PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo " LCIM oU 11T Leto XXVH. St. 79 (7867) TRST, sobota, 3. aprila 1971 PO RAZGOVORU Z VLADO Sindikati odločno zahtevajo izvajanje socialnih reform Stališče izvršnega odbora PSI do stanovanjske politike RIM, 2. — Nadaljujejo se zelo ostre polemike v zvezi s sklepom vseh treh sindikalnih organizacij, da bo 7. aprila vsedržavna splošna stavka za učinkovite reforme. Mnogo je govora o zadnjih pogajanjih med vlado in sindikati, ter še zlasti mnogo namigovanj, da naj bi obstajale med sindikati različne težnje, ter da naj bi končno prevladovalo stališče CISL, saj so bili oe-mokristjanski sindikalisti najbolj odločna zagovorniki zaostritve sindikalnega boja. Spor med vlado in sindikati se nanaša na izvajanje reform na splošno. Še posebej pomembno ostrino pa je dobil glede stanovanjske reforme, ki je bila tudi v ospredju včerajšnjega in današnjega zasedanja vodstva PSI, na katerem so bili prisotni socialistični ministri. Vodstvo PSI je sprejelo obsežno resolucijo glede stanovanjskih vpra-ssnj. v kateri izraža zahvalo socialističnim ministrom in njih prizadevnosti, da je lahko prišlo do pričetka kvalificirane pomembne reforme ter da gre za elemente nove stanovanjske politike. V resoluciji PSI se v bistvu ponavljajo stališča, ki so jih sprejele sindikalne organizacije in je govor o združevanju vseh pobud v okviru CIPE, ter istočasno o sodelovanju dežel pri izvajanju programa. Glede zakona št. 167 pravijo socialisti, da ga je treba dosledno izvajati s ciljem, da je stanovanje socialna pridobitev v skladu s povečanimi gospodarskimi zmogljivostmi delavcev. Izvršni odbor pravi, da je treba lakoti čimprej sprejeti v poslanski zbornici, pri čemer je treba okrepiti vse tiste značilnosti, ki imajo pomen novosti. Odločno zavračajo poskuse, da se zakon poslabša. Nadalje je govor o tem, da gre za Pomemben korak k splošni urbanistični reformi, za napreden sistem najemnin, za širše javno nadzorstvo rad najemninami, za okrepitev vloge občin in dežel. Pri tem pa se srečujejo s preprekami, s težavami in z nasprotovanjem vseh tistih, ki imajo osebne interese in ki se bojijo reform. Zaradi tega je nujna širša mobilizacija in tudi ustvarjanje napetosti, da se razširi področje sodelovanja in razumevanja. Resolucija socialističnega vodstva zaključuje z željo, da bi sindikati nadaljevali svojo borbo ob pozitivni povezavi s pobudami parlamentarnih sil, za to in za druge reforme, da se uresničijo pozitivni dosežki, ki so navdihovali ukrep. Končno je govor o pobudi ministra za proračun Giolittija o krizi vodstva Montediison, ki ima resne posledice na finančnem tržišču in ki jo mora vlada upoštevati ter odgovorno ukrepati. Med današnjo razpravo je poslanec Riccardo Lombardi ugotovil, da prvotni osnutek zakona razbija stari sistem zemljiške rente, sedaj pa gre za nekaj povsem običajnega in za nič novega. To vprašanje se lahko zastavlja kot razlog za sodelovanje, ali za nesodelovanje, socialistov v vladi in za konkretno voljo sodelovanja z delavskimi sindikati ter obveznosti stranke v zakonodajnih organih. Lombardi je poleg tega zahteval, da se likvidirajo obstoječe ustanove ter da se pride do osredotočenja gradbene dejavnosti na področju GESCAL, končno je zavrnil, da bi iz zakonskega predloga »trgali tako imenovane »kon-junktumes predloge, s čimer bi v bistvu spremenili zakon. Milanska tajništva CGIL, CISL in UIL so danes sklenila, da se bodo delavci zbrali v tovarnah na skupščinah že v ponedeljek in v torek, kjer bodo obravnavali razloge za vsedržavno stavko 7. aprila. Danes je vsedržavno vodstvo PS Dl razpravljalo o kongresu KP SZ im o govoru namestnika tajnika KPI Berlinguerja. V soglasno sprejeti resoluciji pravijo, da gre za potrditev «Brežnjeve teorije* in da je Berlinguer samo sramežljivo dopustil možnosti različnih stališč ter da ni kritiziral imperialistične politike sovjetskih voditeljev. Poslanska zbornica je danes zaključila razpravo o proračunu. V Ponedeljek bodo govorili poročevalci, v torek pa je predviden odgovor finančnih ministrov. Finski zunanji minister obišče Jugoslavijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Na vabilo državnega tajnika za zunanje zadeve Mirka Tepavca bo jutri prispel na uradni obisk v Jugoslavijo finski zunanji minister Veino Leskimen s soprogo in sodelavci. Med bivanjem v Jugoslaviji od 3. do 7. aprila bo Leskimen poteg Beograda obiskal Dubrovnik. Obisk Veina LesMnena je prvi samostojni obisk finskega zunanjega ministra Jugoslaviji. Doslej so zunanji ministri Finske prihajali v Jugoslavijo vedno kot spremljevalci predsednika republike Urha Kekkonena. Tepavac ln Leskimen boste v raz- govorih v Beogradu, kot se predvideva, posvetila posebno pozornost proučevanju sedanjega političnega položaja v Evropi in pripravam za Sklicanje konference o evropski varnosti in sodelovanju. Ministra bosta s svojimi sodelavci prav tako opravila široko izmenjavo misli o važnih mednarodnih vprašanjih, kot so kriza na Bližnjem vzhodu, vojna v Indokini, sodelovanje obeh držav v svetovni organizaciji in sedanja aktivnost neuvrščenih držav, za katero Je Finska vedno pokazala veliko zanimanje. Precej časa bosta ministra posvetila tudi dvostranskemu sodelovanju. Obe strani sodita, da so še vedno velike možnosti za nadaljnjo razširitev gospodarskih odnosov in sodelovanja na področjih družbenegapolltičnega in kulturnega življenja. B. B. «AL AHRAM» OBJAVIL PREDLOGE KAIRSKE VLADE IZRAEL NASPROTUJE PRIZADEVANJEM ZAR ZA PONOVNO ODPRTJE SUEŠKEGA PREKOPA Izmenjava pisem med Nhconom in El Sadatom Palestinski komandosi razstrelili naftovod v Jordaniji KAIRO, 2. — Egiptovska vlada je potrdila danes svoje predloge za ponovno odprtje Sueškega prekopa v zameno za delen umik izraelskih čet s področja kanala. Vlada poudarja — kot piše današnji «Ai Ahram* — da ti predlogi ne pomenijo nobene ločene ali delne re šitve, ampak da .jih je treba organsko vključiti v rešitev celotne bliž-njevzhodne krize na temelju resolucije varnostnega sveta OZN iz leta 1967, ld na prvem mestu predvideva umik izraelskih sil z zasedenih ozemelj. Za praktično uresničitev tega načrta je ZAR pripravljena pristati na formalno premirje za omejen čas, v katerem naj bi veleposlanik Jarring izdelal koledar za izvedbo resolucije varnostnega sveta. Egip- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiriiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii ČETRTI DAN 24. KONGRESA KP SOVJETSKE ZVEZE Jugoslovanski delegat M. Todorovič o mnogovrstnosti poti v socializem Ugodni pogoji za razvoj prijateljstva med SFRJ in SZ Kongres se bo verjetno zaključil šele prihodnji petek MOSKVA, 2. — Zasedanje 24. kongresa komunistične partije Sovjetske zveze se bo verjetno zavleklo do konca prihodnjega tedna: nadaljnji program kongresa ni bil sicer uradno objavljen, vendar bi morala razprava o uvodnem poročilu sekretarja KP SZ trajati do sobote. Kosiginovo poročilo o gospodarskem planu bo potemtakem na vrsti šele v ponedeljek, nakar se bo morala o tem poročilu razviti diskusija. Kongres bi se po teh predvidevanjih zaključil v pe tek. Zasedanje za zaprtimi vrati je tudi danes potekalo po ustaljenem tiru: bolj kot posegi sovjetskih delegatov o poročilu Brežnjeva so pritegnili pozornost opazovalcev pozdravni nagovori načelnikov tujih delegacij ter predvsem tistih, ki ne sprejemajo v celoti linije moskovskega centralnega komiteja. Za- radi tega so včeraj vsi pričakovali govora namestnika tajnika KP Italije Berlinguerja in romunskega voditelja Ceausescuja, danes pa je bil v središču pozornosti poseg vodje jugoslovanske delegacije Mijal-ka Todoroviča. Todorovič je po pričakovanjih po sebno naglasil «mnogovrstnost poti in oblik razvoja socializma*, ki so po njegovem mnenju «dokoz ustvarjalnega bogastva gibanja za preno vi te v modernega sveta*. Jugoslovan ski delegat je med drugim izra zil prepričanje v nadaljnji napredek vsestranskega sodelovanja in I prijateljskih odnosov med Jugosla-' vijo in Sovjetsko zvezo »za kar da obstajalo ne le ugodni pogoji, temveč tudi obojestranske stvarno dolgoročne koristi. Zato tudi želimo, da bi sodelovanje med našima državama bilo čim raznovrstnejše in vsebinsko, da se postavi na čim trdnej- PREISKAVE O NEOFAŠISTIČNIH ORGANIZACIJAH Aretacije pripadnikov «0rdine nuovo » Izvajanje zakona od 20. junija 1952 Sodna preiskava v Atenah zaradi kršitve ustave ATENE, 2. — Javni tožilec atenskega prizivnega sodišča je sprožil danes sodni postopek proti »uradnim vojaškim m civilnim osebnostim* zaradi kršitve grške ustave. Sodnik J® poziv Dimitrija Papaspirouja, zadnjega predsednika razpuščenega grškega parlamenta, ki je predlagal sodno preiskavo proti ravnateljem zaporov in »drugim odgovornim*, ker so nezakonito za več mesecev zadržali v jetništvu skupino opozi-cionalcev fašističnega režima. Ze od decembra lani je namreč kakih petdeset oseb zaprtih v zaporu v Karydallosu blizu Pireja pod obtožbo »prevratniškega delovanja*, >n to brez vednosti sodnih oblasti. Papaspirou je v svojem pozivu opozoril, da po členu 10 ustave je prepovedano kogarkoli aretirati brez pooblastila sodišča ter ga zadržati v zaporu več kot 24 ur, ne da bi mu izročili obtožnioe. RIM, 2. — Namestnik državnega tožilca Vittario Oporsio je včeraj izdal zaporni nalog za Clementeja Grazianija vsedržavnega voditelja organizacije tOrdine nuovo*, ki je skupaj z drugimi enajstimi oseba-m obtožen poskusa obnovitve razpuščene fašistične stranke. Grazianija in njegove »kamerate* dolže kršitve členov prvega in drugega zakona od 20. junija 1952 št. 645, ki predvideva zaporno kazen od treh do deset let za vsakogar, ki organizira — v kakršnikoli obliki ~ obnavljanje razpuščene fašistične stranke. Skupno gre za dvajset o-seb, od katerih so tri že v zaporu v Veroni v zvezi z manifestacijo padalcev in z nasilnimi dejanji v Veroni, Mantovi in drugod. Rimski politični urad kvesture je preiskavo pričel tudi v zvezi z že prejšnjimi kazenskimi postopki, saj so Grazianija aretirali že leta 1951, ker je skušal obnoviti fašistično stranko pod nazivom »črna legija*. Do sedaj so izvršili kakih deset preiskav na stanovanjih. Preiskovalni sodnik v Veroni dr. Dino Solina pa je danes sporočil, da je pričel v sodnem zaporu z zasliševanji štirih pripadnikov ekstra-parlamentame fašistične organizacije «Ordine nuovo*, ki so jih aretirali v nedeljo v zvezi z .itentati in v zvezi s spopadom s študenti. Gre za 28-letnega Elia Massa-grandeja iz Verone, 28-letnega Ro berta Besuttija iz Mantove (oba bivša častnika padalcev divizije »Folgore*) 25-letnega Claudia Biz zarija iz Verone in 20-letnega Pie-tra Rocchinija iz Rima. Obtožujejo jah za napad na palačo kmetijstva v Veroni aprila 1969, za napad na neko modno trgovino v Mantovi julija istega leta, za požig avtomobila senatorja Aibarella (PSIUP) in končno za napad na študente v Veroni januarja letošnjega leta. Glede identifikacije se govori, da jih je prijavila policiji mlada prijateljica Biizzarija. Demonstracija v Bilbau BILBAO, 2. — Pred sedežem uradnih sindikatov v Bilbau je bila vče raj demonstracija, ki so se je udeležili po večini mladi delavci. Demonstranti so metali kamne proti poslopju ter razbili nekaj šip. Eden od vratarjev je bil laže ranjen. Demonstranti so se razšli, preden je policija utegnila poseči. Dr. Sirotkovic o jugoslovanskem gospodarstvu BEOGRAD, 1. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Jakob Sirotkovic je sinoči v razgovoru, ki ga je organiziralo zvezno tajništvo za informacije s tujimi novinarji, seznanil na kratko zastopnike inozemskega tiska v Beogradu za aktualnimi gospodarskimi vprašanji. Največjj del svojega poročila je Sirotkovic posvetil proračunu za tekoče leto, izven proračunski bilanci zveze in ukrepom za razvoj nerazvitih republik in Kosova in pripravam srednjeročnega načrta družbeno - gospodarskega razvoja Jugoslavije. Po svojem poročilu je dr. Sirotkovic odgovoril na številna vprašanja novinarjev v zvezi s trenutnim gospodarskim položajem in perspektivami bodočega gospodarskega razvoja. Dr. Sirotkovic je med drugim dejal, da neposredna naloga sedanjih stabilizacijskih u-krepov ni gospodarska stabilizacija v tekočem letu, temveč, da se v prihodnjem letu zagotovi tako gibanje cen, ki bo vsklajeno z gibanjem cen na svetovnem trgu ter zmanjšanje zunanjetrgovinskega in plačilnega primanjkljaja. BUENOS AIRES, 2. — Argentinski minister za notranje zadeve Arturo Mor Roig je sporočil, da bodo v Argentini spet dovoljene politične stranke, ki so jih razpustili junija 1966. Vse stranke, vštevši peronistič-na, bodo lahko spet redno delovale. Predsednik republike bo prihodnji ponedeljek sprejel voditelje političnih gibanj, s katerimi se bo pogovorit o povratku Argentine k »demokratičnemu, rapublikanskemu in predstavniškemu sistemu*. še in trajnejše temelje. V tem vidimo tudi pofTien sodelovanja med Zvezo komunistov Jugoslavije in KP Sovjetske zveze, ki naj sta.no vzpodbuja h koristni izmenjavi misli in izkušeni in nas na ta način približuje komunistom in delovnim ljudem naših dežel z rezultati in uspehi, ki jih dosegamo kakor tudi z določenimi problemi, s katerimi se soočujemo. Todorovič je nadalje poudaril, da Za J podpira pravično borbo csvo-« bodiinih gibanj, ki je sestavni del borbe proti imperializmu za mir, demokratizacijo mednarodnih odnosov, za napredek in socializem na svetu. Socialistična Jugoslavija odločno obsoja napadalno politiko ZDA na indokitajskem polotoku in izraža svojo solidarnost in podporo junaški borbi ljudstva Indokine in pravični borbi arabskih narodov in se zavzema za mirno rešitev kriz na teh področjih. Socialistična Jugoslavija sodi, da politika neuvrščenosti in dejavnost neuvrščenih držav izraža stremljenje številnih narodov in držav za ohranitev miru, za neodvisnost in za dosledno izvajanje načel aktivne in miroljubne koeksistence. V skladu s to politiko Jugoslavija podpira vsa pozitivna gibanja v Evropi in pobude, ki stremijo za tem, da se v Evropi zagotovi mir in varnost. Na koncu svojega govora .je Todorovič na kratko pojasnil osnovno bistvo predloženih ustavnih sprememb v Jugoslaviji, ki stremijo med drugim za tem, da se še bolj poglobi in razvija socialistična demokracija in enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije. Todorovič je izrazil prepričanje, da bo kongres KP SZ sprejel sklepe, ki bodo prispevali k uspešnemu razvoju Sovjetske zveze, povečanju življenjskega standarda delovnih ljudi in napredku narodov Sovjetske zveze. Danes so govorili tudi trije azijski delegati: prvi sekretar KP Mongolije Cedenbal, ki .je ostro polemiziral s stališči LR Kitajske, severnokorejski predstavnik Kim Ir in član vodstva južnovietnamske P NO Ngujen Van Thieu. tovske oborožene sile bi smele v tem času zavzeti svoje položaje na vzhodnem bregu prekopa. Da bi omogočila napredovanje Jarringove misije, je ZAR pripravljena pristati na ukrepe, ki naj bi postavili mejno črto med dvema vojskama na Sinaju. Nasprotno ZAR ne more pristati na demilitarizacijo Sinaja, pač pa bi sprejela, ob spoštovanju načela recipročnosti, demilitarizacijo nekaterih obmejnih področij. ZAR končno nasprotuje izraelski prisotnosti v Sharm el Sheiku ter udeležbi Izraelcev v mednarodni vojaški sili, ki bi marala zajamčiti varnost meje na tem področju. »Al Ahram* piše, da je predsednik El Sadat obrazložil to stališče kairske vlade številnim tujim vladam i» običajnih diplomatskih kanalih. Ti predlogi so verjetno tudi predmet pisem, ld sta si jih Nixon in El Sadat izmenjala v zadnjih dveh tednih. Obstoj teh pisem je potrdil danes tud glasnik Bele hiše Ziegler, ki pa ni ničesar povedal o njihovi vsebini. Egiptovski podtajnik za zunanje zadeve .je danes sklical tudi diplomatske predstavnike štirih velesil v Kairu ter jim ohrazložil stališče ZAR »do vseh a-spektov krize na Bližnjem vzhodu* in torej tudi predloge o ponovnem odprtju Sueškega prekopa. Temu načrtu, za katerega se potegujejo številne evropske države, pa še vedno odločno nasprotuje Izrael, kot dokazujejo tudi današnje prve reakcije v Tel Avivu. Minister brez listnice Galili, ld je pojasnil, da govori v osebnem imenu, ki pa ga na splošno imajo za nekak-Š t ga glasnika Golde Meir, je predlog o ponovnem odprtju kanala označil kot »absurdnega*, ker bi umik Izraelcev s področja Sueškega prekopa lahko pomenil »sovjetsko vojaško prisotnost na Sinaju*. Tudi namestnik ministrskega predsednika Jigal Alon je izrazil močne pomisleke o egiptovskem načrtu: za odprtje kanala je postavil tri pogoje: 1. da ne bi ošibili izraelske moči na Sinaju; 2. da bi delni sporazum ne dal Egipčanom priložnosti, da ponovno začnejo sovražnosti: 3. da bi sporazum pustil odprta vrata nadaljevanju pogajanj »za 1-skanje resničnega miru v varnih in priznanih sporazumnih mejah*. Alon je ponovil, da je izraelska prisotnost v Sharm El Sheiku neobhodno potrebna, kot je tudi potrebna ozemeljska povezava med to točko in izraelskim ozemljem. Končno .je izraelski predstavnik zanikal, da bi bila v tem trenutku možna ločena rešitev z Jordanijo, ker je ta država preveč povezana z Egiptom. V Jordaniji je medtem položaj še vedno izredno napet: palestinski komandosi so danes razstrelili naftovod, ki povezuje Saudovo Arabijo z libanonsko obalo in ki delno poteka po .jordanskem ozemlju. Do atentata .je prišlo na področju Al Hirba Al Samra, pet kilometrov .jugovzhodno od Žarke. Nastal je silovit požar, pri katerem je bilo u-ničenih več kot 250 ton nafte in M so ga gasilci pogasili v petih urah. Glasnik jordanske vlade je izjavil, da bo naftovod popravljen v 24 ijrah. V številnih predelih Jordanije in tudi v sami prestolnici Amanu, je prišlo danes do ponovnih spopadov -med oddelki kraljeve vojske in fedajini. Palestinci obtožujejo vlado, da je poslala proti njim vojaške oddelke s tanki ter s težkim orožjem ter da so se morali gverilci branita. Glasnik palestinskega poveljstva v Bejrutu je povedal, da so pri današnjih spopadih fedajini uničili tri vojaška vozila, en tank in eno oklepno vozilo ter se polastili velike količine orožja. se bo sestal