8554 AA OSREDNJA KNJIINIOh 60100200 P . p * 126 Cena 500 lir Leto XXXIX. Št. 130 (11.546) TRST, nedelja, 5. junija 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvroDi. Nujna aktivna vloga Slovencev za volitve Med pripravami za volitve so Vedno bolj v ospredju razne raziskave javnega mnenja in prognoze volilnih izidov. Radovednost je razumljiva, kot tudi interes strank, tla se prikažejo kot bodoče zmagovalke, češ volite za nas, saj v naša jadra piha veter prihodnosti. Pri vsem tem pa je tre bo predvsem povedati, da je se mnogo volivcev neodločenih in da se nevarno krepi število italijun skih državljanov, ki so — pogosto tudi upravičeno — s sedanjo politično ureditvijo nezadovoljni. Bele glasovnice so postale geslo ra dikalne stranke, narašča vojsica volivcev, ki na volitve ne name ravajo iti, skratka veča se armada onih, ki se bodo izognili aktivni vlogi državljana, ki se boao umaknili. Za nas, pripadnike slovenske manjšine v Italiji, so glede gla sovnice, abstinenca na volitvah in razpršitev glasov, zelo nevarne in škodljive. Življenjsko smo zain'e resirani, da na volitvah zlasti pn n as zmagajo nam naklonjene sile. In da s svojim glasom izvolimo slovenske kandidate, ali prispe varno k njih uveljavitvi in k izvolitvi italijanskih kandidatov, ki so nam naklonjeni. Sinoči smo bili v Bazovici priča P' lovnemu fašističnemu izzivanju. Nacionalizem se krepi po vsem svetu, mednarodno ozračje ni dobro. V Trstu, Gorici in v vi dem ski pokrajini smo priča poskusom skrajne desnice, da bi z lažnim prikazovanjem zgodovine volilno kampanjo preusmerili k nacionalističnim in šovinističnim gesiom, tako. kot da bi bila slovenska manjšina glavni krivec za vse težave. Z emotivnimi cenenimi gesli se skuša obnoviti ozračje zaprtosti, napetosti, prekiniti tok razvoja. ki vodi k utrjevanju in poglabljanju sožitje, m sodelovanja. Slovenski volivec, ki ne bo oddal svojega glasu, bo naredil dvojno škodo: objektivno bo — pa čeprav nehote — podprl prav desni co in njene naklepe, saj je svoj glas vrgel proč. Povrh pa ni aktivno podprl one, ki so mu blizu in ki bodo ščitili njegove inte rese. To je prva misel, ki jo želimo Povedati že takoj v začetku volit ne kampanje in ki jo bomo z vso močjo tiskane besede še večkrat ponovili, saj se globoko zavedamo njene upravičenosti. Naslednja pa je njeno logično nadaljevanje: volili moramo tako, da bo naš glas čim bolj učinkovit. To pa pomeni voliti na tak način, da bomo v parlament in v deželni svet izvolili slovenske kan didate in uveljavili slovenske pred ttavnike na kandidatnih listah 'italijanskih strank. V treh pokrajinah, kjer živimo S'ovenci v Italiji, je položaj bistveno drugačen. Vendar pa za Vse tri pokrajine velja ista osnov na ugotovitev, da lahko slovenski volivci na dveh kandidatnih listah in to KPI in PSI izbirajo med slovenskimi kandidati, ki pa imajo različne možnosti: KPI bo izvolila v Trstu senatorko Jelko Ger bec, v deželni svet imata reai-no možnost za izvolitev vidna kandidata KPI v Trstu in v Gorici. PSI povsod kandidira tudi slovenske predstavnike, za katere je izredno važno, da se v svoji stranki uveljavijo in da v njej z močjo. ki izvira od volivcev, zahtevajo čim bolj _ dosledno politiko v korist slovenske manjšine. To te važna stvar prav sedaj, saj se politične odločitve v Italiji pogosto vrte prav okrog PSI. Slovenska skupnost ponovno kan didira svojega predstavnika Draga Štoko v deželni svet. Do sedjij je vedno izvolila slovenskega de ielnega svetovalca toda vedno * ostanki glasov in zadnjega po a-ritmetično-številčnem vrstnem re du. To pa pomeni, da je izvolitev Vedno ogrožena in zato je tudi nujna in upravičena ugotovitev, da je to vprašanje v interesu celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Drugače pa so stvari glede političnih volitev, na ka terih SSk nastopa iz prestižno strankarskih razlogov, brez prave možnosti za uveljavitev. V raznih primerih izhaja iz teh Ugotovitev tudi izredni pomen pre ferenčnih glasov. Z njimi namreč ne volimo samo za stranko, za Katero smo se odločili, temveč tudi podpremo kandidata, katerega izvolitev ali uveljavitev želimo. In v navedenih primerih bo pogosio prav od preferenčnih glasov in njih števila zavisela izvolitev ali uveljavitev slovenskih kandidatov. Preferenčni glasovi pa nam nu dijo tudi še eno dragoceno možnost, da vplivamo na izvolitev Slovencem naklonjenih italijanskih kandidatov. Položaj zahteva od pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji izredno politično zrelost, preudarek in jasne odločitve. V težavnih pogojih se borimo za našo usodo, za bodočnost skupnosti obdane od tujega morja. V trdem boju smo ustvarili lastno šolo, go spodarske in kulturne organiza cije. še vedno pa ne uživamo j snovne pravice, kot je pravica do rabe materinega jezi ka povsod in predvsem v odnosu z oblastmi, še vedno je dobršen del nase skupnosti napriznan, kot da bi slo za ljudi, s katerimi nas ne veze skupni jezik in ista kulturna izročila. Zato se že dolgo vrsto let trdo borimo za dosego globalne zakonske zaščite in smo v tem boju ustvarili akcijsko enotnost vseh Slovencev v Italiji. Volitve in naš altivni poseg nam nudijo v tem boju dragocene moz nosti. Prepričani smo, da bodo slovenski volivci glasovali pravilno in učinkovito. BOGO SAMSA VČERAJ JE SPREJELA VOLILNI PROGRAM TUDI KD Volilna kampanja se preveša v fazo vse ostrejših polemik med strankami Največ razprtij med socialisti in demokristjani - PSDI in PLI za obnovitev dosedanje vladne formule - KPI odločno po svoji «alternativni» poti RIM — Z včerajšnjim zaključkom državnega sveta krščanske demokracije, na katerem so soglasno sprejeli volilni program, se je zaključila pripravljalna faza predvolilnega boja. Začenja se torej njegov akutni del, v katerem si stranke brusijo »kopja* v vse ostrejših polemičnih tonih. V okviru dosedanjega petstrankarskega vladnega zavezništva je socialistična stranka tista, ki najbolj zagnano napada KD. Če je dosedanja vladna formula ob neka- terih pogojih za njeno večjo trdnost in trajnost, sprejemljiva in celo zaželena tako v KD kot pri socialdemokratih in liberalcih, so mnogo previdnejši republikanci, ki priznavajo objektivne težave dosedanje vladne prakse. Spadoli-ni zato predlaga sicer počasno, a varnejšo pot poglabljanja in programskega soočanja na bilateralni ravni. Zanone govori o dveh neomajnih liberalnih izbirah: o-dločen «ne» za levo alternativo in prizadevanje za tako demokratično koalicijo, ki bo trajala skozi vso zakonodajno dobo. Demokrščanski volilni program pa je ves naravnan na «huda» prizadevanja za izhod iz krize in težav. ki jih doživlja Italija, zato predlaga »zavezništvo za stabilnost in pravičnost ter za novo zaposlovanje*. Ob tem je posebej poudarjena potreba po čimhitrejšem V Bazovici odločno proti izzivanju MSI Fašisti so včeraj v Bazovici grobo izzivali: govorniki so zmerjali, trideset pobalinov je dvigalo roke v fašistični pozdrav. Očitno so hoteli razgreti ozračje in povzročiti incidente, ki jim služijo v volilni kampanji. Slovensko prebivalstvo pa je dostojno in odločno odgovorilo. Toda zastavlja se vprašanje: je res demokracija, da lahko neofašisti nemoteno izzivajo v slovenski vasi, ki je postala simbol odporništva in žrtev? Nekaj povsem drugega je volilna kampanja In bitka za glasove, od fašističnega razgrajanja po slovenskih vaseh. Vse demokratične sile morajo odločno take poskuse preprečiti in to na vse načine kar se tokrat ni dosledno zgodilo. izhodu iz inflacijskega vrtinca in po edini možni vladni formuli, ki je za demokristjane tista dosedanja, a osnovana na zelo «jasnin» izbirah. Drugače si izhod iz gospodarske krize zamišljajo socialisti: minister De Michelis trdi, da se nahaja Italija pred osnovno izbiro med razvojem in zastojem, se pravi med novokonservativno in napredno - reformistično usmeritvijo. Predlog De Mite in Carlija, osnovan na dejanski «zamrznitvi» dohodkov odvisnih delavcev, je zanj neprimeren in nepravičen. Po mnenju komunista Reichlina se v tej zadnji fazi volilne kampanje v Italiji ustvarja vzdušje, kakršno je bilo značilno za Francijo pred množičnim premikom volilnih glasov proti Mitterrandu. Sicer pa so se italijanski socialisti po njegovem mnenju spravili v mrtvi kot, saj nimajo lastne politike; komunisti zato ne bodo strgali listov s socialistične marjetice, niti trkali na Craxijeva vrata*. Če PSI ni sposobna podati realističnega predloga, bomo za spremembo sami poskrbeli, trdi komunistični voditelj. Z italijanske škofovske kn.jp vence pa je včeraj prišel naslovljen na katoliške volflee. naj ne oddajo bele glasovnice. Pravica in dolžnost izražanja volilnega mnenja ne sme biti. po mnenju italijanskih škofov, omejena z nobenim pasivnim protestom, ampak mora težiti k doseganju skupnih koristi s spoštova njem svobode vseh in s pošteno ter globoko prosvetljeno zavestjo. odtrgali napeljavo k zvočnikom. Župan Camuso (KD) je zato spričo upravičenega ogorčenja prebivalstva preklical dovoljenje za izzivalni shod in nato vodil sprevod občanov, ki je položil cvetje na spomenik žrtvam odporništva. S SLAVNOSTNIM PODPISOM LISTINE O POBRATENJU Občina Devin-Nabrežina od včeraj pobratena z občino Ilirska Bistrica TRENTO — 400 italijanskih, avstrijskih, francoskih, jugoslovanskih in nemških tehnikov in upra-vljalcev je na obali Gardskega jezera dva dni razpravljalo o vprašanjih onesnaževanja v visokih gorah, v pasu nad drevesnim rastjem in v stanovanjskih ter turističnih naseljih. Srečanje strokovnjakov petih dežel je organizirala avtonomna pokrajina Trento ob sodelovanju skupnosti AR GE Alp in Alpe - Jadran. ANKETA «NOVEGA MATAJURJA» PRED VOLITVAMI Stališča strank in kandidatov o Slovencih v videmski pokrajini Uveljavlja se zavest o možnostih, ki jih nudi sodelovanje ob meji med Italijo in Jugoslavijo RIM — Znani kantavtor Fran-cesco De Gregori je odločno protestiral, ker je PSI uporabil njegovo pesem cViva lTtalia (che la-vora)» za svojo volilno propagando. Župan iz Pinerola ustavil shod MSI TURIN — Nekaj sto občanov iz Pinerola je odločno kontestiralo volilni shod neofašistične MSI. Še pred prihodom misovskih poslancev Martinata in Pozza so domačini razdrli oder, nato pa so jima TRAJALA BO 00 KONCA MESECA Jutri v Beogradu začetek šeste konference UNCTAD BEOGRAD — številni delegati iz vseh krajev sveta se že zbirajo v g'avnem mestu Jugoslavije, kjer se bo jutri začela VI. konferenca UNCTAD, t.j. organizacije, ki se v okviru OZN ukvarja s problemi napredka tako imenovanih dežel v razvoju. Po nedavnih mednarodnih srečanjih neuvrščenih držav v New Delhiju, »grupe 77» v Buenos Airesu in sedmerih najbolj razvi tih držav v Williamsburgu, bo 6. konferenca UNCTAD do 30. juni ja nedvomno v središču pozornosti mednarodnih gospodarskih krogov. Problemi, ki jih bodo obravnavali na tem srečanju, se ne bodo bistveno razlikovali od tistih, ki so sestavljali dnevni red dose dan jih konferenc: razkora med družbenogospodarskim napredkom Košarkarsko EP v Franciji Italijani «zlati» NANTES — Italijanska repre zentanca je sinoči v velikem finalu 23. evropskega košarkarskega prvenstva v Franciji zasluženo premagala Španijo s 105.96 (45:38) in tako osvojila zlato ko lajno. To je prvi evropski na slov v zgodovini italijanske ko šarke. «Azzum» so vetraj povsem zasluženo zmagali m tudi zasluže no osvojili naslov evropskega prvaka, saj so končali EP brez poraza. Teniško prvenstvo Francije Mimi ni uspel podvig PARIZ — Jugoslovanki Mimi Jaušovec ni uspel podvig. V vce rajšnjem velikem finalu medna rodnega prvenstva Francije je namreč zasluženo izgubila, prot) sicer favorizirani in boljši Arne ričanki Chris Evert Lloyd z 1:6, 2:6. Sicer pa že uvrstitev v finale pomeni za Mariborčanko velik u speh. Danes bo na sporedu mo ški finale Noah (Fr.) - Wilan der (šve.) v razvitih državah in v deželah tretjega sveta ter nujnost skupnega nastopanja za uresničitev novega mednarodnega reda in za oživljanje svetovnega gospodar stva. Razlike bodo le v tem, da se je v zadnjem času položaj dežel v razvoju še znatao poslabšal, saj so razvite države zaostrile svoj protekcionizem ter zavr-le uvoz surovin iz nerazvitega sveta, cene surovin so nazadovale, obrestne mere za posojila v industrijskih državah pa nasprotno močno narastle ter tako še zaostrile položaj že itak močno zadolženih dežel v razvoju. Po drugi strani pa tudi razvite države ne morejo spremljati neprizadeto postopnega slabšanja gospodarskega trenda v nerazvitih deželah, kajti njihova čedalje manjša »kupna moč» pomeni praktično zmanjšanje možnosti za izvoz industrijskih proizvodov na ta tržišča. Prav zaradi tega so industrijsko razvite države že zdavnaj priznale, da je prezadolženost nerazvitih dežel skupen problem razvitega in tretjega sveta. Od tega spoznanja do ustreznega ukrepanja pa je dolga pot in tudi na konferenci, ki se bo začela jutri v »Centru Sava* bodo diplomatska pogajanja za izoblikovanje novih odnosov med razvitimi in nerazvitimi, vse urej nego lahka. STUTTGART - Okrog 80,000 ljudi se je včeraj udeležilo manifestacije proti brezposelnosti, ki sta jo organizirali Evropska sin- dikalna zveza in zahodnonemška zveza DGB. Mesto Stuttgart so sindikalisti izbrali zato, ker bo v tem pomembnem centru dežele Baden - Wuerttenberg 17. junija konferenca državnih poglavarjev EGS, na kateri bodo obravnavali gospodarski položaj v deseterici. MOSKVA — Sovjetske oblasti so včeraj izgnale ameriškega diplomata Louisa Thomasa, češ da so ga zasačili pri vohunskem delu. ČEDAD — «čeprav Novi Matajur za bližnje parlamentarne, deželne in občinske volitve ne bo propagiral za nobeno stranko, so vendarle volitve koristna priložnost, da izvemo, kako stranke gledajo na naša odprta vprašanja,* je zapisal časnik Slovencev videmske pokrajine v svoji zadnji številki in na posebni strani objavil stališča, ki so jih na njegovo željo stranke poslale izrecno za Novi Matajur. Najbolj jasno je stališče komunistične stranke. Brez ovinkarjenja KPI poudarj'a, da bo vprašanje globalne zakonske rešitve Slovencev na najbolj pravičen način rešila samo tista vlada, ki bo alternativna krščanski demokraciji. Komunistična stranka ima glede tega vprašanja povsem čiste račune. Tudi socialistična stranka glede narodnostne zaščite Slovencev nima nobenih pomislekov. Ob tem PSI predvsem poudarja svoj delež pri ustanavljanju mešanih obratov in odpiranju za premagovanje izseljevanja in brezposelnosti v Benečiji tako pomembnih novih delovnih mest v industrijskih podjetjih. PSI je za deželnega kandidata kandidiral Valentina Noacca iz Terske doline. Slovenska skupnost je v videmski pokrajini za deželne volitve predstavila kandidata Salvatora Venosija iz Žabnic v Kanalski dolini. Stranka hoče s svojim nastopom v videmski pokrajini zbrati glasove, ki se bodo prišteli glasovom zbranim na Tržaškem in Goriškem, zelo potrebne za izvolitev kandidata, dosedanjega svetovalca Draga Štoke. Novost v razporeditvi slovenskih kandidatov za deželne volitve v videmski pokrajini je neodvisni kandidat na listi Furlanskega gi banja Ferruccio Clavora, ki nastopa kot zastopnik skupine domačinov iz Beneške Slovenije, se zavzema za reševanje gospodarskih in narodnih vprašanj, ter dolgo časa zapostavljenega obmejnega prostora v videmski po- krajini. Potem je tu še krščanska demokracija, stranka, ki je sicer res predstavila svoj vendar sila pomanjkljiv zakonski osnutek za zaščito Slovencev. KD v izjavi za Novi Matajur poudarja, da hoče jezikovne in kulturne posebnosti prebivalstva Nadiških dolin zavarovati z razvijanjem gospodarstva in ustvarjanjem možnosti za zaposlitev ljudi v domačem kraju. Za nas so nadalje važne uprav ne volitve v slovenski občini Dreka in mešani občini Tavorjana, kjer ima KD oblast že vsa povojna leta in kjer sta se kot alternativa pojavili lokalni listi s kandidati iz levičarskih strank, centra in z neodvisnimi kandidati. S po- sebnim zadovoljstvom moramo poudariti, da so v program lokalne liste v Dreki kot popolno novost vključili tildi' etnične in kulturne probleme in da sestavljavci programa lokalne liste v Tovorjani enako mislijo. Čeprav se volilna propaganda ni še razživela, ni težko napovedati, da bo gospodarstvo najbolj obravnavano področje. Uveljavlja se prepričanje, da je potrebno izkoristiti prednosti, ki jih tem krajem daje njihova obmejna lega, uporabiti možnosti, ki jih dajeta zakon 828 in razvojni načrt gorskih skupnosti ter razvijati višje oblike gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. GORAZD VESEL fliiiiiiiiiiiuiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiNiiiiiiiiiiiiii TRAGIČNA BLIŽNJEVZHODNA DOGAJANJA Spori med Palestinci koristijo le Izraelu V Dolini Bekaa je dov med zmernim prišlo do odkritih spopa* in radikalnim krilom PIO BEJRUT — Kot vedno ob zaple tih na Bližnjem vzhodu plačujejo tudi tokrat najtežji račun prav Palestinci in ne tisti, ki so posredno ali neposredno sprožili zaplet. Razkol v vrstah PLO med zmernimi pristaši Jaserja Arafa ta in skrajnim krilom je včeraj po zahodnih vesteh terjal prve žrtve. Iz besednih spopadov sc torej prešli na govorico orožja. V dolini Bekaa so se včeraj sprte strani palestinskega gibanja obdelovale s topovskimi granatami in raketnimi izstrelki. Podatki o mrtvih in ranjenih niso znani. Zahodne agencije seveda napihu iejo incident. Na dlani je namreč NOSILKA HELIKOPTERJEV ZDRSELA V MORJE V TRŽIČU Italija ima novo admiralsko ladjo TRŽIČ — Ob zavijanju siren in zvokih godbe na pihala italijanske vojne mornarice so včeraj natan ko ob 17.47 v Tržiču splavili novo admiralsko ladjo italijanske vojne mornarice, križarko nosilko heli kopterjev »Giuseppe Garibaldi*. Poleg predsednika vlade Fanfanija, obrambnega ministra Lagoria, mi nistrov De Michelisa in Fortune, se je v Tržiču zbral cvet italijanskih generalštabov vseh treh ro dov vojske. Povsem razumljivo so bili prisotni tudi častniki zavezniških držav NATO, saj je na dlani da nova admiralska ladja ne bo služila samo potre bam Italije, temveč vsega zavezništva. Seveda je minister Lagorio poudarjal predvsem obrambni pomen nove ladje, ki ne bo »sredstvo smr ti*, če ji bo parlament zadal nalogo obrambe miru Odločno je podčrtal, da Italija sledi politiki miru in nima sovražnikov me na jugu, ne na severu in prav tako ne na vzhodu in zahodu*. Prav tako je navedel, da bo lahko služila za potrebe civilne '.aščite. Nihče ne dvomi v dobronamerne cilje, a včeraj -mo v Tržiču videli ladjo, nad katero bi lahko bila ponosna vsaka mornarica tako Vzhoda kot Zahoda. Za tak biser pa so davkoplačevalce olajšali za 401 milijardo lir, kar je v sedanji gospodarski krizi težko breme. Nihče ne dvomi, da mora država poskrbeti za svojo obrambo, a meje med defenzivnim in ofenzivnim orožjem so prav pri novi križarki nosilki helikopterjev izredno labilne. Apeninski polotok se navsezadnje tako globoko dri v Sredozemlje, da lahko bojna letala s ko penskih letališč dosežejo vsak kotiček te luže. Vse kakor pa nova ladja pomeni veliko delovno zrna go za delavce tržiške ladjedelnice »Italcantieri* in živo reklamo o sposobnosti italijanske tehnologije, ki jo država v teh težkih trenutkih krvavo po trebuje. ugotovitev, da tak zaplet korist) le Izraelu in do skrajnosti šibi osvobodilni boj palestinskega ljudstva. Sirsko - >zraelska napetost, Ki je že grozila, da se bo sprevrgla v odkriti spopad med državama, se je tudi tokrat sprostila na Pale stincih. Preganjeno ljudstvo teh «novih Židov* ponovno okuša na sprotja v arabskih vrstah in tragično blokovsko delitev sveta. Za egoizme posameznih arabskih držav in za »življenjske interese* obeh velesil so Palestinci le na vadne figure na bližnjevzhodni ša hovnici, talci svoje bede in brezpravja. Bržkone pa sq Palestin cem tudi te preizkušnje potrebne, da dokončno odprejo očj pred »nesebično podporo* svojih zaveznikov. Napočil je čas, da prene hajo biti *e objekt najrazličnejših interesov in da končno spoznajo, da bodo lahko predvsem sami izbojevali svoje pravice. Bejrutska tragedija, pokoli v Sabri in šatili. boleči umik iz Libanona, so marsikateremu Palestincu odprli oči. Kdor pa je še upal v arabsko enotnost in v zavzetost za rešitev palestinskega vprašanja, se je bržkone predramil ob včerajšnjih topovskih salvah med brati. Sodi z dioksinom iz Sevesa v Švici ŽENEVA — Švicarska družba »Hoffmanu - La Roche* je ven dar prevzela 41 sodov zastrupljenih odpadkov z dioksinom iz Sevesa in jih je spravila, z dovoljenjem kantonskih in zveznih o blasti, v svoja podzemska zaklo nišča v Baslu. ILIRSKA BISTRICA - Občina Devin - Nabrežina je od včeraj pobratena z Ilirsko Bistrico. Listino pobratenja sta na slavnostni seji ilirskobistriške občinske skupščine podpisala predsednik skupščine Ivan Bergoč in devinsko - nabrežinski župan Albin Škerk. Slovesnost je bila na dan občinskega praznika v Ilirski Bistrici, 4. junija, ki spominja na dogodek izpred 41 let, ko so fašisti požgali vas Kilovče in ubili 25 talcev. Udeležili so se je domala vsi predstavniki ilirskobistriškega družbenopolitičnega življenja ter kulturnih in športnih organizacij, obenem pa seveda tudi številna delegacija devinsko nabrež»*»9k* občine, ki jo je volil župan,' sestavljali pa so jo občinski odborniki in svetovalci, predsedniki krajevnih konzult ter predstavniki VZ Pl - ANPI, kulturnih in športnih organizacij. Že ta množična prisotnost na včerajšnji slovesnosti je dokaz, da pobratenje ne predstavlja sklepa na vrhu, ampak da je zraslo iz potrebe po tesnejšem prijateljstvu in sodelovanju, ki je seveda naravna posledica navezave vezi med raznimi organizacijami, predvsem kulturnimi in športnimi, iz obeh občin. To je v svojem nagovoru izrecno poudaril predsednik skupščine ilirskobistriške občine Ivan Bergoč, ki je tudi izrazil prepričanje, da bo sodelovanje med občinama sedaj še tesnejše in še konkretnejše. Župan devinsko na-brežinske občine Albin škerk pa je v odgovoru poudaril, da segajo vezi med prebivalstvom obeh občin že v prejšnje stoletje, ko so številni delavci z ilirskobistriškega območja, predvsem iz Brkinov, hodili delat v nabrežinske kamnolome, škerk je tudi poudaril skupno vez odločnega boja proti nacifašizmu Kar pa zadeva povojno obdobje je Albin Škerk poudaril pomen dobrega sosedstva, ki je bilo temelj za dosego velikih uspehov mednarodnega pomena, kot sta odprta meja in osimski sporazumi, ki nudijo velike perspektive miru in gospodarsko kulturnega razvoja Italije in Jugoslavije. Škerk je še naglasil, da so nam te vezi‘z ma tično domovino potrebne in zelo koristne, ker manjšini pomagajo pri uveljavljanju njenih pravic. V nadaljevanju je devinsko - nabrežinski župan omenil že obstoječe stike med organizacijami obeh občin, omenil pa je tudi, da obstajajo tudi pobude sodelovanja tia gospodarskem področju, ki pa žal še niso bile uresničene. Svoja izvajanja pa je Albin Škerk sklenil z ugotovitvijo, da je s pobratenjem odprta lepa pot, »po kateri želimo uspešno in odločno stopati z nadaljnjim razvijanjem vsestranskih odnosov, ki naj bi sloneli na mirnem in prijateljskem sožitju med narodi.