NO. 42 rHIERIŠKA DOMOVI m frirt i m AMCRICAN IN,SPIRIT FORCIGN IN UNGUAGG ONLY National and International Circulation MORNING N6WSPAPGR CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 1, 1961 ŠTEV. LX — VOL. LX Kongresni odbor ima pravico zasliševanja Vrhovno sodišče je odločilo, da ima Odbor Doma za neameriške dejavnosti pravico preiskovanja komunistične dejavnosti. WASHINGTON. D. C. — Vrhovno zvezno sodišče je s 5 proti 4 glasovom odločilo, da ima kon. grešni odbor za preiskavo ne-amerišlkih dejavnosti pravico preiskave in zasliševanja oseb, 'ki so osumljene takega delova-, fija. Potrdil je obsodbo Franka Wilkinson a iz Los Angelesa in Carla Branden iz Louisvilla. Ky., ker sta zavrnila odgovore na vprašanje odbora Predstavniškega doma glede svojih zvez s Komunistično partijo. Proti potrditvi sodbe so se izjavili vrhovni sodnik Warren ter člani sodišča Black, Douglas in Brennan. Zanikanje pravice zavrnitve odgovora izpraševalcem je po mnenju omenjenih elanov Vrhovnega sodišča v nasprotju z v ustavi zajamčenimi pravicami državljanov. Odločitev Vrhovnega sodišča ho imela brez dvoma velik vpliv nadaljne delo kongresnega odbora v preiskovanju podtalne, ga rovarjenja proti obstoječemu redu v deželi. ------o----- Atomska podmornica “Theodore Roosevelt” na vežbanju SAN- DIEGO, €al'if) Voj na mornarica je poslala atom sko podmorniho Th. Roosevelt na vežbanje. Dovolila je tudi Par časnikarjem, da so bili \ njej. časnikarji so odkrili ob tej priliki vrsto zanimivih podatkov. Podmornica je bila stalno \ direktni zvezi z Belo hišo, kaj-^ sarno predsednik ji more da-N nalog, da začne vojaške o-Peracije z IG raketami Pola-1*s> ki imajo vse atomske glavo. ima toliko atomskega gori-Va’ cki bi lahko ostala cela leta pod vodo. ^ njenem truplu je cela se-Hin posebnih torpedov, ki so opremljeni s takimi instru-nienti, da lahko sami iščejo, o so enkrat izstreljeni, svoj cilj: bodisi sovražno ladjo al. sovražno podmornico. Kako j1.1^0 Podmornic^ lahko “stre-',a” 8 svojimi raketami. V do-ri 1 minutah lahko izstreli Vseh svojih 16 raket Polaris. Mesta brez ljudi v ^kom 1 a n s kega ljudsl 8 otja so odkrili štiri mestc czeii brez vsakega prebm Ponno, m., Peacock, Tex, eka, Colo, in Ophir, Colo. Omenjena mesta so izgu svoje prebivalstvo in pos mesta duhov”, ko je tam 8nJa industrija prestala in ostali brez zaslužka. ri istem štetju so ugoti Uci 65 občin z največ 24 hrvalci. i. Delno ^ajvišja oblačno, malo topleje, temperatura 44. Novi grobovi Caroline Golovcrsic V Detroitu, Mich, je umrla Mrs. Caroline Goloversic. Truplo bo prepeljano v Cleveland za pokop na Kalvariji. Pokojna zapušča moža Josepha, hčere Mrs. Joseph Hrovat, Mrs. Albina Stein, Mrs. Daniella Black, Mrs. Bertha Mocarski, sinova Franka in Josepha Golob, 15 vnukov in enega pravnuka. Pogreb bo jutri popoldne ob dveh iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Frances Primožič Včeraj je doma na 231 E. 186 St. umrla Mrs. Frances Primožič, stara 77 let, rojena v Žužemberku, od koder je prišla pred 53 leti. Njen mož Rudolph je umrl pred 46 leti. Tukaj zapušča hčer Mrs. Frances Otoničar, sinove Johna, Louisa in Franka, 9 vnukov, 3 pravnuke in brata Josepha Vidmar (v Blaine, O.), v starem kraju pa brata Franka Vidmar. Sestri Mary Brodnik in ,\nna Perko sta umrli. Bila je članica Podr. št. 14 SŽZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Marije Magdalene ob desetih, nato na All Souls pokopališče. Truplo bo položeno ra mrtvaški oder danes popol-Ine ob petih. Joseph E. Janczic V ponedeljek je umrl v St. Alexis bolnišnici 51 let stari Joseph E. Janežič