z ministrskim predsednikom Papadopulosom in drugimi predstavniki vojaške junte. Na razgovorih bodo govorili o položaju Grčije na Sredozemlju ter o odnosih mied obema državama. V ponedel jek bo Riad odpotoval v Teheran, kjer se bo sestal z iranskim šahom. Bejrutska vlada je danes pristala na poziv egiptovskega predsednika El Sadata za sklicanje arabskega vrha o položaju v Jordaniji. Libanonski pristanek na pobudo ,1e sporočil ministrski predsednik Saeb Salam egiptovskemu veleposlaniku v Bejrutu Sabriju. Tudi sudanski predsednik El Ni-mejri je izrazil danes svojo zaskrbljenost zaradi položaja v Jordaniji ter ostro obsodil tiste, ki «kujejo zaroto* proti palestinskemu odporništvu. Nimejri je pripisal odgovornost za položaj jordanski vladi ter izjavil, da Sudan ne bo mirno gledal na ta poskus likvidiranja palestinskega odporništva. YA0UNDE, 2. — Kamerun Egiptovski zunanji minister Mah- Ljudska republika Kitajska sta skle-miud Riad je dospel danes na tri-1 nila navezati diplomatske odnose na Diplomatski odnosi med Kamerunom in LR Kitajsko dnevni uradni obisk v Atene, kjer I ravni veleposlanikov. iiMiiiiimiimiiiimiiiiiMiimiiiimiiiiiiiiiimiiiiimiiuiiiiiiiuiiniiiiuiiiimiuiimiiiiiiiiimiiiimiiimiiimii OD 5. APRILA Obrestna mera od 5,50 na 5 odst. Komentar zakladnega ministra Ferrarija-Aggradija RIM, 2. — Od 5. aprila dalje se zniža obrestna mera Banca di Italia od 5,50 odstotka na 5 odstotkov. Dekret zakladnega ministrstva bo v kratkem objavljen. Zakladni minister Ferrari Aggra-di je izjavil, da so sprejeli to odločitev v skladu s pozitivnimi težnjami mednarodnega monetarnega tržišča in z voljo, da se pospešijo produktivne dejavnosti. Gre za politiko cenejšega denarja, ki je v skladu z interes-i razširjanja proizvodnje. Poleg tega pa meni zakladni minister, da je treba slediti težnjam na mednarodnem tržišču. V tej zvezi je navedel kot primer, da so ZDA znižale obrestno mero od 5 na 4,75 odstotka, Zahodna Nemčija od 6 na 5 odstotkov in Velika Britanija od 7 na 6 odstotkov. PARIZ, 2. — Z dolgim razgovorom s svojim francoskim kolegom Schumannom je danes zaključil obisk v Parizu nizozemski zunanji minister Joseph Luns, ki se je včeraj sestal s predsednikom republike Pompidoujem. Razgovori so zajeli predvsem probleme Evrope in vprašanje vstopa Velike Britanije v EGS Predlog o podaljšanju mandata predsednika ZDA VVASHINGTON, 2. - V ameriškem senatu je bil včeraj predlo-žes osnutek ustavnega amandmaja, po katerem naj bi mandat predsednika ZDA trajal šest let ter bi ne bil obnovljiv. Predlog sta podpisala načelnik demokratske skupine v senatu Mansfield in republikanski senator Aiken, ki sta razložila, da bi šestletni mandat dovoljeval predsedniku, da bi se popolnoma posvetil problemom države, ne da bi ga pri tem ovirali strankarski ali volilni pomisleki. NIX0N0VI PASJI DNEVI Nizonov sklep, da se izpusti na svobodo pod nadzorstvom por. Cal-ley, ki je direktni odgovorni častnik za pokol civilnega prebivalstva v vietnamski vasici My Lai, je še bolj razdvojilo prebivalstvo ZDA. Na eni strani je prilil olja na ogenj ameriških imperialističnih in nacionalističnih strasti, na drugi pa podžgal demokratično javnost, ameriške pacifiste in oporečnike na vztrajnejši boj proti tu-mazani vojni» v Vietnamu. Kaj je hotel doseči Nizon s svojim sklepom? Predvsem mu je bil pri srcu zahtevek, da zadovolji militaristične kroge, ki se niso mogli sprijazniti z mislijo, da bi moral častnik, ki so ga prav oni pognali v vietnamsko pustolovščino, mu napolnili šaržerje brzostrelke s kroglami, ki so kosile žene in otroke v My Laiu, sedeti v vojaškem zaporu ves čas do prizivne razsodbe. Na drugi strani pa je Nizon lahko izpeljal načrt, ki je slutil, da ne bo ameriška javnost prehudo reagirala spričo že zelo razširjenega mnenja, da je Calley le grešni kozel zgrešene ameriške politike v Vietnamu. Verjetno so pa predsedniku f» vojaški ter politični krogi, ki stojijo za njim, želeli, da bi ameriška javnost bolj ogorčeno protestirala proti Calleyjevi osvoboditvi, saj bi tak protest pomenil v bistvu poudarjenje subjektivne odgovornosti izvajalcev ukazov iz Bele hiše in Pentagona ter istočasno zasenčil vlogo in odgovornost vodilnih krogov. Vse kaže, da ameriška javnost ni nasedla na limanice uradne propagande ter je zato pričakovati, da bo v kratkem prišlo do ostrejših nastopov proti militaristični politiki Bele hiše in Pentagona. Ni-zonovi upravi se v tej pomladi in v poletnih mesecih obetajo pasji dnevi. V kakšnih oblikah, se še ne ve, toda gotovo je, da je politično zatišje v zvezi z vietnamskimi dogodki, ki je nastopilo že lani, sedaj pri kraju. Prihodnji tproce-si» zaradi vietnamskih dogodkov ne bodo vojaškega značaja, temveč izrazito političnega. To misel je tudi že poudaril demokratski predsednik komisije za zunanje zadeve ameriškega kongresa Fulbright, ki je izjavil, da bi moral biti namesto Calleyja sojen sam predsednik Nizon. Pri vsem tem pa je nemogoč* odpuščati zločine, ki jih zagrešijo izvajalci zločinskih ukazov z vrha Por. Calley bi moral ostati v za poru, kot je poudaril glasnik juž novietnamske začasne revolucionar ne vlade, ker je zagrešil dejanja ki so na las podobna nacistične mu divjanju v drugi svetovni voj ni. Taka dejanja je človeštvo že odločno in neizprosno obsodilo. V. K. .........im.n...Hlinil....................imuna COLOMBO IN MORO NA OBISKU V BONNU Evropa in pomirjen je v ospredju italijansko-nemških razgovorov Danes obravnavajo širša vprašanja mednarodnega položaja BONN, 2. — Pred zveznim tajništvom Zapadne Nemčije je bila danes dopoldne kratka svečanost, ko sta kancler Brandt in zunanji minister Schell pozdravila italijanskega predsednika vlade Colomba in zunanjega ministra Mora. Oddelek «Wermacht» je z zastavami in z godbo opravil običajne vojaške svečanosti, sledile so himne, pregled častne čete in pozdravni izjavi obeh predsednikov. Brandt je dejal, da je zelo zadovoljen, da lahko po svojem novembrskem obisku v Rimu izmenja sta- NOVI DELHI, 2. - Indijska agen cija (PTI) poroča, da je bilo v kraju Assan najmanj 2.600 oseb ubitih med krvavimi spopadi med pakistansko armado in policijo Vzhodnega Pakistana. Letališče v kraju Comilla je pod nadzorstvom paki- stanskih oklopnih enot. Zunanje -politični komentator britanskega lista »Times* poroča, da so šeika Arahmana aretirali 25. marca in da so ga prepeljali v Zahodni Pakistan. Generalni tajnik OZN U Tant je danes izjavil, da je OZN priprav- ljena pomagati glede vseh vprašanj za zaščito človeških življenj. Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi številnih mrtvih in zaradi trpljenja v Vzhodnem Pakistanu. Na sliki: otroci med ruševinami hiš v Daki, po dveh dnevih boja. lišča, saj so že na konferenci v Haagu dosegli pomembne rezultate. Brandt je mnenja, da lahko Italija in Nemčija mnogo napravita, za zagotovitev miru in da so njuni interesi ter njih stališča zelo blizu. Colombo je v svojem odgovoru prav tako izrazil prepričanje, da bodo razgovori koristni, nato pa je govoril o zavestnem naporu v okviru atlantskega zavezništva, da se utrdi v Evropi mir v varnosti in da odprejo nove poti, najprej pomnjenju, nato pa sodelovanju. Današnji nemško - italijanski razgovori so trajali dobre tri ure in to na ravneh obeh predsednikov vlad in obeh zunanjih ministrov. Colombo se Je sestal z italijanskimi novinarji v hotelu Konlg-shof, katerim je zelo podrobno poročal o poteku razgovorov. Predvsem gre za evropska vprašanja in se Italija ter Nemčija trudita za pomirjanje. Glede neposredno perečih vprašanj evropskega združevanja je Colombo omenil kmetijstvo, pri čemer ne gre po italijanskem mnenju samo za cene, temveč tudi za strukture. Pri tem se Nemci strinjajo z Italijani in pravijo, da je trefba imeti pospešena posvetovanja. Obsežneje so obravnavali razširitev Evropske gospodarske skupnosti in v tej zvezi tudi vključitev Velike Britanije in drugih držav. Govor je bil o odnosu med Evropo ln ZDA, kar sta obravnavala Colombo in Moro med njunim obiskom v Washingtonu in o čemer Je govoril nemški zunanji minister Schell prav tako z Amerikanci. Mnenja so, da gre za reševanja vprašanj na ravni poMiUčmih In gospodarskih razgovorov, tako da ZDA opuščajo težnje nove protekcionistične politike. Razgovor se je nato premestil na odnose z Vzhodom, na pomnjenje in na politično stvarnost. V tej zvezi je italijanski predsednik vlade mnenja, da je treba te cilje zasledovati vzporedno z utrjevanjem sodelovanja in enotnosti Evrope. Končno je bil govor o dvostran- skih vprašanjih in med njimi predvsem o položaju italijanskih delavcev v Nemčiji. Emilio Colombo Willy Brandt TRŽAŠKI DNEVNIK 3. aprila 1971 SKORAJ SOGLASNO SPREJET SKLEP lUVOD V KONGRES ZDRUŽENJA POLITIČNIH DEPORTIRANCEV Potrjene obveze občinske uprave Sen. Maris odprl razstavo za preureditev prometa v Trstu o nacističnih taboriščih Odobrene so bile predvsem obveze «na krajši rok» . Krožna smer okoli terezijanske četrti, preferencialni pasovi za avtobuse ter avtomatizacija semaforjev Skoraj soglasno je sinoči, ob 23. uri, po daljši in izčrpni razpravi, tržaški občinski svet potrdil osnovne smernice in izbire, ki izhajajo iz študije podjetja »SOMEA* za te meljito preureditev tržaškega prometa. Z glasovi KD. PSI. PRI. PSDI, FLI, MSI so sprejeli resolucijo, v kateri so razčlenjeno začrtane osnovne poteze dela občinske uprave v prihodnjih letih, vsekakor pa do volitev. Komunisti so se dobrohotno vzdržali, medtem ko jo proti glasoval le skeptični indipendentist Taddeo V bistvu obvezuje dokument župana in odbor, da uresničita predloge podjetja «SOMEA» za kratki rok (do letošnje zime), srednji rok (do leta 1975) in tako izboljšajo strukturo mestnega kroženja. Z drugimi besedami to pomeni, da se je občinska uprava obve zala preurediti avtobusne proge A-cegata, uvesti «preferencialne pasove* po ulicah, po katerih bodo lahko krožili samo avtobusi občinskega podjetja, izvesti reformo enosmernih ulic v središču in ustvariti «krožni promet* okoli terezi janske četrti itd. Da gre za korenito preosnovo mestnega prometa, tudi v miselnosti ljudi, je poudaril v svojem u-vodu sam župan inž. Spaccjni. Nekoliko bolj skeptičen je bil socialdemokrat Salvatore Romano, medtem ko je bil misovec Gdther -Wondrich naravnost navdušen. Komunist Rossetti je kritiziral odtujenost tega načrta od splošne razvojne poti tržaškega gospodarstva in urbanistike ter zahteval stroga prednost za javne prevoze pred zasebnimi. Zahteval je predvsem mu-ndcipalizacijo vseh obstoječih zasebnih prog do konca leta. Poudaril ja tudi, da bi morala občinska uprava posamezne sklepe preveriti v kon-rultah, ld bodo prizadete. Liberalec Morpurgo se je zavzel za boljšo ureditev parkirnih prosU -rov, medtem ko je Taddeo ocenil načrt kot »znanstveno fantaziranje*. Liberalec Trauner je tudi predlagal, naj bi za parkiranje avtomobilov namenili pogorišče Silosa pri po staji. Demokristjan Sai je ocenil pozitivno načrt, izrekel pa se je za »stopnjevanje* posameznih pobud in zgolj tehnične, ne pa politične rešitve, predvsem kar zadeva komunistične zahteve po absolutni prednosti javnim prevoznim s. .'dstvnm, na škodo zasebnih vozil. Pred glasovanjem je svetovalcem odgovoril inž. Spaccini. Poudaril je najprej, da .je Trst prvo italijansko mesto, ki tako temeljito preurejuje •voj promet, na osnovi osnovnih, a ne edinih, smernic študije podjetja »SOMEA*. •uiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiiniii DELO DEŽELNIH ORGANOV togo tudi eptoefc davčnih zavezancev in ustreznih vsot za leto 1970. Reška delegacija gost naše občine Za zaključek je povedal samo zgovoren primer: vsa evropska podjetja, ki izdelujejo zapletene sisteme za popolno avtomatizacijo semaforjev cele mestne skupnosti se pulijo zato, da bi smele urediti in avtomatizirati tržaške semaforje. To pa zato, ker je Trst prvo mesto, ki je šlo na tako obširno in obenem zanimivo področje, kot .je popolna avtomatizacija. To pa je dovolj, da se ob tem vsak zamisli in oceni dalekosežnost načrta o preosnovi tržaškega prometa. • Tržaška občina sporoča, da je Izobešen v občinski palači (Lar-go Granatieri št. 3, pritličje) na vpogled občinstvu sklep, ki ga Je sprejel občinski odbor 31. marca letos o spremembah na spisku zneskov, ki Jih posamezni davčni zavezanci dolgujejo občinski upravi v skladu z obdavčljivo vsoto, ki so jo ugotovili občinski organi. Sklep bo na vpogled za dobo 20 dni. Gre za občinske davke za leto 1971, poleg tega pa je občinstvu na razpo- niiiiiiiuuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiimiiiiiiiiitmiuiiimiiiiiiintitimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SKUPNA POVORKA ŠTUDENTOV IN DIJAKOV Zmaga študentov na univerzi: avtobusi skoraj brezplačno Trimesečni abonmaji za 900 lir - Ureditev študentskih domov do oktobra - Zasedba prekinjena ob 22. uri Tržaški župan inž. Spaccini je na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta sporočil, da bo prihodnji ponedeljek in torek uradno obiskala naše mesto delegacija predstavnikov ekonomskega in kulturnega življenja z Reke, ki jo bo vodila predsednica reške občinske skupščine, prof. Andričeva. Ta obisk bo s konkretnimi predlogi še bolj poglobil možnostna sodelovanja, ki se nudijo med obema mestoma na občinskih, cestnih, letaliških, telefonskih, pristaniških in turističnih storitvah ter na kulturnih izmenjavah, s posebnim o-zirom na univerzo ter operno in dramsko gledališče. Med dvodnevnim obiskom v Trstu se bo delegacija z Reke sestala s predstavniki teh področij. Danes se bo ob 10. rani gledališča Verdi Sinočnja svečana otvoritev razstave o nacizmu in nacističnih koncentracijskih taboriščih je bila najprimernejši uvod v šesti kongres vsedržavnega združenja političnih deportirancev, ki se bo začel danes v mali dvorani Verdijevega gledališča. Že dolgo pred napovedano uro so se v prvem nadstropju Pomorske postaje začeli zbirati ljudje — bivši deportiranci, delegati za 6. kongres, sorodniki tistih deportirancev, ki se iz taborišč niso vrnili, bivši borci in antifašisti nasploh — ki so se zbirali v gručah, si stiskali roke, obujali spomine na tiste grozotne hkrati pa tudi velike dni, ko so se pomerile fašistične in antifašistične sile in ko je ob milijonih mrtvih vendarle zmagala pravična stvar. Zelo preprosto svečanost je začel pokrajinski tajnik organizacije deportirancev Giovanni Postogna, ki je pozdravil navzoče in predstavnike oblasti ter dal besedo podpredsedniku vsedržavnega odbora političnih deportirancev senatorju Gian- Zasedbo tržaške univerze je malo pred zaključkom kronal skoraj popoln uspeh, predvsem kar zadeva stvarne točke o prevozih in dijaških domovih. Na trikotnem sestanku, ki so se ga poleg Spacci-nija, odbornika za šolstvo v deželni upravi Giusta in predstavnikov Acegata, tudi študentje Gialuz in predsednik skupščine trž. univerze Aldo Colleoni, so namreč sklenili, da bodo po polovici aprila prejeli študentje skoraj brezplačne abonmaje za avtobuse 17 in 30. Plačali bodo (za tri mesece) 900 lir. Kar zadeva dijaške domove pa je dežela sprejela obvezo, da bo zahtevala v Rimu nadaljnje finansiranje 170 milijonov lir za opremo drugega študentskega doma, ki je skoraj dokončan. Če Rim ne bo nudil ustreznih jamstev bo stroške krila dežela iz svojega. Končno pa bodo predstavniki dežele in občine posredovali pri »Ital-cantierU za ureditev bivšega »doma emigrantov* pri Skednju. Občina bo dom popravila in ga spremenila v študentski dom za 250 ljudi. Odgovor o pripravljenosti I razpravo o naših vprašanjih, pred ..ti nlnnnilA«*tu a 2 a - 1 ______ ..1 i i __________________ VI Pred gradnjo ljudskih stanovanj v skupni vrednosti 20 milijard Prednost bodo imeli delavci, ki se vozijo na delo - Do kon-ca aprila se bo pristojna komisija izrekla o pomoči kulturnim ustanovam - Deželni zgodovinarji pri odborniku Giustu Te dni se je deželni odbornik za javna dieto Masutto ponovno sešel s predstavniki sindikalnih organizacij OGIL, CISL in UIL, ln sicer v zvezi z vprašanjem ljudskih gradenj v naši deželi. Na sestanku so razpravljali o deželnih posegih v prid cenenih stanovanjskih gradenj po deželnih zakonih štev. 15 te leta 1969 in 43 iz tonskega leta. Odbornik Masuitto je v tej zvezi naglasil, da Je dežela po teh zakonih doslej omogočala gradnjo 2.303 stanovanj s» manj premožne deželne in zlasti za delavske družine, ln to v času, ko je sicer vladala v gradbeništvu preoejšnja sttoka. Tako J® deželna uprava podprla tudi primarno zaposlitev v gradbeni Industriji. Odbornik je dejal, da mora de-leto pri tej dejavnosti upoštevati državno zakonodajo, saj so njene pristojnosti le «konkuirenčne» državnim pristojnostim v gradbeništvu. V tej zvezi je možno pričakovati, da bo treba z nastopom napovedane preosnove gradbeništva, primemo spremeniti tudi de-šedrvo razvojno politiko na tem področju Med tem časom pa bo deželna uprava začeto uresničevali program gradenj oziroma finančne pomoči na področju gradbeništva, ld predvideva skupno naložbo 20 ml-11 jard Ur. Sredstva, 6,5 milijarde Mr, ld Jih določa zakon štev. 15, so bila še porazdeljena ln deželna u-prava je še povabila krajevne prizadete hranilnice, naj pristanejo im predloge Ustanove za ljudske gradnje IACP po Izstavitvi ustreznih posojil. V teku prihodnjega meseca bodo porazdelili še sredstva, ld jih nakazuje deželni zakon'štev. 43. Predstavnike sindikalnih organizacij je dr. Masutto povabil k sodelovanju pri lobiranju zemljišč ln področij, na katerih naj se zgradijo novi stanovanjski bloki. Pri tem je opozoril na dejstvo, da bodo v teh blokih -t,snovali pretežno delavci, ld se morajo zdaj dan za dnem voziti na delo. V zvezi ■ poslovanjem IACP je Masutto naglasu, da bo tudi ta ustanova po novem zakonskem predlogu osrednje vlade deželne razsežnosti. Zaradi tega je deželna uprava še nastopila pri vodstvih IACP, ki de-Vujejo v Purlanlji-Julijskl krajini, da bi dosegla uskladitev njihovih statutov. Sindikalni predstavniki so v zvezi z vladnim načrtom za novo zakonsko ureditev stanovanjske gradnje Izrazili pomislek, češ da ustrezni zakonski načrt ne upošteva pristojnosti, ld