* Udeležence slovesnosti je nato pozdravil generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, ki je med drugim naglasil, da je to pobratenje nov kamenček v mozaiku sodelovanja ob meji in da torej krepi prijateljstvo med obema državama. Z izmenjavo listine o prijateljstvu in sodelovanju se je včerajšnja slovesnost pobratenja končala. Občini se bosta sedaj vsako leto dogovarjali o programu sodelovanja, prvo srečanje na ravni občinskih upraviteljev pa bo že 1. julija, ko bo slovesnost pobratenja v Nabrežini. Sodelovanje med raznimi organizacijami obeh občin pa je, kot že rečeno, že steklo in tudi včerajšnji dan je bil priložnost za dogovarjanje o novih skupnih pobudah. Sicer pa je bila ena takih pobud na vrsti že sinoči, ko sta v kulturnem sporedu v okviru občinskega praznika nastopila tudi pevska zbora Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin. BOJAN BREZIGAR TRŽAŠKI DNEVNIK 5. junija 1983 Z MNOŽIČNO MOBILIZACIJO SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH DEMOKRATIČNIH SIL Bazovica zavrnila fašistično izzivanje Beden nastop misovskih govornikov, ki bi jima morali soditi zaradi apologije fašizma - Množica antifašistov z zrelim nastopom osamila provokatorje - Manjši incidenti ob zaključku fašističnega shoda Kot je bilo pričakovati, je Bazovica včeraj pozno popoldne zavrela. Pokrajinski tajnik MSI Giacomelli in nekdanji novoškradrist Grilz, danes tržaški občinski svetovalec, sta v spremstvu peščice strupeno naravnanih in zelo mladih pretepačev mladinske organizacije misovcev Fronte della Gioventu uprizorila pred vaško lekarno nedopovedljivo prostaško izzivanje, kakršnega si med predvolilnim letečim shodom lahko privoščijo samo oni v brk najosnovnejšim pravilom političnopropagandne etike. Fašistična provokacija, ki je le del in pravzaprav začetek neke splošne reakcionarne ofenzive, seveda naših ljudi, ne le Slovencev, ampak tudi Italijanov, ki doumejo globoki pomen bazoviške gmajne, ni presenetila; na razpotju sredi vasi se jih je zbrala velika množica, v njej so bili predstavniki naših organizacij in ustanov, bili so tam naši izvoljeni predstavniki različnih gledišč, bilo je zlasti mnogo mladine obeh narodnosti. Fašistična druščina se je pripeljala v Bazovico s približno polurno zamudo v dostavnem vozilu, iznad katerega so plapolane državne zastave v podkrepitev znane skrajnodes-ničarske teze, češ le mi smo pravi in možati Italijani, pa tudi seveda njihovi praprori. Naši ljudje so jih pričakovali zasmehljivo, vendar z grenkimi čustvi, vnovič so dokazali prirojeno nam omiko in čut odgovornosti, niso pa si seveda mogli kaj, da ne bi spričo fašističnih himen prek zvočnika na furgonu in vzklikanja žalostno znanih nam grobo žaljivih gesel primerno odgovorili s prepevanjem partizanskih pesmi. To je trajalo vse do konca misovskega shoda, mobilizacija demokratov je dejansko izolirala fašiste, ki so govorili zidu. Na kraju se je zaiskrilo, ni bilo skorajda mogoče prenesti še PO- VOLILNA ZBOROVANJA SSk 9.45, na Trgu pri sv. Jakobu, Boris Slama in Miro Opelt; 10.45, na Trgu pred cerkvijo pri sv. Ivanu, Edi Krapež in Miro Opelt; ob 19. uri pred kmečko hranilnico na Opčinah, Marij Maver in Drago Štoka. KPI Od 10. do 13. ure na Trgu Garibaldi manifestacija, ki jo prireja sekcija Tomažič; ob 19: uri, na festivalu Dela in TUnita,-Jelka Gerbec in~Ctaudio Tonel. Ob 10. uri v Miljah in ob 11. uri v Dolini, Gruber Benco in Gian-franco Carbone. slednje izzivalne geste, ko je fašistični golobradec s furgona ob odhodu iztegnil proti množici desno roko v fašistični pozdrav; nastalo je telesno obračunavanje, vendar k sreči brez hujših posledic. Pendrek je tu pa tam udaril tudi v napačno smer, kar je pa tudi razumljivo spričo raz-gretosti okolja in zmešnjave. Po odhodu misovcev so se ljudje polagoma razšli, mnogi so sedli na vrt Gospodarske zadruge, kjer se je odvijal festival komunističnega tiska in prisluhnili besedam Borisa Iskre in Artura Calabrie, ki sta med drugim poudarila izjemno važnost enotnega nastopa zoper pravkar izteklo in sorodne provokacije ter omikanega, prijateljskega sodelovanja med jadranskima sosedama. Kot rečeno, pomeni bazovska izkušnja le začetek: fašisti bodo nedvomno skušali izrabiti namišljeno dejstvo, po katerem naj bi jim nasproti stoječa množica protizakonito motila volilni shod. Na to moramo biti pripravljeni, obenem pa ohraniti hladnokrvnost, ki smo jo pokazali včeraj. Marsikaj od tega, kar ute- gnejo skrajni desničarji sprožiti v prihodnje, pa je odvisno od zadržanja sil, ki jim je poverjena skrb za javni red. Neuradno smo zvedeli, da zakonito obstaja možnost sodnega postopka zoper Grilza in Giacomellija zaradi gnusnih žalitev na račun Slovencev. Grilz je med drugim vzkliknil: «Titini schifosi*, Slovence označil kot potomce morilcev (fojbe) in jasno ščuval k fizičnemu napadu na dolinskega župana Edvina Švaba. Giacomelli je pozval nasprotni mu tabor, naj se jutri ob sedmih zvečer zgrne na Trg Unita, kjer bo spregovoril; «pridite tja seveda le, če ste res pravi možje, če imate toliko korajže, da se soočite s pravimi možmi, nami...» je še dejal. Drugega nočemo zapisati zaradi nizkotnosti, zaradi bednosti njihovega izrazoslovja, pač pa samo še to, da so ob razburkanem slovesu od Bazovice vzklikali F. Giunti, kar pa je res očitna apologija fašizma, (dg) Na sliki: policija in karabinjerji zadržujejo množico demokratov in antifašistov, ki so jih prišli Almi-rantejevi čmuhi izzivat v Bazovico. ........................................................................... REAKCIJE STRANK NA FAŠISTIČNE PROVOKACIJE Onemogočiti je treba namen desnice da zaneti narodnostno sovraštvo Včerajšnji fašistični shod v Bazovici, grobe strumentalizacije fojb in zadnja fašistična mazaška akcija so vzbudile ogorčenje med demokratičnimi ljudmi in strankami. Tako sta na včerajšnjih shodih v Bazovici in Gročani deželni svetovalec in nosilec liste za deželne volitve SSk Drago Štoka in kandidat Alojz Tul obsodila fašistično izzivanje Slovencev. «Začelo se je s proslavljanjem zloglasnega škvadrista Giunte,* je dejal Štoka «in se nadaljevalo z mazanjem naših spomenikov in današnjim provokacijskim shodom v Bazovici z vsem dobro znanimi nameni. Slovenci z zaskrbljenostjo gledamo,» je nadaljeval Štoka, «kako danes tu pri nas dvigajo svoj glas sile fašizma, katerega diktaturo smo Slovenci, na Primorskem in v.-Istri še posebno hudo občutili. Premnogi so dali svoja življenja, trpeli so po zaporih in taboriščih zaradi svoje narodne zavednosti in demokratičnega prepričanja. V letu, ko poteka 40-letnica propada fašizma, se mo- ramo še toliko bolj zavedati odgovornosti v obrambi naših demokratičnih svoboščin in narodnih pravic. Zato pozivamo vse najvišje odgovorne oblasti v deželi in državi, da pokažejo ustrezno politično voljo po rešitvi vprašanja zaščite slovenske narodnostne skupnosti.* Pokrajinsko vodstvo socialistične stranke je izdalo naslednje tiskovno sporočilo: «Pokrajinsko tajništvo PSI je izrazilo zaskrbljenost in proteste zaradi zborovanja MSI v Bazovici. Nedavne provokacije, ki smo jim bili priča na kraški planoti, ko so fašisti pomazali in oskrunili spomenike in obeležja padlih, morajo priklicati vse demokrate k budnosti in k temu, da preprečijo vse pobude, ki želijo skaliti ozračje plodnega sodelovanja.med. .italijanskim, irr slovenskim prebivalstvom.* Tržaška avtonomna federacija KPI v svojem tiskovnem sporočilu ostro obsoja, in to v zvezi s pozivom LpT komunistični partiji, «nesramno strumentalizacijo na račun mrtvih*, ki jo ob vprašanju fojb izvajata MSI «in sedaj tudi LpT* izključno v predvolilne namene. Komunike KPI se nadaljuje z u-gotovitvijo, da se tržaški komunisti dobro spominjajo zgodovinskih odgovornosti fašizma in «tragedij, ki so prizadele naše kraje in kampa-nij. ki so netile sovraštvo do Slovencev in komunistov. Kampanje so vsa ta leta vodili epigoni fašizma*. Glede ureditve fojbe pri Bazovici pa tajništvo tržaške KPI soglaša s stališči dolinskega župana Edvina Švaba, ki je izrazil pripravljenost, da se sreča s tržaškim županom, vendar po volitvah, ko ne bo več toliko prostora za strumentalizacije. V petek sta se na tržaškem županstvu srečala župan dolinske občine Edvin 'SvMrifi 'župan" tt-zaske občine Deo Rossi. Na sestanku sta župana obravnavala vprašanja, ki so skupna obema upravama. Govorila sta tudi o vprašanju ureditve fojbe pri Bazovici. .................................iiiiiiiiiii.....................................mi.............................................................................................umi........n.......................................mimimui......................immmiuimm SREČANJE DELEGACIJE SKGZ Z DEŽELNIM TAJNIKOM KD KD bo spet predložila osnutek o zakonski zaščiti Slovencev Na sedežu deželnega komiteja KD v Trstu so se v petek, 3. junija, sestali deželni tajnik KD Adriano Biasutti in namestnik deželnega tajnika Bruno Longo s predsednikom SKGZ Borisom Racetom. tajnikom Duškom Udovičem in članom izvršnega odbora Bogom Samso. Predsednik Race je v svojem daljšem posegu obžaloval, da se že toliko časa zavlačuje sprejem globalnega zaščitnega zakona za Slovence. Podrobno je orisal kritično oceno zakonskega osnutka KD in pri tem ugotovil, da slovenska norodnostna skupnost zahteva načeloma pravice v vseh 35 občinah, kjer živi. Omenil je tudi nekatera konkretna vprašanja zaščite, kot so avtonomija slovenske šole, uvel ja vljanje v slovenskih kulturnih usta nov in organizacij in nujnost, da se korenito uredi kritični položaj Slovenskega stalnega gledališča. Predsednik Race je tudi opozoril na naraščanje šovinističnih in nacionalističnih izpadov zlasti v Trstu, kar lahko predstavlja nevarnost za ustvarjeno sožitje in sodelovanje. Deželni tajnik Biasutti je zagotovil (»polno soglasnost glede vprašanj sožitja in zavrni! kakršen koli poskus izkoriščanja preteklosti za obnavljanje ozračja nezaupanja. Glede globalne zaščite za slovansko narodnostno skupnost v Italiji pa se je skliceval na osnutek pro grama KD, o katerem bo odločal deželni komite in ki v bistvu vsebu je načela, ki so že prišlaf do izraza s sprejemom zakonskega osnutka Krščanske demokracije o zaščiti. Sprejel je politično obvezo, da se bo KD po volitvah zavzela za rešitev tega vprašanja v novoizvoljenem parlamentu, da bo ponovno vložila svoj osnutek, katerega bo predhodno preučila tudi s prispevkom pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in njih organizacij. Glede SSG pa je izrazil obvezo, da je treba to vprašanje rešiti ali v okviru globalnega zaščitnega zakona ali na drugačne načine. dersovemu %Lo stato delle cose», posebno nagrado (prav tako Sre-vrni Ariston) pa je za novega avtorja prejel tudi Emir Kusturica («Se li sječaš Dolly Bell?»). Nagrajena sta bila še Laura Moran-te za vlogo v filmu «Colpire al cuare», Fassbinderjev film «Veronika Voss» in «11 pianeta azzurro» Franca Piaviolija. Nagrado občinstva (Zlati Ariston za film z največjim številom gledalcev) je prejel film «Querelle de Brest» (Querelle) R. W. Fassbindra. Na mednarodnem tekmovanju mladinski zbor CM prejel srebrno plaketo Po odlični uvrstitvi na predvčerajšnjem zveznem tekmovanju v Celju, je mladinski pevski zbor Glasbene matice tudi včeraj žel zavidljiv uspeh. V konkurenci z zbori iz Bolgarije, Italije, češkoslovaške, SZ, Madžarske, Poljske, Nemčije in Avstrije so naši mladi pevci pod taktirko Stojana Kureta zbrali 91,S točk in tako osvojili srebrno plaketo. NA VČERAJŠNJI DEŽELNI KONFERENCI CGIL-SPI Upokojenci zahtevajo takojšnjo reformo pokojninskega sistema Okrog 700 upokojencev iz vse dežele se je včeraj zjutraj udeležilo manifestacije, ki jo je v dvorani tržaškega Avditoriuma priredil v okviru CGIL Sindikat upokojencev Italije (SPI). O reformah na področju pokojninskega sistema, zdravstva in skrbstva je uvodoma spregovoril član vsedržavnega tajništva SPI Solaini, ki je podrobno analiziral trenutno stanje in obenem obrazložil predloge enotne sindikalne federacije za spremembo in ovrednotenje pokojnin. Po poročilu člana deželnega tajništva SPI Padovana, ki se je zaustavil na specifičnih potrebah u-pokojencev naše dežele, se je razvila široka debata, v kateri so upokojenci zelo trpko ugotavljali, v kako težkih razmerah so prisiljeni živeti. Problemi so si v marsičem različni. kajti upokojenec, ki živi v karnijskih vasicah, ima drugačne potrebe od goriškega ali tržaškega, za vse pa velja skupni imenovalec, da so javni posegi za/najbolj ogrožene in nepreskrbljene povsem pomanjkljivi. Smešno nizke pokojnine, ki pod pritiskom življenjskih stroškov, stanarin, taks na zdravila. Najboljši filmi Festivala festivalov Žirija 3. festivala festivalov je dodelila včeraj prvo nagrado (Zlati Ariston) za najboljši film letošnje revije turškemu delu «Yol» režiserja Yilmaza Giinepa. Posebna nagrada (Srebrni Ariston) za najboljši evropski film je šla V/en- llltflHIIIIIIIIHIIIItliminiMlllllllllllimiHHIIIItlHmillHUimilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllliiiiHlIllllllt GOSTOBESEDNI mONAKSK! PRVAK NA TV Gambassinijev recept za manjšinsko zaščito Kaj si lahko obetajo Tržačani, in še posebej Slovenci, od morebitne izvolitve melonarskega veljaka Gambassinija v parlament, je bilo jasno razvidno iz njegovega včerajšnjega televizijskega intervjuja. Razboriti in gostobesedni toskanski branitelj Trsta je novinarju rimskega «Paese sera» na drugem kanalu samozavestno zagotavljal, da bi morebiti izvoljeni zastopniki LpT radi vstopili v «protikomunistično» vlado, ki bi jo vodili demokristjani in da soglaša s stališčem bivšega guvernerja državne banke Carlija, (ki bo kot senator gotovo odločno vplival na gospodarske izbire KD), da je treba po eni strani «zamrznili» delavske plače, po drugi pa prenehati s preganjanjem bogatašev, ki tihotapijo denar v Švico in druge države, češ da je to nesmiselno in neučinkovito. Na izrecno vprašanje o odnosu melonarjev do Slovencev je Gam-bassini brez oklevanja zagotavljal, da živijo skupaj z Italijani že od pamtiveka in da ni bilo nikoli problemov (pri čemer je samovoljno izbrisal najmanj 30 let zgodovine, fašističnega terorja in plenjenja) in da so torej ti odnosi tbratski». Po melonarskem veljaku predstavlja edini problem ščuvanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki ga baje opravlja «skupinica Slavokomunistov», da zahteva globalno zaščito. Zgodovinski boj Slovencev, ki ga podpirajo in vodijo vse politične in družbene ustanove, v katerih se udejstvujejo ter italijanska napredna javnost, za ustavno zajamčene pravice, je torej zanj «ščuvanje». Zelo jasno pa je pri tem tudi zatrdil, da LpT zagovarja tako manjšinsko zaščito, ki naj bi «kodificirala» tiste malenkostne pravice, ki jih Slovenci že imamo, in ki so po njegovem mnenju več kot dovolj. stroškov za prevoz in pač izdatkov za golo preživljanje kopnijo kot spomladanski sneg. Za socialno varnost in skrbstvo prav tako ni u-strezno poskrbljeno, saj živi ogromno ostarelih v prostorih, ki so vse prej kot stanovanja. K temu je treba prišteti še tragično realnost, na katero naleti priletni človek, ko oboli, ali ko si sam ne more več pomagati. V marsikaterem primeru bi lahko ostal na domu, če bi bila oskrba ustrezna. Tako pa se dogaja, da si ga kot poštni paket podajajo iz oddelka do oddelka, iz ene ustanove v drugo. Biti upokojenec je v Italiji zelo problematično. Včeraj so upokojenci vsekakor še enkrat dokazali, da se mislijo proti takemu stanju aktivno boriti, začenši s takojšnjo reformo pokojnin. Smisel včerajšnje manifestacije je bil prav ta: mobilizirati politične sile, vse sindikalne organizacije in družbene dejavnike, da se po sestavi nove vlade v parlamentu takoj začne razprava o pokojninah. Niso bile rožice ampak indijska konoplja Policija je aretirala 19-letnega Massima Srebota iz Ul. delle Doc-ce 9, 20-letnega Roberta Balosa iz Ul. Donaggio 11 in 18-letnega Roberta Vodarica z Vrdelske ceste 15 in jih prijavila sodstvu zaradi gojenja indijske konoplje (marihuane). Zaradi istega kaznivega dejanja, ki predvideva od 2 do 6 let zapora se bo moral braniti tudi znani desničarski skrajnež Dario Lisjak iz Ul. Rossetti 26, ki je trojici dal semena. Policijski agenti so jih zasačili na Razklanem hribu, kjer so skrbno gojili 36 rastlinic. Ob izgubi dragega očeta Izreka II. B razred Državnega tehničnega zavoda Žiga Zois prof. Ivi Bone iskreno sožalje. Ravnatelj, učno in neučno osebje ter dijaki trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois izražajo prof. Ivi Bone iskreno sožalje ob očetovi smrti. Ob težki izgubi očeta izraža odbor Sindikata slovenske šole kolegici in prijateljici Ivici Bone iskreno sožalje. Ob smrti predrage mame in none NADE sočustvuje s svojima članoma Ado in Petrom ter svojci in jim izreka globoko sožalje cerkveni pevski zbor «Sveti Jernej*. Družini Mirka Radoviča in Sergija Glavine izrekata ob izgubi prijatelja Maria Kralja globoko sožalje družini in svojcem. Zadruga Kras izreka globoko sožalje družini in svojcem ob prerani izgubi blagajnika MARIA KRAUA Balinarska sekcija družini Kralj globoko smrti dragega MARIA Polet izreka sožalje ob Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole F. Levstik Prosek izražajo globoko sožalje prof. Katji Kralj ob smrti dragega očeta. Ob izgubi NADE CHINESE vd. ZECCHINI sočustvujeta s prizadetimi družini Nino in Paolo Gec. svojci ZAHVALA Ob izgubi dragega BERNARDA FABIJA % se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Anica in Attilio z družino Kontovel, 5. junija 1983 ZAHVALA Ob izgub; našega dragega MARIA KRAUA se toplo zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala nai gre VZPI-ANPI iz Trebč, godbi V. Parma iz Trebč, KD Primorec in ŠD Primorec, častnim stražam, pokrajinski zvezi ANPI ter Zvezi garibaldincev. Žena Solza in hči Katja ter drugo sorodstvo Trebče. 5. junija 1983 ZAHVALA . Globoko ganjeni se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ,z nami sočustvovali ob izgubi našega predragega JOSIPA KRAVANJE iitifiuiiiimi Posebna zahvala zdravnikoma Posarelliju in Marchiu, župnikoma Markuži in Breclju, sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja, vsem, ki so se poslovili od njega, ga spremili k večnemu počitku in na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Družine Kravanja in Brajkovič Vižovlje, 5. junija 1983 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob boleči izgubi našega dragega KARLA ŠKERLAVAJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala g. župniku, dr. Hrovatinu, moškemu pevskemu zboru SKD Tabor in darovalcem cvetja. N Žena Štefanija, hči Vojka, sin Bernard z ženo Apolonijo in sinom Robertom, brata Gigi in Franc, Rafaela, nečaki in drugo sorodstvo Opčine, Koper, Ilirska Bistrica, 5. junija 1983 ZAHVALA Ob izgubi moje drage žene ANITE FERLUGA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali in počastili njen spomin. MARIO Trst, 5. junija 1983 5. 6. 1980 5. 6. 1983 Ob tretji obletnici smrti našega dragega ALBERTA KERMECA se ga z ljubeznijo spominjata žena Ivanka in sin Aldo z družino Kolonkovec, 5. junija 1983 8. 6. 1981 8. 6. 1983 Ob drugi obletnici smrti našega dragega FERDINANDA KOŠUTE se ga vedno spominjata žena in hči z družino Križ, 5. junija 1983 V petek, 3. junija, je po daljši bolezni odšla h Gospodu naša dobra mama, nona in sestra NADA CHINESE vd. ZECCHINI Od nje se bomo poslovili jutri ob 10. uri v mrtvašnici glavne bolnišnice, od koder bo pri Sv. Ani počakala na dokončen prenos v domačo rodno zemljo na pokopališču v Sežani. žalostno vest sporočajo: hči Ada z možem Petrom, vnuk Jurij s Saro, brata Boris in Alojz z ženama, nečakinje z družinami in drugo sorodstvo Na željo pokojnice ne cvetja, ampak darujte v dobre namene. Opčine, Sežana, Lima, 3. junija 1983 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili spomin našega dragega JOSIPA (PEPIJA) ŽAGARJA Maša zadušnica bo jutri, 6. junija, ob 19.20 v rojanski cerkvi. SVOJCI Trst, 5. junija 1983 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob smrti naše drage mame in none OLGE ŠTEFANČIČ vd. PEČENIK se najtopleje zahvaljujemo župnikoma g. Vončini in g. Jamniku, ženskemu cerkvenemu pevskemu zboru, KD F. Prešeren iz Boljunca, PD Slovenec iz Boršta ter vsem, ki so nam v teh dneh stali ob strani. SVOJCI Boršt, Boljunec, Trst, 5. junija 1983 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, nonota in pranonota JOSIPA ŽERJALA se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in počastili njegov spomin. Posebna zahvala gospodu župniku, pevskemu zboru France Prešeren, cerkvenim pevkam ter darovalcem cvetja. Žalujoči svojci Boljunec, Koper, 5. junija 1983 ZAHVALA r7? M?'’?5?1 nf*>L-»nni It vi . - .u /u. . rvtR\ Ob izgubi dragega SERGIJA VISINTINA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. Posebna zahvala sekciji KPI Devin - Nabrežina in sekciji KPI Križ, tov. Markoviču, dr. Posarelliju, prof. Panichu, osebju bolnišnice iz Tržiča, nabrežinski godbi, občinski redarski službi in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. SVOJCI Nabrežina, 5. junija 1983 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega očeta GUERRINA BOVA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani in z nami sočustvovali. Sinova Fulvio in Robi ter drugo sorodstvo Sesljan, Križ, 5. junija 1983 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob boleči izgubi našega dragega EMILA GOMBAČA se iskreno zahvaljujemo kolektivu TPPZ «Pinko Tomažič*, govorniku za ganljive besede, KD Lonjer - Katinara, VZPI Lo-njer - Katinara, g. ž. Miklavcu, vaščanom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoče družine: Purinani, Fabris, Sancin in Cergol Lonjer, Ricmanje, 5. junija 1983 ZAHVALA Ob izgubi LUIGIE KOCMAN vd. C0SSUTTA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami. SVOJCI Trst, 5. junija 1983 (Občinsko pogrebno podjetje) ZAHVALA Ob izgubi naše drage ZDENKE KJUDER por. POSEGA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njen spomin. SVOJCI Pri Briščikih bodo kmalu začeli graditi stavbo - spomenik padlim borcem NOB v. • . 1 , l ■ i ' ' r • i , " • > >'/V-'. ■*'' 'i V'I'•'',Vi* ’1 'i»i• i 'i1 <. V.