s 3623 E. 108 St, oien v Newburghu, zaposlen ori Central Brass Čo. kot pred-lelavec. Pokojni je bil član Društva sv. Lovrenca št. 63 KS-KJ. Zapustil je ženo Elsie, roj. Pech, sina Josepha, hčer Jo Ann, vnuke, brate Antona, franka in Louisa ter sestre Ma-y, Josephino Sadar in Viktorijo Huth. Pogreb bo iz L. Fer-fola pogreb, zavoda jutri zj. ob 1:30, v cerkev sv. Lovrenca ob levetih, nato na Kalvarijo. --------------o----- Kennedy in darila WASHINGTON, D. C. — /sak ameriški predsednik do-)iva z vsega sveta in iz vseh krajev dežele dnevno cele kope daril, večinoma od ljudi, ki jih ne pozna in ki jih ne bo ni-coli poznal. Da, bi ga darila ne spravila / zadrego, je Kennedy naročil svoji hišni pisarni; Kar pride daril v Belo hišo n so namenjena predsedniku osebno, naj- gredo v Smithsonian Institution ali naj bodo pohabljena v kak javen interes. Ostala darila so razdeljena v dva dela: kar jih ima vrednost nad $15, naj jih vrnejo poši-Jateljem, kar ima manjšo vrednost, naj dobijo dobrodelni zavodi. Kennedy in njegova šena nočeta sprejemati osebno prav nobenih daril. Kennedy je dalje odredil, da ne bodo njegovi sodelavci v Beli hiši dobivali plačanih nobenih nadur, ako tudi delajo po 10-15 ur na teden več, kot je treba. Kar bodo zgubili na času s takim delom, za toliko jim bo podaljšan dopust, če ga bodo sploh mogli izrabiti. ------o------ UMETNI SNEG V KONZERVAH Neka nemška tovarna je začela izdelovati umetni sneg v konzervah, ki jih razpošilja v hladilnikih na kolesih. Novost se je baje obnesla v živilski industriji in tudi v nekaterih drugih panogah. NASPROTNIKI GIZENGE V KONGU SO SE POVEZALI! Predsednik vlade v Leopoldvillu Joseph Ileo in predsednik neodvisne “Rudniške države” v južnem Kasa ju A. Kalonji sta včeraj podpisala v v Elisabethvillu v Katangi s predsednikom M. Combejem dogovor o skupnem nastopu proti levičarski “vladi” v Stanleyvillu. — Sestanek na Madagaskarju. - Osvojevalci Luluabourga izginili. — Hammarskjoeld svari. EL1SABETHV1LLE, Kat. — Včeraj so se zbrali trije protikomunistični vodniki lleo, Kalonji in Čombe ter sklenili dogovor o skupnem vojaškem in političnem nastopu proti lumumbovcem, ki so se utrdili v Vzhodni in v Kivu pokrajini. Sestanek je sklical predsednik Katange Čombe, ki je pokazal, da je od treh najmočnejši in najbolj trdno v sedlu. Njegove čete so najboljše opremljene in disciplinirane. Vodijo jih večji del evropski častniki. Poleg domačih čet je Čombe organiziral še posebno tujsko legijo. Razdelitev Konga v dva dela je s tem popolna in nevarnost državljanske vojne večja. ' —' — ■■' Možnosti in upanje za dosego miru v Alžiriji Razgovori med predsednikom Tunizije Burgibo in De GauDom vzbudili upanje na končanje vojne v Alžiriji. PARIZ, Fr. — Predsednik Francoske republike De Gaulle in predsednik Tunizije Burgiba sta ob koncu svojega sestanka objavila, da obstoje dobre možnosti in upanje za končanje bojev v Alžiriji. Predsednik Tunizije je prišel na obisk k predsedniku De Gaullu na njegovo osebno povabilo, da bi pomagal doseči konec upora domačinov v Alžiriji, ki traja že sedmo leto. Izjava ob zaključku sestanka kaže, da mora biti francoska vlada že precej daleč v samih razgovorih z vodstvom alžirskih upornikov in da se morda v resnici bliža konec bojem, ki je Francijo stal hude žrtve v krvi in sredstvih. Burgiba je prevzel vlogo posredovalca, ker je v Tunisu sedež alžirske začasne vlade in uporniški glavni stan, on sam pa je od vseh arabskih državnih vodnikov v najboljših odnoša-jih s Francijo. Do neposrednih razgovorov med alžirskimi uporniki in francosko vlado je prišlo