jih glede te dejavnosti dodeljuje deželam člen 117 republiške ustave. Sindikalisti so nadalje naglasili potrebo po temeljiti spremembi sedanje prakse pri razlašče-vanju gradbenih površin in po raztegnitvi določb zakona štev. 167 tudi na manjše občine, pri čemer naj bi s posebnim krožnim skladom omogočili odkupovanje ustreznih površin. »ltalcantierl* bodo študentje prejeli po velikonočnih počitnicah. »Danes je 2. april in še ne vemo nič o maturah, zaključnih redova-njih in predmetih, iz katerih bomo polagali zrelostne izpite: še enkrat dokazuje vlada namerno brezbrižnost vodilnih krogov za šolska vprašanja*. Ta stavek smo prepisali z letaka, ki je včeraj zjutraj, še pred poukom, krožil med srednješolci pred tržaškimi srednjimi šolami. Nezadovoljstvo za odlašanje šolske ref or me, ki — končno — prizadene dijake in njihove družine, .je prekipelo in sprožilo nov plaz dijaških protestov. Po visokošolcih, ki so že četrti dan zasedali univerzo, so se na tržaške ulice zgrnili italijanski srednješolci (slovenskih višjih srednjih šol tokrat val protesta ni zajel). Oklicali so stavko in se ob devetih zbrali v središču mesta. Vendar .je med njimi kmalu prišlo do razkola. Večina se .je namreč odločila za skupen študentski nastop z visokošolcd in v sprevodu šla na novo univerzo, kjer so bili študentje zbrani na splošni skupščini v »auli magrai*. Majhna skupinica desničarjev pa je uprizorila bedno manifestacijo, ki je kmalu propadla. Na univerzi .je po prihodu srednješolcev vse mrgolelo. Nad tisoč in petsto l.judi se je natrpalo v veliko sejno dvorano, študentie in srednješolci so se vrstili za mikrofonom. Vsi so poudarjali predvsem dejstvo, da se boj študentov za izboljšanje šole mora poenotiti, ker je enoten tudi problem reforme šolskih ustanov vseh stopenj, nižje, višje in visoke. Gre tu za težke socialne probleme, ki jih je treba rešiti, da se omogoči uresničenje ustavnega člena, ki trdi »da .je šolanje brezplačno* in torej socialna storitev. Brezplačnost šolanja pa ne pomeni samo, da staršem ni treba plačevati taks, temveč predvsem učinkovite podpore iz javnih sredstev, da se uveljavi geslo zadnjih študentskih bojev : »šola, knjige, prevozi — brezplačno: takse in prevoze naj plačajo gospodarji*. Nekaj srednješolcev je študentom prikazalo program srednješolskega gibanja, ki da se da strniti v sledečih točkah: 1. Ne »prehodnim u-krepom* in delnim reformam temveč samoupravljanje, demokracija, svoboda v izbirah; 2. ne plačevanju za šolo, ki ni naša. temveč kolektivno določanje programov in delovnih načrtov; 3. ne strokovnemu u-sposabljan.ru potencialnih brezposelnih. temveč »socialni dnevi* za vsem pa celovita preosnova šolskega sistema. V razpravo je poseglo tudi nekaj predstavnikov preostalih skupinic na desnici, a brez uspeha. Skušali so psovati udeležence skupščine, da so »skrajneži* in celo »levičarji*, predvsem pa so skušali poudariti razliko med dijaki in študenti, a .jim ni uspelo. Skupščina .je ta izvajanja sprejela s smehom in žvižganjem. Ob koncu, po posegih članov predsedstva skupščine, so študentje skoraj soglasno sprejeli resolucijo, v kateri najprej ugotavljajo, da .je strnjenost in odločnost študentov dosegla nekai prvih uspehov: oblasti so se zganile in ukrepajo, medtem ko je le akademska oblast dokazala, da vztraja na svojih reakcionarnih in konservativnih stališčih. Zato pa hočejo dokazati študentje svoje priznanje za prizadevanja krajevnih oblasti, na katere je treba okrepiti pritisk. V tem smislu so sklenili organizirati povorko po mestnih u licah, v ljudske četrti, zvečer pa prekiniti zasedbo do 20. aprila, ko se bo na univerzi spet sestala splošna študentska skupščina. Več sto študentov se je nato v sprevodu podalo z univerze v me sto, po Carduccijevi ulici in mimo Stare mitnice k Sv. Jakobu, kjer so uprizorili krajši »sit in*. Posedli so se na križišču pred cerkvijo, kjer je Mauro Gialuz, tajnik vse-učdliške sekcije KPI, imel krajši govor prebivalstvu. Res se .je več Sentjakobčanov zgrnilo okoli študentov in na koncu ploskalo, medtem ko so študentje skandirali: «Šoia naj služi ljudstvu*. Ogorčeno so študentje odbili poskus policijskega funkcionarja, komisarja Ferrisija, ki je zahteval, naj Gialuz prekine svoj govor, češ da .je to prepovedano. Nekdo mu je zabrusil, da bi raje policija kazala to občutljivost, ko pretepajo fašisti slovenske študente in napadajo sedež demokratičnih strank. Res komisar ni vztrajal in Gialuz je lahko mirno končal svoj poseg. Sprevod je nato šel mimo trga pred predorom spet na Garibaldijev trg in v mestni center, kjer se je razšel. Zasedba univerze se je zaključila ob 22. uri. uri začel v mali dvo- 6. kongres združenja franeu Marisu, ki je poudaril, da razstava, ki jo namerava odpreti, ni bila organizirana samo za to, da bi se mogle gledati strahote nacističnih taborišč in da bi se obujal spomin na žrtve, ki so jih ta taborišča zahtevala, pač pa hoče biti ta razstava predvsem dokument, in to še vedno veljaven dokument, kaj sta fašizem in nacizem bila, dokument, do kod more privesti sistem, ki izenači ljudi v nemoči, ki jih izenači v smrti .sistem, ki postavlja človeka proti človeku, razred proti razredu, narod proti narodu z namenom, da vsem odvzame svobodo. Senator Maris je v svojem kratkem nagovoru poudaril, da razstava hkrati tudi dokazuje, kakšno vlogo je pri tem imela nemška industrija, kakšno vlogo so pri tem imele razne družbe. Nato je govornik izrecno poudaril, da bivši deportiranci ne prirejajo svojega 6. kongresa po naključju, pač pa hoče biti ta kongres odgovor vsem tistim, ki se niso od preteklosti nič naučili in ki računajo, da bi mogli v Italiji v neredih kaj doseči. Te ljudi, ki bi radi strumen-talizirali določena občutja, je senator Maris odločno opozoril, da ne bodo lovili v kalnem, na koncu je poudaril, da je svoboda, popolna svoboda in enotnost vseh antifašističnih sdl pogoj za ustvaritev tistih razmer, v katerih se ustvarja nova družba in v imenu in za katero so umrli mnogi antifašisti. Več sto ljudi, bi je prišlo na svečano otvoritev razstave, se je nato zgrnilo v prostore, koder so razvrščeni paneli, povečave slik, dokumenti, predmeti iz taborišč. Med množico smo videli tudi poslanca Albina Škrka ter {»krajinskega svetovalca prof. Foschija in pokrajinskega odbornika Lucijana Volka. Kongres deportirancev se bo začel ob 9. uri v mali dvorani Verdijevega gledališča, razstava o nacističnih taboriščih pa bo odprta do 7. t.m. in to od 10. do 13. ter od 15. do 20. ure. Slovensko gledališče v Trstu DANES, 3. aprila ob 20. url D. Smode: «Antigona» v AJDOVŠČINI SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Branislav Nušič KAJ BOJO REKLI LJUDJE Igra v štirih dejanjih V nedeljo, 4. aprila ob 17. uri v kinodvorani v BAZOVICI SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom V ponedeljek, 5. aprila ob 16. uri v torek, 6. aprila ob 16. uri GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE VVilhelm Busch CIPEK IN CAPEK (zgodiba o drveh malopridnih dečkih) Dramatizacija: T. Payer in T. Braun Scena: Uroš Vagaja Kostumi: Mija Jarčeva Glasba: Marjan Vodopivec Režija: DUŠAN MLAKAR Kulturni dom V ponedeljek, 5. aprila ob 20.30 bo v Mali dvorani Kulturnega doma nastopil zagrebški umetnik MIROSLAV SUPANC z recitalom MIROSLAVA KRLEŽE ULICA V JESENSKEM JUTRU LETA DEVETSTOSEDEM-NAJSTEGA JUTRI NA OPČINAH Komemoracija ustreljenih talcev Ob obletnici ustrelitve 71 talcev na Opčinah prirejajo organizacije bivših borcev, političnih deportirancev in preganjancev ANPI, ANED. ANPPIA in FIAP jutri, 4. aprila, ob 15. uri na Opčinah spominsko svečanost. Izpred Ljudskega doma bo krenil sprevod na opensko strelišče, kjer bo polaganje vencev in bodo govorili Fausto Monfalcon, Dušan Košuta ter Arturo Calabria. Ob izidiu dokumentarne knjige Mllčka škrapa «Upoma mladina«, v kateri obravnava tematiko mladinskih društev med obema vojnama ln upornost slovanskih mladincev za časa fašizma, vabi prosvetno društvo »Slavko Škamperle« pri Sv. Ivanu na srečanje s pisateljem, bivšim predsednikom društva, ki bo v četrtek, 8. aprila v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj«. Vabljeni vsi člani ln zlasti bivši člani mladinskega društva Sv. Ivan. Solženicin (Nobelov nagrajenec): Rakov oddelek. I. del — 750 lir. liiiiiiiitiiiniimtiimmiimiHiiiiiimiiiimmiiiiiiimmHimHniiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii VOJKU in SAŠI MUOT se je rodila hčerka JANA. Prosvetno društvo Slavko Škamperle iskreno čestita staršem in želi mali Jani dolgo in srečno življenje. KRITIKE IN POROČILA Sinoči v p. d. «1. Cankar* Uspelo gostovanje amaterskega odra s Proseka-Kontovela Po uspešnem nastopu v domačem kraju, je amaterski oder slovenskega prosvetnega društva tProsek-Kontoveh gostoval sinoči v povsem zasedeni dvorani p. a. clvan Cankar» pri Sv. Jakobu z veseloigro v šestih slikah Američana Normana Krasne »Draga Rutht. Po nastopu je predsednik šentjakobskega prosvetnega društva Mario Magajna podaril prizadevnim in marljivim amaterjem šopek cvetja, občinstvo pa jih je nagradilo s toplim in prisrčnim aplavzom. »Sit in* pri Sv, Jakobu. Govori Mauro Gialuz. Ob njem je predsednik študentske skupščine Colleoni (g brado) in več policijskih agentov Prof. Burme o italijanski etnični skupini v SFRJ Sinoči je bila v krožku «Che Guevara» v Ul. Madonnina razprava na temo V delegaciji bodo predsednik videmske pokrajine odv. Turello, predsednik trgovinske zbornice poslanec Marangone z drugima dve- Neokusna, a resnična prvoaprilska šala . . . Včeraj popoldne je 41-letni Gra-riano Conrina iz Ul. Solferino 20 ves zasopljen pritekel na osrednji komisariat javne varnosti in poto žil agentom, kaj so mu neznanci nakuhali... za prvi april. Pravzaprav je šlo za zelo neokusno prvoaprilsko šalo, saj se moški ni ob Ujej niti najmanj nasmejal, pač pa enostavno vložil tožbo proti neznancem, Id so se »poigrali* z njegovim avtomobilom. Conoina je povedal, da je okrog 8. ure zjutraj parkiral svoj avto »renault 8* na Nabrežju, nasproti Trga Unita ter se, preden je odšel v urad, dodobra prepričal, če so bala vsa vrata zaprta. Okrog 14. ure se .je vrnil k avtomobilu, sedel vanj ter se hotel odpeljati proti domu. Ni pa prevozil niti nekaj metrov, ko je začel čudne šume, ki so prihajali iz sprednjega dela vozila. Takoj .je ustavil avtomobil in pogledal odkod ta nenavaden šum. Razočaranje je bilo res veliko, sai je ugotovil, da so mu neznanci zamenjali prednji dve popolnoma novi kolesi z dvema drugima, ki sploh nista odgovarjali vrsti avtomobila. Dokaz, da so mu neznanci res zamenjali kolesi, po njegovem mnenju med 8. in 14. uro včerajšnjega dne, pa je imel, ko je opazil, da je bil prostor pod avtomobilom, kjer se navadno postavlja vzdigalo, rahlo skrivljen, sama pločevina nad njim pa je bila odrsana. Enosmerni promet In prehodi v Rojanu Ker se promet na rojanskem področju odvija precej zmedeno, je župan odredil naslednje: 1. uvedba in razširitev enosmernega prometa po Ul. Montorsino od Ulice Viillan de Bachino do Ul. S. Ermacora; 2. uvedba enosmernega prometa po Ulici S. Ermacora od Ulice Montor sino do Trga tra i Rivi; 3. uvedba enosmernega prometa na obeh straneh Trga tra i Rivi; 4. uvedba prehodov za pešce: na vogalu Ul. Montorsino z Ul. delle Ginestre, Ul. delle Ginestre na vogalu z Ul. Montorsino, Ul. Ermacora na vogalu z Ul. Montorsino, Ul. Montorsino pri št. 8, Ul. delle Ginestre na vogalu z Ul. Gilacinti, Ul. Giacinti na vogalu z Ul. Valmarti-naga, Ul. Valmatrinaga na vogalu z Ul. Giacinti, Ul. Giacinti na vogalu z Ul. Montorsino, Ul. Montorsino na vogalyu z Ul. Giacinti, Trg tra i Rivi na vogalu z Ul. S. Ermacora, Trg tra i Rivi na vogalu z Ul. Sara Davis, Ul. Barbariga na vogalu Trga tra i Rivi. Osrednji odbor prekomorskih brigad pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije je pripravil v sodelovanju s Turistično agencijo AVTOPROMET GORICA, NOVA GORICA IZLETE NA SARDINIJO IN V JUŽNO FRANCIJO v mesecih: MAJ, SEPTEMBER, OKTOBER Vse podrobnejše Informacije dobite v Turistični poslovanicd AVTOPROMET GORICA, Nova Gorloa, Kidričeva št. 20 — Tel. 21-443, 22-911 IZ POROČIL NA ZBORU SPD Kljub trem prošnjam je društvo Društvo šteje 384 članov . Živahno in vsestransko delovanje in stiki s planinci Poročali smo že o občnem zboru Slovenskega planinskega društva, ki je bil v sredo zvečer v Gorici. Glavni poročili o delovanju društva v preteklem letu sta podala predsednica Jožica Smetova in tajnikov namestnik Danilo Jakin. Predsednica se je najprej spomnila lani umrlih dveh članov Fil-ke čotar in Franca Gomiščka. Nato je povedala, da sta dobro delovala tudi oba društvena odseka: smučarski in jamarski, o katerem delu sta poročala podrobneje oba načelnika. Pač pa je ugotovila, da . e bilo delo mladinskega odseka precej pomanjkljivo. V bodoče bo treba to popraviti, da se bo mladina pripravila za bodoče vodstvo društva. Dne 11. julija bo SPDT priredila množičen izlet s proslavo 25-let-nice svoje obnovitve. Zahvalila se je SKGZ, ki nudi društvu potrebne prostore za njegov sedež, nato pa ,e predsednica govorila o treh nerešenih prošnjah za denarno podporo. SPD je v predpisanem roku naslovila na deželno upravo trikrat prošnjo za dosego deželne podpore. Vsem trem prošnjam so priložili opis delovanja društva vključno predavanja, ter delovanja smučarskega in jamarskega odseka. Prva prošnja je bila vložena 30. januarja 1969, pa je bila zavrnjena brez vsake obrazložitve vzroka. Drugo prošnjo so vložili na isti naslov 24. aprila 1970, na katero pa sploh še niso dobili odgovora in tretjo je SPD vložilo dne 18. februarja letos in tudi na to še čakajo odgovor, če že druga podobna društva in ustanove prejemajo deželno podporo, bi pravtako imelo pravico do nje tudi naše planinsko društvo. Predsednica se je v svojem poročilu zahvalila SKGZ za razumevajočo pomoč v okviru njenih možnosti. Poročilo govori nadalje o stikih sorodnimi društvi v matični domovini in še posebej s SPZ in Novogoričani. V bodoče bo treba take stike in sodelovanje še povečati. Iz tajniškega poročila naj povzamemo, da je lani pristopilo 62 novih članov od tega 30 naraščajnikov odstopili so 4, dva pa sta u-mrla. Sedaj šteje društvo 384 članov. SPD je priredilo lani 25 izletov s 725 udeleženci ter 16. decembra proslavilo 60-letnico ustanovitve in 25-letnico obnove, ki je bila v prosvetni dvorani ter je prav lepo uspela. Društvo se je lani od- zvalo številnim vabilom ter se s svojimi predstavniki udeležilo posvetov in proslav drugih društev, predvsem v Sloveniji. Obe poročili, ki podrobno navajata posamezne izlete in manifestacije, v zaključku ugotavljata, da je bilo lahko delo društva živahno in pestro. Natečaj za službo pri ONMI Cemitradmo vodstvo ONMI v Rimu je razpisalo natečaj za devet službenih mest sanitarnega direktorja 3. stopnje na poskušnjl v sklopu sanitarnih pokrajinskih vodstev te ustanove. Podrobnejša pojasnila daje pokrajinski odbor ONMI v Gorici, Koran Italija 55/11. Delovanje PSI Pokrajinski odbor PSI je na svoji zadnji seji z zadovoljstvom sprejel na znanje dejstvo, da je sodišče oprostilo njemu prijavljene proti-fašiste iz Ronk in iz Gradiške. Med prijavljenimi sodišču so bili tudi Ronk Deiust občinska svetovalca iz Gradiške Di Bert in Cellie. Na isti seji so se izvršile nekatere notranje spremembe v izvršnem pokrajinskem odboru te stranke. Dosedanji organizacijski sekre-tak Marko Waltritsch je prevzel odgovornost za krajevne uprave in s tem postal predsednik skupine socialističnih upraviteljev. Organizacijski sekretar pa ' o odslej dr. Ser-gio Semola. Skupni sestanek gradbenih delavcev Poročali smo že o nekaterih Skupnih sindikalnih akcijah posameznih strok. Jutri bo na vrsti Zborovanje gradbincev ln vseh delavcev, ki so zaposleni v tesmo-predielovalinlh obratih. Aktivisti sindikatov PUfea-CGIL, Fllea-CISL in Pental-UIL se bodo zbrali ob 9. uri v spodnjih prostorih restavracije Belveztere v UMoi Terza Arma-ta. Razpravljali bodo o novi delovni pogodbi in o položaju v tovarnah na Goriškem. tajnik sekcije iz Ronk Deiust ter IHHHHHIIIIIHHlIlHHHHHIIHHHHHIHHIHHHHHHHHIIIHIIIIlMHHIHHHHHHHHIIHHIIHHJIHIHIHHHHHHIM OB TITOVEM ODLIKOVANJU LUPIERIJA Priznanje vsemu prebivalstvu za politike miru in sožitja Tako odbor trgovinske zbornice tolmači odlikovanje, ki ga je prejel njegov predsednik Delio Lupieri Na zadnji tedenski seji upravnega odbora trgovinske zbornice so odborniki, ko so izvedeli o visokem odlikovanju, ki ga je ob priliki svojega obiska v Rimu podelil predsednik republike Jugoslavije Tito predsedniku trgovinske zbornice De-liju Lupieriju, so izrekli svojemu predsedniku svoje zadovoljstvo spričo tega odlikovanja ter so mu čestitali. Pri tem so poudarili, da odlikovanje ne velja samo dolgoletni tehnični in politični aktivnosti odlikovanca Lupierija v obširni in zapleteni obmejni problematiki, ampak velja vsej Gorici in goriški pokrajini, katerih prebivalstvo je sledilo dolgi zgodovinski tradiciji ter se je pozitivno vključilo v politiko mi- JUTR1 NAGRAJEVANJE OBRTNIKOV Šuligojeva urarna v Ul. Carducci med najstarejšimi v Gorici Darku Šuligoju bodo izročili diplomo - Trgovino je pred obratom stoletja odprl njegov oče Martin HHi |pp\ ppn aillHIIIHIIinillllUIIIIIIHIMIIIIIHII PRIPRAVE V GORICI ZA ESP0MEC0 Prijavilo se je že nad 100 razstavljavcev iz treh dežel Glavni poudarek pohištveni industriji lllHHHHHHIHIHIIHHHlHHHIIHHHIIIIIIIIUII NA POBUDO GORIŠKE OBČINE CIKLUS PREDAVANJ O SPOLNI VZGOJI MLADINE Namenjene so staršem in šolnikom Seja pokrajinskega odbora PSIUP Danes, v soboto, ob 20.30 bo na pokrajinskem sedežu PSIUP v Gorici, na Travniku 49-in. prva seja pokrajinskega odbora te stranke, ki je bil izvoljen na zadnjem kon gresu. Ob tej priliki bodo poslušali po- spo- šol- Predložitev prošenj za pripust k maturi Šolsko skrbništvo v Gorici roča, da v zadnji okrožnici skesa ministrstva od 15. p. m. še niso mogli določiti datuma za letošnje maturitetne izpite, ker mora zbornica predhodno podaljšati odnosno spremeniti nekatere odloke. Vsekakor pa se morajo tisti, ki nameravajo pristopiti k maturi na klasičnem, realnem ali tehničnem liceju, učiteljišču ali šoli za umetnost najkasneje prijaviti do 15. aprila. To velja za notranje kot za zunanje kandidate. Prošnje je treba vložiti pri ravnatelju šole, ki pride v poštev za polaganje izpitov: s prošnjo je treba predložiti običajne dokumente, če ne bo pozneje kakšnih drugač nih določil. Jutri, v nedeljo ob 11. uri bo v gledališču Verdi v Gorici uvodno predavanje orientacijskega tečaja, ki ga organizira občinska uprava iz Gorice o temi »Spolna vzgoja in njeni problemi*. Tečaj je organiziran s sodelovanjem »Centra za spolno vzgojo* ki ga vodi prof. Giovan-ni Caletti, zdravnik primarij bolnišnice v Meštrah. Na tem uvodnem predavanju bo govoril prof. Calef-fi o temi »Odgovornost družine in šole pri spolni vzgoji otrok*. Tečaj je namenjen predvsem šolnikom in staršem ter je razdeljen na pet predavanj, ki bodo ob četrtih začenši v četrtek 15. aprila ob 18. uri v mali dvorani UGG. Predavatelji so univerzitetni profesorji in strokovnjaki iz omenjenega centra v Benetkah. Občinska uprava v Gorici namerava pozneje razširiti svojo pobudo in se obrniti tudi neposredno na mladino, katere se tičejo ti problemi in ki zahteva jasne odgovore na razne spolne probleme, ki so bili do sedaj v ozadju in o katerih se ni razpravljalo. Na Moščenicah bodo zgradili novo kemično tovarno Upravni odbor industrijskega konzorcija iz Tržiča je odobril načrt za gradnjo še ene nove kemične tovarne na Moščenicah. Zgraditi jo nameravajo na področju okrog 150 tisoč kv. metrov ob Ul. Nuova Timavo med tovarnama Nest pack in ! Kinglord meteor ter naj bi v njej j zaposlili 150 do 200 delavcev. Novo t podjetje se bo imenovalo Fosfitalia ter bo proizvajalo fosforno kislino, fosfate in umetna gnojila. Z njo se bo znatno dvignil tudi blagovni pro met v Portorasegi saj predvidevajo, da bodo imeli v prihodu in odhodu za okrog 250 tisoč ton letno blagovnega prometa. zveze. Danes ima naš Darko 66 let. Želimo, da bi ga še dolgo vrsto let pozdravljali ob vstopu v njegovo lepo založeno trgovino. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI ln ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI V sredo, 7. aprila ob 16. uri v Katoliškem domu v GORICI GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE VVIlhelm Busch CIPEK IN CAPEK (zgodba o dveh malopridnih dečkih) Dramatizacija: T. Payer in T. Braun Scena: Uroš Vagaja Kostumi: Mija Jarčeva Glasba: Marjan Vodopivec Režija: DUŠAN MLAKAR V torek v Verdiju gledališka skupina iz Catanie V torek 6. aprila bo v Verdijevem gledališču predzadnja abonmajska predstava italijanske gledališke sezone. Stalito gledališče iz Catanie bo predvajalo dramo Giuseppa Fa-va «La violenza». Režiser ie Gia-como Colli. V prejšnjem letu je ta igra dobila prvo naarado italijanske drame. Prodaja vstopnic v agenciji Ap-piani na Korzu Italia 60. VERDI 17.15: «11 debito comiuga-le», Lando Buzz&nca ln B. Bou-chet. Italijanski kinemaskope t barvah. CORSO 17.15—22.00: «Morte a Ve-nezia», D. Bogarde in S. Manga-no, italijanski kinemaskape e barvah MODERNISSIMO 17.00—22.00: «Ma-ciste, l’eroe piti grande del mon-do», G. Genoma ln Ponest; Italijanski film v barvah. VITTORIA 17.00—21.30: «L'amanta del prete«, J. Huster ln G. Hilla, francoski barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE 17.00—21.30: «11 magnl-fioo Robin Hood», G. Martin ln S. Rozin. Italijansko.španska koprodukcija v barvah. Tržič AZZURRO 1730: »Sciptone Tafrica-no», M. Mastroianni, Silvana Man-gamo. CLnemaskop v barvah. PRINCIPE 17.30: «Bubu de Mont-pamasse«, M. Ranleri in O. Pic-coio. Barvni film. EXCELSIOR 16.00: »Brancaleone alle orociate«. Vittorio Gassman ln S. Sandrelli. Barvni film. 'urn t,ariva SOČA (Nova Gorira): «KJe Je Jacka, angleški b-.rvni film, ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): «Rdeče klasje*, slovenski barvni film, ob 18. in 20. RENČE: «Clovek imenovan hrabrost«, ameriški barvni film, oh 19.30. DESKLE: zaprto. ŠEMPAS: «Vmitev v Baten«, ameriški barvni film, ob 19.30. KANAL: «Lepi spomini«, španski barvni film, ob 19.30. DE2UKN1 LEKARNI V GORICI V Gorici ie danes ves dan In ponoči dežurna lekarna CRISTO POLETTI, Plazza Vlttorla 14, tel. 2972. V TRŽIČU Danes ves dan ln ponoči Je v Tržiču dežurna lekarna Centrale na Trgu republike 26 — tel. 72341. Dve žrtvi prometne nesreče Včeraj popoldne ob 17. uri so nu dali prvo pomoč v splošni bolnišnici 5Uetni Olimpii Fabbris iz Gradiške, Tržaška cesta 115. Zdravniki so ji ugotovili udarec in poškodbo na desnem kolenu kot posledica prometne nesreče. Okrevala bo v petih dneh. Prejšnji večer pa se je pri drugi prometni nesreči poškodoval 17-let-ni dijak Maurizio Micolino iz Japelj. ki stanuje v Ul. Favetti 25 v Gorici. Zdravniki so mu ugoto-všili manjšo poškodbo na levem stegnu ter so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v štirih dneh. V obeh primerih je napravila zapisnik cestna policija iz Gorice. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna MICHELI PERDIN ANDO, Ul XXIV Maggio 22, tel. 2339. Trčenje na križišču v Tržiču Na križišču ulic Boito, San Marco, Cosuiich in Verdi v Tržiču sta včeraj trčila fiat 1500, ki ga je vozil 26-letni Giorgi Pino iz Vidma ter mopedist 52-letni Vincenzo Taparel-la iz Ronk, Ul. Garibaldi 43. Pri trčenju je mopedist padel in morali so ga odpeljati v tržiško bolnišnico, kjer so mu ugotovila udarec in poškodbo na lobapji ter številne manjše poškodbe po udih. Pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju. Policija je ugotovila, da je mopedist na križišču izsiljeval prednost. Iz guriškega matičnega urada Dne 1. aprila so n agoriškem matičnem uradu prijavili 5 rojstev in dve smrti. Rojstva: Clara Caillgarls, Massl-mo Treu, Fabrlzdo Medeot, Gian-franco Nicoli, Mlchele Oristlano. Umrli: delavec 69-letni Antonio Vldoa; ; gospodinja 66-letraa Nimfa Martellon por. Balzam. Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici so darovali: prijatelji ln kolegi pri INAM v počastitev spomina Rodolfa Glive 18300 lir; Zveza imdusrtljcev t počastitev spomina Marije Peternel 20.000; Zvera obrtnikov z Goriškega v isti namen 10.000; gojenke 3., 4. ln 5. razreda osnovna šoto v Ul. Codelll v počastitev spomina svojega kateheta Cirila Blareslns 19.000; sostanovalci v spomin na Pranoesoa Sorrentina 5.000 lir. Tudi v našem uredništvu sprejemamo prispevke za rolo-spomenik v Cerknem 3. aprila 1971 TUDI BOGATE ZDA SE OTEPAJO Z VELIKIMI TEŽAVAMI Kriminal nevarno narašča župani velikih mest tožijo Nekateri podatki posredno dokazujejo, da je med belci več kriminala kot med črnci - Naraščanje brezposelnosti NEW YORK, 2. — 0 naraščanju kriminala v Združenih državah A-merike smo že večkrat pisali. Pisali pa smo tudi o (ikrepih, ki so jih oblasti sprejele za to, da bi kriminalnost še bolj ne naraščala. Kljub tem ukrepom pa najnovejši podatki o kriminalu v ZDA kažejo, da število zločinskih dejanj še vedno narašča. Podatke za leto 1970 je zbrala «FBI» za vse zvezne države ZDA. Sicer je res, da je število zločinov v letu 1970 preseglo število zločinov v letu 1969 le za nekaj odstotkov, ki znašajo manj, kot porasti v prejšnjih letih, kljub temu pa je tudi res, da odstotki kriminala zaskrbljajoče naraščajo. Od leta 1969 do leta 1970 se je število zločinov povečalo za 11 odst., če pa pregledamo naraščanje zločinov pred tem, bomo opazili, da je od leta 1967 do leta 1968 kriminal narastel za 17 odst., od leta 1966 do leta 1969 pa za 12 odst. V nekaterih mestih so zabeležili celo upadanje kriminala. Naraščanje kriminala pa odraža tudi premike prebivalstva. V mestih, kjer je 250.000 ali več prebivalcev, se je število zločinov povečalo za 6 odst., medtem ko se je v okolici mest, kjer je vedno več prebivalstva, to število povečalo za 15 odst. Pred nedavnim je italijanska tiskovna agencija Ansa posredovala podatke, ki pravijo, da se iz mest preseljuje v okolico predvsem belopolto prebivalstvo, ker črnci tam ne dobijo stanovanj. Na ....................IImm.M,..................................................... IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Hlavatyjevi akvareli v galeriji «Tribbio» Podobno kot vse Hlavatyjeve razstave iz zadnjih desetih let, tudi sedanja razstava v galeriji «Trib-bio», razstava, ki se že zaključuje, poveličuje v glavnem le trpko lepoto kraških pokrajin, njene s suhimi zidovi obkrožene doline in razdrapane gmajne, po katerih je več kamenja kot zelenja. V celoti je na tej razstavi kakih 25 enotno učinkujočih akvarelov, ki posamič in v celoti prikazujejo pesniško nastrojene izseke Krasa. Razstava je torej posvečena izključno Krasu, pa čeprav krasi katalog, ki je bil tiskan za to razstavo, velika slika s starimi parniki, ki se zrcalijo v morju. To pa je verjetno le zato, da obiskovalca opominja, da je Hlavatg, kljub vsemu, pristen Tržačan in da se je takoj po vojni z velikim uspehom lotil risbe in akvarela, v katerih je oilo morje in luško življenje glavni motiv. Dejstvo, da Roberta Hlavatyja danes ne smatramo za dovršenega umetnika akvarelov samo mi, Slovenci, temveč da mu to priznavajo tudi someščani italijanske narodnosti, to dejstvo mu more in mora biti v veliko uteho in prizna nje, kajti s tem se je končno uresničilo njegovo mladostno hrepenenje in hotenje, da bi postal resnično upoštevan slikar, pravi umetnik, da bi torej dosegel poklic, za katerega se tedai iz gmotnih razlogov ni mogel opredeliti, da bi dosegel poklic, ki si ga ni mogel tedaj izbrati nobeden izmed naših tedanjih mladih študentov. Resnost Hlavatyjeve umetnosti se kaže v stalnih vrednotah slikarskega izraza in v ritmično nespremenljivih značilnostih vsega, od narave do človeških posegov, kar je pač bistveno za Kras. Morda je prav v tem treba iskati tisti čar, ki je vedno prisoten v lepotah Hla-vatyjevih del, ki pa nas pri vsem tem ne naveliča, tako da moremo to ponavljano lepoto občudovati ob neprestanih in ponovnih srečanjih, ko občudujem) bele skale, srebrne meglice me ! jesenskim in zimskim drevjem in r.ad položnimi griči, od koder zro skromni kmečki domovi. Itd. Je to del Hlavaty-jeve osebnosti same in je hkrati po tem Hlavaty podoben slovenskim impresionistom, ki so, ko so enkrat našli svoj lasten slikarski izraz, tega potem ohranili do smrti. Se pa Robert Hlavaty oddaljuje od resničnosti, od konkretnega motiva le toliko, kolikor to zahteva nenehna in hkrati najmanjša mera prilagajanja likovne ureditve v razvoju slovenske upodabljajoče umetnosti, ker pač tudi Robert Hlavaty živi in čuti z napredkom časa in tudi z napredovanjem u-metnosti. MILKO BAMBIČ Babudrove pokrajine V desetletju, ki je preteklo po ponovni uvrstitvi Babudrovega krajinarstva v tržaško slikarstvo, ko je slikar končno le spoznal, da mora stvameje uresničevati svoje mladostno hrepenenje, ki ga je gnalo na akademijo v Bologno, je ta sicer po naravi skromen ustvarjalec dosegel laskavo priznanje, zlasti med širšo javnostjo. V tem bi ga lahko primerjali z našim Pavlovcem. Kot je bil le ta usodno pomemben za lepoto pokrajin okrog Ljubljane, takšen postaja za naravne krasote Krasa nad Trstom Babude:. Najnovejša olja, ki jih je spet pripravil za svojo razstavo v občinski galeriji, nam to neprikrito potrjujejo. Naslikani so s skoro tudi za Babudra nenavadno sproščenostjo neposrednega prenašanja poglobljene resničnosti prirode j; umetniško podobo. Barve so življenjsko vesele kot osipanje sončne svetlobe. Pesimističnost črnin v nekdanjem slikarstvu pred desetimi leti so sedaj le spomin, ki le v nekaterih podobah še podzavestno pronica na dan, Je pa to neizbežno pri občutljivosti Babudrovega značaja, ki mu je nemirnost vojnih in povojnih let onemogočila umetniški razvoj. Ta pa postaja zadnja leta krepkeje samozavesten, kar na tej razstavi opažamo predvsem v risbah, ki jih tu prvič razstavlja. Odlična spretnost risbe s tušem upodobljenega konja, pravljična eksplozivnost skoraj abstraktno občutenih temper, v hladno brezobličnost izginjajoči svetnik so prebliski Babudrove ustvarjalnosti, ki daje slutiti, kako bi bil sposoben ustvarjati tudi na sodobneje zahtevnejši likovni ravni. M.B. 67 okoliških področjih je 51.730.000 belcev in 2.530.000 črncev, v celoti je naraslo število belih prebivalcev v letu 1970 v okolici za 12 milijonov 430.000, črncev pa je v okolici mest le 763.000 več. Dejali smo, da je v okolici mest število zločinov naraslo in da je v nekaterih mestih kriminal upadel. Teh mest je 22, med njimi so Washington, kjer je 71,1 odst. črncev in se je iz njega lani izselilo 39,4 odst. belcev; Chicago, v katerem je število belcev upadlo za 18,6 odst., ker so se izselili v okolico; Pittsburgh, od koder se je odselilo 18 odst. belcev; Cleveland, iz njega se je odselilo 26,5 odst. belcev, in St. Louis, kjer je belopolto prebivalstvo upadlo za 31,6 odst. V New Yorku, od koder se je izselilo le 9,3 odst. belcev, je število zločinov zelo naraslo, celo do take mere, kakršne doslej še ni doseglo. Lani so namreč zabeležili 517.716 hujših zločinov, medtem ko jih je bilo leto prej 478 tisoč 357. To pomeni, da so zločini narasli v New Yorku od lani do letos za 30 odst. Če je zločinov več v okolici mest, kjer se naseljujejo v vedno večjem številu belci, in kjer črnci ne morejo dobiti stanovanja ali zato, ker je predrago ali ker jih belopolti sodržavljani odklanjajo, bi se | dalo sklepati, da je zločinstvo v ZDA bolj razširjeno med belopoltimi kot temnopoltimi državljani. Sicer pa bomo dodali še eno sliko o ZDA, ki prav tako daje misliti. Neki angleški funkcionar, ki preživlja pol leta v ZDA, pol leta pa v Evropi in ki je veliko let preživel tudi v Italiji, je v zvezi s sedanjimi razmerami v nekaterih ameriških mestih rekel takole-«Vem, kolikšno je siromaštvo v zaostalih predelih južne Italije in vendar se tisto siromaštvo ne more niti primerjati z bedo, ki vlada v Houstonu. Zvečer boste v Houstonu srečali ljudi, cele družine, ki brskajo po smeteh, da bi našle kaj za pod zob. Gre za neverjetne prizore.» Če bi se morda komu zdelo nemogoče, celo neverjetno, da moremo v sicer tako bogatih in celo prebogatih ZDA naleteti tudi na takšne razmere, bomo navedli nekaj izjav prav gotovo najbolj kvalificiranih ameriških funkcionarjev in sicer županov veiikih mest, ki govore o svojih težavah v upravljanju mest. Newyorški župan Lindsay je o tem med drugim rekel: «Ameriška mesta se borijo za življenje. V New Yorku imamo deficit, ki znaša že 300 milijonov dolarjev. Prihodnje leto bo deficit dosegel 400 milijonov. Odkrito povedano, tudi s pomočjo osrednje vlade ne bomo ušli krizi. Vsaj močno dvomim o tern.* Župan San Francisca Joseph A-lioto pa obupuje: tNebo se nam bo zrušilo na glavo. Zares. Odkar sem prevzel župansko mesto, so mi ubili šest policajev. Potrebovali bi novih delovnih mest in denarja za siromake. In nimamo niti enega niti drugega. Tako ne moremo nadaljevati. Celo sam kapitalistični Slušatelji tržaške univerze se že dolgo borijo za izboljšanje študijskih razmer. Na sliki njihovo zdo- rovanje v sredo na univerzi. ............................................................................■iiiiiii......................iiiiiii....... Djordje Karadjordjevič: Resnica o mojem življenju V slovenskem prevodu, ki ga je oskrbel Franček Šafar, in v lepo opremljeni zajetni knjigi, so pri Državni založbi Slovenije izšli spomini Djordja Karadjordjeviča, pod naslovom: RESNICA O MOJEM ŽIVLJENJU. Po originalni izdaji, ki je nedolgo tega izšla, smo torej dobili pričevanje najstarejšega člana nekdanje jugoslovanske kraljevske hiše Djordja Karadjordje-viča tudi v slovenščini. Primorskim bralcem, ki niso živeli v stari Jugoslaviji, je usoda Djordja Karadjordjeviča skorajda neznana, čeprav je tudi ostalim Jugoslovanom bila pravzaprav malo znana. Djordje Karadjordjevič je bil najstarejši sin srbskega in prvega jugoslovanskega kralja Petra l. Bil je prestolonaslednik in tudi vzgajan v ta namen. Toda njegov mlajši brat Aleksander je bil njegov konkurent za prestol. Povezoval se je z raznimi srbskimi politiki in veljaki in si pridobil tudi pri očetu odločilen vpliv. Brat Djordje, ki je bil docela drugačnega značaja, bolj neposreden in odkrit, je imel v svojem bratu hudega nasprotnika, ki se je kasneje sprevrgel celo v največjega sovražnika. Djordje je zaradi svojih demokratičnih navad in resnicoljubnosti prihajal v konflikt z dvorsko kliko in nekaterimi oficirji stare srbske vojske, ki so si lastili odločilen vpliv. Zaradi incidenta s služabnikom so slednjič Djordja pripravili do tega, da se je že pred prvo svetovno vojno odpovedal prestolonasledništvu v korist svojega brata Aleksandra, kasnejšega jugoslovanskega kralja. Kljub temu je Djordje prvo svetovno vojno preživel na bojišču in bil tudi ranjen. Po vojni, ko je bila ustanovljena Jugoslavija, se njegov položaj ni izboljšal in ostal je trn tako svojemu bratu kot njegovi oficirski skupini, pa če- prav se je bil že zdavnaj odpovedal prestolu. Na vse mogoče načine so mu grenili življenje, ga onemogočali na dvoru, s katerega so ga izključili, in tudi v javnosti. Ko se je leta 1926 pripravljal, da se izseli iz države, pa so ga aretirali in ga vtaknili v pripor. Tega je preživljal najprej v dvorcu na Belju, kasneje pa v posebnem paviljonu neke bolnišnice za duševne bolezni v bližini Niša. Tu mu je kralj Aleksander, po njegovi smrti pa princ Pavle, onemogočil vsak stik s svetom, tako da javnost sploh zanj ni vedela, oz. je vedela le toliko, da naj bi bil Djordje duševno bolan. Ko so Nemci leta 1941 vdrii v Jugoslavijo, so osvobodili Djordja, ki je (Nadaljevanje na 6. strani) llllllltllllllllt|||||||||Ulll|||||||||||||||l||l|||||llllllll|lll,„||||„l,|||im|||||||||||||||||||||||||||||m||||||||||||||u V John L. Brom: OKO NOČI odklonil vsake dvome časti in se naselil v Beogradu kot zasebnik. V Beogradu je ostal tudi ves čas po vojni, ne da bi se vtikal v javno življenje. Pred kratkim je Djordje Karadjordjevič objavil Knjigo svojih spominov, da bi javnosti pojasnil pravo resnico o svojem življenju, kot je napisal v predgovoru. Kajti o njegovem življenju so krožile najrazličnejše govorice, od katerih mnoge niso imele stvarne podlage. Knjigo je napLal v glavnem po spominu. V njej je torej prikazal svoje življenje, od prvih otroških let pa do leta 1941, ko so ga iz njegovega jetništva, po 16 (Nadaljevanje ;ia 6. strani) ............................................................................................. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nika kor se ne odpovejte svojim pravicam in če je potrebno, pojdite prav do konca. Ne spuščajte se v tvegane pustolovščine. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zagotovljen je uspeh vsem, ki zavzemajo kako vodilno mesto. Prejeli bost« novico, ki je ne boste preveč veseli. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V vašem trgovinskem poslovanju bo prišlo do nekaterih nevšečnosti. Prepričali se boste, da vam neki sorodnik skuša škodovati. RAK (od 23.6. do 22.7.) Danes se vam bo nudila odlična priložnost, da se uveljavite. Ne bodite preostri z ljubljeno osebo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Napredovali boste v svojem delu in dosegli, kar ste želeli. Neki prijatelj vas bo zelo razočaral. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sreča bo na vaši strani, kljub temu pa ne smete biti predrzni. Dosegli bo ste svoje notranje ravnovesje. TEHTNICA (od 23 9. do 23.10.) Spoprijeti se boste morali z nekaterimi težkočami. Bodite iskreni, vendar ne preveč zaupljivi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nastopil je primeren trenutek za povračilo udarca, ki ste ga prejeli. Ne bodite preveč malodušni. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Danes bo najbolj primerno, če boste nadvse previdni. Znašli se boste sredi nekega spora. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Svoj čas skušajte uporabiti bolj premišljeno. V družini bo prišlo do spora zaradi vaše prevelike oblastnosti. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne ozirajte se na kar bodo govorili razni zavistneži. Postavite se po robu klevetanju. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Diploma-tičnost in zgovornost bosta najboljše orožje v vaših rokah. V vašem čustvenem odnosu bodo nastale neke spremembe. John L. Brom je slovenskemu poznavalcu tuje literature neznano ime. Pomurska založba, ki je izdala roman tega pisatelja OKO NOČI v slovenskem prevodu, ga predstavlja kot raziskovalca, lovca in fotoreporterja, ki je prepotoval vso Afriko, jo dodobra spoznal in o njej napisal vrsto dokumentarnih del. Kot pisatelja ga bo zdaj po romanu, ki ga je prevedel Jože Hradil in v knjigi lepo opremil Franc Mesarič, pobliže spoznal širši krog slovenskih bralcev. Ta širši krog bralcev bo s pestrim romanom iz sodobne Afrike gotovo tudi zadovoljen, čeprav bo strožja kritika lahko takoj ugotovila, da ne gre za umetniško dognano stvaritev. Roman se dogaja pred nedavnim v Kongu, kjer so nekdanje belgijske gospodarje zamenjali domačini in evropski svetovalci, ki jih pošilja OZN. Tu se dogajajo vse mogoče in nemogoče stvari, od podkupovanja, uporov, posilstev in ubojev, do kanibalizma. Na eni strani je preprosto neuko prebivalstvo, na drugi pa so redki domačini, ki so se povzpeli na vodilne položaje, so pa nesposobni in nezreli za vodstvo države. Poleg vseh pa je tu še poseben svet belopoltih svetovalcev, ki pomagajo domačinom. Nekateri so pošteni, večinoma pa so prišli sem samo za to, da bi čimprej obogateli. Roman pripoveduje o razburljivih dogajanjih v Kongu, vendar predstavlja to dogajanje le okvir. Osrednja osebnost pripovedi je nekdanji nemški oficir iz Prusije, ki je zdaj organizator carinske službe v Kongu. Ta nekdanji nemški vojak in vodja pokolov ne- dolžnih ljudi v drugi svetovni voj ni, je v Kongu svojevrstna oseb nost. Na eni strani je še vednc rasist, ki se brani stikov s tem nopoltim prebivalstvom. Na drug strani pa hoče v kongoško carine uvesti red, zakonitost in se pri tem zaman bori proti korumpiranim domačim uslužbencem, ki skušaj c obogateti na račun države. Ti dve komponenti se pokažeta kot usodni. Ko spozna mlado, štirinajstletno dekle Lou-Lou, jo pošlje t šolo, se vanjo zaljubi, vendar tudi z njo ravna kot z brezpravno osebo. Zato dekle postane iz njegove ljubice najnevarnejša nasprotnica, ki mu pripravi tudi dokončen propad. Že tako ima med domačim mnogo nasprotnikov. Končno se vsi združijo proti njemu, da ga pobijejo, oz. mu pripravijo smrt, saj Nemec umre tik preden mu hočejo z gorjačo razbiti glavo. Seveda je to osrednja zgodba, v kateri nastopa cela vrsta oseb, domačinov in še številnejših belih uslužbencev, ki se zabavajo, delajo, tihotapijo, pobijajo in služijo denar, pri tem pa nosijo naprodaj svoje zdravje in svoje življenje. Tako je torej podoba, ki se nam kaže iz romana, bolj kot podoba usod posameznikov, podoba dveh, treh slojev ljudi: domačih voditeljev, domače brezpravne raje in belih priseljencev, predvsem pa podoba kaotičnih, neurejenih, in včasih nerazumljivih razmer. V tem pogledu je torej roman prav zanimivo prebrati, saj nam v obliki literarnega dela vstaja pred očmi podoba, ki je ne poznamo, ki pa je vredna, da jo pobliže spoznamo. Sl. Ru. TO\i: SVETIMA illlllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllll PRVA KNJIGA Enote so ostajale na mestu le dan dva, da so zmedli nemške štabe in onemogočili ovaduhom, da bi o položaju enot obveščali gospodarje. Divizija je nameravala razbiti postojanke v Selški dolini in povezati Jelovico s škofjeloškim hribovjem. Potem bi udarili v Poljansko dolino in naprej v Dolomite. Vse je bilo v redu, le poročila obveščevalnega centra so komandanta spravljala v slabo voljo. V zadnjem času je prebedel mnogo noči in razmišljal. Posvetoval se je z vsemi, ki jim je zaupal in zahteval je nove in nove podatke. Dogodki, ki so si iz dneva v dan naglo sledili, so ga silili k odločitvi. Obveščevalna služba je v zadnjem času odkrila nekaj vrinjencev, saboterjev in diverzantov. Po zaslišanju so jih postrelili. Toda kljub temu so se nenadni in drzni nemški napadi na nepripravljene čete ponavljali. Izdane so bile akcije, kolone so padale v zasede in poročali so, da so neznanci večkrat streljali komandantom v hrbet. Moštvo Je zajelo vzdušje nemira in nezaupanja. Za Duieta so bdili to najtežji dnevi partizanstva. Odločitev Je bila zdaj mnogo težja, kot je bil napad na Turjak. Takrat mu Je štab 14. divizije zaupal poveljstvo gorenjske brigade in mu dal nalogo uničiti jedro slovenskega belogardizma. Ne on in ne borci se niso ustrašili tudi po tri metre debelih trdnjavskih zidov, ki so se jih lotili z laškimi topovi. Sovraž- nika je imel pred seboj, znane so mu bile njegove namere in v odprtem boju so pomerili svoje sile, dokler jih niso dotolkli v gorečih ruševinah gradu. Sedaj pa se je Dule znašel pred drugačno nalogo. Sovražnik je bil neviden, vendar povsod prisoten. Zbujal je strah kakor globoka noč na neznani zemlji. Ne veš, kam in kako bi udaril. Pri Turjaku je stal ob haubioi in poveljeval, kam naj padajo granate. Sam je vodil napad bataljona, ki je po lestvah vdrl v grad in. z ročnimi bombami prisilil belogardiste k predaji. Takrat je vedel, kaj mora storiti, sedaj pa je nagonsko slutil, da bo spopad z nevidnim sovražnikom težak in dolgotrajen. Vedel je, da je na delu spretno zasnovana mreža gestapovskih agentov, ki so se vrinili tudi na višja mesta. Za njimi pa je bila centrala zvitih in surovih šefov, ki za svoje cilje niso izbirali sredstev. Zato je bil nevidni sovražnik za komandanta najvažnejša naloga. Preden bo šel v ofenzivo, si mora bati na jasnem. Dvom ga je razkrajal. Nezaupanje se Je prenašalo tudi v nižja poveljstva. Strašilo so videli tudi tam, kjer ga ni bilo. Nešteto možnosti sta s Pemcem prerešetala, preden sta prišla do nekaterih oprijemljivejših sklepov. S svojimi ugotovitvami sta seznanila komandanta korpusa, tovariša Novljana in vodstvo pokrajinske varnostne obveščevalne službe. Domenili so se za način boja v spopadu z gestapom. Po drobcih so odkrivali spretno zasnovan načrt, ki Je zahteval dvojno previdnost v ukrepanju. Prišli so že tako daleč, da so približno vedeli, s kom imajo opravka. Kdo je nevidni protiigralec, s kakšnimi sredstvi razpolaga in kakšnih metod se poslužuje. Dule je vzel s klopi debel sveženj papirja in ga razgrnil po mizi. Pregledal je spisek blejske gestapovske centrale in njenih niti. Bežno je preletel imena pomočnikov SS-generala Rftssenerja: Rucks Karel, polkovnik, Rosumek Helmut, major, Klement Waiter, major, dr. Bauer, kriminalni komisar, Fogt, SS-major, in preiskovalec Laske, Hilmer, Liegel. Tu je bilo nešteto imen in ugotovitev, ki jih je zbrala varnostna obveščevalna služba. Potem je preletel spiske ljudi, ki so šli skozi njihove kremplje, ki so bili aretirani, v zaporih, morda v taborišču in so bili sedaj po brigadah. Spiske ljudi, ki so imeli z Nemci zveze pred vojno. Potem sorodniki, zveze, poznanstva in drugi važni in nevažni podatki, iz katerih bi lahko sklepali na izdajo v zadnjem času. Gradivo se je kopičilo in komandantu se je zdelo najteže izluščiti zrna resnice. Stvari niso bile preproste. Z zimsko ofenzivo so nameravali presenetiti sovražnika. V tem primeru pa je bilo treba računati na okrepljeno sovražno dejavnost in sabotažo vrinjencev. Zato bi Dule rad očistil enote, preden bi šle v napad. Toda tu so bili ljudje, ki jim ne bi smeli storiti krivice. Njegovo razmišljanje je zmotil stražarjev «Stoj!», škripajoči koraki pod oknom in trkanje na vrata. Razveselil se je Bliska. Poznal ga je še iz mesta. Z njegovim bratom, vodjem vosovskih grup, sta bila prijatelja. Blisk je po vojaško pozdravil, komandant pa ga je povabil, naj sede in govori. Prižgala sta cigareti. Blisk pa je položil’ pred Duieta sveženj novih poročil. «Kakšne so vesti? Dobre ali slabe?« se je zanimal komandant. «Dobre in slabe. Nekaj dni sem delal, da sem iz gradiva, ki ga imamo na kupe, nabral nekaj uporabljivih stvari. Več suma, malo dokazov.« «Kako pa je s fantom, ki smo ga prijeli na črnem vrhu?« se je pozanimal Dule in globoko potegnil dim Blisk je povedal, da so izvlekli iz njega vse, kar Je bilo mogoče. Zadnje dneve pa si je izmišljal nove stvari, ki so zameglile tisto, kar je povedal prvi dan. Dule se je spomnil, kako so fanta ujeli. Bil je pretkano vrinjen in dobro izšolan, vendar pa se je zelo enostavno ujel. Z njegovim odkritjem se je pričenjal odvijati klobčič skrivnosti. Kmalu po ustanovitvi divizije se je bataljon pred kasarnami na Črnem vrhu uril s puškami. Oboroženi z dokaj različnim orožjem, pretežno uplenjenim, so kaj neenotno metali puške na rame. Ko je pregledoval enoto, mu je padel v oči mlad dečko, ki je med vsemi najbolje uril s puško. Drobcen, petnajstleten fant, z zavihanim nosom, predrznim pogledom in lasmi, štrlečimi kot streha čez ušesa. Roke je imel umazane, suknjo predolgo in čevlje prevelike. Blizu njega je prav tako DR. FRAN VATOVEC: Časnikarski fenomen: goriška Soča Dognanja in razmišljanja ob robu njene stoletnice 13. V prvem obdobju (1889—99) poje Soča Gregorčiču hvalnice. Ponatiskuje njegove govore ter interpelacije. Poroča o vsaki njegovi akciji. Deset let sta skupaj sodelovala in se obojestransko podpirala. Soča se mu zahvaljuje za vsak uspeh in korak na primer, ob vprašanjih šolstva, cest itd. Celo v uvodnikih, medtem ko je tedaj katoliški »Primorski list« opravil z dr. Gregorčičevo interpelacijo v dunajskem državnem zboru zaradi razžaljenega verskega in narodnega čuta gori-ških Slovencev le s štirimi besedami. Ob hvalnicah dr. Gregorčiču je Soča šla v svojem poveličevanju tako daleč, da se je sklicevala na to, kako sme biti ves duhovski stan «ponosen, da ima duhovnik dr. Gregorčič tako avtoriteto.« Prav mržnja do Gregorčiča je kriva, da je prišla duhovščina ob vso avtoriteto. Po prelomu med Gregorčičem in Gabrščkom pa je zabrenkala Soča drugačne strune. Prva polemična smer: Odprto pismo. Tako je naslovil Gabršček na Gregorčiča »Odprto pismo«, ki je v njem očrtal Gregorčičevo delovanje v zadnjih desetih letih. To pismo je delovalo ko bomba. V njem je namreč med drugim posvetil v ozadje članka «Tonkiijeva okolica«, ki je vzbudil ogorčen protest goriške duhovščine. A. Gabršček je razkrinkal A. Gregorčiča kot pravega avtorja članka, ki pobrizgava vodjo goriške bogoslovnice dr. Gabri-jevčiča in bogoslovnega profesorja dr. Čerina, pa še dva podeželska župnika. A. Gabršček je objavil «Odprto pismo«, ker je pokazal Gregorčič gluha ušesa za nekatere prejšnje Gabrščkove in dr. Tumove objave. Seveda je ustvarilo to pismo naelektreno politično ozračje. Nadškof dr. Missia se je zelo razburil. V Sočinem uredništvu se je pojavil dr. Gabri jevčič in vprašal Gabrščka, če je res vse tisto, kar je vsebovalo objavljeno pismo. Seveda se je oglasila Gregorčičeva «Gorica», češ da je Gabršček ovaduh, saj je izdal, kar mu je bilo zaupano. Gabršček je segel v svojem odgovoru še bolj v ozadje. Javno je izpovedal v Soči, da je pricurljalo iz Gregorčičevega peresa vse, kar je prišlo v Soči na svetlo grdega o dr. Mahniču, dr. Gabrijevčiču, dr. Čerinu in dr. Tonkliju. V Javnosti pa je moral prevzeti odgovornost on sam — Gabršček. Zbadljivo omenja Soča vnemo Gregorčičeve «Gorice» za slovensko trgovsko šolo v Gorici. Pikro pristavlja, da je bil Gregorčič v državnem zboru, ko je šlo za to šolo, mulast. Pustil je Italijanom, da so prišli do svoje trgovske šole, Slovenci pa so ostali brez trgovske šole. Tudi podtika Soča Gregorčiču, da je proti kmetom. To je bilo v zvezi z razpravo v dunajskem parlamentu o nujnem predlogu za znižanje davka na sladkor. Gregorčič je bil med tistimi, ki so manjkali. Zopet je bil proti znižanju davka na kmeta! Pa zakaj ga ni bilo? Vlada ni hotela tega znižanja. Torej ga noče tudi dr. Gregorčič. Prav ljudski zastopniki pa so potem «vsejedno» prisilili vlado k znižanju. Odločno terja Soča, naj dr. Gregorčič Izgine ,ker je prav on izvor vsega zla v deželni hiši ter velikanska škoda za goriške Slovence. On in Pajer naj pobereta šila in kopata ter zapustita deželno hišo, pa bo bolje. Druga polemična smer: državni in deželni zbor. Soča označuje dr. Gregorčiča kot ((smešnega junaka«, saj se »valja pred Pajer jem v prahu in vzdihuje: Kaj hočete, ko smo v manjšini.« Soča se nadalje posmehuje dr. Gregorčiču, ko navaja, da mu daje deželni glavar dr. Pajer mrvice na primer kakšni občini kakih 200 kron za vodnjak; za brv kakih 300 kron ali za prelitje počenega zvona kakih 300 kron. Hkrati pa ponatiskuje Gabršček dr. Mahničevo mnenje o dr. Gregorčiču pred 12 leti: da je namreč Gregorčič nesposoben za narodnega voditelja, da pa je mojster političnih spletk v svojo korist. Soča se vprašuje, kaj bi neki pisal Mahnič «danes» o Gregorčiču, ki zasluži po 10 goldinarjev na dan, ki biva na Dunaju, in ki prejema razen tega doma profesorsko plačo in 2000 goldinarjev od dežele. Obširno publiciteto daje Soča obsodbi deželnozborske koalicije Gregorčič — Pajer po nadškofu dr. Sedeju, ker da ogroža vse delovanje Faiduttijeve katoliške stranke v Furlaniji. Podobno velja tudi ob shodu zaupnikov katoliške Slovenska ljudske stranke (nove struje) 26. junija 1913, ko so na njen) zrušili dr. Gregorčiča kot predsednika. Tretja polemična smer: Gregorčič — novostrujarji. Nadrobno opisuje Soča dr. Gregorčičeve konflikte s krščansko socialnimi «novostrujarji», ki jim G. pravi politiki «otročaji»-Z nekakim užitkom seznanja Soča svoje čdtatelje o tem, kako se krščansko socialni «novostrujarji» začenjajo otresata dr. Gregorčičevega pokroviteljstva in kako ustanavljajo po Goriškem katoliška društva in gospodarske organizacije, ne da bi ga kaj vprašali. Tudi obeša na veliki zvon članek o Gregorčičevem glasilu z bombastičnim naslovom «Javen upor — formalna revolucija — anarhija«, ki treskajo iz njega polemične salve zoper «novostrujarje». Sploh ugaša Gregorčičeva zvezda, kar se je nadškof dr. Sedej pridružil novostrujarjam. četrta polemična smer: dr. Gregorčičev značaj. Soča odkriva v seriji uvodnikov tudi madeže na dr. Gregorčičevem značaju; do najožjih sodelavcev Je neiskren. In dvoumna je njegova vloga v boju slovenskih državnih poslancev. Prav on je na čelu «cincarske» skupine. V polemični poplavi zoper dr. Gregorčiča se sklicuje Soča med drugim tudi na bogoslovnega profesorja in mons. dr. Gabrijevčiča. Bil je posebno vnet pristaš pokojnega dr. Josipa Tonklija in od prvega početka nasproten A. Gregorčičevi politiki. (Nadaljevanje sledi) : - - : - . . .. ,-- , ■ strumno in skrbno metal puško na ramo mlad fant v uniformi nemškega vojaka. Uganil je, da je to dezerter iz nemške vojske. Pogledal ju je in zbudila se mu je primerjava. Vprašal je fantiča, od kdaj Je v partizanih, in izvedel, da je komaj nekaj tednov. Pohvalil ga je in ga vsem za zgled postavil pred bataljon. Vesel zaradi pohvale, je hitro napravil še nekaj vaj s puško v desno ramo. To ga je pokopalo. Pozabil je, da se v nekaj tednih v partizanih ne more naučiti veščine nemške kasarne. Drobna nepozornost se je maščevala gestapu. Fanta so aretirali in ga zasliševali v podzemni kasarni. Najptej je vse tajil. Zlomili so ga z zvijačo, ko so mu obveščevaloi povedali, da so bili o njegovem prihodu že obveščeni od svojih ljudi, ki jih imajo v gestapu. V zapisniku pa je pisalo, da je prišel gestapu v roke že leta dvainštirideset zaradi očeta, ki je delal za OF. Očeta so ob privolitvi, da odide sin v gestapovsko šolo, izpustili. Bil je šest mesecev v šoli za diverzante v Nemčiji. Naučili so ga ravnanja z vsakovrstnim orožjem, orientacije po neznanih terenih, gladovanja in prehranjevanja na lastno pest, saj so jih za vajo s padali spuščali v neznane kraje. Usposabljali so jih za propagando med ljudstvom in jih vzgajali v brezpogojni poslušnosti. Kar jim ni šlo v glavo samo od sebe, so jim utepali z bičem in palico. Tako so tudi tega fanta spremenili v slepo orodje. Kot strokovnjak se je vrnil na domača tla in za gestapo vohunil. Potikal se je po hostah, kjer naj bi se srečal s partizani Včasih je bil pastir, drugič je preoblečen v kmečkega fanta nabiral gobe ali Jagode. Smukal se je okoli taborišč terencev. Oglašal