*» Pismo uredništvu Opomin Bazovice Spoštovano uredništvo, v inštrumentaliziranem predvolilnem ozračju tvega Trst nov razkol okrog vprašanja fojb na Krasu in v Istri, ki so bile v zadnjih dneh vojne in v prvih dneh po osvoboditvi izrabljene kot skupna grobišča umrlih, krivih ir nedolžnih, vojakov in civilistov. Vsako italijansko in jugoslovansko mesto, pa tudi dobršen del drugih evropskih mest, so plačala ta zadnji krvavi davek konfliktu, ki sta ga za netila fašizem in nacizem. Mnoga od teh mest so se spoprijela z analizo teh težkih izkušenj m jih znala tudi premostiti tako, da so jim postavila ob rob druge dogodke, ki dramatično pričajo o vrednotah miru, bratstva in demokracije. Pri nas. na žalost, kaj takega še ni bilo storjenega, pa čeprav so te vrednote vedno bolj občutene v zavesti naših ljudi. Manjka nam jasna in poglobljena analiza o zgodovinskem vozlu, o političnih in humanih vzrokih tistih dni: zato bi bilo pravilneje odložiti vsako sodbo in vsak spor v pričakovanju skupne, odprte poglobitve vprašanja, ki naj bi potekala v drugačnem vzdušju od sedanjega čisto predvolilnega. Ker pa je prišlo do spora, in gotovo ne z naše strani, moramo vseeno poudariti nekaj stvari, vsaj tiste najbolj očitne. V vsej človeški zgodovini ne stoje zasluge in krivde zgolj na eni sami strani in so mnogokrat porazdeljene V času fašistične vojne vihre so *e naši primorski ljudje složno m »notno uprli okupatorju in ga s skupnimi močmi tudi premagali, čeprav so bile za to potrebne številne žrtve. Podobno kot druge vasi^ zgoniške občine so se tudi vaščani od Briščkov polnoštevilno vključili v narodnoosvobodilno borno. Briščiki so bili zanesljiva partizanska postojanka in na oltarju osvoboditve je žrtvovalo svoja življenja petero vaščanov. Leta 1975 se je porodila zamisel, dn bi zgradili vaški spomenik v spomin na padle borce. Ustanovili so pripravljalni odbor, ki mu je Predsedoval Albin Hrovatin, člani Pa so bili Zvonko Ostrouška, Drago Bogateč, Mario Briščik, Lojze Milič, Bruno Milič in Ludano Ver-sa. Najprej so nameravali postaviti tradicionalni spomenik, nato pa le padel protipredlog, da bi zgradili stavbo-spomenik za družbene Potrebe vaščanov. Odločitev je bila prepuščena vaščanom samim, ki so se na referendumu s 110 glasovi odločili za stavbo-spomenik, Pet glasov je bilo za tradicionalno spominsko obeležje, devet glasovale je bilo belih ih štiri neveljavne. -J?ri pkaniii primernega,terena za stavbo so nastale določene težave, B so jih pa le uredili z zamenjavo lesarskega terena z zasebnim zemljiščem, ki leži v neposredni bližini vaškega središča pri glavnem trgu. fo dolgem birokratskem postopku 1® komisariat za jusarska zemljišča odobril zamenjavo in tako je l°kacija bila določena. Medtem so sestavili in legalizirali novi odbor za upravljanje *n Vgradnjo objekta, ki mu predseduje Mario Briščik, podpredsednik je 2arko šuc, tajnica Nadja Škabar, blagajnik Marino Kralj, člani odboja pa so Pavel Hrovatin, Drago ®?gatec, Mirko Sardoč, Pavel Milič. Albert Pahor in Lojze Milič. Mejni načrt za stavbo je pripravil geometer Pavel Milič. Objekt bo »tlel 233 metrov pokrite površine. Prostornina znaša 1188 kubičnih Jhetrov, notranja razporeditev prostorov pa bo naslednja: večja dvorana z odrom, šolska učilnica s sanitariami, slačilnica s samostoj-nim vhodom, klubski prostor z barom, klet in obsežno podstrešje, Mer se bo lahko odvijala športnorekreacijska dejavnost. To je res Večnamenska stavba, ki bo v celoti rešila prostorsko stisko glede Vaške družbene aktivnosti. Sedaj, ko je formalno birokratki postopek mimo, se bodo doma-pUi marljivo lotili udarniškega de-«• Skopali bodo temelje in posia-Bii temeljni kamen. Za dokončno ••reditev postopja v lastni režiji Predvidevajo, da bo potrebno od ?. do 5 let, Odprto je še vprašanje •blanširanja objekta. Zgoniška obeska uprava je iz lastnega proračuna za leto 1981 namenila za J? zgradbo prispevek 10 milijonov **r za nakup gradbenega materia-Tu pa tam so nekateri zaseb-n*ki prispevali v ta namen nekaj Prostovoljnih prispevkov, osrednja lahiralna akcija po vasi pa oo stekla v kratkem. Upravni odbor računa, da se bo javnost širokogrudno odzvala in krepko doprine-®*a, da se zberejo potrebna finančne sredstva za to plemenito pobu V°- Računajo tudi na pomoč podrtij in solidarnost protifašistov iz *goniške občine in bližnje okolice. ...............................mi.................... Slovo od Milja Gombača ■llllllllllllltllllUUIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIMItllllllllltllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllIllllllllllliiiiiiiliMiiiiiMllIllIllililllIllllinilllllllllimiUIHIIIIinilllHUI V ČETRTEK V GLEDALIŠČU PREŠEREN V BOUUNCU Prve ponudbe denarne odškodnine razlaščencem iz dolinske občine V poštev pridejo tokrat samo lastniki, ki imajo zemljišča v davčnih občinah Boršt in Boljunec Predstavniki dolinske občinske u-prave v sodelovanju s Kmečko zvezo in konzorcijem razlaščencev Naša zemlja bodo v četrtek, od 18. do 20. ure, v mali dvorani gledališča Prešeren v Boljuncu uradno razdeljevali obrazce s ponudbami denarne odškodnine, ki jo na osnovi sklepa deželnega odbora predlaga gradbeno podjetje Palmie-ri za razlaščeno zemljo. Istočasno bodo predstavniki občine, KZ in NZ na razpolago zainteresiranim za vsa potrebna pojasnila. Ponudbo o višini denarne odškodnine bodo tokrat prejeli samo tisti razlaščenci, ki imajo zemljišča, po katerih bo i?la avtocesta, v davčnih občinah Boršt in Boljunec. V poštev pridejo torej (in naj se zato gotovo javijo v boljunškem gledališču) naslednji lastniki: IZ BOLJUNCA: Valentino Cur-man (hišna številka 292), Veronica Rojez (138), Giuseppe Ota (170), Carolina Sancin (170), Giuseppe Bolsi (382) Carlo Ota (77), Sofia Strzaj por. Sancin (61), Daniele Sancin (61). Carolina Zeriali por. Montagna (86), Maria Coffoli por. Bonano (377), Claudio Coffoli (414), Santa Zeriali por. Zerial (262), Riccardo Steržaj (407), Mario Zeriali (397). IZ BORŠTA: Silvestra Pettirosso (hišna številka 13), Rodolfo Pettirosso (42), Mario Petirosso (99), Rita Cappa (11), Oscarre Zeriali (7). Maria Pernic (79), Giordano Zahar (57). Primavera Cosma (57), Carlo Pavlic (26). IZ ZABREŽCA: Vesna Kosmač por. Živec (hišna številka 56), Mario Kosmač (20), Vita Kosmač por. Parovel (28). Diodato Kosmač (63), Albina Zahar por. Petaros (8/a). IZ DOLINE: Silvia Zeriali por. Sancin (hišna številka 53). Miranda Zeriali in Pancrazi (474). IZ RICMANJ: Marcella Petaros (hišna številka 80). OD DOMJA: Paola Filipčič por. Kral (hišna številka 46). IZ GABROVCA: Soma Mauri (hišna številka 36). Kuor bo sprejel višino ponujene denarne odškodnine, bo moral podpisati izjavo in jo izročiti podjetji! v dneh 15. in 30. junija na sedežu dolinske občinske uprave po možnosti skupno z ustrezno dokumentacijo. Prijeten nastop bazovskih šolarjev ob odprtju trim steze Na igrišču osnovne šole «P. Trubar* v Bazovici se je prejšnjo soboto, kljub grozečim oblakom, zbralo precejšnje število staršev in gostov in zbrano sledilo telovadne- žalostinka, ki so mu jo zapeli v *®dnje slovo prijatelji partizanske^ ge zbora, s katerimi je 12 let širil Partizansko pesem, je v petek po-*Premila k zadnjem počitku na i-a-~harsko pokopališče Emila Gomba ^a, ki ga je zla usoda iztrgala iz ®rede svojih domačili in številnih Prijateljev v Lonjerju. Prijatelje in P>ance, ki so ga poznali predvsem odprtega človeka, je prejšnji ^en hudo presunila vest, da se je Za vedno poslovil Miljo, s kateiim ?° se še pred nekaj urami sie-jMi Miljo Gombač se je rodil v f-°njerju Vanki in Juštu, kot zadnji «>ned štirih otrok - Marije, Muke ln Riharda, ki je padel v parti-?®riih. Ob obvezni šoli, ki jo je o-hiskoval na Katinari, je kot fant Pomagal očetu na kmetiji in pri Jeznih domačih gospodarskih de-*m. ko je bil avgusta 1944 z dru-gjmi petnajstletniki iz Lonjerja ''ključen v aktivistično delo. S prijatelji je razdeljeval propagandne letake po ulicah in po kinodvoia-nah in jo vedno naglih nog odkuvil pred nemškimi patrolami, vendar ga je nekoč skupina Nemcev pri neki akciji pisanja po zidovih u-jela, uspelo pa mu je takoj se izmuzniti in nadaljevati z zaupanim mu delom. Izhajal je iz napredne slovenske družine, kjer so se bratje in sestre vključili v aktiven hoj proti zatiralcem in skrivoma deloval v akcijah OF. Še kot mlad je bil zaljubljen v lepo pesem in se je začel učiti na skrivnih sestankih. Po vojni je nadaljeval z delom v domačem prosvetnem in športnem društvu kot pevec, nato pa bil pred 12 leti med ustanovitelji Tržaškega partizanskega pevskega zbora, kateremu je s pesmijo o-stal zvest do zadnjega. Cvetje, v katerega je bil zaljubljen in ga negoval tako doma kot pred partizanskimi spomeniki v Lonjerju 'n na Katinari, je zasulo grob, v katerega ao ga prezgodaj položili. mu nastopu ob odprtju trim steze. Ta je speljana po igrišču in okrog šolskega poslopja. Ob zvokih raznovrstne glasbe, od koračnice do melodičnih tonov, so se zvrstili učenci in izvedli razne vaje s palicami, obroči, žogicami in ruticami. Ta neobičajen nastop bazovskih šolarjev je poleg staršev in gostov navdušil predvsem izvajalce same, kar nam je v potrditev, da je telesna vzgoja zelo pomembna za zdrav otrokov razvoj. Navdušenje nad izvajanjem je v svojem pozdravnem govoru izrazila tudi ravnateljica ga. Lučka Križman, ki se je zahvalila požrtvovalnim in domiselnim učiteljicam, ki so otroke pripravile za nastop, kot tudi star- šem, ki so trim stezo sami pripravili in s tem obogatili ne samo šolo, temveč vso vaško skupnost. Obenem so tudi pripomogli k uspehu tega šolskega praznika. Učiteljica Majda Cijak je v svojem govoru v imenu staršev poudarila, da skuša biti šola pomemben dejavnik v vasi. Poleg priložnostnih proslav v šoli, sodeluje tudi z domačim KD Lipa. Dovzetna je tudi za vsako pobudo, ki kulturno bogati in pripomore k narodni rasti otrok. Telovadni nastop osnovnošolskih otrok in njihovi nasmejani obrazi pa moraj obiti v spodbudo za nadaljnje delo vsem, ki se trudijo, da bi šola ne bila samo vir podatkov, temveč prava pot v življenje s.k/ NiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiMiiMiifiiiiiiiitiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiin POGREB JE BIL VČERAJ V TREBČAH Zadnja pot Maria Kralja nato pri drugi, lesni tvrdki, naenkrat pa je ostal na cesti. Težko obdobje je pomagala prebroditi s svojim uradniškim zaslužkom Solza, ki nam je včeraj po pogrebu v prisotnosti hudo potrte hčerke Katje, violinistke, zagrenjeno potožila, kako da tistikrat nihče ni Mariu priskočil na pomoč. Mario Kralj je bil edini slovenski zamejski izdelovalec violin; videli smo jih lepo razobešene na svetlo-leseno obloženi steni dnevne sobe. Pokrove glasbil je izdolbljal iz češnjevega pa tudi orehovega lesa, meril se je v novostih, to pa odraža naravo človeka, vsega uprtega v delovni zanos, ki plemeniti človeka. Udejstvoval se je na najraznovrst-nejših področjih, bil je nogometaš in nato nogometni vaditelj, bil je izreden trobentač v trebenskem godbenem društvu «V. Parma*, bil je zavidljivo aktiven kulturni delavec, predsedoval je sekciji VZPI - ANPI Padriče - Trebče - Gropada, pa še marsikaj bi lahko o njem rekli. Z Mariom je odšel mož, kakršnih bi v zamejski skupnosti še kako potrebovali. Izrekamo mu. z besedami Lucijana Malalana, iskrena hvala za vse, kar je postoril v korist Slovencev, antifašistov, demokratov. »Pet fantov vas je bilo in vsi ste okusili vojne strahote. Dva sta padla, vi trije pa, ki ste preživeli ognjeni vihar, ste njegove posledice nosili v sebi vse do zadnjega.* Tako je v poslovilnem nagovoru dejal Lucijan Malalan, ko je bilo treba včeraj sredi dneva v Trebčah zadnjikrat pozdraviti in počastiti Maria Kralja. Bilo je to ganljivo slovo ob množični udeležbi ne le vaščanov, ampak tudi demokratov, antifašistov obeh narodnosti iz vseh kotov pokrajine in še prek nje. Mario Kralj: slovenski domoljubi so z njim izgubili človeka, ki je bil res mož neuklonljive hrbtenice; v vsakem smislu, tudi političnem. Zvesto je sledil Titovim naukom, v določenem zgodovinskem obdobju pa mu je taka navezanost na matico pri nesla samo gorje; ostal je na cesti, pomoči od nikoder. Pokojni je bil rojen 11. avgusta 1924. še zelo mlad je bil vpoklican v italijansko vojsko. Najprej je bil v mornarici, potem je moral v posebni bataljon. Brž po povratku v rojstni kraj se je odzval klicu svobode, odšel v partizane. Bil je med drugim v Južnoprimorskem odredu, v 19. brigadi. bil je mitraljezec, nato tudi bolničar v prvem bataljonu VDV. Decembra 1944, tik pred božičem so ga med Čepovanom in Železnimi vrati zadele sovražnikove krogle, posledice tega je nosil vse do zadnjega. Kljub invalidnosti, zaradi katere ni mogel docela uporabljati roke (pa tudi v ramo je bil ranjen), se je tako fizično kot duhovno dobesedno razdajal za blagor sočloveka, v prvi vrsti seveda, kot globok domoljub, za pravično stvar naše narodnostne skupnosti v zamejstvu. Dve leti je obiskoval ljubljansko Ekonomsko zadružno šolo, kjer je spoznal poznejšo zakonsko družico Solzo. Zatem je služboval kot referent pri Komiteju za kmetijsko planiranje, nakar je odšel v Koper, da bi prispeval k širjenju zadružne mreže po Istri; na revizorskem oddelku je do leta 1950 imel predavanja. Potem je bil dve leti zaposlen v tržaškem zunanjetrgovinskem podjetju. na zelo čuden način: realnost ima toliko in takšne obraze, dobre ali slabe, kolikor in kakršni so obrazi njenih protagonistov. In često ima še vsak od posameznih protagonistov po več obrazov. Generacije s tostran in z onstran meje, kot tudi drugod po svetu, ki imajo danes petdeset let, so jih imele ob koncu vojne deset; poznejše generacije takrat sploh še niso bile rojene. Kakšne odgovornosti torej lahko nosijo za tiste daljne dogodke? Zakaj bi morale nositi krivdo zanje? Te generacije, vsekakor nedolžne, hočejo samo zgraditi zase in za svoje sinove svet miru in bratstva; gotovo nočejo ponoviti tragičnih napak preteklosti, vojn in nasilja. Zato zahtevamo, naj se opusti vsaka volilna špekulacija na spominu tistih mrtvih, in naj se izgladi spor z zrelim dejanjem. Naj se sicer zgradi spomenik na fojbi v Bazovici, toda povsem nov. Bodi to spomenik miru, posvečen vsem mrtvim v tistem koncu vojne in v gnus tistemu, ki je vojno izzval. Ta posvetila naj bodo na spomeniku napisana v jeziku vojakov in civilnega prebivalstva, ki v resnici počivajo tam spodaj; Italijani in Slovenci, Hrvati in Srbi, Nemci. To bi morali storiti v omikanem mestu v letu 1983. Na tem prvem dejanju bi lahko nato v razjasnjenem vzdušju, v katerem bi ostali provokatorji in špekulanti osamljeni, zgradili tisti dialog, ki nam bi omogočil poglobitev v zgodovinsko resnico in bi postal skupna objektivna dediščina v naši zavesti. Na ta način bi se od tragedij preteklosti naučili dobiti pot, ki nam bo omogočila, da se ne bi te tragedije več ponavljale. Za Tržaško gibanje Paolo Parovel* Razna obvestila Učenci in učiteljstvo OŠ D. Kette, Ul. sv. Frančiška 25, se iskreno zahvaljujemo gospe Vecchiet in gospodoma Urdihu in Farnetiju za sodelovanje in prijaznost, ki so jo nam izkazali ob raziskavi na temo: Slovenski obrtniki v našem okolju. Podporno društvo v Rojanu vabi na 92. redni občni zbor, ki bo danes, 5. junija, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju v prostorih v Ul. Apiari št. 31 v Rojanu. Dnevni red; 1. predložitev letnega obračuna 1982; 2. diskusija; 3. razno. Odbor. Društvo slovenskih tehnikov in naravoslovcev, Slovenski raziskovalni inštitut, Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici vabijo slovenske dijake na 3. mladinski raziskovalni tabor «Benečija 83* 29. avgnst - 10. september. Delo bo potekalo,^ petih skupmaln .etnp.loška, ■geografska, naravoslovna, sociokr--ška, zgodovinska. Prijave in vpis udeležencev na sedežih: Slori - Trst. Ul. Gallina 5. od 8. do 13. in od 15. do 17. ure; NŠK, OZ Ul. Petronio 4, od 8. do 13. ure; Slori. Gorica, Ul. Malta 2, od 8. do 13. in od 15. do 17. ure. Bivši borci 30. divizije, ki se na meravajo udeležiti slavnostne proslave 9. korpusa, ki bo 11.9. v Novi Gorici, naj čimprej stopijo v stik s predsednikom kriške sekcije VZPI - ANPI Ferdinandom Bogatcem (tel. 220-175). V Vižovljah slovo od Josipa Kravanje Pretekli torek so vaščani iz Vi-žovelj in znanci pospremili k zadnjemu počitku na mavhinjsko pokopališče Josipa Kravanjo, našo čvrsto kraško korenino, ki je predal vse svoje življenje delu. Josip se je že v rani mladosti zaposlil kot kovač v tržiškj ladjedelnici, kjer je služboval tudi za časa druge svetovne vojne, potem ko se je iznajdljivo izmazal iz nacistične čistke v svojih Vižovljah. Po delu je dobil še toliko časa, da je upravljal kmetijo. Dolgo vrsto let je bil vesten raznašalec našega dnevnika, do še pred nekaj let pa je bil skorajda nepogrešljiv gost izletov Primorskega dnevnika. Dragi Josip, naj ti bo lahka domača gruda. Družini in sorodnikom naše hvaležno sožalje. Gledališča VERDI Spomladanska simfonična sezona. V torek, 7. junija, ob 20.30 (red A) in v sredo, 8. junija, (red B) recital pianista Michela Campanelle. Na sporedu Liszt in Mussorgski. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE PDG - Nova Gorica bo od danes, 5., do 10. t.m., gostovalo v Bernu (Švica) na festivalu malih odrov s predstavo: P. Turrini »Jožef in Marija*. Naslovni vlogi igrata Sandi Krosi in Marjanca Krošl. Predstava bo odigrana v treh večerih, in sicer 6., 8. in 9. t.m., ob 20. uri. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Razstave Še danes, 5. junija, bo v I. preddverju razstava ob 100-letnici smrti Karla Marxa. Do 8. t.m. bodo v sprejemni dvorani na ogled dela R. Sakside, A. Černigoja, L. Spacala, K. Palčiča, F. Vecchieta in M. Kravosa. Velika dvorana Danes ob 19.30: Mladi mladim, nastopili bodo trije mladinski zbori. Srednja dvorana V torek, 7. junija, ob 19.30 Laura Dean Dancers and musicians. Baletni večer skupine iz ZDA. V sredo, 8. in v četrtek, 9. junija ob 20. uri W. A. Mozart: Don Juan. Okrogla dvorana Danes, 5. t.m., ob 19.30 »Orfej in Evridika*, izbor najboljše predstave ljubljanskih srednješolcev. Jutri, 6. junija, ob 11. uri podelitev Levstikovih nagrad; ob 17. uri razgovor z Levstikovimi nagrajenci; v torek, 7. junija, ob 20. uri A. Jarry: Ubu. Mala dvorana Danes, 5. t.m., ob 20. uri: S. Mro-žek «Ambasador» - SNG Maribor. Jutri, 6. junija, ob 20. uri Miloš Mikeln. Mor. Pot. Kvalif. tov. Gubca (ljubljanska premiera). Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah ou 9. do 11. ure in pred pričetkom prpdstave Kino Ariston 17.30 »Lo stato delle cose*. W. Wenders. Eden 16.30 »Niki*. Jutri isti film ob 18.00. Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.30 »Porkis to day». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 ob 15.30 «11 mondo pomo delle don-ne». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 ob 15.30 «Tranquillo vveekend di paura*. Grattacielo 15.30 »The blues bro-thers*. Jutri isti film ob 17.30. Fenice 16.00 «Conquest*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri isti film ob 17.30. Mignon 16.30 «11 paradiso puo at-tendere*. Aurora 1G.15,. «d.’uiluna ..uargioc., A,, mericana*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri isti film ob 17.00. Capitol 16.00 »La storia di Piera*. Jutri isti film ob 18.00. Cristalln 16.30 «Sulle orme delta Pan-tera rosa*. Jutri isti film ob 17.00. Moderno 17.00 «Acapulco prima spiaggia a sinistra*. Film za vsakogar. Radio 15.30 »Nudi. belli e... fichi*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.45 »Scomparso*. J. Lemmon. Jutri isti film ob 16. Lumiere 16.30 «Nessuno e perfetto*. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij MPZ Vesela pomlad se iskreno zahvaljuje g. Alfredu Škerlavaju, ki je ob 5-letnici delovanja zbora brezplačno izdelal značko za zborovodjo Franca Pohajača. KD Rovte Kolonkovec vabi na drugo srečanje pod naslovom «Ali spoznaš svoje vino?*, ki bo danes, 5. junija, ob 18. uri na sedežu društva. Večer bo povezovala Neva s svojo skupino in harmoniko. Uprava Dijaškega doma obvešča, da je do konca junija odprto vpisovanje otrok. Vse informacije na tel. 573141, Ul. Ginnastica 72. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE DRUŠTVO SLOVENCEV M1LJSKE OBČINE v sodelovanju z občinskim vrtcem in celodnevno šolo vabi na veselico danes, 5. junija, od 17. ure dalje na dvorišču slovenskega šolskega centra v Ul. D’Annunzio 62. Spored so pripravili otroci iz vrtca, učenci celodnevne šole, mladinska skupina in zbor JADRAN. Gost vesebce bo zbor »F. VENTURINI* od Domja. Nagrajevanje udeležencev natečaja »Nekdanji poklici naših ljudi*. Družabnost z orkestrom VESELI GODCI. PD SLOVENEC IN VINOGRADNIKI IZ BORŠTA IN ZABREŽCA PRIREDIJO A###, prašnik vina V HRIBENCI DANES, 5. junija ob 10.00 odprtje kioskov ob 16.30 kulturni program: pihalni orkester BREG; otroški pevski zbor SLOVENEC, moški pevski zbor F. VENTURINI od Domja, tržaška folklorna skupina STU LEDI od 20.00 dalje ples z ansamblom POMLAD JUTRI, 6. junija ob 16.00 odprtje kioskov od 20.00 dalje ples z ansamblom POMLAD RAZSTAVA DOMAČIH VIN IN SPECIALITETE NA ŽARU Šolske vesti Srednja šola Simon Gregorčič v Dolini vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v sredo, 8. junija, ob 20. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Osnovni šoli 1. maj 1945 v Zgoniku in Lojze Kokoravec - Gorazd v Saležn vabita na ogled razstave ročnih del, ki bo v prostorih osnovne šole v Zgoniku danes, 5. junija, od 9. do 12. in od 16. do 21. ure. Osnovna šola žavlje - Korošci Milje sporoča, da bo šolska razstava danes, 5. junija 1983, od 9.30 do 11.30 in od 16. do 18. ure. Ob 18. uri bo zaključna šolska prireditev. Srednja šola Igo Gruden v Nabrežini vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 5. junija, ob 17. uri v občinski telovadnici. Združenje staršev osnovne šole s slovenskim učnim jezikom »Ivan Grbec* v Skednju poudarja, da je optimalna uresničitev načrta uvedbe celodnevnega pouka na skedenj; ski šoli odvisna predvsem od števila otrok, ki jih bodo starši vpisali .v .šolo ,v prihodnjem šolskem letu. Vsa potrebna pojasnila in informacije s tebi v zvezi bodo starši prejeli'na sefTČŽu^šblč. ‘SkHf^TO Marchi 8, tel. 814 379. vsak dan. od 9.' ’do 12. 'tire. TfffniŽenj^šteTšfev izraža prepričanje, da se bodo znali slovenski starši odzvati temu vabi lu v korist celotne naše narodnostne skupnosti f Čestitke IGOR, da bi bil vedno priden in ubogljiv, ti ob tvojem rojstnem dnevu želijo mama, papa, nona, nono Franc in nono Srečko ter Lord. Danes praznuje 9. rojstni dan IGOR ŠČUREK. Vse najboljše mu želita prijateljčka iz Ogradice. Danes bo ugasnil šesto svečko ANDREJ ŠTOKA. Mnogo sreče in veselih dni mu želi mala sestrična Alenka. Čestitajo mu tudi teta Majda, stric Dario in nona Zora. Danes se poročita TIZIANA in MARIO ZAFRIN. Iskreno jima čestitata in želita mnogo sreče v skupnem življenju družini Zudich in Micali. Naš zlati ANDREJČEK ŠTOKA praznuje danes na Kontovelu šest let. Vse najboljše mu voščijo mamica in očka ter vsi, ki ga imajo radi. Danes praznuje v Trnovci 41. rojstni dan BRUNO ŠKRK. Da bi bil vedno zdrav in nasmejan kot je sedaj mu iz srca želijo žena Danica, mama Marija ter hčerke Franka, Kristina in Katja z družino. Dragi NONO! Ob rojstnem dnevu ti iz srea kliče še na mnoga leta tvoja vnukinja Sonja. Danes, NEDELJA, 5. junija FERDO, TELOVO Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.49 — Dolžina dneva 15.29 — Lu na vzide ob 2.36 in zatone ob 14.14, Jutri, PONEDELJEK, 6. junija MILUTIN Vreme včeraj: najvišja temperatura 31,7 stopinje, najnižja 21,8, ob 18. uri 27,2 stopinje, zračni tlak 1022,2 mb ustaljen, veter 14 km na uro jugovzhodnik, vlaga 51-odstot-na, nebo skoraj jasno, morje malo razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Manuel Pocecco, Luca Rossi, Claudia Poropat, Erik Giannetti, Martina Conti, Danilo Ve-nanzi, Vesna Hrpvatin. UMRLI SO: 69-letni Amadio Tul-lio, 59-letna Iolanda Leghissa por. Nadalut. 78-letna Giuseppina Seria-ni vd. Maggi, 58-letni Mario Kralj, 70-letna Valeria Godas vd. Antoni-ni, 91 letna Ines Pitz vd. Crain, 69-letni Giuseppe Rodriguez, 80-letni Luigi Cuccagna, 49-letna Liliana Braini por. Sossi, 81-letni Attilio Dambrosi, 69 letna Nada Chinese, 88-letna Lucia Maria Mazzaggio vd. Benetti. 20-letni Paolo Fogato. OKLICI: uradnik Fabio Calabrese in uradnica Anna Scalia, pleskar Mauro Trost in uradnica Elena To-masich, trgovec Fabio Valencie in ob pričakovanju prve zaposlitve Fla-via Lai, bolničar Carmine Ciciriel-lo in služkinja Maria Ferluga, u-radnik Nevio Giuliani in uradnica Miriam Pascali*, fizioterapist Ro- Včeraj - danes Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209 197. berto Sfreddo in ob pričakovanju prve zaposlitve Mariarosa Bastiani, pizar Pasquale Barnaba in točajka Anna Rizzi, elektrikar Mauro Dob-bini in frizerka Roberta Scialpi, zemljemerec Stefano Coretti in uradnica Marina Cornachin, uradnik Guaitiero Babich in uradnica Anna Maria Viola, inštalater Loris Pichel in uradnica Rita Bruno, prevajalec Paolo Pollanzi in trg. pomočnica Serena Zucca, uradnik Fulvio Va- -prijatelj fotoamaterjev'’ ul. MAZZINI 81 ■S? 71)111 lente in uradnica Daniela Affatati, kovinar John Vattovaz in fotograf Isabella Sandrin, delavec Silvano Dotti in uradnica-Etter Ulcigrai, u-radnik Alessandro Gilleri in prevajalka Gioia Gerin, trgovec Roberto Morassi in trgovka Donatella Schak, kovinar Claudio Bernich in estetistka Emanuela Zampar, trg. potovalec Alberto De Paoli in učiteljica Au-rora Gioan. finančni stražnik Luigi Lepore in gospodinja Anna Maria Antonietta Piserghia, finančni stražnik Domenico Ricchiutti in delavka Angela Mastrapasqua, finančni stražnik Giuseppe Fuso in uradnica Luciana Gravina, mehanik Martino Callonego in uradnica Jursla Renate Brotzu, tehnični uradnik Adriano Gombač in ob pričakovanju prve zaposlitve Daniela Fiegl, delavec Fulvio Montanari in uradnica Ornella Sartoretto, bolničar Paolo Fortuna in bolničarka Silvana Si-monovich, delavec Maurizio Molina-ro in delavka Maria Rizzitelli, tehnik Euro Guardiani in uradnica Donatella Mirasola, inženir Enrico Pa-risi in uradnica Eranoa Daboni, trg. potovalec Adriano Gamboz in uradnica Daria Joen Cossich, uradnik Franco Muechino in odvetnica Donatella Roghelia. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Opčine, Milje Drevored. Mazzini 1. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Giovanni 5 in Trg S. Gia como 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Trg S. Giaco-mo 1, Opčine, Milje - Drevored Mazzini 1. LOTERIJA BARI 85 66 75 55 10 CAGLIAR1 76 15 20 24 3 FIRENCE 75 20 66 8 27 GENOVA 6 10 88 71 37 MILAN 51 27 25 70 84 NEAPELJ 28 71 75 35 59 PALERMO 90 15 71 56 77 RIM 62 65 29 3 41 TURIN 71 90 59 4 35 BENETKE 89 14 4 88 39 ENALOTTO 222 1X1 2 2 2 2 2 2 KVOTE 12 - 13.424.00« lir 11 - 642.100 lir 10 — 70.000 lir Slovensko kulturno društvo Barkovlje obvešča, da bo v torek, 7. junija, ob 20.30 v društvenih prostorih Ul. Cerreto 12 predavanje o BOLEZNIH TRTE Predaval bo Mario Gregorič. Vljudno vabljeni PARTIZANSKI PRAZNIK v Križu Današnji spored: Ob 10. uri odprtje kioskov ob 17. uri koncert kriške godbe ob 19.30 pozdrav predstavnikov VZPI - ANPI in nato nastop gojencev baletne šole iz Gorice. Od 21. ure dalje ples z ansamblom «Domači fantje* iz Divače. -tri? Ul. sv. Frančiška 20 Vas vabi v četrtek, 9. junija 1983, ob 18. uri na otvoritev razstave »OTHER CRITER1A*: SLOVENIJA Novo slovensko slikarstvo in kiparstvo po prof. TOMAŽU BREJCU. Izleti Sekcija SSk v dolinski občini priredi v soboto, 18. junija, izlet v Soško dolino (Kobarid, Breginj, Bovec) in povratek čez Predel, Raj-bel in Nevejsko sedlo. Vpisnvanje do 12. junija pri Marju Zaharju, tel. 228481 v večernih urah. Združenje UNION Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 12. 