sicer že lani, toda so propadli, ker so Francozi postopali z alžirskimi zastopniki v Melunu kot z ujetniki. Položaj se je med tem močno spremenil in De Gaulle je dobil cd volivcev polnomoč, da alžirsko vprašanje reši po'svoji najboljši moči in vednosti. Ta je itpcznal, da Alžirija mora dobiti neke vrste neodvisnost, ostane le še vprašanje zavarovanja koristi francoskih naseljencev v Alžiriji in francoskih koristi. De Gaiulle bi rad Alžirijo ohranil v zvezi s Francijo, četudi uporniki zahtevajo popolno neodvisnost. ------O------- Letalonosilka Kitty Hawk še plava CAMDEN, N. J. — Najnovejša letalonosilka Kitty Hawk je napravila prvo poskusno vožnjo. Je tako velika, da so morali radi njene vožnje ustaviti za kratek čas ves promet na reki Delaware. Letalonosilka je znana po tem, da je prva, ki ne bo imela na svojem krovu samo vojnih 'etal ampak tudi rakete z a-tomskimi glavami. Letalonosilka je tako visoka kot nebotičnik s 25 nadstropji. ------o----- — Zvezna gozdarska služba v deželi (U. S. Forest Service) je bila ustanovljena 1. 1905. Cleveland hoče dobili dovolj dobrih šolnikov CLEVELAND, O. — Sklep šolskega odbora, da poviša novim učnim močem s prihodnjim šolskim letom začetno plačo na $5,-000 za one s prvo akademsko stopnjo in na $5;200 z drugo (master’s degree), bo omogočil dobiti za šole v mestu primerno število sposobnih učnih moči. Cleveland bo tako dajal učiteljskim začetnikom večje plače kot katerokoli drugo mesto v okraju Cuyahoga in se v pogledu plač izenačil z Detroitom in Chicagom. Šolski odbor se'zaveda predo-bro, da brez sposobnih in zadostnih šolnikov tudi najboljše šole ne pomenijo dosti. ------a'l---- Zdravniška zbornica odklanja zavarovanje v okviru Social See. Ameriška zdravniška zveza označuje Kennedyev načrt za zavarovanje preko 65 let etarih za bolnišnico in nego za “nestvaren, omejen in prisiljen.” CHICAGO, 111. — Posle vodeči podpredsednik Ameriške zdravniške zveze dr. F. J. L. Bla-singame je dejal, da je zveza po natančnem študiju predsednikovega načrta za zdravstveno oskrbo našla v njem mnogo dobrega in pohvalnega in da odobrava njegove cilje, je proti njegovemu predlogu za zavarovanje oseb starih preko 65 let za bolnišnice v okviru Social Security. Tako zavarovanje je po mnenju dr. Blasingame in Ameriške zdravniške zveze “nestvarno, omejeno in prisiljeno.” On se zavzema za lani odobreni Kerr-Millis zakon, ki da bo koristil starim ljudem več in ob manjših stroških. Kennedyev načrt predvideva, da naj bi imeli oni, ki so plačevali v Social Security sklad, po dopolnitvi 65. leta starosti brezplačno zdravljenje v bolnišnicah. Šele ena četrtina! WASHINGTON, D. C. — E’senhowei jeva administracija je pred leti napravila načrt za novo moderno cestno omrežje, ki naj meri nekaj nad 40,-000 milj. Do danes je narejena samo četrtina novih cest, torej okoli 10,000 milj. Upajo, da bodo dovršili ostale tri četrtine do 1. 1972. Verjetno bo pa takrat cestna mreža zopet premajhna. Vodniki treh predelov so sklenili dogovor na temelju sporazuma “krajevnih” oblasti in se tako izognili vprašanju priznanja kongoške vlade v Leopoldvillu neodvisnosti Katange in Kasaia. Cilj sporazuma je ureditev kon-goških razmer brez “zunanjega vmešavanja”. Sestanek na vrhu na Madagaskarju Vodniki protikomunističnega dela Konga, Kasavubu, Kalonji in Čombe, so povabili za 5. marec vodnike levičarske skupine v Stanleyvillu Gizengo, Kaša-muro in gen. Lundulo na razgovore v prestolnico 'Madagaskarja Tananarivo. Sestanek je bil prvotno določen za Ženevo v Švici in bi se moral začeti 3. marca, istočasno s sestankom v