se je tudi na samotnih domačijah in se izdajal za partizana. V brigado so ga vrinili, da bi vzdrževal zvezo in dajal naloge posameznim agentom. Poznal Je precej komandantov, vedel je za njihove življenjepise, pri šefu pa si je ogledal njihove slike. Svoji zanikrni pojavi se je imel zahvaliti, da je obstal in spravil mnogo ljudi v grob. Komandant je preletel spisek ljudi na vodilnih mestih, ki jih je fant označil za gestapovske agente. «Blisk, nemogoče se ml zdi, da bi bilo vse to res,« ja odkimaval z glavo. PRIMORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT 3. aprila 1971 DOMAČI ŠPORT 1 DANES Sobota, 3. aprila 1971 ODBOJKA MOiKA D LIGA 21.00 v Trstu, Ul. Zandonal CRDA — Breg * * * MEDNARODNI ŽENSKI TURNIR 15.00 v Innsbrucku Nastopa tudi Breg * * * JUTRI Nedelja, 4. aprila 1971 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku Primorje A — Giarizzole 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Križu Vesna B — Primorec * * * 16.00 v Trstu, stadion «1. maj» CMM Sauro — Devin * * * 12.15 v Trstu, Ul. Flavia COOP — Primorje B * * * 09.00 na Proseku Roianese — Breg * * * 15.30 v Bazovici Zarja — Bar Veneto * * * 15.00 v Gorici Libertas Montesanto — Juventina * * * 15.00 v Como di Rosozzo Libertas Kopriva — Sovodnje * * * MLADINCI 12.30 v Padričah Breg — Edera * * * NARAŠČAJNIKI 10.00 v Padričah Gaja — Libertas Rocol B * * * 09.15 v Trstu, Sv Sergij S. Sergio — Primorje * * * 14.00 v Padričah Breg — Libertas TS * * * 11.15 v Trstu, stadion «1. maj» Triestina — Vesna * * * 10.00 v Gorici Virtus — Juventina * * * 10.00 v Sovodnjah Sovodnje — Lucinico * * * ODBOJKA CT ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA 10.30 v Gorici, DijaSki dom Sovodnje — Corridoni B ' * * * 10.30 v Št. Petru Corridoni C — Mladost * * * MEDNARODNI ŽENSKI TURNIR 08.30 v Innsbrusku Nastopa tudi Breg * * * MOŠKI TURNIR 09.00 v Kamniku Nastopa tudi Kras * * * KOŠARKA MOŠKA D LIGA 17.30 v Novellari Siloplast — Bor PRIMA DIVISIONE 15.45 v Trstu, Ul della Valle Bor — Servolana * * * PRVENSTVO DEČKOV 09.00 v Trstu, na Greti Bor B — SABA • * * 11.00 v Škedniu Servclana — Polet PRVENSTVO DEKLIC 11.00 v Trstu, Ul. Ginnastica Calza Bloch A — Polet NA ODBOJKARSKIH IGRIŠČIH Bregovi fantje proti CRDA dekleta pa v Innsbrucku Brežanke bodo danes in jutri nastopile na velikem mednarodnem turnirju Danes, oziroma jutri, bo steklo tretje povratno kolo za moško odbojkarsko D ligo. Breg bo še enkrat nastopil na tujem igrišču, tokrat proti ekipi CRDA. CRDA je po medlem začetku precej strnila svoje vrste in je zato zadnje čase žela precejšen uspeh. Sedaj delil drugo mesto s CSI, ki je povsem nepričakovano klonil Turriacu. Ekipa ladjedelnic je doživela le dva poraza, vendar je več srečanj osvojila le z veliko muko in dobršno mero športne sreče. Nastopala je zelo nezanesljivo in tudi igralci niso preveč borbeni, vendar imajo vsi odlično osebno tehniko, sad večletnega delovanja. Nasprotnik Brega je torej dobra ekipa, ki pa še zdaleč ni nepremagljiva. Breg bi moral torej prav v tej tekmi pokazati, do kakšne mere je premostil krizo. Zadnji nastopi so bili sicer spodbujajoči in tudi trening-tekma s Krasom je pokazala, da so fantje zopet poprijeli. Da bi bila spodbuda še večja, bi potrebovala ekipa prestižno zmago, ki bi moralno dvignila vse člane ekipe. Nujno je odstraniti sence, ki so se zbrale nad ekipo in ji niso dovolile, da bi po 11 kolih prišla do zmage. Upanje vodstva in navijačev je torej, da bi končno Brežani le igrali na višku svojih zmogljivosti, brez raznih predsodkov, polemik in treme. Pričakujemo torej od igralcev dokaz njihove volje in navezanosti na domače barve. Tekma bo drevi v šolski telovadnici v Ulici Zandonai, s pričetkom ob 21. uri. S. R. • • • Danes in jutri bo ženska odbojkarska šesterica Brega sodelovala na mednarodnem turnirju v Innsbrucku. Letošnjega, po vrsti 7. turnirja, se bo v tem tirolskem mestu udeležlo kar 10 šesterk iz Italije, Nemčije, Belgije in seveda Avstrije. Sodelujoče ekipe bodo razdeljene v tri izločilne skupine. V skupini Brežank bodo igrale še odbojkarice Belforta iz Belgije ter Amper-landa iz Zahodne Nemčije. Šesterk iz Belgije in Z. Nemčije, ki bosta grenili Bregu pot do finala, ne poznamo in zato je izredno težavna in tvegana katerakoli napoved. Brežanke so pred tem pomembnim nastopom pridno trenirale in bosta to pot v njihovih vrstah igrali še borovka Lučka Pečar ter izkušena Norči Zavadlal. S tem bo udarna moč zastopnic iz Doline bdlj izenačena im nekoliko močnejša, žal pa se je morala odreči temu vabljivemu potovanju v Avstrijo odlična po dajačica Tamara Foravs. Po uspešnem nastopanju na pred kratkim zaključenem prvenstvu ženske 2. lige, smo prepričani, da bo Breg u-spešno branil svoje barve in tudi barve naše celotne zamejske ženske odbojke. Turnir kot tak bo izredno naporen, saj bodo danes na sporedu non stop izločilna tekmovanja, jutri pa pridejo na vrsto še bolj važni in naporni sklepni nastopi. Kljub temu, da so možna, glede na številno zastopstvo in nepoznavanja nasprotnih ekip, velika presenečnja, se lahko nadejamo veselih novic iz Innsbrucka. F. G. Boksarsko srečanje med Benve-nutijem in Argentincem Monzonom, bodo opravili letos 8. maja v Mon-tecarlu. Dvoboj bo veljal za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije, katerega trenutno brani Argentinec. osvojila prvo mesto Madžarska. 2. je bala ČSSR, 3. Bolgarija, 4. Vzhodna Nemčija, 5. Madžarska B in 6. Italija. Madžarska B je v zadnji tekmi premagala Italijo s 3:2. NOGOMET V mednarodnem nogometnem srečanju amaterskih reprezentanc je včeraj v Dublinu Jugoslavija premagala Irsko s tesnim izidom 1:0. » » • Vodstvo nogometnega kluba Hajduk iz Splita je sklenilo prispevati 50 milijonov S din za graditev avtomobilske ceste Split - Zagreb. Mladi košarkarji goriškega Doma, ob svojem gostovanju ▼ Trstu PO ZMAGI CSSR NAD SZ V HOKEJU NA SP Zadržana radost na Češkoslovaškem Kot pred dvema letoma, tako so tudi včeraj v Pragi in na Češkoslovaškem sploh, živahno pozdravili zmago češkoslovaške državne reprezentance nad Sovjetsko zvezo na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu v Ženevi. Pražani so se zbrali na Vaclavskem trgu, vendar tokrat bolj disciplinirano in u-mirjeno, kot 27. marca 1969, ko so se po podobnem dogodku razvile bučne manifestacije, ki so tri tedne kasneje privedle do Dubčkovega padca in prihoda sovjetskih čet na češkoslovaško ozemlje. Tokrat manifestacije niso bile še zdaleč tako bučne, saj so se Pražani, večinoma mlajši ljudje, omejili le na skandiranje besede «šaj-ba» (»bojnega* klica sovjetskih ho- BiiNiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiuimiiiHiiiiiuiiniuuiiiiiiiitiiiiiiiniuiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu ODBOJKA Deset slovenskih ekip v promocijski ligi OLIMPIJSKE VESTI Po Etiopiji in Zambiji je tudi Tanzanija napovedala bojkot olimpijskim igram v Muenchnu, če bo na njih nastopila Rodezijska repre zentanca. ODBOJKA Na mednarodnem ženskem odbojkarskem turnirju v Budimpešti je Tudi na Tržaškem so že sestavili skupine za letošnje moško in žensko odbojkarsko promocijsko prvenstvo. Skupno se je prijavilo 16 ekip, od teh 10 ženskih. Ker je moških šesterk le šest, bodo vse nastopale v isti skupini, in sicer bodo to naslednja moštva: SOKOL Nabrežina GAJA Padriče POLET Opčine CRDA Trst BOR Trst LIBERTAS Rocol (Trst) Med šestimi ekipami so torej kat štiri slovenske, kar je nekako v skladu s tradicijo tržaške odbojke v zadnjih letih, v kateri imamo Slovenci vedno številčno premoč. Glavni favorit je po predvidevanjih lepenski Polet, kateremu se ostale e-kipe verjetno ne bodo mogle uspešneje upirati. V ženski promocijski ligi so šesterice razdelili na dve skupini, in sicer tako: SKUPINA A SOKOL A Nabrežina INTER B Trst JULIA Trst BOR Trst PRIMOREC A Trebče SKUPINA B INTER A Trst SOKOL B Nabrežina GAJA Padriče OMA Trst PRIMOREC B Trebče Pri ženskah je težje določiti favorita, kot pri moških, saj so to večinoma manj znane ekipe. Verjetno pa bo v prvi skupini najbolje pri- pravljen Primorec A, v drugi pa OMA, ki ima v svojih vrstah precej obetajočih in dobro pripravljenih igralk. Za nas je seveda najpomembnejša ugotovitev, da je med 16 prijavljenimi šestericami kar 10 slovenskih, kar jamči, da ta panoga v slovenskem zamejskem športu ne bo ta ko kmalu zamrla. Promocijsko prvenstvo se bo začelo 25. aprila in se bo zaključilo 10. junija. S. J. Danes start goriških atletov Danes bo na stadionu v Novi Gorici, v organizaciji AK Gorica izveden otvoritveni atletski miting v občinskem merilu. Na tem prvem letošnjem nastopu atletov, bodo sodelovali v glavnem sami goriški atleti in kot gostje tudi športniki iz AK Tolmin. Prireditev bo obenem služila kot generalka za otvoritveni miting Slovenije, ki bo kot vsako leto, tudi letos v Novi Gorici v sredini aprila. V tem prvem nastopu se bo najbolj videlo, kaj so goriški atleti delali skozi zimo, skratka pokazal bo, kako so, vsi ti športniki pripravljeni za letošnje težke borbe in zahtevne nastope. Ker je prireditev napovedana za I NAŠI KOŠARKARJI JUTRI NA PETIH IGRIŠČIH Jutri zelo težko gostovanje ekipe borovcev v Novellari Neresnost košarkarske zveze: šele zadnji dan je poslala obvestila o začetku prvenstva deklic D LIGA Borovi člani bodo jutri gostovali v Novellari, kjer se bodo spoprijeli z močno peterko Siloplast, ki sodi med najmočnejše ekipe tega prvenstva. Naloga »plavih* bo torej izredno težka. Favoriti so seveda košarkarji Siloplasta, ki morajo nujno zmagati, če se hočejo še potegovati za končno prvo mesto. Vse pa kaže, da je prvo mesto takore-koč za last uigranega moštva San Dona, ki je prav v nedeljo premagal igralce iz NoveJlare. Bil je to pravi spopad za prvo mesto, ki se je zaključil v korist domačinov (San Dona) s tesnim izidom 63:58. Borovi košarkarji so se za jutrišnje srečanje pripravili kot običajno. Dvakrat so trenirali in v glavnem so ponovili že znane sisteme igre. Na treningih so pokazali dobro farmo Starc, Zavadlal in Ambrožič (ki je bil zelo uspešen pri lovljenju odbitih žog pod obema košema). «Plavi» si ne delajo posebnih u-tvar v zvezi z jutrišnjim srečanjem. Vsi se namreč zavedajo, da je Siloplast na lastnih tleh nepremagljiv. Nihče pa ne bo že vnaprej vrgel puške v koruzo, tako da se bodo morali domačini močno potruditi, če bodo hoteli streti odpor naših predstavnikov. Jutrišnja Borova postava: Zava- soboto popoldne, smo prepričani, da i dlal, Rudes, Fabjan, Lakovič, Starc, jo bo obiskalo precejšnje število Sirk, Škerlj, Ambrožič, Kralj, Per-ljubiteljev kraljice športov, atletike.1 tot. iiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||l|l|l|||||,l||||l||||,|||||||||||iniliminiii,litima FIORENTINA Superchi; Galdiolo, Longom; E-sposito, Ferrante, Briti; D’Ales-sii (Mariani), Merlo, Vitali, De Sisti, Chiarugi. SAMPDORIA Battara; Sabadini, Sabatimi; Cor-ni, Spanio, Lippa; Morello (Spa-detto), Lodetti, Cristin, Suarez, Fotia. NAPOLI Zoff; Monticolo, Pogliana; Zur-limi, Panzanato, Bianchi; Sorma-ni, Juliano, Umile, Altafini, Ghio (Improta). TORINO Castellini; Zecchkii, Fossati; Puia, Cereser, Agroppii; Ram-panti (Ferrini), Maddč, Puldci (Petrini), Sala, Bui. INTER Bordon: Belugi, Facchetti; Be-din, Giubertoni, Burgnioh; Jato, Bertini, Boninsegna, Mazzola in L°R°VICENZA Bairdin; Volpato, Santin; Scala, Carantini, Calosi; Damiani, CSne-sinho, Maraschi, Fontana, Cic-colo. VERONA Colombo; Nanni, Sirena; Ferrari, Batistom, Mascalaiito; Bergama-schi, Mazzanti (Landini), Orati, Mascetti, Clerici. MILAN Cudioini; Anquilletti, Trapattoni; Rosato, Schnellinger, Biasiolo; Combin, Bergamo (Rognoni), Be-netti, Rivera, Prati. JUVENTUS Tancredi (Piloni); Spinosi, Mar-chetti; Furino, Morini, Salvado-re, Haller, Causio, Anastasi, Ca-pello, Bettega. VARESE Carmiignani; Perego, Rimbano; Sogliano, Della Giovanna, Dolci; Carelli, Tamborini, Braiida, Morini, Nuti. CAGLIARI Albertosi; Martiradonna (De Petri, Mancin; Poli, Niccolai, To- masini; Domenghini, Nenč, Gori, Greatid, Riva. ROMA Ginulfi; Liguori, Petrelli; Salvo-ri. Bet, Santarini; Cappellini, Vieri, Amarildo, Cordova, Fran-zot. CATANIA Rado; Cherubini, Bemardis; Reg-giani, Buzzacchera, Biondi; Bai-s.i, Fogli, Schifilliti, Pereni in Bonfanti. BOLOGNA Vavassori; Prini, Fedele; Oe-sci, Janich, Gregori; Perani, Riz-zo, Savoldi, Bulgarelli, Pace. LAZIO Di Vincenzo; Legnaro, Wilson; Governato, Papadopulo, Marche-si; Massa, Mazzola, Chinaglia, Morrone (Tomy>, Fortunah). FOGGIA Trentini; Montepagamd (Marel-la), Colla; Piraztini, Lenzi, Mon-tefusco; Saltutti, Villa, Bigon, Maioli, Re Cecconi. Tekma Siloplast — Bor bo jutri v Novellari, ob 17.30. Jutrišnja kolo: Pro Pace PD — Zuccheri BO Siloplast — Bor Italcantieri — Dukcevich D. Bosco RO — San Donš Thiene — Treviso Friulana — Castelfranco PRIMA DIVISIONE Po nedeljskem porazu proti milj-skemu Tricoloreju bodo jutri Borovi košarkarji, ki nastopajo v prvenstvu «prima divisione*. igrali proti izkušeni peterki Servolane. Tekma bo za naše predstavnike nelahek posel. Poleg tega pa sta obolela še brata Hrvatiča, kar je spravilo trenerja Kafola v resne težave. Tudi Šare še ni popolnoma okreval. Verjetna Borova postava: Kafo', Martin Kralj, Štokelj, Šare, Rajmund Kralj, Barazzutti, Koren, Francia. Tekma Bor — Servolana bo jutri, ob 15.45, v telovadnici v Ul. della Valle. ■' Jutrišnja kolo: " ' Ferroviario — Italsider Lloyd — Tricolore Bor — Servolana Počitek: Libertas PRVENSTVO DEČKOV V prvenstvu dečkov bo6ta jutri zaposleni dve od treh slovenskih ekip. Prva Borova peterka bo namreč v zadnjem kolu prvega dela prvenstva počivala. Polet bo ob 11. uri v Skednju igral proti Servolani ,ki je zadnje čase nekoliko odpovedala. Poletovci so v sredo proti Boru B požrtvovalno igrali, imeli pa so dokaj smole. Jutri bodo gotovo dali vse od sebe, da bi proti Servolani zapustili najboljši vtis. Bor B bo ob 9. uri na Greti igral proti močni ekipi SABA. Favorit je seveda SABA. »Plavi* pa bodo poskušali vsaj delno onemogočiti ritem hitrih iin spretnih Friz zatijevih dečkov. Jutrišnje kolo: SABA — Bor B Inter 1904 — Lloyd Servolana — Polet Počitek: Bor A PRVENSTVO DEKLIC Košarkarska zveza je tudi tokrat »kuhala*: ne da bi koga pismeno obvestila (zvedeli smo to slučajno po telefonu), je določila, da se bo -.ri.-,- .V.,.- «Tudi jaz mislim, da vse ne drži. Fant je v vnemi, da bi sl rešil življenje, govoril in osumil vsaikogar, katerega ime se je spomnil. Pemc misli, da je to nemška taktika za slučaj, če ga dobijo. Če bi pogubil sebe, bi pogubil tudi mnoge naše 'Judi in zmedel iskanje resničnih krivcev. Vnesel pa bi tudi strah in nezaupanje v naše vrste.# «Kar je, je slabo,# je dejal Dule. Preblisnila ga je neka slutnja in se izgubila ob novi misli: Komu naj še zaupa? To vprašanje ga je že nekaj dni mučilo s težo osebne odgovornosti za potek nadaljnjih dogodkov. Skozi okno se Je razlil plamen zgodnjega sonca in komandantu dramatično obsvetil obraz. Blisk je molčal, ker so bile besede, ki jih je rekel Dule, preveč resnične. V sebi je začutil slabost. Počutil se je premlad in premalo izkušen, da bi sodil o takih stvareh. Slo je za življenje mnogih znanih ljudi. Slutil Je, da se je sprožil plaz, ki bo mnoge pokopal Toda koga? Kdo je kriv in kdo ni, je bilo veliko vprašanje «Kako je vse zapleteno ln odgovorno. Čez teden dni bo Sl* divizija v ofenzivo. Napadali bomo z nenehnim občutkom, da so naši načrti izdani. Najbolj se bo treba paziti izprijencev, tistih, kd so Jih imeli na vajetih že pred aprilskim zlomom. Delajo za denar, »rinili so se med nas in govorijo z našim Jezikom. Tiste, ki Jih dobe v zaporih in jih prisilijo, kmalu odkrijemo. Treba bo napreči vse sile,# je dejal Dule. Blisk pa je nemočno skomignil z rameni: «Mi bomo napravili vse, kar bomo mogli. Spoprijeli se bomo s stvarmi, sej se Jim ne moremo Izogniti.# Dule pa je dodal: «Agenti so kakor gnojni tvor na zdraven telesu. Potrebna bo operacija. Odrezati brez sentimentalnosti. To je edini izhod, še nekaj preden končava,# Je dejal komandant. Povedal je, da je pri njem pred nekaj dnevi major Hrast in mu je predlagal Ano za štab divizije ali štab korpusa. Omenil je, da jo je spoznal na mitingu v brigadi in tudi tam izvedel, kaj vse 7,na- Blisk je poročal, kar je vedel o njej, toda to, da jo je Predlagal Hrast, se mu Je zdelo sumljivo. Vendar je molčal, ker tudi o Hrastu še ni rekel zadnje besede, ker ga je tudi Pemc že nekaj časa proučeval. Zato je predlagal, da bi z dekletom še počakali ln se dodobra prepričali, če je dekle res primemo, da jo premeste v štab. Glede Hrasta pa je rekel Dule, da je tudi on istega mnenja kot Pemc in da ga bodo zaradi varnosti premestili iz briga-de v divizijski štab, kjer ga bodo laže nadzorovali. Zanimivo je bilo, kako se je major obnašal ob zaslišanju aretiranega fanta na črnem vrhu. Sedel mu je nasproti, ko je dečko našteval gestapovce v brigadah in je med njimi naštel tudi njegovo ime. Hrastu ni trznila na obrazu niti ena mišica. Celo rahlo se je nasmehnil. Rekel pa ni nobene. Ko so končali, pa je dejal: «Tega fanta je vrinil gestapo, da bi med nami napravil zmedo. Stvar Je otročje jasna. Vsako zasliševanje je odveč. Imejno pamet in ne nasedajmo tako preprosti, pa vendar nevarni provokaciji!# «To je širokopotezen in inteligenten človek,# je dejal Dule. Blisk pa Je pripomnil: «Toda takšen ni, da ne bi stopil na mino, če mu jo nastavimo. Pemc pravi, da ima recept tudi zanj, seveda, le za primer, če je špdjon.# «Tako naj bo, Blisk. Nadzorovali bomo vsak njegov gib, pa se bo Izkazalo, ali so sumi upravičeni ali niso. Poudarjam pa še enkrat, da moramo biti previdni in ne obsojajmo, preden nimamo dokazov v rokah! Ne smemo biU nestrpni. Nekaterim pri nas je vsak bivši aktivni oficir sumljiv. Major Hrast se je v nekaterih bojih pokazal hrabrega in iznajdljivega, nekaj časa so ga vsi hvalili, skoraj pretirano, sedaj pa ga mnogi gledajo postrani.