hkrati je politična gonja bulvarske Kroncn Zci-tung in OVP proti njegovemu antifašističnemu spomeniku na Albertinaplatzu dosegla svoj tragični višek. Europaverlag se je umetnikovi obletnici odzval z izdajo (reprodukcijo) njegovih zbranih del (v štirih delih). Letos jeseni je sledila aktualizirana izdaja njegovih kulturno-in družbenopolitičnih esejev z naslovom Die Asthetik des automatischen Faschismus. Ob branju Hrdličkovih tekstov postaja jasno, zakaj umetnik s svojim ustvarjanjem pri 'gotovih' krogih tolikokrat naleti na odpor: polemičnemu kiparju nikdar ne gre za 'umetnost kot tako, temveč vedno za medsebojno povezanost umetnosti, umetnostnega obrata, družbe in politike. V knjigi so zbrani njegovi zapiski in polemike od leta 1967 do poletja 1989,
vključno vsi posnetki napadov in odgovorov v okviru tako imenovane 'spomeniške vojne' v preteklih dveh letih.
Ubogi, bolni - in kmalu za tem mrtvi, to je po mnenju dunajskega kirurga Wernerja Vogta usoda premnogih predvsem socialno šibkih in starih bolnikov v sistemu avstrijske zdravstvene oskrbe. Knjiga z eseji angažiranega zdravnika -med drugim je soustanovitelj skupine 'Kritična medicina' ter sodelavec Zelene alternative -se zato tudi imenuje Arm-Krank-Tot-Argumente ftir ein gewaltloses Krankenhaus. V javnosti je bila sprejeta z velikim zanimanjem, ne nazadnje zaradi negativne odmevnosti in stopnjevanega nezaupanja v delo zdravnikov in bolnic po letošnjih škandaloznih 'smrtnih primerih v dunajski bolnici Lainz. Osnovna Vogtova izpoved je, da se medicina kot inštitucija pajdaši s prevladujočimi družbenopolitičnimi razmerami. Bolnica kot taka lahko odraža konkretno družbeno stvarnost, tudi sama je podvržena pravkaršnji politični ali gospodarski ideologiji. Avtor se ukvarja z aktualnimi dogodki v Nemčiji in Avstriji ter nakazuje možne izboljšave in alternative: v izboru esejev svojo kritiko utemeljuje ob konkretnih primerih, v tretjem delu knjige pa osvetljuje okoliščine in miselnost medicine, ki
se je pred petdesetimi leti popolnoma podredila in služila nacionalsocialističnemu uničevalnemu sistemu.
Prava knjiga ob 'pravem času, in upajmo, da še ne prepozno: spričo okrepitve novih desnoekstremističnih in neofašističnih strank - republikanci v ZRN, Le Pen v Franciji, MSI v Italiji in ne nazadnje Haider na Koroškem in v Avstriji - se vrsta novinarjev, politologov in zgodovinarjev ukvarja s fenomenom novega in v zaskrbljujoči meri uspešnega desnega radikalizma v Evropi. Knjiga se imenuje die Ruckker der Ftihrer, avtorji pa raziskujejo vzroke uspešnosti, družbene pogoje, ideologijo, skupne osnove in izhodišča, potencial volilcev ter sistemske in mednarodne povezave moderniziranega desnega radikalizma v zapadni Evropi". Slednji se ne prikazuje več v esesovskih škornjih in s kljukastimi križi. Dolgo že uporablja dvojno strategijo: ne govorijo več o oblasti, če jo hočejo doseči,
temveč o preprečevanju korupcije, škandalov in birokracije. Govorijo o ekologiji, vendar s predznakom Blut-und-Boden-ideologije, zahtevajo skupno Evropo, a pri tem mislijo Evropo za 'nadrejeno' belo raso. Hkrati pa se ne organizirajo samo v okviru novih populističnih strank; desnoradi-kalna intelegenca je že nekaj časa 'na poti skozi inštitucije', kakor politični jezik imenuje 'mehko' prodiranje do oblasti. Poleg primerov iz preko deset evropskih držav ima v dokumentaciji svoje mesto tudi 'avstrijski primer' Jorg Haider. Aktualnemu dokumentacijskemu delu sledijo razprave o desnem radikalizmu in družbi ter mogočih perspektivah boja proti radikalni desnici. Pri tem sta med avstrijskimi avtorji med drugim vključena tudi Peter Gstettner (Fiir eine Stra-tegie des Konflikts) in Peter Kreisky (Alte Faschisten und neue Machtpolitik, das Versa-gen des traditionellen Antifa-schismus).
Michael Scharang, Das Wunder Osterreich oder Wie es in einem Land immer besser und dabei immer schlechter wird. 200 strani, 228 šilingov.
Alfred Hrdlička, Die Asthetik des automatischen Faschismus. 252 strani, 248 šilingov.