Elisabethvillu. Pohod lumumbovski čet proti pokrajini Leopoldville je položaj spremenil in pospešil sestanek v Elisabethvillu. Osvojevalci Luluabourga izginili LEOPOLDVILLE, Kongo. — Ko se je včeraj vrnil poveljnik ganskih čet gen. Alexander iz Luluabourga, je povedal, da so lumumbovske čete, ki so pred nekaj dnevi “osvojile” Lulua-bourg, izginile, med tem ko so I njihovi vodniki zaprosili za varstvo pri četah Združenih narodov. Luluabourg je, izgleda, zopet v rokah podpornikov vlade Kasavubuja. Izgnila je seveda tudi lumum-bovska kolona, ki naj bi prodirala proti Leopoldvillu. Opazovalci trdijo, da je kaj takega mogoče le v Kongu, kjer komaj kdo ve, kdo pije in kdo plača. Hammarskjoeld svari Glavni tajnik ZN Dag Hammarskjoeld je poslal predsedniku Konga Kssavubuju pismo, \ katerem ga svari, da bodo imeli Združeni narodi skoro dovolj sil, da v smislu v Varnostnem svetu ZN sprejete resolucije preprečijo državljansko vojno v deželi in poskrbe za vzpostavitev reda in miru. Zadnje vesti WASHINGTON, D C. — Danes dopoldne ob desetih bo imel predsednik Kennedy tiskovno konferenco, ki jo bodo prenašali preko radia in televizije kasneje. MOSKVA, ZSSR. — Ukrajinski Sovjet je odstavil predsednika vlade Nikiforja Kalhenka in postavil na njegovo mesto VI. Ščerbitskega. Vzrok spremembi jo slab pridelek žita lansko jesen. Ukrajina je od nekdaj žitnica Rusije. MOUNT CLEMENS, Mich. — Včeraj je padel tu n/t tla v bližini cestnega križišča velikanski jet-tanker vojnega letalstva. Letalo KC-97 je zgorelo, vseh pet članov posadke pa je mrtvih. Malo je manjkalo, da letalo ni padlo mešamo naselje. WASHINGTON, D C. — Predsednik Kennedy je v posebni poslanici predložil Kongresu, naj ne zvišuje davka na gaso-lin, pač pa naj poviša davek na težke tovorne avtomobile, ker ti imajo od avtovelccest največ koristi. NEW YORK, N.Y. — Oblasti so prijele 59 let starega Freda Thompsona, ki je po daljšem zasliševanju priznal, da je zlorabil in umoril štiri leta staro Edith Kiccorius. Dekletec je izginilo preteklo sredo, njeno zmaličeno in razbito trupelce so našli v nedeljo v zapuščeni sobi, v kateri je stanoval nekaj dni Fred Thompson. -------------o----- Hitrejša rast zaradi hrupa? Razočaranje je doživel tokijski univerzitetni profesor dr. Nambu, ki je zbiral dokaze za svojo domnevo, da hrup škodljivo vpliva na rast. V jeklarni Javata je izpostavljal laboratorijske bele miši kakih osem mesecev hrupu 100 decibelov po o-sem ur dnevno. Presenečen je bil ob ugotovitvi, da so hrupu izpostavljene miške rasle hitreje kot tiste, ki jih je nadzoroval v normalnem okolju. V VODI — Avtomobili so bili parketni na bregu reke Mississippi v Memphisu, Tenn. Ko je potegnil nenadno južni veter, se je \ed,na katerem so stali avtomobili, začel topiti in ti so zdrseli v naraslo reko. Policija jih je brez težav izvlekla zopet na suho. Iz Clevelanda in okolice Roko si je zlomila— Mrs. Frank Jakšič, 6111 St. Clair Ave., si je pri padcu prete. kli ponedeljek zlomila v zapestju desno roko. Prepeljali so jo v St. Vincent Charity bolnišnico, od koder pa se bo že danes ali jutri vrnila na svoj dom. želimo ji skorajšnjega okrevanja! Ustanovna seja— V petek popoldne ob 2:30 bo v Slov. društvenem domu na Re-cher Ave. ustanovna seja (sestanek) Kluba upokojencev. Vsi upokojenci vabljeni! Rojenice— G. Jožetu in ge. Rozalki Hočevar z 1067 E. 69. St. se je rodila v nedeljo druga hčerkica. Cesti. Lamo! Seja— Nocoj ob 7:30 ima St. Clair Grove No. 98 W. C. sejo v navadnih prostorih. V bolnišnici— Leo Zlcsel iz Geneve je moral v Geneva Memorial bolnišnico, želimo mu naglega