# Blisk je nevedno zmaknil z rameni in opazoval komandanta, ki je z dolgimi koraki meril sobo in pripomnil: «Sumi letijo tudi na Globočarja, Filipa In Matevža. Tem trem glede preteklosti nimamo kaj očitati. Kurir pa Jih je označil kot gestapovske agente. To je veriga, ki ji ni konca, kakor hitro bi začeli ukrepati proti vsem, ki jih je imenoval fant. Napravili bomo, kot je svetoval Pemc, opazovali jih bomo. Ti, Blisk, pa boš pazil na Hrasta, na vsako njegovo stopinjo, razumeš! In še nekaj! Poljaka Toma dobro poznaš. Hrast mi je že nekajkrat omenil, da je s svojo pretirano hrabrostjo in ogledi postojank kar malo sumljiv. Sumljiv je tudi njegov pobeg Iz taborišča.# Blisku je rdečica udarila v obraz. «Potem sem sumljiv tudi jaz, tovariš komandant. S Tomom sva prijatelja in največ ogledov postojank sva napravila skupaj, če ta fant ni pošten, ne vem, kdo naj bi bil. Tako drznih ljudi imamo malo.# Dule se je nasmehnil Bliskov! jezi in rekel: «Drznost še ni merilo predanosti, predrzen je tudi Hrast in še marsikdo, ki mu ne zaupamo.# Blisk pa se ni podal, z žarom mladeniškega ognja se je potegnil za Poljaka. «Res Je, kar praviš. Toda kaj je igrano ln kaj je pristno, tudi nekaj pove. Pri Hrastu imam občutek, da nas nekatere na tihem prezira in podcenjuje, čeprav Je navidezno zelo ljubezniv in nas h’, ali. Boji se le tebe in Pem-ca. Prav spretno igra svojo skromnost in sovraštvo do Nemcev. Poljak pa nosi srce na dlani. Tako odkrit Je, da mu je že nekajkrat škodilo. Tudi v Hrasta se je obregnil in ranil njegovo samoljubnost, zato ga ne mara. Zelo naduto se je obnašal do njega, ko Je Tomo dal nekaj tehtnih pripomb o pomanjkljivostih pri napadu na Poljansko dolino.# «Dobro, Blisk, tebi verjamem, čas bo razrešil vse, kar nas tare, mi pa pomagajmo, da se resnica čimprej odkrije,# je končal Dule. V vežo je prištorkljal kurir. Prinesel je obvestilo, da so Nemci uničili patruljo Vojkove brigade. Padli so vsi, razen enega, ki se je ranjen potuhnil. Blisk se je poslovi! od komandanta In po njegovem nar ročdlu odhitel v brigado, proučit novo izdajo. Cesta, po kateri so zavili v dolino med hribi, Je bila prazna in preprečena s sencami. Včasih se je zalesketala v mesečini in se spet pogreznila med sence. Vožnja po njej je bila nevarna. 2e večkrat je tu zgorel kak nemški kamion, šofer je vozil naglo ln preudarno, vendar so mu oči neprestano uhajale v robove, ki so kar naprej rast 11, včasih nad zemljo pa spet nad reko na drugi strani. Bal se je, da bi prvenstvo deklic začelo jutri, 4. aprila. Torej si lahko predstavljamo presenečenje raznih prizadetih trenerjev, ki bodo zvedeli šele jutri (morda celo zvečer), da se prvenstvo začne naslednjega dne. Tudi ogorčenje Poletovega trenerja je bilo seveda dokajšnje. Sicer pa smo takih lahkomiselnosti košarkarske zveze navajeni. Prvenstva deklic B skupine se bo udeležilo pet tržaških ekip, in sicer: Calza Bloch A in B, Polet, Inter-club Milje. SABA. 1. kolo (4.4.71) Calza Bloch A — Polet Inter — Calza Bloch B Počitek: SABA V prvem kolu bo torej Polet igral ob 11. uri v telovadnici Ginnastice proti favoritu turnirja, to je proti Calza Bloch A. Poletovke bodo nastopile z naslednjo postavo: Baldas-si, Taučer, Sosič, Wilhelm, Šker-lavaj, Volčič, Hrovatin, Fučka, Re-nar. Katlnara — Sv. Ivan 33:15 It* KATIN ARA. Koren 14, Ivan Kuret 13, Fabij čok. Sergij čok 4, Malalan, Kalc, Gombač 2. SV. IVAN: Colja 7, Bartok 4, Vatovec 2, Košuta 2, Radetič, Kete. V prijateljski tekmi med šolskima reprezentancama srednjih šol je Ka-tinara premočno premagala ekipo Sv. Ivana. Najboljša v vrstah Kati-nare sta bila Koren in Ivan Kuret, v ekipi Sv. Ivana pa je dobro igral Colja. b. I. kejistov), mimoidoči avtomobilisti pa so tudi nekajkrat glasneje pritisnili na hupo. Opolnoči so prišle na Vaclavov trg okrepljene policijske sile, ki pa niso posegle ostreje in so le pozvale prisotne, naj se razidejo. Vzdušje je bilo včeraj vsekakor precej manj razgreto, kot predlanskim. O tekmi proti Sovjetski zvezi danes dokaj obširno piše ves češkoslovaški športni tisk. Poročevalci soglasno ugotavljajo, da je bila zmaga Čehoslovakov zaslužena, kar povsem odgovarja resnici, saj so uspeli zastaviti pot doslej skoraj neustavljivemu sovjetskemu napadu, ki je pravi stroj, za »izdelovanje* golov. Čehoslovaki so Sovjete celo nadigrali in so s tem pripravili dokajšnje presenečenje, čeprav sodijo tudi sami v sam vrh svetovnega hokeja. NOGOMET V 3. amaterski ligi Sovodenjci jutri proti Libertasu iz Koprive Sovodenjci bodo po nedeljskem počitku igrali proti Libertasu iz Ka-prive. Nasprotniki niso posebno močna ekipa, na svojem igrišču pa bi lahko bili nevarni. Nedeljske tekme ne smejo Sovodenjci nikakor podcenjevati, treba bo takoj pritisniti in osvojiti obe točki. Sovodnje morajo potem še igrati z ekipami, ki so zelo visoko uvrščene, in če jim uspe iztrgati vodečim nekaj točk se utegne moštvo uvrstiti zelo visoko. Zato je pa potrebna borbenost in navezanost na društvene barve, saj društvo vsi podpirajo in jih moštvo ne sme razočarati. Enajsterica ne sme ob prvih nepriHkah obupati. Tega mnenja je tudi trener Marson, ki pravi, da se mora ekipa boriti do konca, če je že prevzela obvezo, da nastopa. Upajmo, da bodo Sovodnje v nedeljo popravile slab vtis, ki so ga zapustile po tekmi proti Moram. Ob 13.15 naj se zberejo, kot običajno, naslednji igralci: Tomazin, Florenin, Kuzmin. Beviilacqua, Batistič, Gruden, Čeme, Malič, Duž-man, Marson, Tomšič E., Mozetič, Zavadlal, Tomšič L. Tekma bo jutri, 4. aprila, ob 15. uri na igrišču v Como di Rosazzo. * * * Naraščajniki bodo Igrali v nedeljo na igrišču v Sovodnjah ob 10. uri proti ekipi iz Ločnika. ATLETIKA Italijanski olimpijski odbor je u-vrstil med olimpijske kandidate za nastop prihodnje leto v Muenchnu, tudi tekača na 3.000 m z zaprekami, Umberta Risija, čeprav je star že 30 let. Skupno z njim je ppstal olimpijski kandidat tudi metalec kladiva Vecchiato. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi m i 1 2 X 1 X 1 2 1 X 1 2 NATEČAJ ŠT. 32 Cagliari - Roma 1 X 2 Catania - Bologna X I Fiorentina - Sampdoria 1 2 Inter - LR Vicenza 1 Juventus - Varcse 1 Latio - Foggia 1 Napol! - Torino 1 Verona - Milan X 2 1 Cescna - M mirna X 1 Palermo - Mantova 1X2 Piša - Livorno X Treviso - Padova X Imperia - Spezia 1 NATEČAJ ŠT. 33 (11. 4. 1971) Bologna - Cagliari Foggia - Fiorentina Vicenza - Juventus Milan - Napoli Roma - Catania Sampdoria - Lazio Torino - Verona Varese - Inter Bari - Palermo Livorno - Arezzo Temana - Novara Trento - Reggtana Sorrcntn - Internapoll TENIS V tretjem dnevu mednarodnega teniškega turnirja v Miamiju na Floridi v ZDA, je Južnoafrikanec Drysdale premagal Jugoslovana Pi-liča s 6:3 in 6:2. Avstralec Roche pa je odpravil Amerikanca Ralstona s 6:4 in 6:2. zavozil v zasedo, ker je bil svet ob kačasto zviti oeeti kakor ustvarjen za presenečenje. Major Wolf je sedel za šoferjem zavoljo varnosti. Pogreznjen vase, mrk, s sencami jeze in utrujenosti pod očmi. Prav nič mu ni bilo mar, kod vozijo. Tudi za žensko, ki je sedela ob njem, se ni zmenil. Namenoma jo je jezil, da bi jo vrgel v negotovost. Doma Ji je naročil, naj se hitro obleče, da je nekaj nujnega in da se bodo kmalu vrnili. Vsa pojasnila, ki jih je zahtevala doma in med Potjo, je zavračal z besedami: »Počakaj, boš že videla!# čakala je in molčala. Počutila se je ujeto. Premišljala Je, kje in kdaj se mu je zamerila. Ko je zadnjič spal pri njej, sta bila zelo zaupna. Izrazila je le nekaj dvomov v nemško zmago in nič drugega. Major Wolf pa je mrzlično razvijal poslednje kombinacije svoje namere, ld sl jo je zamislil takoj, ko Je pred dnevi prebral poročilo neprecenljivega agenta H-8. Ta mu je sporočil o odkritju kurirja-agenta za zvezo In še nekaterih manjših v mreži. Izrazil je bojazen, da bi ga lahko agenti, s katerimi se Je sestajal v gostilni in ga edini poznajo, izdali. Bill so le trije, ki so poznali in vedeli za delo H-8. In ta kurir, umazano niče, mu je ogrožal obstoj vse mreže. Pretrgala bi se v času, ko Jo najbolj potrebuje. Prav nevarno se je zamajalo vse njegovo početje in z njim vred njegov položaj. Tu pa ni poznal usmiljenja. In še ta nora Doris. Osumil Jo je, da Je zapadla propagandi o nemškem porazu tu da Ji je postalo žal za sodelovanje, ker se boji posledic. Rada bd se umaknila kot podgana z goreče ladje, namesto dia bi gasila. Dokler ne bo uredil stvari z njo in z ljudmi, kd so odpovedali, se bo počutil, kot bi bil v hiši, kjer so mu podtaknili mine. Najprej bo ukrotil njo, kot trmoglavega konja, z bičem. Poznal je to vrsto žensk, ki rabijo samo moškega in se požvižgajo na svoje pleme in kri. če se položaj spremeni in slabo kaže, se požvižgajo ne vsakega. Očital sl Je, da je bil z njo predober. še plazila se mu bo okoli škornjev. Bič Je preizkušeno sredstvo za to vrsto žensk, ki so rojene cipe boljše vrste. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Ul *V' Fran<:iska 20 Telefon 37 338 Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- ™azna Stav,lka v ,ednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi« 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblicitA Italiana*. 3. aprila 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT - Trsi NA UKAZ AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA MXONA Por. Calley izpuščen na svobodo pod nadzorstvom v Fort Benningu Častnik, ki je bil obsojen zaradi strašnega pokola v My Laiu, bo svoboden počakal na prizivno razsodbo FORT BENNING, 2. — Poročnik Wtlliam Calley je davi ob 1,55 po srednjem evropskem času zapustil disciplinski oddelek Part Beoninga ter šel v svoje službeno stanovanje v vojašnici. Častnika, ki ga je 24 ur prej obsodila vojaška porota na dosmrtno ječo, je spremljal le en stražar v uniformi. Calleya so Izpustili na svobodo pod nadzorstvom z izrednim ukrepom ameriškega predsednika Nixana. Calleyev primer je edinstven v zgodovini ameriške vojske. Do sedaj se še ni zgodilo, da bi kakega vojaka ali častnika, katerega Je vojaško sodišče spoznalo za krivega hudih zločinov. Izpustili na svobodo Kot je poudaril glasnik Bele hiše Zlegler, ne gre za praven odlok, temveč le za sklep, ki ga je sprejel Nixan po svoji uvidevnosti, čeprav v okviru predsedniških pooblastil. Poročnik Calley, ki je bil obsojen na dosmrtno Ječo zaradi pokola v My Latu, ne bo vsaj dve leti užival popolne svobode. Prebival bo v svojem stanovanju v vojašnici (dnevna soba, spalnica in sanitarije) toda stalno ga bo spremljal oborožen stražnik. O-pravljal bo sicer svoje službene dolžnosti, sprejemal bo lahko prijatelje ter se razgovarjal s svojimi branilci, toda izključen bo med drugim iz družalbnema življenja častnikov v vojašnici. Omenili smo, da bo ta dlsclplln-•M pripor trajal vsaj dve leti. Toliko časa, menijo, bo trajal ves prizivni postopek proti razsodbi vojaške porote. Calley ima namreč pravico, da napravi priziv proti razsodbi na vse Instance vojaškega pravosodja. Ce bi bil priziv na tej ravni neuspešen, ima častnik te pravico, da se pritoži na civilne instance do ameriškega vrhovnega sodišča. V zvezi s sklepom predsednika Nixona, da postavi na svobodo častnika, ki je bdi obsojen na hudo kazen zaradi strašnega zločina v My Laiu, je demokratski senator Wiiliam Pulbright izjavil, da Je predsednik Nbcon vrhovni poveljnik oboroženih sil ter Je zato tudi glavni odgovorni človek za vse kar se je zgodilo. Za strahote v Vietnamu — je dejal predsednik komisije za zunanje zadeve ameriškega kongresa — bi moral biti sojen Nixon. V ZDA so sicer številni desničarski krogi, ki so se potegovali za osvoboditev por. Calleya, toda obstaja tudi zelo široko in močno gibanje, ki meni, da Je obsojenec le grešni kozel zgrešene ameriške politike v Vietnamu . Iz Canberre poročajo, da Je avstralski prvi minister McMahon predložil ustanovitev mednarodnega organa za vojne zločine. Njegova pobuda pa Je le poskus prikrivanja ameriške odgovornosti v Vietnamu, saj bi avstralski prvak nad postavil pred sodišče Južno-vietnamske borce za svobodo. Krivec pokola v My Laiu: obsojeni poročnik Calley s svojim zagovornikom Novojc vremja o potovanju Judov v matično domovino MOSKVA, 2. - V nasprotju s trditvami neuradnih judovskih krogov, ki so v zadnjih časih seznanjali tuje dopisnike glede težav na katere naletijo sovjetski Judje, ki si želijo izseliti se v Izrael pri izdajanju potrebnih vizumov, revija »No-voje vremja* trdi, da te težave sploh ne obstajajo. V reviji se piše dobesedno: »Posamezni sovjetski državljani judovske narodnosti, ki se želijo izseliti v Izrael, lahko dobijo brez težav izstopni vizum*. Nekaj podobnega je že prejšnjo soboto pisalo tudi glasilo sovjetske komunistične partije »Pravda*, čeprav v članku ni- so bile naštete razne podrobnosti. »Pravda* je pisala o tem vprašanju v zvezi z vestjo, da bi se iz Sovjetske zveze nameravalo izseliti kakih 300.000 Judov. Pisanje revije je v tej zvezi zelo bolj podrobno. Med drugim pravi, da ljudi, ki se želijo izseliti, žene na ta sklep želja, da bi živeli skupaj s svojimi svojci v Izraelu. Nadalje, da je zelo malo Judov, ki bi hoteli zapustiti svojo socialistično domovino. Sovjetska revija pripominja dalje, da čaka judovske izseljence v Izraelu večkrat zelo temna bodočnost. Mnogi od njih so že zbežali iz Izraela, drugi pa bi se radi vrnili v Sovjetsko zvezo. Kardinal Alfrink pri papežu Pavlu VI. VATIKAN, 2. - Papež Pavel VI., je danes sprejel v posebni avdienci holandskega primasa kardinala Alfrinka ter se je z njim dolgo časa razgovarjal. Kardinal Alfrink je v Rimu že nekaj dni ter je bil navzoč na seji kongregacije Svete stolice za pokristjanjenje narodov. Alfrink je bil zadnjič v Rimu v letošnjem januarju ter se je tam zadržal en teden. Pogovarjal se je s papežem Pavlom VI., z državnim tajnikom Villotom ter raznimi drugimi osebami rimske kurije. V obveščenih krogih so menili tedaj, da je Alfrink prišel v Rim, da bi se pogovarjal z vrhovi katoliške cerkve zaradi vprašanj duhovniškega celibata ter v zvezi z imenovanjem msgr. Simonisa za rotterdamskega škofa. V zvezi s tema dvema vprašanjema je prišlo na Holadnskem do precej bučnih protestnih akcij katoličanov. Arthur Rubinstein deležen nagrade «Sonning 1971» KOPENHAGEN, 2. - Arthur Rubinstein je prejel nagrado *Sonning» za leto 1971. Rubinstein je takoj spo- ročil. da sprejme nagrado in da bo sam dospel v Kopenhagen, da mu bodo lahko izročili nagrado. Ob tej priliki bo tudi nastopal na slav-nostem koncertu. Nagrado «Sonning» je prejel preteklo leto Sergiu Celibidache. Nagrada znaša 60.000 kron ali približno 5 milijonov lir. Somalija pod snegom MOGADISCIO, 2. - V Somaliji je vsaj sedem oseb izgubilo življenje zaradi močnih snežnih neviht in hudega deževja, ki je prizadelo sevemovzhodne predele dežele po dolgi šaši. ZAGONETNI UMOR BOLIVIJSKEGA KONZULA V HAMBURGU Quintavillo je ubila osvobodilna vojska Ubiti funkcionar je baje odgovoren za smrt Guida «Inti» Pereda PARIZ, 2. — Maurice Chevallier je danes zapustil bolnišnico, kjer se je moral 13 dni zdraviti zaradi laringitisa ter se vrnil v svojo vilo v Marsen La Coquettu. LA PAZ, 2. — Bolivijska narodnoosvobodilna vojska si lasti odgovornost za likvidacijo bolivijskega generalnega konzula Roberta Quin-tanille. Kot smo že poročali, je neznanka ubila bolivijskega diplomata v njegovem uradu v Hamburgu. Vest o domnevni odgovornosti za Quintavillov umor je posredoval bolivijski radio, ki je trdil, da je prejel obvestilo od gverilske organizacije »po običajnih poteh*. V sporočilu je rečeno, da je bil Quinta-villa umorjen zaradi svoje osebne odgovornosti pri uboju bolivijskega gverilca Guida »Inti* Pereda, ki je bil, kot je znano, Che Guevarov bojni tovariš. Iz Bonna pa sporočajo, da nemške policijske oblasti iščejo neznano žensko, ki je včeraj zjutraj prišla v Quintavillov urad na bolivi;-skem konzulatu v Hamburgu. Ženska je zahtevala od tajnice razgovor s konzulom v zvezi z zahtevkom po vstopnem vizumu nekega avstralskega folklornega ansambla v Bolivijo. Tajnica je pokazala ženski vrata konzulovega urada. Takoj po njenem vstopu sta odjeknila dva strela. V uradu je bila tedaj Quin-tavillova žena, ki se je pognala proti atentatorki ter ji strgala z glave periko, naočnike in nekaj gumbov. Ni pa se ji posrečilo, da bi videla napadalko v obraz. Quintavilla je bil bolivijski konzul v Hamburgu od lanskega februarja. Koncem lanskega leta so ga odpoklicali v bolivijsko prestolnico, kar se je zgodilo tudi s številnimi drugimi diplomatskimi funkcionarji. Ostal je na svojem služ benem mestu da zadnjega časa, ker je pričakoval svojega naslednika. Preiskave na domovih milanskih delavcev MILAN, 2. — Policija je izvedla preiskavo na domu nekaterih milanskih sindikalistov, ki so zaposleni pri podjetju Pirelli. Dovoljenje za preiskavo je izdal na zahtevo karabinjerjev prokurator iz Monze dr. Recupero. Karabinjerji raziskujejo vzroke nekaterih požarov, ki so zadnje čase prizadeli Pirellije-vo tovarno. Najprej so na poskusni stezi v Lainateju zgoreli trije tovornjaki, potem pa se je razvnel hud požar v Pirellijevem obratu Bicoc-ca. V Lainateju so ob priliki požara tovornjakov našli letake, ki so bili podpisani »rdeče brigade*. Karabinjerji iz Šesto S. Giovan-nija so zahtevali dovoljenje, za preiskavo, češ da obstajajo utemeljeni sumi, da skrivajo delavci orožje in eksploziv. Vse hišne preiskave so imele jasno negativen izid. Pri nikomur niso našli niti sledu kakršnegakoli orožja ali eksploziva. AKCIJA VARNOSTNIH ORGANOV V PIEMONTU Po odkritju pomofilmov v Turinu policiju uretirulu dve osebi V filmih so nastopale 12 in ll.letne deklice TURIN, 2. — V Turinu so odkrili centralo ki je proizvajala pornografske filme, katerih igralke so deklice od 12 do 14 let. Policija nadaljuje preiskave, da bi ugotovila imena deklic, kupce filmov ter morebitne druge krivce. V zaporu sta do sedaj dve osebi: 33-letni Giovanni Stissi ter njegova sestrična 38-letna Ida Rittž. Moški je bil že obsojen zaradi dejanj proti morali in izkoriščanja prostitucije. Bil je lastnik trgovine s ploščicami in z drugim gradbenim materialom. Ta njegova dejavnost pa je skrivala tisto, zaradi katere je bil aretiran. Moški je namreč v prostorih za trgovino uredil filmski atelje, v katerega je privabil s pomočjo Rit-tajeve mlada