6. v Istro - Poreč, možno kopanje. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30, II. nadstropje, v torek in četrtek od 17. do 19. ure. Telefon 64459 ali 732858. KD Ivan Grbec priredi 19. junija enodnevni izlet v Mezzomonte. Vpisovanje na sedežu društva vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 20. ure. ZAHVALA Osnovna šola iz Bazovice se ZAHVALJUJE vsem, ki so prispevali, da je otvoritev trim steze lepo uspela. Danes, 5. junija 1983, bo ob 17. uri na vrtu Finžgarjeve-ga doma na Opčinah PRAZNIK mladih pevcev «VESELA POMLAD« Sodelujejo: Otroški zbor »Ve sela pomlad* — vodi Lucija čač Plesna škupina KD «Rdeča zvezda* iz Saieža — vodi Ljuba Vrtovec Čarodej Mario Pogačnik iz Sežane Ansambel «Taims» Kantavtorja Ivo Tul in Sergij Štoka Ansambel «Galebi» Mladinski zbor »Vesela pomlad* - vodi Franc Pohajač Poskrbljeno za prigrizek in domačo kapljico. V slučaju slabega vremena bo program v dvorani Finžga-rjevega doma. Vabljeni! GORIŠKI DNEVNIK 5. junija 1983 V’ PO SODBI SINDIKATA KOVINARJEV FLM Med razlogi za težave ladjedelništva pomanjkanje podjetnosti vodilnih oseb Izhod iz težavnega položaja je samo v poživitvi naročil za potrebe trgovske mornarice - Polemike okrog gradnje vojnih ladij Pomanjkanje podjetnosti vodilnih kadrov, neizvajanje že sprejetih zakonskih določil in načrtov, popolna odsotnost prizadevanj za tehnološko izpopolnitev in posodobitev naprav. To so, poleg svetovne gospodarske krize, razlogi, ki so italijansko ladjedelništvo, posebej pa ladjedelnico v Tržiču, privedli v položaj, v kakršnem se nahaja in o katerem dovolj zgovorno pričata naslednja dva podatka: efektivne možnosti proizvodnje so izkoriščene le 45-od-stotno, osebje pa 65-odstotno. To so podatki, ki so jih novinarjem posredovali na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu sindikata FLM v Tržiču. To so podatki, ki jih je delegacija sindikalistov in predstavnikov tovarniškega sveta posredovala predsedniku vlade Fanfaniju, ob včerajšnji slovesnosti splavitve križarke »Giuseppe Gari-baldi». Srečanje z novinarji je vodil član deželnega tajništva sindikata kovinarjev Adriano De Iuri, ki je posebej poudaril, kako smo bili v zadnjih letih priča stalnemu sklicevanju na svetovno krizo ladjedelništva, pasivnemu sprejemanju takega stanja in skorajda doslednemu pomanjkanju ustreznih pobud. Pri tem je predstavnik sindikata navedel vrsto zanimivih podatkov, ki v mnogočem izpodbijajo sklicevanje na svetovno krizo. V zadnjih letih porabimo nad tisoč milijard lir letno za plačevanje prevoznine tujim ladjarjem. Zaradi neurejenosti razmer plačujejo velike zneske za prevoz surovin, zlasti energetskih virov (nafta in plin) tudi državna podjetja Enel in Eni, istočasno pa so ladjedelnice na pol izkoriščene. Očitno nekaj ne deluje v državnem stroju, zlasti kar zadeva načrtovanje in varčevanje, je še poudaril De Iuri, ki je obenem opozoril na naravnost zaskrbljujoč položaj spričo izredno omejenega obsega naročil za ladje, ki naj bi jih izdelali v Tržiču. Če ne bo medtem bistvenih novosti, bo v začetku prihodnjega leta poleg dosedanjih 670 delavcev, kj so v dopolnilni blagajni, še nadaljnjih 300. Praktično so v ladjedelnici skorajda že izčrpali naročila, če odštejemo gradnjo za potrebe vojne mornarice, (Zgradili naj bi še dve podmomi^TTr ki pa pro blemov tržiške in itaJBBftskega ladjedelništva nadaljnjega obstoja iq_„jazvoja tr-žiškega podjetja so^Oref v posodobitvi italijanskega trgovskega bro-dovja (ki je med najbolj zastarelimi), v gradnji trajektnih plovil in manjših specializiranih ladij. Tako kakor že večkrat ob podobnih priložnostih, je bil na tiskovni konferenci tudi tokrat govor o moralnih in ideoloških vprašanjih, kako se prizadevanja delavskega razreda za mir v svetu skladajo z gradnjo vojnih ladij. Sindikat to opravičuje z ugotavljanjem, da gre za objekte, ki bodo služili v obrambne namene, predvsem pa zadevo o-cenjuje z vidika ohranjanja zaposlitvene ravni. Brez naročil obramb- nega ministrstva bi bila brez dela skoraj tretjina zaposlenih. Kljub temu izhod iz težavnega položaja ni v preusmeritvi na gradnjo tovrstnih plovil, ampak v gradnjo plovil za trgovsko mornarico, domače in tuje naročnike. Melona je dobra le na mizi Trst pomaga Gorici! Kar dva avtobusa polna Tržačanov sta prišla v petek popoldne v Gorico ter pripeljala približno sto ljudi, ki so potem poslušali štiri gromovite govornike Liste za Trst na samo z avtomobili polnem Trgu Battisti, kjer si lahko goriške poslušalce, radovedneže, lahko naštel na prstih dveh rok. To je žalostno ugotovil tudi zadnji govornik Giuricin, ki je obžaloval, da ni na trgu njegovih nekdanjih goriških prijateljev. Ce-covini je Goričanom razlagal, kako bo lepa pomorska pot med Trstom in Grčijo, in v tej svoji zavzetosti za pomorske veščine pozabil povedati, da smo nekoč Goričani imeli plavalne tekme pri šintarju. Goriški kandidat Formentini je rjovel proti vsem politikom, ki da so edini krivi vseh naših težav. Potem pa je še Gambassini tulil o slovanski nevarnosti in Uskokih, ki da so šli nad števerjanski Formentinijev grad in seveda pozabil povedati, da je bil med tistimi, ki so izgubili vojno. Za nameček je za avtobusi prihitel še tovornjak poln balončkov in zastavic Liste za Trst. Odkritje spomenika na Peči združeno z zborovanjem ANPI Odbor, ki skrbi za gradnjo partizanskega spomenika na Peči je v zadnjih tednih opravil že tudi večino gradbenih del na spominskem obeležju. Zdaj bo treba le še urediti okolje in namestiti napis, ki bo Pečane in vse mimoidoče opozarjal na velik krvni davek prebivalcev te skromne vasice. Spomenik bodo predvidoma odkrili 18. septembra, nam je te dni povedal predsednik sekcije VZPI -ANPI Ludvik Pregelj. Slovesnost bo združena tudi s pokrajinskim zborovanjem VZPI - ANPI ob 40-letnici padca fašizma in začetkom množičnega oboroženega upora proti naci-fašizmu. V izgradnjo partizanskega spomenika — začela se je oktobra 1981 — so člani pripravljalnega odbora doslej vložili že precejšnja denarna sredstva, ki so jih zbrali med prebivalci Rupe in Peči, kar pa še ne bo zadoščalo za kritje vseh stroškov v zvezi s postavitvijo trajnega obeležja. Izgradnjo spomenika je z denarnim prispevkom podprla tudi občinska uprava, ki je v letošnjem proračunu, odobrili ga bodo v sredo, v ta namen določila 800 tisoč lir. Posebej pa velja omeniti doprinos članov pripravljalnega odbora, ki so doslej opravili nad 900 ur prostovoljnega dela. V Doberdobu danes podelitev značk aktivistom OF V Doberdobu bo danes s pričetkom ob 16. uri slovesnost ob podelitvi značk okrog 200 aktivistom osvobodilnega gibanja. Slovesnost bo v občinskem parku. Protestna manifestacija združenja VZPI-ANPI v Štandrežu V štandrežu, v Domu Andreja Budala, bo danes ob 10.30 protestna manifestacija, ki jo sklicuje pokrajinski odbor VZPI - ANPI zaradi sodnega postopka proti nekaterim članom združenja, ker so 25. aprila letos, poleg italijanske, izobesili tudi slovensko zastavo. V PRIREDBI DEŽELNE TURISTIČNE USTANOVE Od 26. avgusta do 4. septembra v Gorici in drugod v deželi prireditev «Vin mondo» Prireditve bodo tudi v Čedadu, Gradišču in še marsikje - Kioske z vini na grajskem griču v Gorici oskrbijo vinski konzorciji - Slovenski vinogradniki naj množično sodelujejo Komaj pred kratkim ustanovljena deželna agencija za turistično propagando, ki ji je deželna uprava poverila nalogo koordinirati vso propagando za katero so da pred kratkim skrbele pokrajinske iuristične ustanove, je že krepko na delu in že v zadnjem letu je pripravila vrsto uspelih pobud na propagandističnem področju iaku v Italiji koi v tujini. Pri tej ustanovi se dobro zavedajo, da ni dovolj samo reklamizirati lepote in dobrote naše dežele v časopisju ali na televiziji, marveč da je treba turistom nuditi tudi nekaj novega, posebnega, enkratnega, poleg lepih peščenih plaž, hotelov, gradov in muzejev ter smučisč. Zaradi tega se je ‘a ustanova domenila z letoviščarskimi ustanovami naše dežele, konzorciji za ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinJiniininHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiinnfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiifiimiiuinnniiiiimnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiB Prijeten večer Gradnikove lirike Naši licejci so nas spet prijetno presenetili. Letos že tretjič zapored. Po predlanskem recitalu parti- zanske* lirike r n _____ njo sipo v. r«®Q&fedi pozabili, ,]e««tarwj» SjMfenit-cdte ta nih igralcev) ter lanski Vergilijevi proslavijo »m e*petek, kar .dvakrat nudili pester izbor Gradnikove poezije. Oder Kulturnega doma je bil okusno pripravljen, skupino dijakov in dijakinj je precej tednov pilil režiser Emil Aberšek, pevske točke je pripravila Elda Nanutova, ki je tudi predsednica zavodskega sveta liceja Primož Trubar. V približno eno uro trajajočem recitalu so nam naši dijaki podali izbor pesmi tega briškega pesnika, ki ni opeval le svoje rodne briške zemlje, marveč usmerjal svoj pogled v širšo primorsko zemljo in slovensko domovino ter tudi tja v furlansko ravan in se poglabljal tudi i-burki (mr- poldne v nabito polni dvorani dija- BOLTERIARREDAMENTI OPREMA ZA DOM — URAD — TRGOVINO — SKUPNOST — ZASTEKLITVE — STOPNICE — LESNE OBLOGE — OPREMA PO MERI ULICA TRIESTE TEL. 0481/20633 Nasproti letališča v Gorici v človeška čustva ter jih znal tako lepo izpovedati. Dvakrat so dijaki nastopili. Do- S^utoLisert Costruzioni Automeccamche Industriali » r.l Last. A. PERESSUTTI PEUGEOT TR2IČ TALIOT Ind. cona — Ul. Timavo — Tel. 470504-470505 TEHNIČNI SERVIS Skladišče originalnih nadomestnih delov — Vlečna kljuka in prikolice za vse vrste avtomobilov kov in., profesorjev, zvečer pa SP prišli ££tapl2S&stava~stafcta. in«iufli druga odrasla publika, ki jo vidimo na raznih naših prireditvah. Manjkali pa so žal nekateri, ki se precej širokoustijo o vzgoji mladine, prav tako je bil neokusen telegram na prireditvi odsotne osebe. Dijaki, ki bodo nekoč naša inteligenca, niso konec koncev nastopali samo za starše ali lastne profesorje, žrtvovali so veliko ur in se pripravljali, da bi ustregli potrebam širše slovenske publike. Nekateri pa so najbrž raje čepeli pred domačim televizijskim sprejemnikom in gledali kako ameriško devetindevetdeseto nadaljevanko tipa Dinasty ali Dallas. Seveda je bila dopoldanska dijaška publika bolj živahna in je drugače gledala na svoje dijaške kolege. Sami dijaki so nam povedali, da so bili dopoldne, pred njim bolj sorodno publiko tudi bolj sproščeni. Pesnik Tone Pavček, ki ga je predstavil ravnatelj liceja prof. Milko Rener, je obakrat govoril o u-metnosti Alojza Gradnika. Nista bila oba govora enaka. Dijaki so ga pozorno poslušali in prepričani smo, da je marsikdo med njimi Gradnikova dela ob tej priliki bolje spoznal. To pa se je pripetilo marsikomu tudi na večerni prireditvi. Ob koncu samo eno vprašanje. Kaj nam bodo pripravili licejci prihodnje leto? V nedeljo v Ronkali šolska prireditev V parku Excelsior v Ronkah bo v nedeljo, 12. junija, ob 10. uri. 4. sre- ATICAR AUTOEST sP» Zastopnik fcMOV Vabi Vas, da poskusite NOVO SERIJO 3 GORICA — Ul. frieste 145 — Tel. 0481/87159-81147 še ta teden je čas za vpis otrok v prvi razred osnovne šole. Vpisujejo na ravnateljstvih ter na posameznih šolah. Ste že poskrbeli za vpis vašega o-troka v slovensko šolo? TRIDNEVNO KRIŽARJENJE OKOLI ISTRE DO LOŠINJA Od 24. do 26. junija. Odhoda iz Tržiča in Trsta. Cena 175.000 lir. Turistična agencija GOTOUR Gorica, Korzo Italia 205 telefon 33019 JI Banca Agricola Gorizia j Kmečka banka Gorica skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank VAM IME NUDI SAMO DENARJA! Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 84206/7 . Telex 460412 Agrban Čanje tamkajšnjih učencev. Na zaključni šolski prireditvi bodo nastopili učenci slovenskih otroških vrtcev in osnovnih šot iz Ronk in Doberdoba. „... . ti s s s .93*: I & a ■mu im mu milil mi iiiiuiiiiiiiufiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitHiniiii Lepa zaključna prireditev gojencev dijaškega doma S prijetno zaključno prireditvijo, ki je bila v petek zvečer v jedilnici doma, se je tako rekoč uradno zaključilo letošnje šolsko leto za gojence slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič. Poleg gojencev in vzgojiteljev ter seveda staršev so bili na prireditvi prisotni učenci osnovne šole iz Medvod, ki so z nekaj točkami sodelovali v kulturno - zabavnem programu. Program zaključne prireditve je bil pester, tako da je občinstvo sledilo posameznim točkam s pristnim užitkom. Zvrstile so se recitacije in petje, šaljive domislice in za- V štandrežu se nadaljuje PRAZNIK ŠPARGLJEV Danes — ob 19.30 nagrajevanje slikarskega ex tempore, nastop štandreškega mladinskega zbora, zbora «Mirko Filej* in štandreške dramske skupine z igro «Na stara leta*. Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača. s# ilri m bavni skeči, ki so jih uprizorili domski gojenci. Tako so med drugim pripravili tudi kratko oddajo »televizije Dijaški dom* z najnovej-. širni novicami o življenju v domu. Seveda ni manjkala niti beseda v beneškem narečju iz ust skupine gojencev, ki prihajajo iz videmske pokrajine. Program so dopolnjevale še glasbene točke in nastop mlade kantavtorice. Pred zaključkom prireditve je ravnatelj Košuta ocenil letošnje leto v dijaškem domu, kjer so imeli poleg uspehov tudi težave, a so jih znali premostiti. «Naš dom je kot barka,» je dejal, «zato je od vseh nas odvisno, če bo srečno priplula v pristan: vsakdo mora vestno o-pravljati svoje dolžnosti*. Nato je še povabil starše, naj do 15. t.m. prijavijo otroke za prihodnje leto. f Čestitke Med 50-letniki, ki so se pred kratkim zbrali v Podgori je tudi naš vestni ranašalec Franc Cibič. Podgorski naročniki Primorskega dnevnika mu iskano čestitajo. tat M w iiiii»iiii»imiimiiiiiiiiiiiinimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiim«iiiftmniiiiH^'iiiifiiiriimr?iit(,ii/lftiiillii PROCES SE BO NADALJEVAL V TOREK vina z zaščitenim poreklom ter konzorcijema za pršut San Daniele ter za sir Montasio, da priredi v nekaterih krajih dežele konec avgusta in v začetku septembra letos desetdnevno prireditev z na slovom «Vin mondo», ki naj bi bila ljudska manifestacija posvečena vinom naše dežele, podobna bolj znani, že svetovno znani, muenchen-ski Oktoberfest, na kateri kraljuje bavarsko pivo. Glavne prireditve bodo v Gorici, v Gradišču ob Soči m v Čedadu. Na sestankih pripravljalnega odbora, ki so bili v teh dneh tudi v Gradišču, ob priliki tamkajšnjega vinskega praznika Gran premio Noe, jo se domenili, da bodo nekatere prireditve, v glavnem simpoziji tudi v Krmim, Corno di Rosazzo, Pordenonu, Trstu, Palmanovi, Pordi, Miljah, San Danielu, Latisani, Gradežu in še kje drugje. Vendar bodo v teh krajih razni gledališki in baletni nastopi, ni bodo nekako povezani s to veliko vinsko manifestacijo. V okviru teh prireditev bodo tildi skupščina sommelierjev in vinskih bratovščin (ta bo v Gorici), sestanek urednikov sepcializiranih revij (tudi ta bo v Gorici), okrogla miza pisateljev o vinu (v Comu di Rosazzo), posvet o vinu in vinogradništvu v kulturi naše dežele (posvet bo v Čedadu) itd. Poskrbljeno bo za posebne turistične karte z obiskom kleti m krajev kjer bodo prireditve. Kdor bo obiskal vse te uhcije bo dobil v dar vinsko konfekcijo. Pripravili bodo posebne kozarce, posebne kolajne, ponatisnili bedo nekatere stare knjige. Manifestacija bo torej zelo pomembna n prireditelji upajo privabiti v ten r-uzd bju, ki je še turistični, v naše kraje ne samo italijanske turisti, marveč tudi veliko avstrijskih, nemških m drugih turistov, 'ci bodo tačas leto vali v Gradežu, Lignanu, Caorlan in Jesolu ter tiste, ki se bodo vračali iz drugih krajev (od Istre do Riminija) domov. Osrednja prireditev bo v Gorici na grajskem griču. Ves prostor pod gradom in grad sam bo takrat prizorišče velike vseljudske prireditve. Avtobuse in avtomobile bo moč parkirati pred mejnim preho-dorn-mRdeča hiša. Naarrq^skem griču |pdg prijetij, i^č^fci$§kov, kjer nlSlilMlliflnlbmlttfiiiBluS lllllltllllllllll Težavno odkrivanje resnice o trčenju avtobusa v bager V nesreči so izgubile življenje štiri osebe - Kaže, da je bil za nesrečo soodgovoren šofer avtobusa, ki je umrl v trčenju Strahovito trčenje med bager-jem in medkrajevnim avtobusom, ki je točno pred dvema letoma zahtevalo štiri človeške žrtve na cesti nedaleč od Špetra ob Soči, je v teh dneh predmet sodnih obravnav na goriškem sodišču. Prva o-bravnava je bila v petek popoldne, vendar proces ni še končan m se bo predvidoma zaključil v torek, ko bo na vrsti druga obravnava. Naj na kratko obudimo spomin na nesrečo. Avtobus podjetja La Gra-dese je vozil iz Foljana proti Spe-tru. Na ravnem cestnem odseku je prehiteval šolski avtobus, prav tedaj pa je iz delovišča Enel na levi strani ceste privozil na cestišče bager, ki ga je upravljal 39-letni Cecilio Luša. Trčenje je bilo strahovito: šofer avtobusa, 54-letni Giacomo Corbatto in tri potnice, 29-letna Lia Zucchetto, 17-letna Jri-.stina Furlan in 19-letna Derna Bal-laminut, so izgubili življenje, 22 potnikov pa je bilo ranjenih. Preiskava je ugotovila, da je pri povzročitvi nesreče imel odgovornosti šofer bager ja, ki je neprevidno privozil na cesto z nevarnim vozilom. Sicer pa so na včerajšnji obravnavi njegovi zagovorniki sku- šali dokazati, da je še hujša krivda samega šoferja avtobusa. Ta naj bi vozil precej hitreje od dovoljenih 70 km na uro. S tem v zvezi velja omeniti polemiko, ki se je na petkovi obravnavi vnela glede naprave, ki med potjo registrira hitrost avtobusa. Zdi se namreč, da je t.i. črna škatla najprej izginila, potem pa je prometna policija ie prišla do nje: toda registracija je bila neuporabna, ker že več dni niso zamenjali plošče, ki registrira podatke, medtem ko bi jo bili morali zamenjati vsak dan. Pri vsej zadevi naj bi bile nekatere nepravilnosti v zapisnikih prometne policije. Obramba je zaradi tega vložila prijavo zaradi ponaredbe zapisnikov, ki pa so jo sodniki zavrnili kot nesprejemljivo. Po zaslišanju prič je prevzela besedo javni tožilec Paveseja, ki je za Cecilia Luša zahtevala poldrugo leta zapora. Sledili so posegi odvetnikov civilnih strank in obrambe. Branilca sta predlagala oprostitev, ali kot podrejeno najnižjo kazen s priznanjem soodgovornosti šoferja avtobusa. Na prihodnji obravnavi bo prišel na vrsto še en odvetnik, Ob smrti Antona Makuca borca za naše pravice Od četrtka, 2. junija, počiva na domačem pokopališču v štandrežu, Anton Makuc, domačin, čigar življenje in delo zaslužita vse naše spoštovanje. Pokojnik se je rodil 9. junija 1900 v Makučevi družini na Romitišču. Njegov oče si je zgradil hišo na Tržaški cesti, blizu sedanjih vojašnic in tam vodil gostilno. Prva svetovna vojna je tudi očeta iztrgala družini in Anton je moral še ne polnoleten prevzeti breme pri vzdrževanju številne družine. Skrb za družino mu je bila pri srcu tudi kasneje, ko si je sam u-stvarjal lastno družino. S trgovino s sadjem in zelenjavo je začel okrog leta 1920 in ta posel opravljal do leta 1965, ko je o-brat prepustil zetu. V predvojnih letih so domačini dovažali v Ma- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiD Kolesarji «Gira» pripeljali v Gorico Kolesarji 66. krožne dirke po Italiji so včeraj, kakih 15 minut pred 17. uro pripeljali na cilj predzadnje etape, ki je bil na goriškem Travniku. Danes dopoldne bodo od tod startali proti Vidmu, kjer se bo letošnja manifestacija tudi zaključila. Prvi je včeraj pripeljal na cilj Moreno Argentin. Na sliki: glavna skupina kolesarjev na začetku Drevoreda 24. maja, pod okni naše redakcije v Gorici kučevo skladišče na stote domačih špargljev, namenjenih v Trst in tudi na Idrsko. Da si je pokojnik zaslužil ugled in spoštovanje v gospodarskih krogih dokazuje tudi dejstvo, da je bil dolgo let tudi v upravnem svetu Kmečke banke. Pokojnika so zanimali tudi politični problemi, še posebno takrat, ko je bil ogrožen sam obstoj slovenskega naroda. Tako ga že leta 1942 najdemo v vrstah pripadnikov Of in med ustanovitelji krajevnega odbora OF v štandrežu. Vsa vojna leta je deloval kot terenec, trgovski posli in seveda dobršna mera poguma pa so mu omogočali, da je med trgovskim blagom prevažal vsakovrstno blago za partizane. Tako je leta 1944 pod zaboji češenj prepeljal na Vogrsko, preko zelo zastraženega območja, tehnični material za partizansko tiskarno. Tudi v povojnem času je bil v središču političnih dogajanj na Goriškem. Bil je med ustanovitelji Demokratične fronte Slovencev ter tudi na tej listi izvoljen v občinski svet v Gorici in to v najbolj napetem obdobju, ko so šo: vinisti prekinjali njihove posege, jih pljuvali in fizično napadali. Takih izzivanj se pokojnik ni nikoli ustrašil. Slovensko pripadnost je Anton Makuc vedno in vestno prenašal na mlajšo generacijo. Njegovo ime zasledimo tudi med tistimi, kj so prvi prispevali z brezobrestnim posojilom za nakup zemljišča, kjer stoji danes partizanski spomenik. POGREBI JUTRI: 9.30 Jožef Pirc iz splošne bolnišnice v Kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče: ob 11. uri Vit-torio Ciriani iz splošne bolnišnice v Kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče. V spomin pokojnega strica Antona Makuca, darujeta Dana in Vojko Cjak 30.000 lir za KD Oton Župančič. Namesto cvetja na grob Antona Makuca darujeta družini Makuc in Devetak 50.000 lir za KD Oton Župančič. bo moč pokušati vino ter se tudi drugače okrepčati. O podrobnem programu, ki £fO sicer že imamo, bomo poročali kasneje. Danes smo hoteli le opozoriti na to prireditev (tudi tista naša društva, ki bi nameravala V-tem času imeti svoje poletne praznike), ki bo v Gorici od 26. avgusta do 4. septembra letos. Opozoriti smo hoteli le naše vinogradnike) naše slovenske vinogradnike iz Brd. Skoro vsi, če ne vsi, so člani konzorcija za tipično briška vina, ki mu predseduje grof Attems. Mnogi slovenski vinogradniki so se s svojimi vini lepo u-veljavili na raznih tekmovanjih in razstavah ter sejmih 'or dobili tiskava priznanja, tako na mednarodnem vinskem sejmu J Ljubljani, kot v Pramaggioru -n velikokrat, tudi pred tednom dni na Gran premio Noe v Gradišču ob Šoti• Kioske z vinom bodo na goriškefn grajskem griču upravljali konzorciji za tipična vina. šest jih je v naši deželi, med temi iutii ta za briška vina. Marsikdaj smo ugotovili, da so bili na raznih sejmih in razstavah tako doma kot v tujini, prisotni le nekateri vinogradnki iz naših Brd ali tuji lastniki tamkajšnjih vinogradov. Le malokateri vaš slovenski vinogradnik je postil svoja vina na take sejme. Ni da je t° njegova krivda. Enoslojno ga nis0 pobudniki takih komercialnih izletov povabili. Zato bi bilo prav, da bi slovenski vinogradniki s svojim vinom pridelanim na slovenski zem-_ Iji v Brdih bili prisotni na tej velki vinski prireditvi, ki bo 10 poletje v Gorici. Na njh je, da se zberejo, da skupno nastopjo v o-kviru briškega konzorcija in se uveljavijo. Treba je to napravili čimprej, da ne bomo potem protestirali, kot se večkrat zgodi, da ni nihče vedel o tem kar se dogaja. Marko Waltritscn SMReKK in ZSKP priredita v torek, 7. t.m., ob 21. uri, v Katoliškem domu v Gorici, baletno ekspresionistično predstavo ČLOVEK ČLOVEKU? .Nastopa Studio za izrazni ples iz Nove Gorice. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Antonio Mastro-ianni, Alberto Laffranchini, Marta Toros, Devid Monasso, Antonio Valentino, Giada Princi, Gaetano Vanzo, Gloria Dorigato, Mattia Frill-lani, Lorena Manola, Daniele Schiat-tino, Andrea Pajer. UMRLI SO: 83-letni Silvio Zuttio-ni, 87-letna Teresa Miculin vd. Me-deot, 88-letni Pietro Marega, 73-let-na Paolina Gnocato Visentin, 61* letna Maria Piemonti vd. Iacovim, 73-letni Secondo Marson, 70-letni Marcello Spangher, 76-letna Otti-lia Bressan. OKLICI: Vittorio Francesco P|c" cinini in Aurelia Giuseppina Curcio> Giampaolo Chiaudani in Maria Na*-sisi, Giuseppe Barlone in Mari* Mastroberardino, Egidio Veliscig i® Myriam Berti Kino iioricu VERDI 17.30-22.00 »Una notte con vostro onore*. CORSO 17.30-22.00 »Chi osa vince*. VITTORIA 14.00-22.00 «1 sette desi-deri porno di una vergine*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 «SpetterŠ». PRINCIPE 14.00—22.00 «Tu mi tur-bi*. Novo (lorica in okulivu SOČA 10.00 »Razbito steklo*. Ameriški glasb. film. 17.00-19.00-21.0° »Reka velikega aligatorja*. Ameriški film. SVOBODA 17.00 «Razbito steklo*. A-meriški glasbeni film. 19.00—21°° «Goljufiva igra*. Ameriška krimi- DESKLE 18.00 «Pot okoli sveta»-Jugoslovanski mladinski G'®1' 20.30 «Emanuela kraljica sadu-sa». Ameriški erotični film. DEŽURNA LEKARNA V GORIC* Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443. DEŽURNA I.EKARNA V TRŽIČU S. Nicolo, Ul. 1. maja. tel. 73 328. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob izgubi našega dragega ANTONA MAKUCA se iz srca zahvaljujemo predstavnikom ustanov in organizacij in vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Štandrež, 5. junija 1983 Hči Elvira z družino, brata France in Andrej, sestri Zalka in Mila ter drugi sorodniki Kritični pregled Kulturnih dnevov Slovencev v Italiji O Kulturnih dnevih Slovencev v Italiji, ki so bili prejšnji teden (od 27. do 30. maja) v Cankarjevem domu v Ljubljani, velja zapisati o-ceno, saj Kulturni dnevi niso želeli biti zgolj neka uradna manifestacija, ampak prikaz kulturne u-stvarjalnosti Slovencev v Italiji, kar pomeni, da so bili odprti tudi kritiki in oceni in ne le «vljudnost-nemu» poročanju. Resnici na ljubo, smo nekatere ocene in kritike, že slišali, še jih bomo slišali in zato se nam zdi nujno, da tudi mi, ki smo kot novinarji spremljali dogodek, povemo odkrito mnenje. Kulturne dneve so odprli 27. mufa z likovno razstavo v Cankarjevem domu. Na razstavi so sodelo-vali Avgust Černigoj, Lojze Spacal, Rudolf Saksida, Klavdij Palčič, Franko Vecchiet in Marijan Kravos. Kljub temu, da pisec članka ni Hkovni kritik, lahko z mimo vestjo zapiše, da je bila morda prav ta razstava najpomembnejše dejanje Kulturnih dnevov. Najprej celja zapisati, da je to prva skupinska razstava slovenskih tržaških in goriških likovnikov v Ljubljani po letu 1950. Izbor razstav-Ijalcev je bil sestavljen po strogih umetniških kriterijih, kar je kvaliteta razstave popolnoma potrdila. Izdan je bil tudi skromen, a skrb-no pripravljen katalog, skratka, razstava bi zaslužila daljšo «hir-nejo,> po Sloveniji in tudi po Jugoslaviji. Diskusija se je in se bo lahko razvila ob vprašanju, če je Peljalo vključili v razstavo še kakega likovnika in koga, ostajamo Pa vsekakor pri strogo umetniško ' estetskih vprašanjih. Odprtju likovne razstave je sledil literarni večer, ki pa je zasta-VL vrsto vprašanj. Na večeru so sodelovali Ljubka Šorli, Alojz Rebula, Milan Lipovec, Irena Žerjal, Marko Kravos, Ace Mermolja, I-vanka Hergold in Renato Quaglia. (Košute ni bilo zaradi resnih družinskih razlogov). Ob tem izboru lahko zapišemo, da je prav gotovo ‘manjkal kak avtor, ki bi po kvaliteti svojega pisanja sodil v skupino nastopajočih in ki bi ga tudi o-sfro kritičen izbor uvrstil med naše najboljše književnike, ali bolje, mimo katerega literarna zgodovina in kritika ne moreta iti. Drug problem je bil večer sam. Zanj je Zora Tavčar - Rebula Pripravila predstavitveni govor, ki pa je presegel mero običajnih Predstavitev, saj je Zora Tavčar izpovedala svoj literarni nazor, proje gledanje na literaturo. Ne Odrekamo ji sicer pravice do lastnega gledanja na literaturo, vendar so na večeru nastopili avtorji različnih estetskih, miselnih in nazorskih orientacij in zato je bila naloga občinstva, da sodi in u-cršča, ne pa tistega, ki je večer Predstavil. Ne bi se tu spuščali v tisti del posega, kjer je Zora Tavčarjeva govorila o premajhni informiranosti Slovenije o tem, kar se kulturnega in literarnega pri *}as dogaja, ostali bomo le pri strožje literarnih oznakah. Odvečna je bila na primer polemika z matično, Predvsem avantgardno, literaturo. Stavek: «Zaresnost našega položaja (zamejskega: op.ur.) namreč literatu ne dovoljuje, da bi za Psako ceno sledil matični zagledanosti v inovacijo, v jezikovno olgebro.v Po našem mnenju je to šoblona, poleg tega je pisec pričujočega članka sodeloval na lite-rarnem večeru in se nikakor ne Mrinja z lahkotnimi diskvalifikaciji določene slovenske literature- Vsekakor pa se ne strinja s tem, da je določena literatura nastala zaradi nekega lagodnega položaja, iz neke provincialne brezskrbnosti... .Nato je Zora Tavčarjeva označila Kravosovo poezijo kot «ho-te reistično». Tu smo že pri nepoznavanju: bodisi Kravosove poezije bodisi literarne smeri, ki se te na Slovenskem predstavljala kot M|III1|„ UH, ....... ■ 111111111111111111111 ■ M11M Repertoarni načrt PDG iz Nove Gorice za sezono 1983/84 Slovenska gledališča zaključujeta sezono 1982/83, hkrati pa pripravljajo načrte za prihodnjo. Ta-?° so nekatera gledališča še oblila nov repertoar, med tenu j? tudi Primorsko dramsko gleda-Pšče iz Nove Gorice. Repertoarni načrt omenjenega 8'edališča za sezono 1983/84 je na-s‘L*dnji: Jordan Plavneš — »En-6on» (režija: Ljubiša Georgievski), Nikolaj Erdman — «Mandat» (re-‘lta: Jože Babič). Stanislav Wit-kjeivicz — »čevljarji* (režija: Jan “kotnieki), Eugene 0'Neill — »Dol-?ega dne potovanje v noč* (režita: Zvone Šedlbauer), Sean 0’Ca-®°y — »Pravljica za lahko noč1*' Režija: Aleš Jan) in Thomas Rsrnhard — »Nad vsemi griči je 0l‘r» (rožija: Dušan Mlakar). ! Med gledališči, ki so objavila »Voj program je tudi Slovensko Jjudsko gledališče iz Celja. O repertoarju bomo še poročali, n8j DaPišemo. da bo celjsko gledali-»ve pričelo svojo novo sezono z de-Denisa Poniža »škof Tomaž flren*. ali se mu bo poslej odprla pomembnejša pot ali eksperiment ali nova izpovednost.» Stavek je za pesnika, ki je star 32 let in ki je napisal štiri pesniške zbirke čisto odveč in izzveni kot diskvalifikacija. Za nobenega pisatelja ne vemo, kakšno bo njegovo naslednje delo; ocenjuje se to, kar je ustvaril. Zatekanje v mladost in v obete za bodočnost pomeni kritikovo zadrego, ali bolje pilatov-sko razsodbo. O Hergoldovi piše Tavčarjeva, da je med tržaškimi pisatelji najbližja francoskemu «novemu romanm in njegovim slovenskim variantam. V tej zvrsti pa je tredka pristnost*. To «vklapl)anje» Hergoldove v movi romam je po našem mnenju precej za lase povlečeno, «prist-nost» pa je literarna šablona. Zakaj bi na primer Šeligo ne bil pristen? Alojz Rebula je napisal kritični pesniški esej, Milan Lipovec je prav tako nastopil s polemičnim e-sejem; bilo bi bolje, da bi oba pisca brala odlomka iz svoje leposlovne proze, kot je navada na literarnih večerih, predvsem, ker sta bila njuna eseja zgolj priložnostna... V soboto so se predstavili na večeru z naslovom «Skrinja oreho-va» pevski zbori in folklorne skupine. Tu je seveda težje izbirati, saj gre za ljubiteljsko dejavnost, pri kateri je treba vpoštevati vrsto elementov. Jasno je, da so tudi tu razlike v kvaliteti, vendar te razlike niso in niso bile pri nekem prikazu edino merilo. Prav zato bi lahko na primer nastopila še kakšna skupina iz Goriške, da bi se tamkajšnja kulturna prisotnost bolje ovrednotila. V nedeljo je v Cankarjevem domu SSG predstavilo Rebulovo farso «Hribi, pokrijte nas». V ponedeljek pa je Kulturne dneve Slovencev v Italiji zaključila okrogla miza o položaju kulture v zamejstvu, na kateri so z naše strani govorili Salvalore Venosi, Viljem černo, Ferruccio Clavora, Marija češčut. Darko Bratina, Z-.rko Harej, Filibert Benedetič, Marij Maver in Klavdij Palčič. Nastopili so torej vidni kulturni delavci iz Kanalske doline, Benečije. z Goriškega in Tržaškega. Precejšnjo polemiko je vzbudil incident ob razstavi zamejskega tiska, ker so bile odstranjene nekatere publikacije, vendar je bilo mevšeč-nosti» več, in to mimo incidenta. Povsem pravilno je, da na okroglih mizah slišimo več mnenj in da stvari ne izzvenijo enoglasno. Pravilno je bilo, da so prišle do izraza nazorske in ideološke razlike, vendar, ker je že šlo za kulturo, je bilo predvsem to tisto področje na katerem bi moralo priti do omenjenih razlik. Predvsem zaradi korektnosti. Kultura je kompleksna in v tej svoji kompleksnosti je povezana tudi s politiko, vendar ni prav, da nekdo začne na okrogli mizi razlagati, kakšne so za Slovence edino pravilne strankarske izbire. Nekorektno je tudi zagovarjati in hvaliti vlogo slovenskih političnih emigrantov, ne da bi zastavili problema tudi z zgodovinskega vidika in ne da bi materialni čas razprave dopuščal širšo diskusijo, kjer bi lahko vlogo emigrantov podrobneje razčlenili, predvsem dejstvo, da jim je anglo-ameriška uprava nudila vse usluge... Marsikaj je bilo še takega na okrogli mizi, ki ni pomagalo k razglabljanju o našem kulturnem položaju. Konec koncev ne moremo vse naše polemike in naša razmišljanja osredotočiti na nekaj neštetokrat prežvečenih problemov, ki nas sicer delijo, niso pa, ali vsaj ne hi smeli biti, edini. Problemi so tudi šolstvo, pevska kultura, stiske in dosežki Slovencev v Kanalski dolini, v Reziji in Benečiji, problemi ustvarjalcev, glasbena dejavnost, ljubiteljska kultura, odnosi z matično domovino in z italijanskim svetom. To so problemi, ki so jih sicer diskutanti nakazali in prikazali, na žalost pa v ozračju, ki ni bilo vedno dovolj primerno za kritično, a trezno diskusijo. O kulturnih problemih se še težko pogovarjamo, ker je vedno kdo, ki nalije preveč žolčnega soka in zdraharstva. Ni to način za razčiščevanje, ki naj prinese tudi do pozitivnih rezultatov. Nekaj besed o odzivu občinstva: vsekakor ni bil takšen, kot smo si ga pričakovali. Morda pa je res, da potelcajo naše izmenjave z matično domovino dokaj naravno in tudi redno tako da niso nujne velike manifestacije, kjer pokažemo čimveč stvari, zato pa toliko manj pripravljeno in morda celo na manj zanimiv način. ACE MERMOLJA Novost na knjižni polici Branko Reisp: Janez Vajkard Valvasor Če je za nekatere večje založniške podvige običaj, da o njih pred izidom knjige veliko govorimo, pa se nekatera pomembna dela kar naenkrat, tako rekoč presenetljivo pojavijo na knjižnem trgu. To velja tudi za novo monografijo o slovenskem polihistorju, piscu, založniku, Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je za slovensko kulturno zgodovino nadvse pomemben, če ne zaradi drugega pa že samo po knjigi Slava vojvodine Kranjske, v kateri je ohranil podobo Kranjske dežele iz 17. stoletja in preteklih dob, njenih naravnih posebnosti, lepot, gradov, mest, ljudi ter njihovih običajev in navad. Razumljivo je, da smo Valvasorju v slovenski kulturni zgodovini posvetili precej pozornosti, pa vendar je prva znanstvena monografija o njem izšla šele leta 1910. V nemščini jo je napisal Peter V. Radics. V času med obema vojnama smo o Valvasorju dobili še druga dela, ki so obravnavala posamezna vprašanja. Spomnimo se tudi Valvasorjevega berila, ki je izšlo pred vojno in vnovič po njej, izšle so tudi nekatere Valvasorjeve knjige, med katerimi so pomembni tudi uvodi v te knjige. Zdaj pa smo dobili drugo monografijo o Valvasorju, ki pa je šele prva v slovenskem jeziku. Napisal jo je zgodovinar, znanstvenik in publicist Branko Reisp, ki deluje v ljubljanskem Narodnem muzeju in ki ga poznamo kot uglednega znanstvenika, avtorja več knjig in dobrega pisca, ki je že več svojih del publiciral slovenski javnosti. Njegova monografija o Valvasorju, ki je izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani v knjigi velikega formata, bogato ilustrirana in prijetno opremljena, pomeni nedvomno vrh dosedanjega Reispovega snovanja. Ne samo zaradi novih znanstvenih resnic, ki jih odkriva njegovo delo in pisanje, temveč tudi zaradi tega, ker gre za prijetno napisano delo. ki bo na eni strani postavilo dokončno podobo Valvasorjevega življenja in dela ter oceno njegovega pomena za slovensko kulturo, na drugi strani pa pomenilo prijetno branje tudi za širši krog ljudi željnih znanja. Valvasor pa je pri nas že toliko široko znan, da bo knjiga privlačna za mnoge naše ljudi in bralce. Ne samo za mla- dino, željno znanja, temveč tudi za vse tiste, ki radi bero dela o slavnih ljudeh, posebno domačih in odkrivajo nove resnice o naši preteklosti. Reisp je v svoji knjigi hotel dopolniti odkritja svojega predhodnika Radicsa in v duhu današnjega časa ovrednotiti pomen Valvasorja, kakor pač nanj gledamo danes. Pri tem je ostal zvest raziskovalnemu načelu in znanstveni resnici, čeprav pri tem ni ostal suhoparen znanstvenik temveč prijeten pisec. Svoje delo na dobrih 400 straneh velikega formata je avtor strnil v več poglavij. Najprej je prikazal prostor in čas, v katerem je deloval Valvasor ter prikazal zgodovinska dogajanja od konca 16. do 18. stoletja, pri čemer je bolj prikazana kulturna zgodovina. Osrednja poglavja so Rodbina, Grafični zavod, Razširjeni načrti. Slava vojvodine Kranjske in Zadnja leta. Vsa ta poglavja so o-premljena z opombami. Zgradba osrednjega besedila raste časovno in problemsko skladno. Sledi še bibliografija del o Valvasorju. Avtor sam poudarja, da njegova razprava sloni na ugotovitvah prejšnjih znanstvenikov, prinaša pa lastna spoznanja in novosti. Na koncu knjige sta povzetka v angleščini in nemščini, med besedilom pa je vrsta podob, med njimi tudi barvnih. Založba Mladinska knjiga poudarja v spremnem besedilu knjigi na pot, da sodi knjiga med zanimiva dela, zanimiva za znanstvenike in tiste bralce, ki jih zanima starejša kulturna zgodovina, pri čemer je treba poudariti zanimivost in kultiviran način pisanja. S stališča zgodovinske vede bodo svojo oceno morda posredovali javnosti tudi .zgodovinarji. Nekateri so že sodelovali z Reispom pri tej knjigi in pričakovati smemo pozitivne ocene pomembnega pisateljevega doprinosa slovenski kulturni zgodovini. V tem knjižnem poročilu pa lahko izrečemo priznanje avtorju in založbi in poudarimo dve stvari. Poleg temeljitosti in obsežnosti dela še zanimivost pisanja in lepo knjižno izdajo. Da o kulturnem pomenu druge monografije o Valvasorju in prve slovenske monografije niti ne govorimo posebej. Šest tisoč izvodov take knjige je za slovenske razmere kar precej. Ni pa dvoma, da bo knjiga taka kot je, zaradi osebnosti o kateri govori in zaradi svoje žlahtnosti, našla pot do mnogih bralcev. SL Ru. ciii>i«aaai»iMiaMiMMaa>«>iiiiiMiMi«Mtiiiiiiii«>iii*>>i>i>*iM*i*>iii>i>ii**i>i*iiii>i>i>i**l>*aii*iiii'>»i**i*iiiiifti*a*i***ii|*>ii**iii>aiii*i*i>i>ia**iiailv*i|iaaai**i*>>*ia**i«iiiiiii&uaiiiaiiiMaiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiaaiiiiiiiiaaii» Bogati likovni izrazi slovenskih I * ,u m . slikarjev z Goriškega in Tržaškega Kulturni dnevi Slovencev v Italiji so se v Cankarjevem domu v Ljubljani pričeli z odprtjem likovne razstave šestih slovenskih slikarjev iz Tržaške in Goriške. Uvodne besede je podal umetnostni kritik Milko Rener, ki jih zaradi zanimivosti (razstave in besed) objavljamo. V knjigi «Umetnost v Primorju* je France Stele, kot je znano, primorski prostor v umetnostno zgodovinskem pogledu razdelil v tri pasove. Od teh je po njegovem mnenju najzanimivejši srednji pas, češ da najbolj izrazito prisvaja in presnavlja umetniške pridihe iz zahodne in severovzhodne strani. 0-čividno Stele ni pri tem mislil samo na daljno preteklost, ko so bili naši umetniki še povsem anonimni, pač pa je dal svoji ugotovitvi v časovnem pogledu, kljub različnim zgodovinskim razmeram, trajno veljavnost, se pravi tudi v času, ko so se začeli uveljavljati naši vidnejši umetniki od Cebeja, Kavčiča, Tominca, — pa tja do našega «narodnega» likovnega prebujenja in do današnjih dni. Današnji zamejski prostor v I-taliji je v kulturnem pogledu dedič nekdanje širše Primorske' je pa ostal še vedno srednji pas. Tradicijo je na likovnem področju ob začetku tega stoletja pripravljala pretežno Goriška. Najpomembnejši rezultat umetniških prizadevanj in obenem odraz kulturne klime na likovnem področju je pokazala skupinska razstava, ki jo je leta 1924 v Gorici organiziral Steletov sošolec Goričan Antonio Mo-rassi in na kateri so ne samo sodelovali, pač pa vidno izstopali Pilon, Špacapan, Čargo in Černigoj. V času fašističnega nasilja so se po sili razmer primorski umetniki razšli in slovenska ustvarjalnost bi se bila za eno generacijo pretrgala, da ni bilo nekaj u-stvarjalcev, ki so kljub vsemu tu kljubovali. Razmejitev primorskega prostora po drugi svetovni vojni je Slovence v zamejstvu postavila pred nove probleme, ki so vsem znani. Toda če se omejimo na likovno področje, smo v povojnem času priča pravcatega ustvarjalnega-prerojenja. Umetniki, ki so tu do-raščali med obema vojnama, so postali v povojnem času pionirji v razvijanju likovne govorice v današnjem zamejskem prostoru, ki ga danes na vseh področjih, a se posebno na likovnem, označuje bogata, pestra in napredna ustvarjalnost. ... j Središče vsega dogajanja je danes Trst: tu so v prvih povojnih letih začeli orati ledino Černigoj. Spacal, Cesar. Lukezič. Hlavaty, Grom in drugi ter so se eta 1950 na skupinski razstavi oglasih tudi v Ljubljani in posredovali zanimive predloge. Zadnja leta je bilo moč iz retrospektivnih razstav teh avtorjev bolje razbrati, kakšna je bila kulturna klima, v kateri so ustvarjali: bili so utesnjeni v režimsko zatoh- lost italijanske kulture in povsem odrezani od likovnega dogajanja v matični domovini. Prav zato še bolj preseneča dejstvo, da so se kljub temu prebili do izrazito osebnega umetniškega izraza in široke razgledanosti ter polagoma ustvarili na Tržaškem živahno ustvarjalno razpoloženje in pri tem o-sveščali tudi našega človeka na likovnem področju. Černigoj je poleg tega na pedagoškem področju bistveno pripomogel, da je zrasla nova generacija likovnikov, ki danes čvrsto nadaljujejo in pestro razvijajo likovno govorico in z njo kot slovenski ustvarjalci žanjejo priznanje tudi v širšem prostoru. Povečini ljubiteljskih likovnih u-stvarjalcev je danes v zamejstvu lepo število. Povezani so večinoma v Društvo zamejskih likovnikov in pa v Društvo beneških likovnikov. Med vidnejše ustvarjalce bi veljalo omeniti Milka Bambiča, Borisa Zuliana. Deziderija Švaro, Edija Žerjala, Franka Volka, Pavla Petričiča, Demetrija Ce-ja, Vladimirja Klanjščka in Andreja Košiča, škoda, da smo v našem prostoru izgubili Edija Zajca (odselil se je v Ameriko), ki bi nam s svojim »računalništvom* lahko odpiral nepredvidljive izrazne možnosti. Izrednega pomena je za likovno dogajanje galerija Tržaške knjigarne, ki je v poldrugem letu obstoja doživela široko odmevnost. Od omenjenih pionirjev sta še čvrsto ustvarjalna Černigoj in Spacal, med mlajšimi pa izstopa- jo Palčič, Vecchiet in Kravos. Nekoliko odmaknjen je Goričan Saksida; bil pa je svoj čas aktivno vključen v slovensko likovno dogajanje na Koprskem in Tržaškem. Za to priložnost smo odbrali nekaj stvaritev navedenih avtorjev z namenom, da bi skozi ta prerez posrdovali pomembnejše poteze zamejske likovne ustvarjalnosti v zadnjem desetletju. Černigojeva življenjska in ustvarjalna avantura nam je danes z monografijo, ki jo je napisal Peter Krečič, bolj izčiščena in utemeljena. Černigojevo provokatorstvo pomeni dragoceno spodbudo k u-stvarjanju in k samozavesti našega umetnika. Kot ustvarjalec je v svojem razvoju na videz nepovezan, dejansko pa je v svojih še tako nesklenjenih obdobjih absolutno prepoznaven in po svoje zgovoren bodisi v konstruktivističnem kot pozneje v fovistično ekspresionističnem in dalje v abstraktnem obdobju ter v novi figuraliki, in to v najrazličnejših tehnikah. Spacal se v ustvarjalnem konceptu kaže kot pravo nasprotje Černigoja. Motivno je zakoreninjen v svoj Kras in zatrt v usodo našega človeka v njem. Ta Kras prerašča seveda v širšo človeško pokrajino in usodo, in prav to daje Spacalovim stvaritvam svojsko «čitljivost». Mimo vseh likovnih smeri današnjega časa si je Spacal z neverjetno doslednostjo utiral svojo izrazno pot in jo sklenjeno »posodabljal* ter bil pri tem vštric z današnjimi evropskimi likovnimi tokovi. Čeprav je Spacal poznan predvsem kot grafik, je v njegovem opusu posejanih veliko slik, te pa se v zadnjem ča- Rtidolf Saksida su množijo izrecno kot skulptoslike (spojina reliefnega poudarka z barvno vsebino). Saksida velja med zamejskimi ustvarjalci za slikarja-pravljiča-rja. Iz začetnega futurističnega zanosa mimo novečentističnih prijemov se je zatem usmeril v metafizično in nadrealistično slikarsko smer. Slednja mu je še posebno ustrezala prav zaradi »prav-ljičnosti*, v kateri je Saksida najbolje razvil svoj slikarski talent in najlepše izpovedal svoj življenjski in umetniški nazor. Palčič je shodil ob Černigojevem umetniškem naziranju in se kmalu razvil v samostojnega in pokončnega umetnika, ki postavi na glavo vsakršen obzir do ustaljenih tehnik in shem ter zna poiskati in zliti izrazno moč črte, barve in reliefa v novo sintezo. V motivnem pogledu odklanja Palčič vsakršno »krajinarstvo*: zavzema se izključno za človeka in njegovo današnjost. Pri tem boleče ugotavlja, da si človek v svojem egoizmu sam zapira V brezizhodnost. Baconski pridihi iz prejšnjih let so v njegovih stvaritvah kmalu prešli v bolj viharno in vizionamo razpoloženje. V zadnjih stvaritvah pa je videti, da se je prejšnja nepomirljiva dramatičnost nekoliko polegla in da teži avtor k lepšemu ravnovesju. Vecchiet je prav tako dobil prve napotke v Černigojevi šoli. Spočetka se je ukvarjal samo z grafiko, z časom pa je začel eksperimentirati tudi druge tehnike in ga zadnje čase zanimajo tudi leseni objekti. Avtor se ubada predvsem z vprašanjem racionalnega in iracionalnega v človeku in možnosti ravnovesja med obema. Izraža se abstraktno. Toda njegovi geometrični liki se mu nočejo urediti tako, da bi uveljavili princip racionalnosti, zato je videti, da daje Vecchiet prednost iracionalnemu v nas, odtod zadnje čase vse bolj pogosti leseni objekti kot izziv k »igranju*. Najmlajši od šesterice je Marjan Kravos. Tudi on je bil Černigojev učenec in je edini, ki je diplomiral na ljubljanski akademiji. Precejšnje presenečenje je vzbudil doma in drugod s tako imenovano »revno umetnostjo*. Danes žanje s svojimi do potankosti opazovanimi in grafično v jedkanici dodelanimi »revnimi* predmeti velik uspeh in prepričljivo izziva zamejski likovni prostor z novimi prijemi. Radi bi, da bi se iz te šesterice dalo razbrati to, kar smo želeli ob tej priložnosti povedati: da se namreč v njej jasno zrcali današnja podoba in razgibanost likovne kulture v tem delu slovenskega prostora, ki svojstveno bogati umetniški izraz našega ive-ta in človeka. MILKO RENER ZDRAVILIŠČE LAŠKO telefon: 063/730010 Zdravljenje travmatoloških, ortopedskih, revmatoloških, de-formativno - degenerativnih primerov opornega aparata. Specialno področje: obolenja hrbtenice in sklepov TEKNIK TRST Šalita di Gretta 7/I Tel. 422556 415091 ALARMNE NAPRAVE ZA HIŠE IN STANOVANJA BREZPLAČNI PREDRAČUNI! ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino (|l kontaktne leče Ul. Buonarroti 1 (pr. Ul. Rossetti) TRSI - Telefon 77-29-96 !ll EDI MOBILI VA Zatfopnlk kuhinj MfrmORdUZZD TRST Ul. Baiamonti3 - tel. 820768 Ul DiVittorio12 - tel. 813301 Keramične okrasne ploščice, tlaki in obloge, dodatni deli in pohištvo UGUSSI TRST — Ulica Fianona 13, Valmaura 4.000 kvadratnih metrov, parkirni prostor, blago na zalogi .. nafrf i'yolb PRIMC ROVIS Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu In se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 400 lir Kavne mešanice CREMCAFFE' so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. rarden Center HliHeste Na novo ustanovljen tržaški agrarni center v korist vsem, ki ljubijo rastline in naravo. Razpolaga z velikim rastlinjakom, kjer si lahko izbereš najrazličnejše sobne in vrtne rastline. . .......,,. Končno specializiran center za popravila in vzdrževanje vseh kmetijskih strojev, Bogata zaloga strojev in rezervnih delov. GARDEN CENTER PRI OREHU malo pred mejnim prehodom ŠKOFIJE — Tel. 040/231985 ROTANG *$, & Jk Jf~' d • * * hišna oprema iz ločja, vrbovine, slame, manjši predmeti iz ebenovine f M/. jit y v. >;■ •; # č:.