okrevanja. slov. pisarna— Slovenska pisarna v Baragovem domu bo v soboto od peline do šestih zvečer zopet odprta. V tem času bo na razpolago tudi dr. Miha Krek za pojasnila v begunskih in sponzorskih zadevah. Kdor bi rad oseben razgovor, naj se v tem času oglasi v pisarni. Popravek— Pok. Frank Race st., o katerega smrti smo poročali včeraj, je bil rojen v Rodiku, okraj Sežana, kot nam je bilo naknadno sporočeno. Iz bolnišnice— Charles Strukel s 473 E. 142 St. se je vrnil iz bolnišnice in sc zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Vaja za pasijon— Nocoj ob 7:30 bo v Baragovem domu vaja za “V času obiskanja”. Pridite vsi, da boste dvignili svoje kostume. ------o----- Gen. McArthur se je zopet obregnil ob Trumana NEW YORK, N Y,—Gen. McArthur se ne jezi na Trumana toliko radi tega, ker ga ie Truman odstavil leta 1951 kot vrhovnega poveljnika v Koreji, kolikor radi tega, ker mu ni dovolil, da obračuna ?. •dečo Kitajsko v Mandžuriji. Pri svojih 80 let:h še zmeraj govori ob slovesnih prilikah. Zadnjič je porabil tako pri-iko, da se je zopet pritožil uid zgubljeno vojno v Koreji. Treba bi bilo iti samo čez reko Yalu, pa bi bi bila Amerika zmagala tudi v tej vojni. ‘Imeli smo v naših rokah kon-rolo, ali naj damo kitajskim komunistom sposobnost za mo-lerno vojskovanje tekom bolečih generacij.” Narod, ki ne imaga, mora “nositi posledice wojega poraza.” Opomnil je woje poslušalce, “naj Amerika ne napravi zopet podobne napake, drugače bo poginila.” Truman se sonči na Bermu-di, zato bomo zvedeli za njegovo stališče pozneje kot navadno. ------o----- Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. Ameriška Domovi ima I «=.«% [%|—* l O/Vt F 6117 St CUtr A ve. — HEnderaoa 1-0628 — Clevttland S, Oki* National and International Circulation PublisbMl dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weak of July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Dakavsc NAROČNINA i 2a Zadiajdne države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 8 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES i United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 3 months Friday edition $3.00 for one year bo ostalo skoraj nič. Ne smemo namreč pozabiti, da se bo glavni boj za in proti zakonu odigral y kongresnih odborih. Tam pride osebna odgovornost za glasovanje veliko bolj do veljave kot v plenumu. Člani odborov se taki odgovornosti radi izmikajo z zavlačevanjem zasliševanja interesentov in zavlačevanjem diskusije. Upajo, da jim bo čas pomagal iz precepa. Kennedyu ne bo v takem slučaju preostalo drugega, Kot da se obrne naravnost na ameriško javnost, kot je to Velikokrat delal pokojni Roosevelt. Da pridobi javnost za svoje »deje o prosveti, mora imeti malo več političnega ugleda kot ga sedaj ima. Ako se bo obrnil na javnost, bo to dokaz, da se čuti politično močnega. Ali bo Kongres istih misli, bo pokazal s svojim glasovanjem. Tako bo sedanji strokovni zakonski načrt o prosveti postal tudi barometer za Kenne-dyevo politično bodočnost, torej političen zakon prve vrste. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 42 Wed., March 1, 1961 Kennedyev osnutek federalnega prosvetnega zakona Kennedy je poslal na Kapitol že celo vrsto važnih zakonskih načrtov in jih bo še, toda noben izmed njih ne bo verjetno tako sporen, kot je osnutek o podpiranju ameriške prosvete po federalni administraciji. Izvzeti moramo seveda zakon o proračunu, toda ta je pravzaprav skupek precejšnjega števila zakonov o posameznih delih federalnega proračuna. Komaj je Kennedyev osnutek prosvetnega zakona prišel v roke