Werner Vogt, Arm-Krank-Tot. Argumente Fiir ein gewaltloses Krankenhaus. 155 strani, cena 188 šilingov. Martina Kirfel, Walter Oswalt (izd ), Die Riickkehr der Fiihrer, Modernisierter Rechtsradikalismus in Westeuropa. 356 strani, cena 248 šilingov.
Vse knjige: Europaverlag, Dunaj 1989
<


Nevarna dieta
Diete z malo kalorijami, pri katerih je treba namesto normalnih obrokov jesti proteine, namočene v vodi, so lahko zelo nevarne za srce. To dokazujejo najnovejše raziskave. Nevarne so zlasti takrat, kadar jih ne nadzoruje zdravnik, ker bolniku preti nevarnost dehidracije, moteno pa je lahko tudi kemijsko ravnotežje v organizmu.
Neznan virus
V londonski pediatrični bolnišnici Brompton že od božiča razsaja skrivnosten virus, ki je povzročil že šest malih žrtev. V tej bolnišnici opravljajo najbolj zahtevne srčne operacije pri novorojenčkih, kljub temu pa so oblasti odredile začasno zaprtje operacijskih sob in oddelka za intenzivno nego. Pravega vzroka za tragično smrt šestih dojenčkov še niso ugotovili. Doslej vedo le, da je v ceveh prezračevalnih naprav znatna količina azbesta, vendar zdravniki trdijo, da to še ne more biti vzrok nenadnih številnih smrti. Torej se lov na neznani virus nadaljuje, vse dotlej pa v bolnišnici ne bodo opravljali operacij.
Želja po varnem dopustu
„Čim višja je izobrazba ljudi, tem manj strahu imajo pred možnimi terorističnimi akcijami", je dejal dr. Christian Haer-pfer z inštituta za raziskovanje konfliktov na Dunaju pri občnem zboru koroške skupine „Kuratorija za varno Avstrijo". Znanstvenik je predvsem opozoril na dejstvo, da se 90 odstotkov avstrijskih turistov počuti v naši deželi povsem varno, 20 odstotkov pa se prav zaradi tega odloča za dopust v Avstriji, le majhen odstotek pa zanika vsakršno misel na varnost pri izbiri kraja za dopust.
„Kuratorij za varno Avstrijo" pa vsako leto podeluje tudi posebne nagrade za žurnalistične prispevke na temo „var-nost". Letošnji nagrajenci s Koroške so bili Emmerich Spei-ser, Heinz Roth, Walter Primosch, Arno Wiedergut in Heinz Felsbach (na sliki spredaj, z leve), odlikovali pa so jih člani predsedstva koroške skupine Harald Raffer, Rudolf Wallu-schnig in direktor varnostne direkcije dr. Adolf Pichler (zadaj, z leve).
Kredit v lirah
V Avstriji so v veljavi novi devizni predpisi. Po teh lahko tudi kot zasebnik pri bankah najamete kredit npr. v japonskih jenih ali italijanskih lirah. Liberalizacija tozadevnih zakonov vam tudi omogoča, da varčujete npr. dolarje za dopust v Ameriki ali pa rublje za ogled Sovjetske zveze.
Zdaj pa so dovoljeni tudi nakup, prodaja in posedovanje zlata v vseh oblikah.
Oktet „Suha" gostovat na Dunaju
Oktet „Suha" je gostoval na glavnem sedežu Avstrijske ljudske stranke (OVP) na Dunaju. Pevci iz Suhe so pod vodstvom Ota Wutteja oblikovali božično slavje, katerega so se med drugimi udeležili vicenkancler Rie-gler, generalni sekretar Kukacka (na sliki s člani okteta) odborniki v parlamentu Bergmann, Konig, Marboe i. dr. Iz svojega repertoarja so peli slovenske in mednarodne ter adventne pesmi. Slavnostni govornik je bil znani pater August Paterno, ki je govoril o politični etiki.
Po nastopu so člani OVP predali oktetu lepo vsoto (21.000 šil.) iz adventnega bazarja. Člani okteta „Suha" so to darilo poklonili dvema družinama z veliko otrok v domači občini Suha.
Konvertibilni dinar še ,,eksot"
Koroški bančniki ocenjujejo konvertibilni dinar še precej skeptično. V večjih bankah v Celovcu ga na tečajnih listah še niti nimajo objavljenega, v glavni poslovalnici „Die Karntner" pa ga sicer menjajo (od bankovca po 50.000 starih naprej), toda tečaj je bistveno nižji kot v Sloveniji, tako da se menjava na Koroškem še ne splača: za 100 konvertibilnih dinarjev dajejo po 85 šilingov, za nakup pa je treba odšteti 115 šilingov.