dekleta, s katerimi je potem nastopal v svojih filmih. Leteči oddelek turinske policije je ugotovil, da so bile mnoge deklice, ki so nastopale v teh filmih, šolske emona | ljubljana ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM NUDIMO V NAŠIH marketih KOPER - SEŽANA - NOVA GORICA VSE VRSTE SVEŽEGA MESA PREKAJENO MESO: — Sunka — plečka v mrežici — vrat brez kosti — vrat s kostjo — hamburška slanina — pažena hamburška slanina PIŠČANCI KOKOSI I. VRSTE za kuhanja In pečenja JAGNJETINA (agnello) pakirano SVEŽE KRANJSKO KISLO ZELJE z belim vinom VSE VRSTE ALKOHOLNIH PIJAČ JAJCA vsak dan sveta bala in rjava in še marsikaj za Vas tovarišice dvanajstletne hčerke Ide Rittajeve. Tej je namreč hčerka posredovala naslove svojih kolegic, ki jih je Stissi potem vabil z obljubo, da jim bo priskrbel vloge v televizijskih filmih. Dejavnost brezvestneža se je izjalovila, ko ga je zatožila 12-letna Ele-na L., ki jo je Stissi zapeljal. Dekle je pristalo da pozira z njim pred kamero, ob tisti priliki pa je zanosila. Priznala je vse očetu, ki je nemudoma obvestil policijo o celotni zadevi. Elena L. je izročila policiji tudi seznam imen deklic, ki so stare vse približno od 12 do 14 let, Stissi in Rittajeva sta že priznala vse. Policija pa je zaplenila več metrov že posnetega filma. Avtomatična sonda za potovanje na «Eros» NEW YORK, 2. - V nekaterih krogih ameriške vesoljske ustanove NASA pripravljajo načrt človeškega potovanja na asteroid «E-ros*. To majhno vesoljsko telo, ki je razmeroma zelo blizu Zemlje in ki meri v premeru komaj tri kilometre, naj bi dosegli z vesoljsko avtomatično sondo, katero bi poganjal električni motor na jone. Asteroid «Eros» je oddaljen od Zemlje, ko se ji približa v največji meri, le za eno tretjino razdalje, ki loči Zemljo od planeta Marsa. Je torej po Luni najbližje vesoljsko telo. Potovanje na «Eros» pa bi bilo seveda precej dolgo. Strokovnjaki pri ustanovi NASA pravijo, da bi bil najbolj primeren čas za izstrelitev te vesoljske sonde leta 1977. Sonda bi se vrnila r.azaj na Zemljo šele v januarju 1980. Ta načrt bi bil razmeroma zelo poceni, saj bi stal manj, kot stane vsako potovanje vesoljskih ladij v okviru načrta Apollo. Stroški bi znašali približno 100 milijonov dolarjev. Vesoljsko sondo bi poganjal električni motor na jone, a ladja bi bila opremljena z velikimi aparati za spreminjanje sončne energije v električno. , Ob tej priložnosti so tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL ostro obsodile početje preiskovalnih organov, ki se še enkrat poslužujejo ustrahovalnih metod zoper delavce, ki so angažirani v sindikalnih bojih. Spopadi med študenti v turških mestih ISTAMBUL, 2. — V nekaterih turških mestih je prišlo do hudih spopadov med levičarskimi in desničarskimi študenti. V enem od teh je zgubil življenje pripadnik neke desničarske organizacije. Na tehnični fakulteti v Instanbulu, je policija odkrila manjšo količino orožja in razstreliva. MIAMI, 2. — Jorgeja Pujola Alon-sa srna zadnjega kubanskega predsednika so obsodili na pet let zapora zaradi posesti mamil. V ANGLIJI SE NE BO KONEC STA VK Predlog za 14 odst. povišek cene jekla Zahteve 30.000 strojnikov in kurjačev angleških železnic LONDON, 2. — V Angliji še ne bo konec stavk. Po včerajšnjem sporazumu med osrednjo angleško sindikalno zvezo kovinarjev ln ravnateljstvom avtomobilske tovarne ((Fordu, so predstavniki sindikatov predlagali in svetovali Fordovim uslužbencem, naj prenehajo s stavko, kil traja že devet tednov, še ni znano, kako so sprejeli sindikalni predlog v raznih obratih britanske Ford, znane pa so reakcije uslužbencev osrednjega obrata v Dagen-hamu pri Londonu. Večina delavcev je glasovala proti prekinitvi stavke in sklenila, da ne sprejme ponudbe Fordovega ravnateljstva. Kakor smo že poročali, so predstavniki ravnateljstva in uprave predlagali sicer precejšen povišek plač in mezd, zahtevali pa so tudi, da uslužbenci In sindikati ne postavijo nobene svoje zahteve v prihodnjih dveh letih. V primeru — kar je zelo verjetno — da bi se tudi uslužbenci v ostalih olbratth izrekli na Isti način, se bodo stavke nadaljevale v nedogled. Danes je potrdilo svojo odloči- PO DALJŠIH PREISKAVAH V Berlinu aretirali tri bivše esesovce Dolžijo jih, da so umorili ali ukazali umoriti desetine poljskih Judov BONN, 2. — V Berlinu so danes aretirali tri bivše esesovce, ki jih dolžijo, da so med leti 1941-43 uma rili na desetine poljskih Judov. Obtoženci so 65-letnl Hans Quam-bush iz Berlina, 60-letni Adolf Mttl-ler iz Hannoverja ln 59-letni Johan Becber, lz Bonna. Ouambusa dolžijo, da Je umoril ali ukazal umoriti 34 poljskih Judov, MUllerja 59 oseb ln Becherja 10 oseh. K umoru jih je gnalo edino ((rasistično sovraštvo:*. Vest je sporočila agencija DPA, ki pa ne posreduje podrobnejših vesti o okoliščinah ln zločinih, ki so jilh zagrešili bivši esesoved. Angleški odgovor na sovjetsko noto LONDON, 2. — Foreing Office je zavrnil sovjetsko protestno noto v zvezi z nekim dogodkom v katerega je bil zapleten diplomat sovjetskega veleposlaništva v Londonu Ivan Kulikov, kot neutemeljeno. Angleško zunanje ministrstvo je izročilo svoj odgovor sovjetskemu predstavniku Ivanu Ipolitovu danes na enournem razgovoru med pomočnikom podtajništva za zunanje zadeve Tomasom Brilemovom in sovjetskim predstavnikom. Po srečanju je angleška vlada izdala poročilo v katerem pravi, da je so- iiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiig Resnica (Nadaljevanje s 4. strani) letih osvobodili Nemci, ki so sicer zasužnjili njegovo domovino. Knjiga je dokaj obsežna, vendar se njen pretežni del nanaša na mladost avtorja, torej na čas pred prvo svetovno vojno. Deloma pa tudi na čas prvih let po koncu prve svetovne vojne. Leta jetni-štva so prikazana prav na kratko. Avtor spominov pripoveduje o svojem življenju, o življenju svojega brata Aleksandra, svojega očeta, pripoveduje o življenju in spletkah na dvoru, seveda pa tudi o razmerah v Srbiji in Jugoslavjii, o politikih, skratka o vsem življenju, kakor ga je doživljal kot preganjani član kraljeve družine. Ob izidu spominov Djordja Ka-radjordjeviča je bilo v Srbiji nekaj polemike o njegovi knjigi, o koristnosti in nujnosti izdajanja takih del. Mnenja so si bila precej različna in nasprotujoča. Morda se lahko vprašamo toliko bolj o nujnosti take izdaje ob slovenskem prevodu teh spominov. Zlasti, ker se spomini Djordja Karadjordjevi-ča nanašajo zlasti na čas predvojne Srbije, torej na čas, ki je nam Slovencem precej tuj in neznan. Res pa je, da nam razkriva resnico o ljudeh, ki so tudi v stari Jugoslaviji dolgo časa imeli odločilno vlogo in nadaljevali politične in druge mahinacije kot v predvojni Srbiji. Lahko torej rečemo, da je knjiga RESNICA O MOJEM ŽIVLJENJU dovolj zanimivo napisana in tudi vsebinsko dovolj pestra, da jo je vredno prebirati. Zlasti za tistega, ki se hoče spoznati z ozadjem nekaterih zakulisnih spletk in dogajanj. Tako nam torej le pomaga bolje razumeti zgodovino, kakor pač to velja za vso memoarsko literaturo. Predvsem nam razkriva in osvetljuje lik avtorjevega brata, kasnejšega kralja Aleksandra ter njegovih pristašev, ki so tudi v življenju predvojne Jugoslavije odigrali v političnem življenju tako pogubno vlogo. V tem predvsem je tortj knjiga, ki smo jo zdaj dobili, zanimiva. S temi dobrimi kot slabimi stranmi jo moramo tudi sprejeti. Kakega posebnega zanimanja pa seveda Ini nat ne bo vzbudila. vjetska protestna nota neutemeljena spričo izjav policijskih organov in očividcev. Ivan Kulikov je bil pred nekaj dnevi v neki veletrgovini v Knesing-ton High Streetu. Tam se je baje polastil fotografskega aparata. Dva uslužbenca pa sta ga zagrabila ter ga odpeljala na policijski komisariat. Sovjetskega diplomata so takoj nato izpustili. Sovjetsko veleposlaništvo je v svoji protestni noti trdilo, da je šlo za v naprej pripravljeno akcijo, ki naj bi spravila Kulikova v zagato. V nekaterih londonskih krogih trdijo, da je to verzijo posredoval svojim predstojnikom sam Kulikov. Zdi se, da je sedaj vsa ta zadeva poravnana. Angleška nota ne posreduje nobene verzije o tem dogodku ter se omejuje le na trditev, da sovjetska verzija ni točna. Sovjetsko veleposlaništvo ni do sedaj podalo nobene izjave. «Kozmos» 403 MOSKVA, 2. — Sovjetska tiskovna agencija TASS je danes popoldne objavila vest, da je Sovjetska zveza izstrelila 403. umetni satelit vrste »Kozmos*. tev, da od ponedeljka dalje odločno postavi svoje zahteve po povišku plač, tudi 30.000 strojnikov ln kurjačev britanskih železnic. Železniški uslužbenci že dalij časa grozijo s stavkami ln predlagajo upravi železnic najrazličnejše rešitve. Ker pa ni odziva na njihove zahteve, so sklenili, da začnejo v ponedeljek s svojevrstno stavko: dosledno bodo uveljavljali delovno pogodbo tako, da ne bodo delali nadur in se bodo vzdržali dela ob nedeljah ln praznikih. To bo seveda povzročilo precej nereda na vseh angleških železnicah, posledice tega pa se bodo verjetno poznale tudi na ostalih progah. Najbolj bo svojevrstna stavka prizadela mestne železniške službe v južnovzhod-nam predelu Londona, ki slonijo v glavnem na nadurnem delu. Železniška uprava vsekakor vztraja s svojo ponudbo 9 odst. poviška plač in mezd, sindikati pa ne pa puščajo glede 15 odst. poviška. • • • V Londonu je podržavljena železniška ustanova British Steel Oor-poration danes sporočila da se bo oena jekla od prihodnje nedelje povišala za 14 odst. Gasnlk BSC je sporočil, da je ustanova svoj čas že zahtevala vladno dovoljenje za ta ukrep. Odgovora ni bilo ln odgovorni organi ustanove so sklenili, da uvedejo povišek. Glasnik ministrstva za industrijo in trgovino je na to izjavo odgovoril, češ da so dejansko dobili pismo, na katerega pripravljajo odgovor. NI pa podrobneje povedal kdaj bo odgovor pripravljen. Kasneje se je izvedelo, da je o odločitvi BSC razpravljala tudi angleška vlada. Padel je tudi predlog s strani potrošnikov, naj bi bil po-rastek oeme omejen na 7 odst., zdi se pa, da BSC tega predloga ne namerava sprejeti. Izjave v tej zvezi je podal tudi britanski minister za industrijo in trgovino John Davies, ki je še poudaril, da bi 14 odst. povišek lahko hudo poškodoval kompetitivnost britanske Industrije v mednarodnih razmerjih. Vlada namerava izvajati precejšnji pritisk, da bi BSC preklicala ukrep. Opazovalce precej zaskrblja vladno poseganje, ker bi lahko izzvalo vrsto reakcij. nagrado 20 tisoč rondov tistemu ki bo posredoval kakršnokoli informacijo v zvezi z ropom. CAMERINO, 2. — V tem mestu so danes zabeležili dva protresna sunka ob 2.45 ter ob 5.35. Sunka sta dosegla jakost 5. in 4. stopnje Mercallijeve lestvice. Oba sunka so zabeležili tudi v tržaškem geofizikalnem observatoriju. Epicenter je bil oddaljen 270 km od Trsta v jugo-jugozahodni smeri. BELFAST, 2. — V Belfastu je prišlo v zadnjih urah do več bombnih atentatov. Na najvažnejšem križišču ulstrske prestolnice je eksplodirala bomba, ki je hudo poškodovala kiosk za prometne informacije. Rop diamantov JOHANNESBURG, 2. - V Južni Afriki so preteklo noč ukradli v neki trgovini diamante v vrednosti 200 tisoč randov (približno 175 milijonov lir). Med diamanti je eden, ki je sam vreden skoraj 150 milijonov lir. Zavarovalnica je obljubila Kriminal (Nadaljevanje s 4. strani) sistem se ne bo ohranil, če bomo nadaljevali po tej poti.* Kenneth Gibson, župan Newar-ka, je v zvezi s svojimi težavami rekel: »Imamo na j večjo otroško smrtnost, največjo smrtnost porodnic in najvišji odstotek zločinov v ZDA. V mestu s -100.000 prebivalci in kjer je 60 odst. črncev, 10 odst. španskofonskih ljudi in 30 odst. belcev, imamo brez dela kar 11 odst. vsega prebivalstva in ne le produktivnega prebivalstva. Če bi izbruhnila v Nevvarku kuga, bi nam vsi prihiteli na pomoč. Sedaj pa, ko nas muči še hujša kuga, se nihče na nas ne spomni.* Župan mesta Seattle Wesley Ull-man toži takole: «Tako sem zaposlen z gašenjem požarov, da ne utegnem misliti na drugo. Starčki, siromaki in črnci ne morejo zapustiti mesta zaradi svojega siromaštva. V mestu imamo 12,7 odst. prebivalcev brez dela, nastaja pa tudi nov razred brezposelnih, gre za ljudi z eno ali celo dvema diplomama v žepu, ki jih nihče ne sprejme v službo. Med temi je tudi moj brat.* Župan New Orleansa Moon Lan-drieu pravi: »Ne da nimamo dovolj denarja, da bi mesto obnavljali, ga nimamo niti toliko, da bi ga le malo zvrha prepleskali. Mesto se dobesedno pogreza v smetišče in če hočemo kaj storiti, moramo to storiti takoj, kajti čez tri leta po že prepozno.* Župan Detroita, torej ameriške in svetovne prestolnice avtomobilske industrije, Roman Gribbs je izjavil naslednje: »Brezposelnost se je pri nas povzpela na 14 odst. prebivalstva. Naš mestni primanjkljaj znaša že 83 milijonov dolarjev. Takoj pa moramo najti še 3 milijone dolarjev, da se ohranimo vsaj na tej ravni. Lani nam je država Michigan dala 5 milijonov dolarjev pomoči, letos ima sama že 100 milijonov primanjkljaja. Če ne bo zvezna vlada priskočila na pomoč...* Seveda bi zvezna vlada, bi Wa-shington priskočil na pomoč, toda kam naj gre po sredstva, ko se že sedaj ve, da bo Pentagon zahteval ne več 70 milijard pač pa 75 milijard dolarjev. Vrhu tega so tu Vietnam, Kambodža, Laos. """""""""""'""""""""""'"""""""'""""""''""''"i........................n,umi« m IhhhJ I Li r TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jatranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.50 Veseli motivi; 12.10 Ljudska verovanja in vraže; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glas- ba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Operetne melodije; 16.30 Finžgar: «Pod svobodnim son- cem*; 16.50 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nepozabne melodije; 19.30 Zbor »T. Tomšič*; 19.45 Gershvvinovi motivi; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Spomini iz preteklosti; 21.10 La-stov orkester; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.30 Pesmi; 16.10 Klavirski duo Agostini — Gulli; 16.45 Zbor Pe-ressoni. KOPER 6.30, 7.00, 10.0), 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Popularne popevke; 8.30 Plošče; 9.15 Spored z Berto Ambroževo; 9.50 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.15 Z nami je...; 10.30 Ansambel Baja Marimba Band; 10.45 Plošče; 11.00 Orkestri; 11.30 Znani popevkarji; 11.45 Glasba in popevke; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 13.30 Maribora Musič Hall; 14 05 O filmih; 14.15 Ansambli lahke glasbe; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Sestanek ob juke boxu; 16.20 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Današnji popevkar; 17.30 Godalna glasba; 18.00 Izbrali ste; 19.00 Orkester Henryja Renčja; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Galerija melodrame; 12.10 Plošče; 13.15 Oddaja s Corradom; 14.05 Sestanek s Franco Valeri; 15.20 Pri harmo- S0B0TA, 3. APRILA 1971 niki Peppino De Principe; 15.50 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbe- Srečanje z znanostjo; 16.30 Resno, a ne preveč; 17.10 Oddaja z R. Vianellom; 18.45 Kronike z Juga; 19.00 »Življenje za glasbo*; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Jazz koncert (z mednarodnega milanskega festivala); 21.05 Radijska igra: «Smrt Jamesa Deana*; 22.10 Italijanski sodobni skladatelji. II. PROGRAM na matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 četrt ure z orkestrom belgijskega radia; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz domače glasbene literature; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Poje sopranistka Zlata Ognjanovič; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Glasbena pravljica; 14.30 Z domačimi ansambli; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pesmi in plesi 7 30 8 30 13 3ft m in io m d Jugoslovanskih narodov; 16 00 »Vr- » V13’30) R3°’ 19;30 nP°- tiljak*; 16.40 Dobimo se ob isti račila; 8.30 Spored za odrasle; 9.35 ----- *»«* - • • — - - Drama v 30 minutah 10.07 Pesmi za vse; 10.35 Zabavni spored; 11.35 Vozila in motorji; 11.50 Svetovno znani zbori; 12.35 Spored z Delio Scalo; 14.00 in 18.00 Kako uri; 17.10 Gremo v kino; 17.50 Orgle v ritmu; 18.15 M. Musorg-ski — M. Ravel: «Slike z razstave*; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci!, 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 19.30 in zakaj; 15.19 Da bomo znali kaj Novice komentarji šnnrt-’ 20 nn J* 15.(0 .Ali. gradimento,; 17.01, C«Sr5* .'UJ ieval- 20 10 r n™!,!*«.T01 r 20 oddaJa nase izseljence; «““*>»■*•»»«™»( pesmi 1971; 23.05 Lahka glasba. jTAL TELEVIZIJA m* PR0GRAM io.OO Kinematografski spored; 10.00 Koncert za začetek; 11 15 12 30 Kulturna oddaja; 13.00 Ri- Vera v glasbi; 12.20 Italijanska ?anke: 13 30 Dnevnik; 14.00 Itali-glasbena zgodovina; 13.00 Med- janske kronike; 15.00 Evrovizijski igra; 14.00 Doba klavirja; 14.40 prenos konjskih dirk v Angliji; Simfonični koncert; 15.45 Mozar- 17 00 Kotiček za najmlajše; 17.30 tove skladbe; 16.10 Ital. sodobna Dnevnik; 17.45 TV za otroke; 18.40 glasba; 17.00 Pregled tujega ti- Kulturna oddaja; 19.50 Športni ska; 17.10 Klasična glasba; 19.35 dnevnik in kronike: - Gospodar-Glasba izven sheme; 18.45 Gleda- sko ‘ sindikalni pregled; 20.30 liski in kinematografski pregled; Dnevnik; 21.00 »Charlotove dogo-19.15 Vsakovečerni koncert; 21 30 divščine*; 21.45 Evrovizijski pre-«Milanski koncerti*; 22.40 Radij- nos Pesmi 1971: 23-00 Dnevnik, ska priredba: »Visoka cena smrti*. II. KANAL FILODIFUZIJA 18.30 Odprta šola; 21.00 Dnev- 8.00 in 17.00 Koncert za začetek- nLk| 21 V20 Italijanske "sanke; 21.50 9.50 in 18.50 Mahlerjeve simfonije1 *Poznat? Ellen Bavven?*; 23.30 Se-9.45 in 18.45 Italijanska sodobna dem dnl v Parlamentu. glasba; 10.10 in 19.10 Igor Stra- JUG. TELEVIZIJA to0 a.S! ‘S„SV &•£“. "» a* dnevnik; 9.55 TV 12 20 in 2120 Onnnt 6 asba. v šoli; 15.30 Svetovno namizno-1230 in 2i in v^ ^ -Za karfo: Eniško prvenstvo; 16.30 Po da sr- 42? * 1650 “k° ™ °s$Tsssrtrs SLOVENIJA 20-35 Svetovno hokejsko prven- 7 00. 8.00 9.00 10». 11» 12.» ST.S&STi SSlvtt 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 22.00, žipot.