&. H'. \i* ' . f ,.%«■ lis \ i TRŽIČ - ULICA 1. MAJA, 67-1 - TELEFON 44134 NOVA RAZSTAVA V GALERIJI TK Other Criteria: Slovenija Prihodnja razstava galerije Tržaške knjigarne, ki jo bodo otvorili v četrtek, 10. junija, ob 18. uri in ki je že trinajsta po vrsti, nam bo predstavila deset umetnikov mlajše slovenske generacije. Mlajša generacija: to so ustvarjalci, ki so res mladi, rojeni v letih. 1950-55, nekateri izmed njih pa so tudi Starejši, a se vključujejo v to skupino, ker ustvarjajo iz podobnih izhodišč. »Nova podoba* je lahko skupni imenovalec te razstave, čeprav so oblike in izrazi zelo različni med seboj, vendar nam prideta na misel tudi definiciji «postmodernizem* in »transavantgarda». Tomaž Brejc, ki je avtor razstave, je svojemu uvodnemu članku v katalog dal naslov »Onkraj modernizma», medtem ko razstava sama nosi naslov »OTHER CRITERIA: SLOVENIJA». Onkraj modernizma: likovni tokovi, ki nastajajo v nasprotju ali v preraščanju modernizma odpirajo možnosti avtentičnega slikarskega govora; barva, oblike in njuna sintaksa v neki »čisti formi*, v kristalizaciji slikarskega«govora. Sem spadajo Emenk Bernard, France Gruden in Sergej Kapus. Naslov razstave pa v svoji heterogenosti besed iz različnih jezikov (angleščine, latinščine in slovenščine) kaže upor nove podobe proti avantgardi in ustvarja »osebne kodekse*, v nasprotju z družbenim angažiranjem avantgarde, fci niso razpoznavni za vse. Govor je bolj figurativen in. čeprav se tradicijam upira, jemlje od preteklosti koristne napotke, od Kraševčeve (naiv?!) erotike do Marušičevih »fresk* sveta, v katerem živi, do Jožeta Slaka in Jerneja Vilfana. Poleg slikarjev bodo razstavljali tudi trije kiparji, pri katerih se skulptura ne prilagaja načelom nove podobe, ampak išče predvsem novih izraznih možnosti, ki odkrivajo ekspresivnost materialov samih: Matjaž Počivavšek, Duba Sambolec in Lujo Vodopivec. Od navedenih avtorjev nekatere že poznamo, ker so v preteklih mesecih že razstavljali v Trstu. Metka Krašovec in Eme-rik Bernard sta razstavljala v galeriji TK, Živko Marušič tn Jože Slak pa v Cappelli Underground. Seveda je število ustvarjalcev omejeno, ampak predstavili se bodo menda najbolj re prezentativni umetniki »novega vala*. Izbiro pa sta pogojevali tudi struktura in prostornost galerije. Zadnja številka tržaške umetnostne revije »Juliet* (april - maj) je posvečena jugoslovanski novi umetnosti. Razstava v galeriji TK je prilika, da si to umetnost od blizu ogledamo, gotovo pa bo vzbudila veliko zanimanje tudi med italijanskim občinstvom. BARBARA GRUDEN PO ČETRTKOVI PODELITVI NAGRAD V Novem Sadu konec Sterijinega pozor ja Slovenski gledališki ustvarjalci so prejeli dve nagradi • Posebno priznanje dolgoletnemu predsedniku glavnega odbora Josipu Vidmarju NOVI SAD — Največji jugoslovanski tekmovalni festival poklicnih gledališč se je iztekel že v četrtek, vendar ne bo napak, da o Sterijinem pozorju zapišemo nekaj besed in seznanimo bralce, kako so bile porazdeljene nagrade. Na prvem mestu je treba poudariti, da so izročili predsedniku glavnega odbora Sterijinega po zorja Josipu Vidmarju, ki je polnih 28 let opravljal to dolžnost, častno plaketo Sterijinega pozorja. V obrazložitvi je bilo rečeno, da »delo Josipa Vidmarja presega meje jezika, v katerem je ustvarjeno. Obogatilo je in še bogati jugoslovansko u-metnost in kulturo, prodrlo pa je tudi v evropski duhovni prostor*. Posebna žirija je nato razglasila za najboljšo predstavo v celoti «Hrvatskega Fausta* v izvedbi Jugoslovanskega dramskega pozo-rišta v Beogradu. Tudi slovensko gledališče se je prav dobro izkazalo in odneslo dve nagradi. Brane Ivanc je bil nagrajen za glavno vlogo v »Zlatih čeveljčkih* Dominika Smoleta, za sceno v isti predstavi pa je bila odlikovana tudi Meta Hočevarjeva. Ste-rijino nagrado za besedilo sodobne drame je dobil avtor «Hr- vatskega Fausta* Zagrebčan Slobodan Šnajder, za režijo tega besedila v beograjskem dramskem gledališču pa režiser Slobodan Unkovski. •HminiiiillliimuiimHiimililiiillmiimnimiiiimi.................... PREJŠNJI TEDEN OB ZELO VELIKEM ŽTEVILU UDELEŽENCEV Izlet Zveze vojnih invalidov NOV v Zagreb in Karlovac lepo doživetje Izletniki so si ogledali tudi veličasten spomenik na Petrovi gori Vsaj enkrat letno organizirati obisk k enemu od neštetih spomenikov NOB, ki obeležujejo najznačilnejše dogodke tega epohalnega obdobja jugoslovanskih narodov in narodnosti Jugoslavije, je postala tradicionalna navada Zveze vojnih invalidov NOV. To obenem sodi v naš program varp.V&nja in razvijanja družbeno zgodovinskih, e-tičnih in moralnih vrednot, kakršne so se ustvarjale v tem usodnem prelomnem času v nevide-nem obsegu. Gre za vrednote, katerih pomen ni bil odločujoč samo v takratnem času, marveč je v enaki meri tudi danes in bo ravno tako v bodoče. Tokrat smo bili na Petrovi gori v Socialistični republiki Hrvaški. Menili smo, da je potrebno občasno pogledati tudi prek meja naše ožje domovine Slovenije. Kljub dežju, ki nas je ves prejšnji teden prepričeval, naj ne hodimo od doma, smo se v soboto, 28. ma.ia, zb ali vsi udeleženci izleta, 96 po številu, pred sodno palačo in se odpeljali proti Ljubljani in Zagrebu. Nizki, sivo-beli viharniški ob’aki spočetka niso o-betali nič dobrega, toda že nekje pri Zagrebu nas je v splošno veselje pozdravilo sonce. Ustavili smo se na gradu Mokrice, med drugim znanem po tem, da je bil v njegovi ječi zaprt vodja velikega hrvaško-slovenskega kmečkega punta, Matija Gubec, in drugi u-porniki. Grad je danes preurejen v sodobno gostinsko podietie, krog In krog je obdan * prelepim, izredno bujnim parkom, v katerem je tudi večje števiio ze.o redkih eksotičnih rastlin. V Zagrebu so nas izredno prisrčno sprejeli predstavniki mestnega odbora Zveze združenj borcev NOV, tov. Srečko Cerar in še dve tovarišici, ki so nam razkazali mesto, zlasti tiste njegove predele, ki so kakorkoli tesneje povezani z dogodki iz narodnoosvobodilnega boja. Obiskali smo med drugim spominski park Dotr-ščina, kjer so pokopani padli borci in žrtve nacifašizma. Njihovo dokončno število še ni ugotovljeno, doslej je bilo zbranih podatkov za 7.000 padlih, menijo pa. da je v času štiriletne usta«ke strahovlade bilo v Zagrebu umorjenih okrog 15.000 oseb. Po ogledu Dotrščine smo obiskali še Gornji grad in Kaptol, dve značilni četrti starega Zagreba. Poslovili smo se od zagrebških tovarišev ter se jim zahvalili za njihovo pomoč in gostoljubnost. Nadaljevali smo vožnjo proti Karlovcu. kjer smo se namenili prenočiti. Pred hotelom »Korana* sta nas čakala Djuro Gačeša in Vitomir Mavrinac, predstavnika Zveze združenj borcev. Drugo jutro smo se ob 7. uri odpeljali iz Karlovca. Po krajši vožnji skozi blago kordunaško pokrajino zaobljenih holmov sta se naša avtobusa začela vzpenjati proti Petrovcu, najvišjemu vrhu Petrove gore, kjer je bil leta 1981 postavljen veličasten spomenik, posvečen tisočerim žrtvam, padlim za svobodo na Petrovi gori in po Kordunu. Pogled na spomenik in ves kompleks spominskega parka, ki še ni dokončan, mora vsakogar pustiti biez besed. Nč gre le za občudovanje vpričo fizične monumentalnosti same gradnje in pa veličine umetnikovega izraza, marveč še neprimerno bolj vpričo heroizma in strahotnosti žrtev, ki so jih v svojem svobodoljubju bili pripravljeni pokazati in dati kordunaški ljudje in kar je nadarjen umetnik desetletja kasneje tako sugestivno simboliziral v svoji umetnini. Spomenik je visok 38 metrov, je iz nerjavečega jekla, dviga se v nebo nad marmornatim stopniščem in ploščadjo z okostnico 700 padlim, ki so na samem začetku vstaje prav na tem mestu z vilami, kosami in sekirami jurišali na ustaške utrdbe. Na vrhu spomenika je razgledna ploščad, nanjo se lahko povzpneš po polžastem stopnišču ali z enim od dveh dvigal, ki sta na razpolago obiskovalcem. S te razgledne ploščadi je prekrasen razgled po vsej Petrovi gori, ki je kot na dlani s svojimi nepreglednimi gozdovi, vse tja do daljnih obzorij proti Gorskemu Kotarju, Zagrebu in slavonskim ravninam. Pred spomenikom smo položili venec, počastili padle junake z enominutnim molkom ter z žalo-stinko Žrtvam, nakar smo se z avtobusoma zapeljali na drugo stran doline, da bi si ogledali centralno bolnico. Po četrturni hoji strmo navkreber skozi bukov gozd prideš od parkirišča, kjer sta avtobusa ustavila, do skupine lesenih barak, ki predstavljajo centralno bolnico z vsemi zgradbami, namenjenimi dejavnostim, ki so bile neobhodne za uspešno bolni-šničino delovanje. Vse skupaj na prvi pogled zelo spominja na bazo 20 na Rogu. Nad zgradbami bolnišnice je med bukovjem zasajenih na stotine lesenih križev. Tu so pokopani vsi, ki so v bolnišnici zaradi ran ali bolezni umrli. Pazljivo smo prisluhnili besedam vodiča in tovariša Gačeše. ki sta nam pojasnjevala vse v zvezi z bolnišnico in nasploh glede vsega, kar je povezano z narodnoosvobodilnim bojem na tem področju. Bolnišnica je bila leta 1976, potem ko jo je Tito obiskal, odlikovana za svoje velike zasluge z redom narodnega heroja. Od sovražnika ni bila nikoli odkrita, čeprav je ljudstvo vedelo zanjo. Končno smo se morali posloviti tudi od Petrove gore in ljubeznivih tovarišev iz Karlovca in se odpraviti proti domu. Naš obisk tega zgodovinskega kraja se je vsem vtisnil v spomin, da ga ne bomo kmalu pozabili. Marsikdo je še vso pot proti domu verjetno razmišljal o tem, kar je videl in slišal. Prelepa je bila zatem vožnja skozi gozdove Gorskega Kotarja do Reke, dalje do Učke in skozi novi predor do Pazina in Trsta. Ni še dobro padel večer, ko smo se na Trgu Ulpiano raz-. šli, želeč drug drugemu, da bi se še kdaj skupaj odpravili na tako lep in uspel izlet. ZVI OTVORITEV JE BILA V PETEK Lepa razstava dolinskih dijakov Prostor, ki ga mladim umetnikom in poustvarjalcem namenja KD Valentin Vodnik iz Doline, so v petek zvečer zapolnili dijaki nižje srednje šole Simon Gregorčič z razstavo, ki jo je društvo vključilo v obsežno junijsko kulturno manifestacijo. Po uspešnem koncertu mladinskega zbora naravoslovne šole iz Kopra, ki je pred dnevi otvord «Junijske glasbene in likovne večere*, so se dolinskemu občinstvu tokrat predstavili dijaki - risarji, ki so na temo »Človek in delo* izdelali vrsto grafik, risb in pla stik s kraškimi in domačimi mo tivi. Dijaki so razstavo pripravili pod vestnim vodstvom svojega likovnega mentorja prof. Borisa Žuljema, ki je napravil takšen izbor, da so nekatera dela resnično spodbudni in talentirani dosežki mladih umetnikov iz dolinske občine, ki obiskujejo srednjo šolo Simon Gregorčič. »Nobena kulturna manifestaci ja ne more biti perspektivna, če v njenem programu ni mladih ustvarjalcev,* je v nagovoru občinstvu, ki se je udeležilo otvoritve, dejal Vojko Lovriha. Prijeten okvir otvoritvi in, ne nazadnje, razstavi sami so dali tudi dialci istoimenske šole, ki sode Ljujejo v instrumentalno-vokalni skupini, ki jo vodi prof. Vihra Kodrič. Mladi pevci, flavtisti in kitaristi so podali vrsto slovenskih ljudskih pesmi in na trenutke je bilo njihovo petje prav prijetno in dopadljivo; da bi le z voljo in vztrajnostjo nadaljevali. Otvoritvi razstave so priso-stvovali tudi ravnatelj šole dr. Aldo Štefančič ter nekateri profesorji. Razstava bo odprta do 15. junija, nakar bodo risbe na panojih zamenjala dela pr oj. Borisa Zuljana, ki ga umetnisKO, seveda, ini potrebno posebej predstavljati. (ris) Pivo in politika Lepota veliko pomeni Zakaj sem sedel v zaporu? r— Bob Haivke je postavil svojevrsten rekord — poldrugi liter piva je spil v točno dvanajstih sekundah. Podvig, ki ga je opravil, ko je študiral na univerzi v Oijordu, je bil kar dvajset let zabeležen v znameniti Guinnesovi knjigi o neobičajnih »dosežkih*. V starosti 53 let se je John Robert Hatvke (gre za pivca piva) predstavil marca letos na volitvah v Avstraliji kot kandidat laburistične stranke. Porazil je liberalca Malcoma Fraserja, ki je zmagal na prejšnjih volitvah. Ne vemo, če bo novi avstralski voditelj še tako hlastno zvračal vase vrčke . . . Znano je, da Francozi veliko dajejo na osebno lepoto, saj niso zaman znani kot iznajdljivi ustvarjalci svetovne mode. V nekem pariškem časopisu z dne 16. maja 1794 beremo sledeče: »Luksuz nežnega spola narašča iz dneva v dan. Po ulicah se vidijo državljanke, ki so oblečene v zelo draga oblačila. One poleg tega tudi trikrat dnevno menjajo svojo pričesko oziroma lasuljo: temnolaso nosijo zjutraj, rjavolaso popoldan, zvečer pa si nataknejo plavolaso lasuljo*. Visok jubilej kraljice Elizabete II. Britanska kraljica Elizabeta II. je v četrtek (2. junija) proslavila 30 letnico svojega kronanja in še vedno ne namerava zapustiti prestola. Elizabeta je postala kraljica v 27. letu svojega življenja m ta dogodek si bodo lahko ogledali tudi na angleški televiziji, zahvaljujoč se dokumentarnim filmom. Kraljici bi bil moral naslediti njen 34-letni sin Charles, vendar če bo šla Elizabeta po stopinjah njenih predhodnikov, bo sin princ še dolgo čakal. Elizabeta I. je namreč kraljevala kar 45 let, prababica sedanje kraljice pa je zapustila prestol šele v 81. letu starosti. Nedelja, 5. junija 1983 Zakaj sem sedel v zaporu? Tako bi se lahko vprašal Shujaud Din iz Islamabada, katerega so obsodili zaradi uboja sestre. Po tridesetih letih zapora je okrožno sodišče ugotovilo, da nima na razpolago dokumentov, ki bi potrjevali obdolženčevo krivdo, saj so vsi očividci umrli, drugi pa so na dogodek apioh [»zabili. Shujauda so zaprli v zapor, ko je imel šele 24 let, pc> tridesetih letih pa so ga sedaj izpustili. V odločbi sodstva ni nikjer rečeno, ali bo za vri desetletja nepotrebnega zapora mož dobil kako odškodnino . .......................................................................................mn ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Čudoviti cirkus morja — dokumentarna oddaja 10.30 Volja po glasbi 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 Dnevnik ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - Vesti 14.00 - 19.50 Tekom nedelje ... 14.25 Športne vesti 15.00 Discoring — tedenska oddaja o glasbi in ploščah 16.00 «66° Giro dJtalia* Gorica - Videm 16.55 Discoring - 2. del 17.20 Športne vesti 18.30 90. minuta 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo Polčas nogometne tekme B lige — Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.30 »La freccia nel fianco* — 3. del TV nadalj. 21.40 Športna nedelja 22.25 Dnevnik 22.35 »Falstaff* — komedija v treh dejanjih 23.40 Dnevnik 1 - Nočne vesti Drugi kanal 10.00 Evropski dnevi 10.30 Kamen Marka Pola 11.00 Koncert harfista Claudia Antonellija 11.45 Koncert pianista Claudia Crismanija 12.05 Opoldanski program 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 13.30 Starsky in Hutch — TV film 15.40 - 19.45 Blitz - predstave, šport, kvizi 16.30 Blitz - športne vesti Turin: Lahka atletika 17.45 Detroit: Velika nagrada formule 1 ZDA Napoved vremena 19.50 Dnevnik 2 20.00 Dnevnik 2 - Večerne športne vesti 20.30 Chevving gum show 4. del 21.35 »I professionals* - TV film 22.25 Dnevnik 2 - Nocoj 22.35 Jaz, zgodbe druge Italije 23.15 šolska vzgoja: 23.45 Dnevnik 2 - Nočne vesti Tretji kanal 12.00 Posebna oddaja z Dinora Sianijem 12.30 Glasba ob koncu zime 13.45 Neposredni športni prenosi Misano: Motociklizem Tenis 19.00 Dnevnik 3 19.15 Deželne športne vesti 19.35 Elton John - The Fox 20.30 šport tri: Kronike, komentarji JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.05 Poročila 9.10 Živ žav, otroška matineja 9.35 Valter brani Sarajevo - TV nadaljevanka 10.40 625, oddaja za stik z gledalci 11.00 Festival mladinskih pevskih zborov Celje ’83 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 15.25 Osijek: PJ v nogometu Osijek - Olimpija 17.15 Zvonec, knjiga in sveča — film »Zvonec, knjiga in sveča* je priredba uspešne broadway-ske komedije Johna Van Drutena. «Pozvoni z zvoncem, zaprl knjigo in ugasni svečo, če boš to storil, čarovnica nate ne bo mogia vplivati*. Citat iz tega filma nam opravičuje nekoliko čuden naslov filma, ki je sicer pravljična komedija za odrasle. Igrajo: Kirn Novak, James Stewart, Jack Lemmon, Er-nie Kovacs, Elsa Lanche ster. 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.22 TV in radio nocoj 19.30 TV dnevnik 20.00 Savamala — TV nadalj. 20.40 Alpe - Jadran — informativna oddaja 21.25 Športni pregled 21.55 Poročila Koper 17.00 Nogomet: Osijek - Olimpija 18.30 Vaterpolo: Primorje - Posk 19.30 Stičišče - tednika TV'dnevnika 19.45 Mladi policaji — serijski film 20.30 Večno tvoja — film 21.55 Sedem dni 22.10 Richard Strauss: Don Chi-chotte OP. 35 Igra Berlinski filharmonični orkester, dirigent H. Von Karajan Zagreb 14.30 Človekova glasba 15.30 Orgljica za mojo drago — film 17.25 Nedeljsko popoldne 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Savamala — TV nadalj. 20.45 UNCTAD VI — Od Ženeve do Beograda 21.55 Športni pregled 22.15 Morje — dokumentarno - za bavna reportaža Ponedeljek, 6. junija 1983 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja 13.00 Tedenska oddaja o knjižnih novostih 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik 14.00 Volilna tribuna PLI 14.05 Umor na trgu — 1. del TV nadaljevanke 15.00 Anacleto Margotti en muzej za enega človeka 15.30 Šolska vzgoja: Studiocinema 16.00 Ponedeljkove športne vesti 16.30 Trije vnuki in majordom — TV film Gospa Beasley, kje si? 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Risanka 17.20 Happy magic — zabavno -glasbeni program Vmes TV film iz serije Happy days 18.20 Nabožna oddaja 18.50 Komični film s Stanliom in OUiom 19.00 Italija zvečer 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 »Delitto per delitto* - »Umor za umorom*, film Režija Alfred Hitchcock 22.05 Dnevnik 22.15 Dnevnik 1 - Posebna oddaja 23.20 Dnevnik 1 - Nočne vesti Drugi kanal 10.15 Kinematografski program 12.30 Dnevnik 2 - Triintrideset, program o medicini 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 13.30 Volilna tribuna 14.00 Tandem 14.20 Tekmovalna oddaja 14.30 Risanka 15.00 Prostor morje 15.20 Blondie — TV film 15.55 Risanka 16.00 En dan v,.. 16.25 Jutri 16.30 Šolska vzgoja 17.00 Boomer, inteligenten pes 17.30 Dnevnik 2 - Flash 17.35 Risanka 18.05 Dekle v nevarnosti, TV film 18.40 Dnevnik 2 - Šport 18.50 Eddie Shoestring, detective privato, TV film 19.45 Dnevnik 2 - Večerne vesti 20.30 Brez družine, roman - 2. del 21.20 Drugi povratek: Papež Wojtyla v domovini 22.50 Volilna tribuna 22.25 Dnevnik 2 - Vesti 22.35 Vir življenja 23.05 Šola in vzgoja 23.35 Dnevnik 2 — Zadnje vesti Vremenske razmere Udeleženci spomeniku na Petrovi gori TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: «Miro Dinamit et comp.»; 11.00 Sestanek z...; 11.15 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Beneški kabaret; nato: Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev; 16.00 Primorski a-kademski zbor »Vinko Vodopivec* ob 30-letnici ustanovitve; 17.30 Šport. KOPER (Slovenski program) 7.00, 8.00, 15.00 Poročila: 7.15 Otvoritev jutranjega programa Radia Koper; Napoved programa; Radijski koledar; Za zdravje; Objave. glasba: Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; Napoved programa; 13.30 Sosednji kraj1 in ljudje; 14.30 in 15.05 Glasba po željah; Glasbena križanka: 16.00 Radio Koper na obisku; 17.00 Primorski dnevnik; 17.10 Glasba; 17.30 Nedelja na športnih igriščih. KOPER (Italiianski program) 10.30. 13.30, 19.30 Poročila; 7.15, 12.20, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Horoskop: 7.30 Glasba; 8.45 Radijska priredba; 9.30 Lucianovi dopisniki: 10.00 Glasba in pošta: 10.35 Vrtiljak; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Svet mladih; 12.00 Radijski in televizijski programi; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Kaj je novega?; 15.15 Posebna oddaja iz Furlanije; 15.30 Glasba; 16.00 RK Count dovvn; 16.30 Glasba; 17.00 Plošče; 17.45 Glasba; 20.00 Zaključek programa. RADIO 1 8.00, 10.12, 13.00. 17.00, 19.00 Poročila: 6.00 Glasbeno prebujanje; 8.30 Mirror . kino, gledališče in glasba; 8.50 Kmetijska oddaja: 9.30 Maša; 10.18 Glasbeno govorni program; 11.00 Jutranji variete; 12.30, 14.02, 17.04 in 18.30 Nagradno tekmovanje"- kvizi in glasba; 17.20 Italijansko nogometno prvenstvo; 19.30 Radijska priredba; 20.00 Operna glasba; 22.25 Glasbeni premor; 23.05 Telefonski klic. RADIO 2 6.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 18.28, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Spored Radiodue; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Radijska priredba; 9.35 Glasbena oddaja; 11.00 in 11.35 Dandanes - vodi G. Proietti; 12.00 Tisoč in ena pesem; 14.28 Hit parade; 13.41 Sound-track . glasba in kino; 14.30, 17.20 in 19.25 Nedelja z nami; 16.30 in 18.30 Športna nedelja; 19.50 Operna glasba, LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja - rekreacija; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Pihalne godbe; 14.20 Humoreska tega tedna: 14.45 Z majhnimi ansambli; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojejo amaterski zbori - 1. oddaja s prireditve Naši dosežki ’83; 16.20 Popoldanski simfonični koncert: 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra - Mojstrski podvig; Na zgornji polici; 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno, RADIO OPČINE 9.00 Za vaše želje in voščila tel. 212-658: 11.30 Obvestila; 11.35 Prostor intervjujev; 13.00 V studiu z vami Stanka Hrovatin in Drago Gorup (oddaja o knjižnici Pinko Tomažič in tovariši); 13.30 Robi in glasba po željah; 15.30 Posnetek ob priliki 5-letnice delovanja mlajšega mladinskega pevskega zbora Vesela pomlad. Tretji kanal 16.10 Nogometno prvenstvo B lig« 18.25 «L’orecchiocchio», glasbeni program 19.00 Dnevnik 3 19.30 Ponedeljkov deželni šport 20.05 Šola in vzgoja 21.30 Dnevnik 3 21.40 Šola in vzgoja 22.15 Ponedeljkova sodba JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano 10.55 Beograd: VI zasedanje UN CTAD 17.20 Poročila 17.25 Učitelj — otroška nadalj, 17.55 Turizem 18.25 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.25 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 F. Forsnerič: Ljubstava. daleč in v blatu 20.45 Spoznamo - neznano Koper 14.00 Odprta meja Danes bodo v (drdra oddaj« ODPRTA MEJA med dragimi predvajali tudi naslednje vesti: BAZOVICA — Antifašistična manifestacija; DOBERDOB — Podeljevanje priznanj OF; ,’•* ŠTANDREŽ — Protestna manifestacija VZPI; GORICA — 100-letnica Aloj« Gradnika; DOLINA — Glasbeni in likovni večeri. Ob koncu pa še pregled športnih dogodkov v zamejstvu. 17.00 Odprta meja — ponovitev 17.20 TVD novice 17.35 TV šola 18.00 Film ponovitev 19.30 TVD stičišče 19.45 Z nami pred kamero 20.30 Salut, Champion, film 21.15 Turistični vodič 21.45 Film — ponovitev Zagreb 17.40 Poročila 17.45 Ericijada 18.00 Miti in legende 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Bjelovar 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Z. Bajasič: «Ne» — TV igra 21.05 Izbrani trerutek 21.10 Meridiani * 21.40 En avtor, en film r.-irs 6 4- TB8T A ... 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jurto po naše; 8.10 Almanah: Trst in zaledje; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poldnevni-ški razgledi: Beležka; 12.00 Zvezde o nas; 13.20 Gospodarska problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih: E. Jurič: «Leva dlaka je jaka*, 7. del; 14.30 Glasbene skice; 14.55 Naš jezik; 15.00 Veselo športno popoldne; 17.10 Mi in glasba: letošnja revija »Primorska poje*; 18.00 N. Kuret: Ljudsko verovanje: »Čar besede, podobe in dotika*; 18.20 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski program) 6.00, 6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved; 6.35 Objave: 6.45 Prometni servis; Napoved sporedov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 13.05 Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; 14.05 Objave, kinospored, ekonomska priporočila: 14.20 Naši zbori; 14.45 in 15.15 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.30 Glasba; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; Objave; 17.30 V podaljšku. KOPER (ltall|anski program) 6.15, 8.30, 9.30 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.15, 12.30. 