Po istem tečajo menjajo tudi slovenske posojilnice in Zveza-bank, kjer je Marko Krištof dejal, da je trenutno povpraševanje še zelo skromno. Za vzrok je navedel še določeno negotovost, tako bančnih ustanov v Avstriji kot tudi jugoslovanskih potrošnikov, katerih je prav v tem času zatno manj po nakupih n4 Koroškem. V slovenskih posojilnicah, kjer sicer menjajo tudi bankovce z manjšo vrednostjo kot pri „Die Karntner", pa tudi opo-
zarjajo, da je tečaj konvertibilnega dinarja nižji kot v Sloveniji predvsem zato, ker še ni prosto konvertibilen, se pravi, da še ne notira na borzi. Kot tak pa velja še kot „eksot".
Preračunano v šilinge ima konvertibilni dinar nekoliko večjo vrednost v obmejnih trgovinah na Koroškem, toda tečaji so precej različni, predvsem pa skušajo nekateri trgovci zvečati svoj dobiček s tem, da so zvišali cene za najbolj „priljubljene" artikle.
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
Dunja Lukan (na .s//k:') je presenečenje tekmovanja za so/nr.skt šahovski poka/ za spodnjo Koroško. Ro šn'r;7; ko/d: s 5 točkam: zaseda za dratom /1/eksaa-drom (d točke), /Vara/dom m	k/ a as o m - K r;s t ;ja n o m
Wo/tejem ter Petrom Rats-c/tnigom (3,5 točke) od/ično peto mesto.

t ^
ŠK Dob zanesljiv
Odborkarji ŠK Dob so zanesljivi kot še nikoli: drugo moštvo še vedno vodi brez poraza, saj je tudi v gosteh premagalo Hypo VBK Celovec s 3:1. Za zmago je bilo odločilno, da so Dobljani izvrstno servirali, pa tudi sicer so bili spretnejši od nasprotnikov. Vodeča ženska ekipa bo danes zvečer gostovala v Beljaku.
Šahovska naloga št. 66
GEORGIJEV - PANBUK-ČAN
Po 15 potezah Caro-Kann otvoritve je v zgornji partiji nastala pozicija na diagramu. Beli - mladi bolgarski velemojster, ki sodi v sam svetovni šahovski vrh, je izpeljal učinkovito zaključno kombinacijo.
Kako je izkoristil položaj črnega kralja sredi šahovnice in odprte linije in diagonale?
3. pokatno kolo
Slovenski šahisti so v koroškem pokalnem tekmovanju uspešni. Igralci SŠK Obir so se presenetljivo uvrstili v tretje kolo, proti SG RBB Wolfsberg pa v nedeljo po vsej verjetnosti ne bodo tako uspešni. V dvoboju Admire Beljak s SŠZ/Carim-pex, pa so možnosti bolj izenačene. Tudi ta tekma bo to v nedeljo ob 9. uri.
Rešitev naioge št. 65
a b c d e f g h
ureja: Silvo Kovač
Samo s potezo l.Dd8+! lahko beli računa na uspeh. Na l.Td8+ Kh7! je beli v dilemi kako nadaljevati z napadom. Na 2.Tc8: sledi
2..	.Lb3+ 3.Kbl (Kb2) Da2+ 4.Kcl Dc2 mat. Na 2.Dh5: + gh5 3.Th5:+ Kg6 in črni kralj je na varnem. l...Kh7! Seveda ne l...Td8: 2.Td8: + Kh7 3.Th8mat.
2.Th5:+! Obroč je razbit!
2..	.gh5 3.Th6+! Se druga žrtev, ki odloči. 3...Kh6: 4.Df6+ in po 4...Kh7 5.Dg7 mat!
Nogometni poka! v od!oči!ni fazi
Tekmovanje za koroški nogometni pokal v dvorani se bliža zaključni fazi. To in naslednjo nedeljo bo na sporedu vmesno kolo, ki bo odločalo o finalistih (finalni krog bo 28. L v Borovljah). To nedeljo bosta v Vetrinju med drugim nastopili tudi ekipi DSG Borovlje in Kotmare vasi, v nedeljo, 21. L pa med drugim tudi Globasnica, Rikarja vas in ATUS Borovlje.
ŠAHOVSKA RUBRIKA
Tokrat na smučanje na Satzburško
Slovenska športna zveza letos vabi na smučarski tečaj v salzburški ..Športni center Amade". Enotedenski tečaj bo od sobote 3. 2. do sobote 10. 2.1990. Prenočišče v hotelu Bischofsmiitze v Filzmosu.
Cena: odrasli 4.650 šil., (dvoposteljna soba), 4.450 šil., (troposteljna soba), otroci do 6 let 2.340 šil., otroci do 13 let 3.180 šil.
V ceni je vključenih 7 polpenzionov, avtobusni prevozi, 6-dnevna smučarska vozovnica, vstop v kopališče in savno, pouk v smučanju. Prijave: Najkasneje do 12. januarja 1990 z naplačilom 1.000 šil., na konto SŠZ 1-03.029.113 pri Posojilnici Celovec (BZ 39103).