15.30, 18.30 Radijski dnev nik; 6.00 Začetek programov; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.32 Glasba; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba; 10.10 Zdravo mladina; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Pesem tedna; 15.00 Zdravo mladina - ponovitev: 15.20 Glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz...; 17.32 in 19.32 Glasba, RADIO 1 7.00, 8.00, 1100, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.00- 8.30 Jutranji radijski variete"; Radio in jaz; 10.30 Pesmi v času: 11.10 Tiho tiho, počasi počasi--: 11.30 Radijska priredba; 12.03 Ul; Asiago Tenda . glasbeno-govomi program; 13.35 Master; 14.30 Radijska priredba: 15.03 Ticket; 17.30 Globetrotter; 18.05 šola in vzgoja; 18.30 Koncert; 19.25 Prisluhni večeri se; 19.30 Jazz glasba; 21-03 Kdo ve?...; 22.22 Autoradio flash; 22.27 Audiobox; 23.05 Telefonski klic. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13. ure: Iz naših krajev, iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije: 14.05 Zborovske pesmi naših narodov; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba: 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17-uri: 18.00 Na ljudsko temo: 18.25 Zvočni signali; 19.25 Obvestila ip zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci: 19.45 Minute z ansamblom B. Franka; 20.00 Prisluhnite, izberite; 21.05 Glasba velikanov; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 No vosti iz našega glasbenega arhi_ va; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Ob domačem ognjišču; 0.05 Nočni program glasba. RADIO OPČINE 18.30 Ale Jadran: v studiu z va mi jadranovi igralci in vodstvo (oddajo vodi Sergio Tavčar); 21.00 Človek in gobe (gest večera, gobarska družina Opčine). TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 7. junija LJUBLJANA 17.35 Poročila; 17.40 Sedem stopnic do glasbe; 18.00 Španski balet; 18.25 Severnoprimorski obzornik; 18.40 Pisani svet; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.30 TV dnevnik; 20.00 G. Markov: Strogovi. nad.; 21.15 Aktualno: Prave ljudi na prava mesta. KOPER 14.00 Odprta meja; 17.00 Odprta meja (ponovitev); 17.35 TV šola: 18.00 Salut, Champion, film: 19.00 Obzorja; 19.45 Z nami pred kamero; 20.10 Nogomet: Luksemburg: ZRN - Jugoslavija; 22.00 Turistični vodič; 22.30 V naročju smrti. SREDA, 8. junija LJUBLJANA 17.30 Poročila: 17.35 Ciciban do- ber dan; 17.55 Festival MPZ Celje 81; 18.25 Celjski obzornik; 18.40 Mostovi; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Sansa; 21.30 Kulturne diagonale. KOPER 14.00 Odprta meja; 17.00 Od prta meja (ponovitev); 17.35 TV šola; 18.00 Film (ponovitev); 19.15 Z nami pred kamero: 20.30 No gomet: Italija - Jugoslavija; 22.15 Turistični vodič; 22.45 Obiskovalci. film. ČETRTEK, 9. junija LJUBLJANA 17.50 Poročila; 17.55 Živali v gibanju; 18.25 Podravski obzor nik; 18.40 Obramba in samozaščita; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Tednik; 21.05 Francoski šanson; 21.40 Dolgo iskanje. KOPER 14.00 Odprta meja; 17.00 Odpr ta meja (ponovitev); 18.00 Obiskovalci, film; 19.00 Lignano International show; 19.45 Z nami pred kamero, 20.30 Visoki pritisk; 22.00 Turistični vodič; 22.30 žena s pokrajino, drama. PETEK, 10. junija LJUBLJANA 17.25 Poročila; 17.30 Domači ansambli: Štirje kovači; 18.00 Risanka; 18.40 Mleko v prehrani; 19.00 Spekter: Morje; 19.10 Risan ka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Rockfordovi, nad.; 20.50 Propagandna oddaja; 2Q.55 Zrcalo tedna; 21.15 Nočni kino. KOPER 14.00 Odprta meja; 17.00 Odpr ta meja (ponovitev); 17.35 TV šola; 18.00 Visoki pritisk; 19.00 Aktualna tema; 19.30 TVD stiči šče; 19.45 Z nami pred kamero 20.30 Poljskj film «Anatomija ne ke ljubezni; 22.00 Turistični » tlas; 22.30 Komični filmi. SOBOTA, 11. junija LJUBLJANA 8.00 Poročila; 8.40 Risanka; 9.0b Učitelj, nad.; 9.35 Pisani svet 10.05 živali v gibanju; 10.30 Tre tje obdobje; 11.00 Iskanje; 11-30 Poročila; 16.40 Nogomet iz Tuzle: Sloboda - Partizan; 18.30 Gaiak tika; 20.00 TV križanka; 21.35 Nočni kino: Hudičeva nevesta, film; 23.05 Reportaža z atletske ga mitinga v Mariboru; 23.20 Poročila. KOPER 16.40 Nogomet iz Tuzle: Slobo^ da - Partizan; 18.15 Atletika; 19.30 TV dnevnik; 19.45 V soboto družino; 20.30 V mraku, TV film: 21.15 Rock; 22.00 »Appassionata* film. PnmorškiTlnGVTuk ŠPORT ŠPORT ŠPORT 5. junija 1983 KOŠARKA NA 23. EVROPSKEM PRVENSTVU V FRANCIJI Italijani zasluženo evropski prvaki v Sinoči so v velikem finalu premagali Španijo - Odlična skupna igra «azzurrov» - Spanci so tokrat nekoliko odpovedali - Francija peta ITALIJA — ŠPANIJA 105:96 (45:38) ITALIJA: Caglieris 7, Bonamico 8, Gilardi 16, Brunamonti 6, Vil-Talta 20, Meneghin 7, Riva 8, Vecchiato 12, Marzorati 6, Sacchetti 15, Io»ut, Costa. ŠPANIJA: Sibilio 12, Margal 4, Jimenez 15, Romay 6, Martin 17, °™alan 9, Solazabal 2, Lopez Iturriaga, San Epifanio 21, Arcega, Creus. SODNIKA: Ciine (Kanada) in Nichols (ZDA) pM: Italija 23:28, Španija 26:38. PON: Meneghin (34), Gilardi (37), J1®enez (39). GLEDALCEV: 6.500. NANTES — Italija je osvojila svo-n° Prvo zlato kolajno na evropskem Pfvenstvu. Veliki podvig ji je uspel “a tem, 23. EP v Franciji, potem p je sinoči zanesljivo in povsem Psluženo odpravila Španijo, ki je P av v velikem finalu nekoliko odjedala, potem ko je poskrbela za jvečje presenečenje, s tem da je Polfinalu premagala nespornega avorita za zlato kolajno SZ. tin i ZUrri» so tud' v tem in svojem jlednjem srečanju pokazali zelo o1)"0 skupno igro in predvsem od- tudi Španci, kot skoraj vse reprezentance prej, brez moči. Italijani so dokaj dobro začeli in takoj povedli, da bi nato popustili in Španci so si priigrali prednost devetih točk. Ko je že kazalo, da bo «azzurrom» trda predla, so le-ti ostro reagirali in vzeli vajeti igre v svoje roke. Odtlej so Italijani vseskozi imeli pobudo, večali prednost in povsem onemogočili nasprotnike. Le-ti so proti koncu tekme z zelo agresivno obrambo odščipnili Italijanom nekoliko točk, več pa niso zmogli. Italijani so tako zasluženo osvoji- n° obrambo, proti kateri so bili tenis PRVENSTVO FRANCIJE Jaušovčevi v finalu ni šlo hoti Američanki Evert Lloydovi je zgubila v dveh setih - Danes moški finale med Noahom in Wilanderjem — Obračun dosedanjih sre-, nJ med Mariborčanko Mimo Jau-i,vte in Američanko Chris Evert Pyd je bil odločno v korist Lloydo-d ' Psvojila je namreč vseh trinajst obojev> v katerih jj je Jaušovče-D ’ztragala le dva seta. Tako je tudi Ho? Včerajšnjim finalnim srečanjem pfjarodnega teniškega turnirja v bilo kaj malo upanja, da 5 . Mariborčanka pripravila prese-Kljub temu je bilo vsaj pri-sr?ovati, da bo nudila večji odpor, liji .1® te dni dokazala, da je v od-formi. Američanka pa ji je prepustila skupaj tri igre: gladko je nago/0 zmagala s 6:1, 6:2. Bila je W°V° za razred boljša, saj razpo-8a z veliko bogatejšo izbiro udar-Wi Pro*‘' katerim Jaušovčeva ni i eia pravega orožja. Kljub temu tenjo že uvrstitev v finale tako I T^mbnega turnirja velik uspeh. nalghes bo na sporedu še moški fi- s,,e, med Francozom Noahom . ter :v®dom Wilanderjem. Noah je r‘uaalu brez težav odpravil roja-fe, "asselina, medtem ko je imel _ ___: i.nxn.. n Jnonnorn TTl- ?terasi , .--som, zlasti v začetku, dokler te* ta še svež. Turnir za «10. kraški pokal* Slavje domačega Krasa Zgoniku je včeraj odlično u- V mednarodni balinarski turnir ll kraški pokal». Nastopilo je in ^verk iz zamejstva, Slovenije skuVaške, ki so se v štirih tlolf. nah potegovale wlfteale. Tokrat za vstop v so se odlično iz- ^zale /P«« tated!_ te celo osvojil prvo in tretje brst- .medtem ko se je repenia-Sn i draški dom uvrstil na dru-0 mesto. naše zamejske ekipe, Ki so ^'//kovano, a povsem zasluzeno Ifro 'e prva tri mesta: domači S.1 IZIDI A - Partizan Moste 7:13; B - Partizan Moste 13.2; ® - Jama 13:7; Kras B Ke-P°r 13:5; Repentabor - Ja-K0(v.^3:7; Svoboda - Sokol I3.il; Sv3:3, Vojvodina - Beograd 3:2, Vardar -Radnički 2:1, Hajduk - Budučnost 4:1. Današnji pari: Osijek - Olimpija, Sarajevo - Željezničar, Galemka ■ Sloboda. NOGOMET V TRETJI ITALIJANSKI LIGI Tržačani na gostovanju v Brescii Triestina bo skušala obdržati nepremagljivost; ki traja že 22 kol Danes bo v Brescii Triestina končala svoje prvenstvo, ki se zaključuje z napredovanjem v B ligo. Tekma je za Tržačane bolj postranskega pomena, saj so si že zagotovili tudi končno prvo mesto na lestvici. Edino, kar še zanima tržaške igralce, je, da obdržijo svojo nepremagljivost, ki traja že 22 kol in jasno je, da bo skušala ekipa obdržati ta svojevrsten rekord še v zadnjem kolu. Trener Buffoni ima tokrat nekoliko težav s postavo, saj sta De Falco in Pasciullo nekoliko poškodovana in je njuna prisotnost na igrišču v dvomu. Brescia pa je verjetno največje razočaranje tega prvenstva skupno z Vicenzo. Pred začetkom prvenstva je bila glavni favorit za napredovanje, skozi vse prvenstvo pa se je borila na repu lestvice in je šele v zadnjih kolih dosegla nekaj dobrih rezultatov (zmaga v Carrari, ki je zagotovila Triestini matematično napredovanje). Brescia še ni matematično rešena, saj ji za dosego tega cilja primanjkuje točka. Ni tež- ko torej predvideti, da se bosta obe ekipi potegovali za neodločen izid. Posebno vroče pa bo današnje kolo na repu lestvice, kjer se sedem ekip še bori za obstanek v ligi. Posebno dramatični bosta srečanji Ron-dinella - Modena in Mestre - Pro Patria. Spored današnjega zadnjega kola Brescia - Triestina; Forli - Trevi-so; Vicenza - Piacenza; Mestre -Pro Patria; Parma - Fano; Rimini - Trento; Rondinella - Modena; Sanremese - Padova; Spal - Carra-rese. ITALIJANSKI POKAL Juventus zopet uspešen Juventus je tudi v povratnem četrtfinalnem srečanju v Rimu premagal Romo in se tako uvrstil v polfinale. Turinčanj so zmagali z 2:0, z zadetkoma Tardeilija in Bo-nieka. V včerajšnjem drugem povratnem četrtfinalnem srečanju v Pi- ši je domače moštvo igralo brez gola proti Interju. Milančani so polfinalisti, ker so v prvi tekmi zmagali s 3:2. AVTOMOBILIZEM VN Detroit v formuli ena Arnoux v prvi vrsti DETROIT - Včeraj so opravili še zadnje uradne poskusne vožnje za današnjo avtomobilsko dirko formule ena za VN Detroita. Najboljši čas je dosegel Francoz Ar-noux na ferrariju, ki bo tako star-tal v prvi vrsti. Ob njem bo Brazilec Piquet (brabham BMW). Sledijo: Tambay (Fr, - ferrari). De Angelis (It. - lotus renault), Surer (Švi. - arrovvs), Alboreto (It. -tyrrell), Cheever (ZDA . renault). De Cesaris (It. - alfa romeo), Warwick (VB - toleman), Boutsen (Bel. - arrovvs). Finec Rosbcrg (vvilliams) je enajsti, Avstrijec Lauda (melaren) pa šele osemnajsti. Kras NOGOMET »KRAŠKI POKAL* Kras odpravil celo Pol. Opicino Polisportiva Opicina — 1:3 (1:2) KRAS: Coronica, Rismondo (v 46. min. Kalc), Cozman, Puntar, Škabar, Šugan, Ferfoglia (v 78. min. Škrk), Blažina. G. Ferfolja (v 68. min. Klun), Olivo in Košuta. STRELCI: v 12. min. Olivo, v 31. min. Cutrara, v 40. min. K. Ferfolja. v 73. min. Košuta. V zelo pomembnem srečanju B skupine za «Kraški pokal» je sinoči Kras premagal favorizirano Po-lisportivo Opicino. Tekma je bila ena najlepših na letošnjem turnirju in poleg štirih zadetkov smo videli številne druge lepe priložnosti tako na eni kot na drugi strani. Po vodstvu, ki ga je dosegel Olivo po lepi kombinaciji z Blažino, je Cutrara izenačil iz gneče v neposredni bližini vrat, ko je premagal včeraj odličnega Coronico. Pred zaključkom prvega dela je K. Ferfolja spet povedel «rdeče-bele» v vodstvo. Končni rezultat je postavil Košuta, ki je z natančnim visokim strelom premagal nezanesljivega Maco-ratija. (Z.S.) UIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllHinillllliiiiiiiiiiiiiilllllllliliiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiHnHiluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuillllllllIHlIllillllllIiilliiiill/lliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllin KOLESARSTVO NA PREDZADNJI ETAPI DIRKE PO ITALIJI Na cilju v Gorici prvi Argentin Saronni ohranil vso prednost - Danes še na kronometer do Vidma GORICA — V včerajšnji, predzadnji etapi «Gira» so kolesarji v bistvu opravili pravi izlet od Arabbe do Gorice. Vse do predmestja Gorice so namreč vozili v koloni, tako da je bilo vodilnemu Saronniju izredno lahko »nadzorovati* to e-tapo. Nekaj kilometrov pred ciljem pa je uspel beg Morenu Argentinu, ki je sam privozil na cilj in zmagal dvignjenih rok. Vsa skupina kolesarjev pa je privozila s tremi sekundami zamude. V končnem sprintu je bil najprisebnejši Belgijec Ho-ste, ki je tako osvojil drugo mesto pred Gavazzijem in Morandijem. Danes bo na sporedu poslednja etapa, posamezno za kronometer (40 km). Edini motiv te etape bo boj med Visentinijem in Saronni-jem. Bo Visentiniju uspel veliki podvig, da bi prav v zadnji etapi zadal Saronniju več kot 1’56” zaostanka? To pa bo skoraj nemogo- ■ m ii iiiii mil mil iiiiiiimmiimmiiiiimiii ii imiii nuni ii i ■ im i imi 1111 imaii in 111 n n n n 11 m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiinmiiiimii mi im i m iiinmiimmi iiiiiiin milil iii mi NA POKRAJINSKEM PRVENSTVU M IN'ODBOJKA RJE V NA OPČINAH Odrezale so se tudi naše osnovnošolke Tudi letošnja pokrajinska izvedba «mini-volleya» se počasi izteka. Ob tem moramo povedati, da se je v raznih kategorijah prijavilo rekordno število ekip (51) z več kot dvesto mladimi tekmovalkami in tekmovalci. Povsem zadovoljivo je to, da naša društva nastopajo z več ekipami, pa tudi nad kvaliteto igre smo lahko le zadovoljni, saj so vsi dosedanji pokrajinski naslovi in boljše uvrstitve pripadli slovenskim barvam. O nižješolskem tekmovanju, na katerem se je odlično odrezala Sloga, saj je osvojila oba naslova tako v moški kot v ženski konkurenci, smo že poročali. V konkurenci osnovnih šol je po naslovu v moški konkurenci prav tako posegla Sloga, ki je odpravila vse konkurente in zasluženo zmagala. Zmagoslavno ekipo so sestavljali Matej in Tomaž Susič, Alberto Prelec in Janez Berdon. Včeraj pa se je z izločilnimi koli pričelo tudi «mega* tekmovanje za osnovnošolke. Skupno nastopa kar 16 ekipi ki so bile razdeljene v tri skupine. V skupini A je prvo mesto zasedla ekipa Montasio A pred Vil-la Carsia A in Slogo A. V drugi skupini je prvo mesto pripadlo šoli Villa Carsia B, drugo Slogi C in tretje Montasio B. V tretji izločilni skupini pa se je Sloga D uvrstila pred Montasio C in šolo Duca D’Aosta. V sklepni del turnirja, ki bo v ponedeljek v openski šolski telovadnici s pričetkom ob 15. uri so se uvrstile vse prvo in drugouvrščene ekipe in spet ima Sloga možnost, da poseže po naslovu ali da se uvrsti med najboljše. Omeniti velja, da je letos v tej konkurenci z dvema ekipama nastopil tudi Sokol, prvič pa se je na obzorju tržaškega «mini - volleya» pokazala kriška Mladina, ki je svoj ognjeni krst zelo dobro prestala. Vse to pa daje naši odbojki novega elana, saj je neizpodbitno, da bodo prav iz teh «mini» odbojkaric in odbojkarjev v prihodnjih letih zrasli novi stebri naših ekip. (INKA). O&VEST EA* Odbor TPK Sirena poziva vse člane, ki imajo svoja plovila, jadra in razno drugo opremo na društvenem zemljišču, naj jo odstranijo. Na prostoru kluba bodo začeli z deli, ki bodo trajala od 10 do 20 dni, zato je pospravljanje potrebno, da ne bo oprema o-stala na prostem. Predvsem pa poziva posestnike jadralnih desk, ki so privezane z verigami, naj jih čimprej odstranijo. Odbor odklanja vsako odgovornost v primeru povzročitve škode ali kraje. * v * Gimnastični odsek ŠZ Bor sporoča, da bo jutri, 6. junija, v Borovem športnem centru zaključni nastop vseh vadbenih skupin. Začetek ob 19. uri. če, saj je Saronni dokazal, da je v zelo dobri formi. VRSTNI RED 21. ETAPE (ARABBA - GORICA) 1. Moreno Argentin (It.), ki je prevozil 232 km v 5.54’40” s poprečno hitrostjo 39,248 km na uro; 2. Hoste (Bel.) po 3”; 3. Gavazzi (It.); 4. Morandi (It.); 5. Berto (It.) in vsa skupina kolesarjev v času Hosteja. SKUPNA LESTVICA 1. Giuseppe Saronni (Italija) 99.54’58”; 2. Visentini (Italija) po 1’56”, 3. Fernandez (Šp.) po 2'50”; 4. Beccia (It.) po 4’01”; 5. Leja-reta (Šp.) po 5’09”; 6. Chozas (Šp.) po 6’59”; 7. Thurau (ZRN) Zveza slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje v petek, 17. junija 1983 v Kulturnem dorpu v Sovpdjljah .iiiiUi 1 JLtiiolJJ i\« i Juoyu\4 unvj isvu «s 13. REDNI OBČNI .ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva; 2. izvolitev volilne komisije; 3. poročila; 4. diskusija; 5. razrešnica; 6. volitve. po 7T0”; 8. Ruperez (šp.) po 7’13”; 9. Van Impe (Bel.) po 816”; 10. Munoz (Šp.) po 8’58”. Svetovno mladinsko prvenstvo CIUDAD MEXICO — V drugem dnevu svetovnega mladinskega nogometnega prvenstva v Mehiki so dosegli naslednje izide: Škotska -Južna Koreja 2:0, Urugvaj - ZDA 3:2, Poljska - Slonokoščena obala 7:2. LESTVICA (vse ekipe so odigrale po eno srečanje): A skupina : škotska 2, Avstralija in Mehika 1, Južna Koreja 0; B skupina: Poljska in Urugvaj 2, ZDA jn Slonokoščena obala 0. ZAMEJSKO PRVENSTVO Polet v vodstvu Tudj 5. kolo zamejskega balinarskega prvenstva je potrdilo doseda- njo razvrstitev nastopajočih ekip. Vse bolj prihaja do izraza udarna moč openskega Poleta, kateremu Zarja ni bila kos. Ista slika je bila v Nabrežini, kjer je drugouvrščeni Sokol z lahkoto prišel do tretje prvenstvene zmage. Gaja je ubranila tretje mesto po dragocenem remiju v Doberdobu. Z delitvijo točk pa sta se v Zgoniku sporazumela tudi Kras A in Kraški dom. IZIDI 5. KOLA Kras A - Kraški dom 1:1 (13:9,11:13) Sokol - Kras B 2:0 (13:3, 13: 2) Gradina - Gaja 1:1 (13:7, 0:13) Polet - Zarja 2:0 (13:2,13: 4) LESTVICA Polet 9; Sokol 8; Gaja 7; Gradina 6; Kraški dom 5; Zarja 3; Kras A 2; Kras B brez točke. PRIHODNJE KOLO (8. junija) Gradina - Kras A; Kras B - Zarja; Gaja - Kraški dom; Polet . Sokol. (B. S.). VČERAJ ZVEČER V SESLJANSKEM ZALIVU Uradna otvoritev dveh novih pomolov jadralnega kluba Čupa Otvoritev je potekala ob 10-letnici ustanovitve društva Ob desetletnici ustanovitve jadralnega kluba Čupa je bila sinoči v Sesljanskem zalivu krajša slovesnost, med katero so tudi uradno otvorili nova pomola, s katerima je društvo pridobilo precej novih privezov. Ob tej priložnosti je predsednik društva Niko Kosmina po pozdravih gostom, med katerimi so bili tudi jugoslovanski konzul v Trstu Aleksander Nikolič, odbornik devinsko -nabrežinske občine Bojan Brezigar, predstavnik luške kapitanije in predstavniki Sokola, Devina, Sirene ter drugih naših društev, na kratko o-risal pot, ki so jo v tem desetletju prehodih. Kosmina je uvodoma poudaril, da so društvo poimenovali po stari ribiški barki, s katero so naši pradedje na tem koščku morja ribarili, zatem pa je omenil prvo regato, prve korake z jadralno šolo. namenjeno najmlajšira, m sicer za «opthmste»j jadralne deske ter solo praktičnega pomorstva na potovalnih jadrnicah. Pred petimi leti. je nadaljeval Kosmina, so začeli načrtovati manjšo^ marino za člane, lani pa so končno dobili dovoljenje in skupaj s sosednim društvom Pietas Julia postavili pomola. Izgradnja je zahtevala precejšnja denarna sredstva, vendar bo že prihodnje leto prinašala tudi dobiček (z dajanjem privezov v najem) in s tem dohodkom nameravajo še popestriti delovanje, predvsem pa nuditi več možnosti prav mladim. Kosmina je zatem dejal, da imajo v načrtu (vedno skupaj s Fie-tas Juho) še večjo marino, saj potrebujejo novih privezov, še zlasti pa je poudaril izredno pereče vprašanje društvenega sedeža. Po slovesnosti je bila na sedanjem društvenem prostoru družabnost za goste in člane. ....iii umiiiiiniiiiiinmiiiniHiiiiiiniiiHiiuiinHmnnininiiiiHininiHiiinmimninmniinnnnmiiimiummimni,.......................................^ •«niri m Mtiauian uit ODBOJKA NA « TURNIRJU MLADINSKEGA CENTRA> Tudi tokrat izredno izenačene tekme V petek zvečer so igrali na odprtem igrišču Doma «A. Budala* izločilne tekme v 3. skupini moške odbojke. Po izredno napetem in razburljivem srečanju je zmaga pripadla ekipi Klape, ki je premagala Danico z Vrha. Klapa — Naš prapor B 2:0 (15:9, 15:12) Čeprav bi končni rezultat dal drugače misliti, so odbojkarji Klape brez prevelikih težav premagali ekipo Našega prapora, ki so jo sestavljali izključno mladi igralci. Danica A — Naš prapor B 2:0 (15:1, 15:4) Premoč igralcev Vrha je bila zelo očitna, saj so prepustili nasprotniku le borih pet točk. Klapa — Danica A 2 (15:13, 6:15, 15:12) V doslej najlepšem srečanju tem turnirju so po izredni bitki sla-v ključnih trenutkih prisebnejši. l*,,Mli|(,||i|,||,,i|||,,>i,|,,,,,|,,|,|||,|j|1||>(|||iEW¥,||i|1f |iitii«iiiiiilllii*ll«il,*iR,il,,,,,,|l,l*,*i,,,,,,,,i,,,,**,ii*i,,i,i,i,iiii,illi,i,iii9i,4,iii,iiiiliiiiii,i*i,iii*,,i,iili,iiii*,ii,*i,ii,,i,in,iiimi,iii,i,ii,,ii,,,,i,,,*il*«i,Ml,Mlii,ii«tlll*t;i,,,*,i,»«,,>|««i»»«il«*t1*in#«mmii«initnt««««««ii««»«»««*«*«««»«»««««**«»riB»««ni»MM«««iti»««««««««m>«nt«»««««»*»i«««««i«i*M Več kot 300 učenk in učencev na uspeli prireditvi «Slikamo in tečemo» v Repnu Čenčaj več kot 300 učenk in u-openskega didaktičnega rav-lo/IJStva je včeraj zjutraj napolni-St-J/f^nsko športno igrišče p L b/tebe otrok tega ravnateljstva, ivJ6 nosilo naziv »Slikamo in te- »Po^a dva razreda sta imela na slikarski «ex tempore*, tresli >/elr" in peti razredi pa so tavali v poligonu, ip 'SaLrii so pokazali veliko vnemo kdpi e so bile v glavnem skrbno n* ane. čeprav niso bile ocenje-Doj 4er je za to tudi manjkal čas, tpera tega pa organizator ni na-C.yal za prva dva razreda po-van/i tekmovalnost. Potek tekmo-tern V fJoligonu je tudi precej po-j,°fti odvrnil od risb. tesh!'®on Jc seveda veliko bolj za-lirn , Prisotne, ki so se poldrugo ^ /riidiij da bi dosegli čimbolj-ip e'hltate. Plazenje, met v koš Izstavljanje piramide so bile zanimive točke. POLIGON ■ razred — deklice •V/arah Sossi (Sirk) Suzana (Tomažič) obe 42”, 3. Ja-(T Kak (Kajuh), Melita Marc Slj/Par), Erika Doljak (Trubar), tj/4 Bogateč (Sirk) vse 43”; sle-8U: Ivana Leuz (Tomažič). Tanja b/tes (Bevk). Maja Pečar (Tru-AlZ’ Helena Crismani (Trubar), Ma« ndra °e' Coco (Tomažič), a /a. Prasselli (Prosek). Valenti- Lj.?°jča (Kajuh), Tanja Colja (Pro-(^J',Kva Sosič (Bevk), Katja Tau (Bevk), Anna Palcich (Kajuh), Katja Križmančič (Trubar), Romi-na Pertot (Prosek), Martina Gojča (Kajuh), Mathilda Puri (Bevk), Ma-tejka Gregori (Kajuh), Nataša Križmančič (Trubar), Neva Martelanc (Bevk), Matejka Gregori (Kajuh), Myrto Mosettj (Prosek), Irena čač (Trubar), Antonella Fabi (Bevk), Katjuša Regent (Prosek), Ivana Canziani (Trubar), Katja Pettirosso (Prosek), Tamara Operti (Bevk), Maria Antonella Celea (Prosek), Ombretta Cipollino (Bevk). Tamara Bessarione (Bevk), Martina Carli (Bevk), Elena Magagnato (Bevk). Tamara Riccobon (Bevk), Jadranka Fabjan (Prosek), Kristina Kocman (Prosek). 3. razred — dečki 1 Robert Renčelj (Trubar) 40”, 2 Michele Calzi (Kajuh) in Roberto Ferluga (Prosek) 41 ; sledijo: Andrej Pierazzi (Prosek), Dean Štolfa (Prosek). Andrej Pavatich (Bevk), Martin Maver (Bevk), Marko Ferluga (Bevk), Marko Natahc-chio (Bevk). Alex Limbeck (Prosek), David Simonettig (Bevk), Luka Carli (Tomažič), Iztok Čuk (Tomažič), Ivo Emili (Prosek). Martin Puntar (Prosek). Marko Šuber (Bevk), Aljoša Danieli (Prosek). Marko Križmančič (Trubar), Griša Vremec (Bevk), Massimo Vrše (Kajuh), Davor Berdon (Tomažič). Damjan Križmančič (Trubar), Walter Reg-gente (Prosek), Matjaž Rustia (Prosek), David Guštin (Bevk), Mitja Možina (Bevk), Evgen Ban (Pr°' sek), Erik Vidali (Bevk). Jan Pon tarj (Bevk), Tomaž Ban (Bevk), Aleksander Ciacchi (Trubar). 4. razred — deklice 1. Petra Križmančič (Kajuh) 35”75, 2. Tanja Purič (Gradnik) 37”81, 3. Serena Castelli (Bevk) 39”61; sledijo: Jagoda Škrk (Gradnik), Tanja Škabar (Gradnik), A-drijana Čuk (Tomažič), Valentina Cossutta (Sirk), Vesna Buscemi (Gradnik), Tamara Cibic (Prosek), Lorena Cossutta (Sirk), Matejka Bueavellj (Prosek), Sara Stegel (Prosek), Ingrid Tence (Sirk), Gabrijela Pieri (Bevk), Sneža Jovanovič (Trubar), Dunja Regent (Prosek), Brigita Zotti (Sirk), Jana Drasič (Sirk), Tamara Ražem (Trubar), Erika Kocman (Prosek), Nataša Puntar (Prosek), Alenka Puntar (Prosek), Monica Micali (Trubar), Tatjana Stopar (Trubar), E-rika Inamo (Bevk), Katja Starec (Prosek), Ingrid Vidali (Trubar). 4. razred — dečki 1. Danilo Riolino (Prosek) 34”71, 2. Peter Štoka (Prosek) 37”16, 3. Andrej Maver (Bevk) 38”22; sledijo: Martin Andolšek (Bevk), Kristjan Rebula (Prosek), Peter Sed-mach (Sirk). David Taučer (Prosek), Saša Cossutta (Sirk), Aleš Kapun (Prosek), Aleksander Debenjak (Trubar). Amedeo Taucer (Prosek), Mitja Tavčar (Bevk), Roberto Škabar (Gradnik), Tomaž Milič (Bevk), Peter Škabar (Gradnik), Marko Škabar (Gradnik), Danijel Guštin (Gradnik). Igor Badalich (Prosek). Andrej Rupel (Prosek), Igor Bizjak (Prosek), Christian Malalan (Bevk), Damjan Berdon (Tomažič), Mitja Škabar (Prosek), Denis Slobic (Prosek), Martin Kre- vatin (Bevk), Matej Petaros (Trubar), Kristjan Mesar (Trubar). 5. razred — deklice 1. Giuliana Plehan (Bevk) 39”15, 2. Vesna Škabar (Gradnik) 39”55, 3. Tjaša Kocman (Bevk) 41”25; sledijo: Lara Lupine (Bevk), Kate-rina Citter (Bevk), Gabriella Bal-dissin (Kajuh), Erika Paulina (Trubar), Erika Persinovič (Bevk), Aj-ling Maruccelli (Gradnik), Monika Čufar (Trubar), Tereza Marzetti (Bevk), Suzana Rebula (Gradnik), Daniela Bresciani (Sirk), Karin Tence (Sirk), Elizabeta Drago (Gradnik), Ivana Širca (Trubar), Katarina Košuta (Sirk), Valentina Fabi (Bevk), Alenka Sirk (Sirk), Erika škerk (Bevk), Eva Mauri (Bevk), Suzana Hreščak (Tomažič), Tanja Tretjak (Bevk), Suzana Cioc-chi (Bevk), Katja Foschini (Bevk), Barbara Luxa (Prosek), Katja Fa-brizi (Tomažič), Roberta Sulini (Sirk), Mojca Reggente (Prosek), Klara Calzi (Kajuh), Barbara Gregori (Kajuh), Katjuša ščuka (Prosek). 5. razred — dečki 1. Iztok Pečar (Trubar) 32”50, 2. 'Tomaž Sussi (Bevk) 36”50, 3. Damjan Crissani in David Esposi-to (oba Sirk) 38”10; sledijo: Tomaž Tence (Sirk), Janez Berdon (Bevk), Ervin Mosetti (Prosek), Aleš Sterni (Prosek), Matija Danev (Bevk), Matej Sussi (Bevk), Erik Sedmak (Sirk), Leo Oblak (Bevk), Jure Brišnik (Bevk), Danilo Pahor (Gradnik), Aleksander Danev (Bevk), Marko Vitez (Bevk), Dimitrij Luxa (Prosek), Igor Marc (Trubar), Marjan Renčelj (Trubar), Walter Danieli (Prosek), Moreno Trampuš (Prosek), Robert Zenič (Gradnik), Alex Unussich (Bevk), Marko Limoncin (Gradnik), David Kralj (Tomažič), Martin Mesar (Trubar), Boris Renar (Bevk), A-driano Ferluga (Bevk), Andrej Ban (Prosek), Daniel Malalan (Tomažič), Igor Tence (Sirk), Aljoša Bla-son (Prosek), Damjan Štolfa (Prosek), Marko Antoni (Bevk), Andrej Danieli (Prosek). «EX TEMPORE)) Istočasno s poligonom se je odvijal tudi slikarski «ex tempore*. Otroci so se skoraj v celoti »zatekli* po teme v Repen in kraške kalonje, borjači, suhi zidovi vendar tudi zrele češnje so bili glavni pred-meti njihovega zanimanja. Za prvi razred so svoja dela oddali naslednji učenci in učenke: Sabina čuk, Manuela Carli (oba P. Tomažič, Trebče); Ingrid Križmančič, Marko De Giorgi, Katerina Kalc (vsi K. D. Kajuh. Gropada); Tamara Bogateč, Erika Bezin, Sara Samec, Enrico Bogateč, Elena Bogateč (vsi A. Sirk, Križ); Sele-nja Umek, Katerina Riolino, Pavel Križman, Samantha Jelošček, E-tena Lorenzutti, Linda Zuccoli, Ka- ZAHVALA Opensko didaktično ravnateljstvo se toplo zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu prireditve, posebno pa še ŠK Kras. rin Kalc. Jennifer Pertot, Jessica Alfarano, Adriano Ostrouška, Diego Danieli, Aleksij Sartori, Vihra Tence, Marko Husu, Nataša Luxa, Taisja Kodrič, Marko Emili (vsi Prosek). Za drugi razred pa: Martin Carli, Peter Carli, Mojca Carli, Sebastian Lokatos, Eva Čuk, Mauro Crispi-ni, Diego Ivančič, Barbara Maglica (vsi «Pinko Tomažič*, Trebče); Matej Cingerla, Dean Čeme, Karen Cossutta, Tanja Čeme, Danjel Gher-bassi, Kristjan Doglia, Mitja Emili. Tjaši Bogateč (vsi Prosek); Ivana Marc, Kristjan Čufar, Samo Miot, Marina Petaros, Saša Kralj, Kristjan Mahnič (vsi »Primož Trubar*, Bazovica); Tamara Komar, Barbara Škabar, Martina Škabar, Matteo Raubar, Katja švagelj, Fatina Škabar -Valentina Destrj (vsi «Alojz Gradnik*, Repentabor); Alenka Gojča, Peter Ferluga, Martin Kalc, Patrik Berzi, Tanja Kalc, Donatella Vrše (vsi «K. D. Kajuh*, Gropada); Dimitrij Brundula, Lara A-gelli, Mitja Sossi, Adriano Plehan, Darja Vitez, Emil Oblak, Alenka Bizjak, Sara Micalessi, Boris Vidali, Tanja Race, Kristina Bogateč, Meta Brišnik, Maja Kosmina, Vanja Cvelbar, Danjel Radetti, Boris Vremec, David Širca, Romina Pauluzzi, Matjaž Milič (vsi »France Bevk*, Opčine); Ksenija Zotti, Erik Tence, Cristina Comino, Martin Košuta (vsi »Albert Sirk*, Križ). Nekaj oddanih del je bilo, žal, tudi nepodpisanih, večje število u-čencev pa je slike po razstavi odneslo, tako da je iz seznama precej imen izostalo. (KB) Ekipe so nastopile v naslednjih postavah. KLAPA: S. in A. Terpin, Cotič, Maraž, Sirk, Pola. DANICA A: M., V. in L. Čemic, I., D. in G. Devetak. NAŠ PRAPOR B: Mikluš, Sošol, Princi, Cibini, Legiša, Vogrič. SPORED TEKMOVANJA DANES, 5. junija (Košarka) 9.30: Igorji - Sovodnje C; 10.30: Igorji - MK Rockets; 11.30: MK Ro-ckets - Sovodnje C. JUTRI, 6. junija (Košarka) 19.30: K-Tromberji - Sovodnje B; 20.30: MO O. Župančič - Sovodnje B; 20.30: MO O. Župančič - Sovodnje B; 21.30: MO O. Župančič - K-Tromberji. TOREK, 7. junija (Odbojka - moški) 19.30: MO O. Župančič - Danica B; 20.30: Danica B . Doberdob; 21.30: MO O. Župančič - Doberdob. SREDA, 8. junija (Odbojka - ženske) 19.30: Grojna - MK B; 20.30: Ljubljanska banka - Naš prapor; 21.30: finale za 1. mesto. ČETRTEK, 9. junija (Košarka) 19.30: Univerzitetni študentje - Sovodnje A; 20.30: Naš prapor . Sovodnje A; 21.30: Naš prapor - Univerzitetni študentje. PETEK, 10. junija 19.30: polfinale (moška odbojka); 20.30: polfinale (moška odbojka); 21.30: finale (ženska odbojka). SOBOTA, 11. junija 18.00: finalni del v moški košarki; 22.00: finale moška odbojka. (MAL) teh odločilnih trenutkih so odgovorni pri obeh ekipah šteli »točke razlike*, saj je bilo stanje v setih po obeh srečanjih izenačeno (4:4). Najprej je kazalo, da bo Juventina izpadla, vendar so po podrobnem pregledu obeh zapisnikov ugotovili, da je Juventina Belca v prednosti v točkah (100:98). tako da je, čeprav s težavo, ostala v C-2 ligi. Juventina Belca ostala v C-2 ligi Juventina Belca - PAV Bordi-gnon Remanzacco 1:3 (14:16, 15:12, 10:12, 2:15) JUVENTINA BELCA: I. Orel, I. Plesničar, R. Faganel, R. Petejan, M. čemic, R. Lavrenčič, L. Černič, D. Mučič, F. Mervič, I. Juren, M. Jarc. To tekmo bi lahko ocenili kot neverjetno, saj je samo zaradi dveh golih točk Juventina Belca ostala v C-2 ligi. V prvem setu so naši fantje dobro začeli, saj so vodili že s 14:8. Odtlej dalje se je nekaj zataknilo, oprijela se jih je še nervoza, kar je nasprotnik takoj izkoristil in zmagal s tesnim izidom 16:14. Tudi v drugem setu je za naše slabo kazalo, vendar so se v pravem trenutku prebudili, zaigrali kot znajo in nadigrali nasprotnika. V tretjem in predvsem v četrtem setu pa so gostje vzeli vajeti igre v svoje roke ter zasluženo zmagali. V ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 6. junija, ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije. V petek občni zbor ŠD Sovodnje Ob zaključku letošnje sezone bo športno društvo iz Sovodenj pripravilo svojo letno skupščino. Občni zbor bo v petek, 10. junija, ob 20.30 v prostorih tamkajšnjega Kulturnega doma. Dnevni red obsega izvolitev predsedstva občnega zbora, predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, pozdrav gostov, razpravo in volitve novega odbora. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 5. JUNIJA NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA 16.30 v Dolini: Breg - Primorec JADRANJE Consko srečanje na jezeru Cavazzo, nastopa tudi TPK Sirena 10.00 v Sesljanu: regata JK Čupe KOTALKANJE Deželno prvenstvo v Pordenonu, nastopa tudi Polet NAMIZNI TENIS »POKAL JULIJSKIH ALP* V Celovcu: nastopa tudi Kras z žensko in moško ekipo. MINIBASKET Turnir v organizaciji ŠD Sokol 8.45 v Nabrežini: nastopajo Sokol, Bor, Kontovel in GMT. JUTRI PONEDELJEK, 6. JUNIJA ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 20.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici: Sovodnje Volley Club Tržič RADIO tri Radia Opčine. Oddajo bo vodil Sergij Tavčar, na Radiu Opčine košarkarji bodo ju- Jadran Jadranovi 6. junija, od 18.30 dalje gostje znani kronist Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 794672 (4 llnl|e) TU 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 maggfo 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnina Mesečna 9.000 lir — celoletna 108.000 lir V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADl i — DZS 61000 Ljubilo« Gradišče 10/II. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 rnffl) 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda, Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijska krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 v Italiji pri SPI. 5. junija 1983 Odgovorni urednik Bogo Samsa Izdajal In tiska j Član italijanska ■ r1! zveze časopisnih I založnikov F1EG Zadruga Pantalejmun je dobila nov traktor Na področju nekdanje umobolni-*e pri Svetem Ivanu so včeraj praznovali nakup novega traktorja, ki ga je zadrugi Pantalejmun nabavila tržaška hranilnica. Za člane zadruge — kakih 30 oseb, v glavnem mladi emarginiranci in han-dikapiranci — je to pomembna pridobitev, da se bo njihova kmečka dejavnost lahko razvila na bolj rentabilni gospodarski podlagi. Zadruga je več let delovala na terenih na hribu Pantalejmun pri industrijski coni, kjer gojijo razno ze lenjavo predvsem za delavske zadruge. Pred kratkim pa jim ,,e pokrajinska uprava odstopila nekaj za- puščenih polj v gornjem delu umobolnice. Krajevna zdravstvena enota pa jim je namenila 50 milijonov lir. Načrti zadruge predvidevajo še nadaljnjo razširitev tako pri Svetem Ivanu, kjer predlagajo ureditev parka. odprtje prodajalne lastnih pridelkov ob vhodu v umobolnico in zelenjavne restavracije, kot tudi na miljskem hribu. Pokrajinska uprava je tudi odobrila 20 štipendij za agronomsko izšolan je članov zadruge z namenom, da bi mlade han-dikapirance in emarginirance vključili v poklicno poljedelsko dejavnost. S. P. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 POROČNE PONUDBE. 30-letni fant bi rad spoznal resno dekle za skupno življenje in poroko. Telefonirati od 8. do 20. ure na št. 040/64894. STANOVANJE v Trstu ali okolici i-ščeta dve solidno situirani osebi srednjih let. Telefonirati na st. 040/725064 vsak dan med 20. in 21. uro. SLIKAR iz Primorske 33/173 želi spoznati sodobno prijateljico staro do 38 let za dopust na morju. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul. Mon-tecchi 6, pod šifro «Strogo diskret no». PRODAM kombi fiat 900 T shango opremljen kot camper, 4 ležišča 8000 km. junij 82, avtoradio. Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 040/772733. PRODAM nov nemško-slovenski slovar. Telefon 040/567248. PRODAM po ugodni ceni barvne slike zadnje tekme Jadrana v Vi-cenzi. Slike so na ogled v čistilnici »Tatjana* v Nabrežini, Kamnolomi št. 78/d. PRODAM novo enostanovanjsko hišo v okolici Doline. Telefon št. 040/228390. IŠČEM gospodinjsko pomočnico trikrat tedensko. Telefonirati od 14. do 16. ure in v večernih urah na št. 040/820435. miiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiimnB Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB Z OPČIN Namesto cvetja na grob Karla Škerlavaja daruje Justa Sossi por. Malalan 20.000 lir. V počastitev spomina strica Karla Škerlavaja daruje družina Race 50 tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ LONJERJA V spomin na Emila Gombača da-»uje Marija Malalan 10.000 lir. V spomin na dragi sestri Danico in Zdenko darujeta Jelka in Milan 20.000 lir. V počastitev spomina Emila Gombača daruje družipg Žerjal 10.000 Ur V počastitev spomina Emila Gombača in Zdenke Kjuder - Posega darujeta Lovrenc in Marija Žerjul 20 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Emila Gombača daruje Nev. Pec. 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S KONTOVELA Namesto cvetja na grob Bernarda Fabčiča daruje Ližeta Albi 10 tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BORŠTA IN ZABREŽCA Namesto cvetja na grob Olge Pe-čenik darujeta družini Rapotec in Križmančič 15.000 lir. V isti namen daruje Anica Žerjal 5.000 lir. V spomin na pok. Olgo Pečenik la-rujejo žene iz Boršta in Zabrežca ostanek denarja od nakupa cvetja - 78.000 Ur. V spomin na Olgo Pečenik darujeta Karlo in Nada Pavlič 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Olge Štefančič vd. Pečenik daruje Tončka Brce (trgovina Boršt) 15.000 lir. V spomin na Olgo Pečenik daruje družina Petaros (Boršt 89) 5.000 ur. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA Namesto cvetja na grob Luigie Kocman vd. Cossutta in Ančka Sui-čiča daruje Dušan Košuta z družino 30.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V PREČNIKU Namesto cvetja na grob pok. Alberta Pernarčiča daruje družina šir ca (Šempolaj) 10.000 lir. Za postavitev spomenika daruje Silvana 15.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na Zdenko Kjuder por. Posega darujeta Pepi in družina Komar 25.000 lir. V spomin na Emila Gombača daruje Avguštin Čok 10 000 lir. • • • Namesto cvetja na grob Emila Gombača daruje Dušan Košuta z družino 20.000 lir za TPPZ Pintco Tomažič. Namesto cvetja na grob Maria Kralja daruje Dušan Košuta z dru žino 20.000 lir za godbo Viktor Parma iz Trebč. Namesto cvetja na grob dr. Ivu Bonetu daruje Dušan Košuta z družino 20.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Karla Škerlavaja daruje družina C. Hrovatina 50.000 za SKD Tabor in 50.000 lir za ŠD Polet V počastitev spomina Karla Škerlavaja darujeta Serafin in Ivan Hrovatin 30.000 lir za Dijaško matico. V spomin na nečakinjo Mimico, prijatelja Karla Grbina in g. Nado Zakinja darujeta Pepka in Mario 50.000 lir za repentabrsko cerkev. V spomin na Kolegico ueonoro Križman daruje Milica Čok 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojen- cev. Ob včlanjevanju v društvo daruje Kristina Mozer 5.000 Ur za KD Ivan Grbec iz Skednja. Ob težki izgubi dragega brata in strica Emila Gombača daruje sestra Milka z družino 50.000 za TPPZ Pin-ko Tomažič. 20.000 za spomenik pad-Um v NOB iz Lonjerja, 20.000 za Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostale darove in prispevke objavili v prihodnji številki. KD Lonjer - Katinara in 20.000. lir za KD Slavec Ricmanje - Log. Ob drugi obletnici smrti dragega moža Ferdinanda Košute daruje žena Viktorija 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Križa. V isti namen daruje hči Nives 20.000 lir za KD Vesna. V spomin na Gilda Cerkveniča daruje sestrična Jeruzalema 10.000 Ur za KD Rovte Kolonkovec. Namesto cvetja na grob Zdenke Kjuder por. Posega darujejo An gela, Stanko in Anica Čok 20.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Josipa Žerjala daruje nečakinja Zofka z družino 20.000 lir za KD F. Prešeren in 20.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. V spomin na Jožeta Žerjala darujeta Josip in Rozalija Ota 10.000 Ur za mladinski pevski zbor F. Prešeren. Karmela Vouk Peloš daruje 40.000 Ur za KD Rovte - Kolonkovec. KD Rovte - Kolonkovec daruje 25 tisoč Ur za tamburaški ansambel KD F. Prešeren. V spomin na rojstni dan nepozabne žene in mame Alberte Sosič in ob sedmi obletnici smrti dragega svaka in strica Franca Sosiča darujeta Slavko in Livia 10.000 za Center za rakasta obolenja, 10.000 za spomenik padlim v NOB z Opčin in 10.000 Ur za obnovitev cerkve sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja na grob Fani Klemenčič vd. Sergas darujeta Štefka in Nereo 10.000 lir za KD Ivan Cankar. V spomin na Sergija Visintina da ruje Vera Pertot 20.000 Ur za Center za rakasta obolenja. V počastitev spomina Juštine Ca-harija por. Guštin daruje Zora Koc man 15.000 za KD Rdeča zvezda in 15.000 Ur za ŠK Kras. V spomin na Antona Polaka darujejo prijatelji 150.000 za Slovensko dobrodelno društvo in 150.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Jožefa Kravanje darujeta Emil in Zvonko Legiša 20.000 Ur za SKD Igo Gruden in ŠD Sokol. V spomin na ženo in mamo Zdenao Kjuder daruje mož Rudi 20.000 Ur za KD Lonjer - Katinara. Namesto cvetja na grob Ančkota Sulčiča in Guerrina Bovo darujeta Oskar Košuta z družino in Boris Košuta z družino 30.000 Ur za vzdrževanje doma A. Sirka v Križu. V spomin na nečaka Romanota Rebulo daruje Leopold Rebula 50 tisoč iir za moški pevski zbor Vesna. V počastitev spomina očeta sošolke Anice daruje Dragica Blaževič 10 tisoč Ur za Dijaško matico. V spomin na Emila Gombača darujeta družini Kuret in Gombač 20.000 lir za ŠZ Bor. Mario Magajna daruje 10.000 lit za KD Primorsko - Mačkolje. Olga in Anton Pertot darujeta 20 tisoč Ur za šolo F. S. Finžgar -Barkovlje. V spomin na pok. Franca Križ-mančiča darujejo učno in pomožno osebje ter starši otroškega vrtca v Bazovici 35.000 Ur za KD Lipa. V spomin na Angela Štoko daruje Mila Kralj 20.000 Ur za godbo Viktor Parma. V spomin na brata Angela Štoko daruje Viola 10.000 Ur za godbo Viktor Parma. Vilma in Egidio Sossi (OP.) darujeta 20.000 Ur za godbo Viktor Parma. V spomin na Pepija Žagarja darujeta družini Vatta in Kravos 10 tisoč lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina Karla Škerlavaja darujeta Mila in Milko Sosič 10.000 Ur za MPZ Tabor. Namesto cvetja na grob Justine Caharija por. Guštin daruje Kristina MiUč (Zgonik 14) 10.000 lir za ŠK Kras. Nosilci krste Josipa Žerjala darujejo 40.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. Ob 50-letriei poroke darujeta Valerija in Srečko Kosmač 50.000 za cerkev »v. Trojice na Katinari, 25 tisoč za cerkev sv. Antona v Borštu in 25.000 lir za spomenik padUm v NOB iz Lonjerja. Olga in Anton Pertot darujeta 20 tisoč Ur za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob tete Zdenke darujeta Vlasta in Anuška z družinama 20.000 Ur za KD Lonjer -Katinara. Namesto cvetja na grob Karl* Škerlavaja - Grbinovega darujejo Silvana, Zvonko in Marcelo Malalan z družinama 25.000 za SKD Tabor in 25.000 Ur za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Pepija Žagarja darujeta družini Rustja iri Polduzzi 25.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Karla škerlavaja darujeta družini Taučer in Morpurgo 20.000 Ur za ŠZ Sloga. Namesto cvetja na grob Jožeta Žerjala darujeta Nini in Tina 10.090 Ur za Zvezo borcev Boljunec. V spomin na Sergia Visintina darujeta Elio in Fatina 15.000 Ur za nabrežinsko godbo. V spomin na Leonoro Kerkoč vd Križman daruje Zdenka ŠavU 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na dragega Emila Gombača darujeta Lidia in Rudi Gombač 10.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na dragega Emila Gombača daruje družina Darka Čoka 10.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na pok. starše Ano in Rudolfa Lovriho daruje hči Kristina 10.000 za Pihalni orkester Breg in 10.000 lir za KD V. Vodnik. V spomin na Marina Milkoviča darujeta Karlo in Marta Guštin (Pa-driče) 20.000 Ur za ŠZ Gaja. OPRAVLJAM vsa pleskarska dela v najkrajšem času in po ugodni ceni. Telefonirati po 14. uri na št. 040/910148. PRODAM ford transit - camper za 4 osebe, po ugodni ceni, letnik 1971. Telefonirati na štev. 745547 v večernih urah. MANSARDO — dvosobno v centru Trsta prodam. Telefon 040/228390. PRODAM tovornjak fiat 110 NR (63 stotov nosilnosti - 40 kub. m) letnik 1978 v odUčnem stanju. Te-telefonirati na štev. (040) 220-175 OSMICO je odprl Ivan Kozmič v Prebenegu. Toči belo in črno vino. IZGUBIL sem psa, nemškega ovčarja črno-rjave barve, sUši na ime Sultan. Najditelj naj telefonira na štev. 229-164. OSMICO je odprl Zoran Pangerc DoUna 474. Toči belo in črno vino. PRODAM gumijast čoln zodiac 4,20 m, z motorjem johnson 25 KS v odUčnem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 43463. FRIZERSKI salon NEVA - DoUna št.75, tel. 228807, obvešča cenjene stranke, da se je umik zaradi letnega počitka spremenil. Namesto srede bo salon zaprt ob ponedeljkih, ostale dni bo namesto deljenega umika odprt od 13. do 20. ure. Ob sobotah ostane umik nespremenjen. PRODAM staro enostanovanjsko hišo v Ronkah. Ponudbe v večernih urah. Tel. (0481) 778827. OSMICO je odprla Olga Grilanc -Salež 23. Toči belo in črno vino. OSMICC je v Nabrežini odpri Dušan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek. OSMICO je odprl Emil Mučič v Štandrežu - Ul. S. Rutar 24. Toči belo vino. Poskrbljeno je tudi za prigrizek. OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj. Toči domačo kapljico. KVRTIČ z Opčin je odprl osmico. Toči pristno domačo kapljico. PRODAM zazidljiv teren v občini DoUna. Telefonirati na št. 228217. MARINA JULIA TRŽIČ - JuUja in avgusta v najem opremljena stanovanja na razpolago tudi plaža. Agencija Gabbiano — telefonska št. 0481/45947. #£4mgf ORVISI bogato igrač Izbiro vsakovrstnih TRST — UL. PONCHIELLI 3 P v I PAM železnina |Y| STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI import-export za Industrijo, kmetijstvo In zo dom TRST (Industrijska cona) DO M JO, IM - T m Lastnik Bruno Gobbo UL- FLAVIA D' AOUILINIA 6 34147 MILJE (TRST) — Tel: 040/232121 Avtomatizacije, odpiranje in zapiranje vrtnih vrat in zasteklitev, video - hišni telefoni, videokontrola. Zelo ugodne cene, povprašajte nas za ponudbo! Vzdrževanje in garancija KDOR KUPI REGISTER-BLAGAJNO SWEDA JE IZPOLNIL VSE POGOJE 1 . ~~ h ~~" [QSweda Litton Italia pomeni register-blagajno ... ker že 40 let proizvaja edinole register-biagajne Oi XUELA.2C Trst — Ul. Čampo Marzio 6 telefon 733401 Ekskluzivni zastopnik BČliffi BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2AŠKA KREDITNA BANKA Ulica F. Filzi 10 — TRST VABILO DELNIČARJEM na redni občni zbor, ki se bo vršil v Trstu. UL sv. Frančiška št. 20 v prvem zasedanju dne 10. junija 1983, ob 9. uri, v drugem zasedanju \ V SOBOTO, 11. JUNIJA 1983 v istih prostorih in ob isti uri s sledečim dnevnim redom: 1. prečitanje poročila upravnega sveta; 2. prečitanje poročila nadzornega odbora; 3. predložitev družbene bilance poslovnega leta 1982 In zadevni sklepi; 4. razno. Opozarjamo gospode delničarje, da bodo na podlagi člena 4 zakona št. 1745 z dne 29.12.1962, imeli pravico glasovanja na občnem zboru, samo v primeru pologa svojih delnic pri zavodu vsaj pet dni pred zasedanjem občnega zbora. UPRAVNI SVET 5nL.ca PODJETJE PIPAN ALESSANDRO TRGOVINA NA DEBELO KUHINJSKE POTREBŠČINE — KAMPIRANJE — STOPNICE IN OKNA ZA PODSTREŠJA Stopnice UNIV in okna za podstrešja BLEFA • SESLJAN - VIŽOVLJE 1/B — TEL. 040/299-102 — TRST • IZREDNA PONUDBA Texas Instruments H/99/4A Sinclair- Spectrum 425.000 lir 16 KB 390.000 lir 48 KB 531.000 lir IVA vključena mmmm cimtjti TRST — Ul. F. Severo 89 — Tel. 574090 Pustolovsko čtivo za urice počitka in oddiha 16 IZBRANIH DEL KARLA MAYA Tokrat v priročnejši izdaji — v večjih trdo vezanih knjižicah formata 12x20 cm # Jemljite jih s seboj na izlete in počitnice # Sledite napetim dogodivščinam slavnih west-manov po odljudnih planjavah in gorovjih Severne in Južne Amerike % To so knjige za staro in mlado — prav tako privlačne kot pred desetletji • Letos poleti bo sonce sijalo do 21. ure in za branje ne boste potrebovali luči. VINETOU, šest knjig, skupaj 1369 strani OLD SUREHAND, štiri knjige, skupaj 855 strani V KORDILJERAH, dve knjigi, skupaj 370 strani ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU, dve knjigi, skupaj 423 strani OB RIO DE LA PLATI, dve knjigi, skupaj 408 strani založba mladinska knjiga ZBIRKO KARLA MAYA lahko naročite tudi v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20, Trst ali na upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA v Gorici, Drevored XXIV Maggio 1. Cena 5.100 din tudi 10 obrokov po 510 din n