predsednika predstavniškega doma, že je završalo v Kongresu kot v panju. Kongresniki so kar planili po njem, časnikarji in ostali politični opazovalci so jih posnemali. Ostalo pa ni samo pri radovednosti. Politiki so ji do dali takoj svoje pomisleke o načrtu in teh ni bilo malo. Vsak interesent za zakon je našel v osnutku polno dobrih strani pa nič manj slabih. Pri vsem tem zakonski osnutek obravnava samo razne načine federalnega podpiranja našega šol stva, ne vtika se pa v šolske sisteme, v prosvetne cilje, v organizacijo šolstva kot takega. Kritikov zakonskega osnutka je cela vrsta. Nekateri so se oglasili že preje, nekateri šele sedaj, toda vsi še niso prišli na vrsto. Katoličani so na primer po večini proti zakonskemu načrtu, ker ne dovoljuje podpiranja verskega šolstva. Protestantom ni všeč, ker daje možnost tudi dijakom na katoliških zavodih do štipendij. Javni delavci liberalnega kova so proti zakonu, ker niso od podpiranja izključene šole, ki se še držijo segregacije. Južni politiki so proti zakonu, ker se bojijo, da bi vtegnila federacija dobiti preko podpiranja prevelik vpliv na šolske sisteme posameznih držav, okrajev, mest itd, zaradi česar bi prišla v nevarnost “svoboda pouka.” Nekateri nasprotujejo zakonskemu osnutku, ker se jim zdi predrag, drugi zopet tožijo, da je osnutek preskromen, ker daje šolskim zavodom samo poso jila ne pa direktnih daril. Pri vsem tem zaenkrat nihče ne obravnava osnovnih hib naše prosvete, dasiravno so očitne in nesporne. Splošna je tožba, da se mladi rod ne nauči v ljudskih šolah toliko, kot bi se moral. Srednje šole še zmeraj niso rešile tistega osno \nega precepa: ali naj učijo mladi rod za delo v življenju, ali naj ga pa samo pripravljajo za študije na univerzah in podobnih zavodih. Študij na univerzah in podobnih zavodih ni slabo organiziran, toda traja izredno dolgo in je tudi izredno drag Pogosto se mu ne morejo posvetiti ravno najbolj talentirani dijaki, ker so njihovi starši prerevni. Povrhu se stalno pojavljajo novi problem v ameriškem šolstvu. Vsako leto se poveča število junakov za abecedo za okroglo milijon. Zanje manjkajo primerni šolski prostori in sposobne učne moči. Pomanjkanje prostorov in učnega osobja se močno čuti tudi na srednjih šolah in univerzah. Še vsak ameriški predsednik se je moral pečati s temi trnjevimi vprašanji, noben izmed njih ni našel pravih odgovorov. Nekateri so hoteli nastopati odločno in izvesti temeljite šolske reforme. Njihovi načrti so utonili v javni kritiki in političnem cincanju na Kapitelu. Drugi so šli po srednji poti. Skušali so najti pravilne odgovore samo na posamezna vprašanja, pa še v teh slučajih jim je Kongres zmešal račune. Kennedy jo je ubral po srednji poti. Dasiravno zahteva njegov zakonski načrt izdatke, ki gredo v bilijone dolarjev, ne menja našega šolskega sistema samega. Pušča odprta vrata za vse debate o reformah šolskega pouka na vseh ravneh. Kennedy ve, da je njegov zakonski načrt pomanjkljiv, toda skušnja ga je prepričala, da je bolje, da Kongres izglasuje pomanjkljiv zakon, kot da zavrže vse skupaj. Za to je njegov načrt poln kompromisov. Podpor za verske šole ne predvideva, omogoča pa dijakom, da prosijo in donijo štipendije na podlagi sposobnosti in učnih uspehov, brez ozira na to, kje študirajo, na zasebnih ali javnih šolah. Načrt daje podpore državam za prosvetne namene, ne omejuje pa državam svobode, kako naj rabijo federalne podpore, za nove šole, za šolske potrebščine ali za zboljšanje plač učnemu osobju. Razume se, da bo tudi ta sredinski zakonski načrt predmet napadov z leve in desne, na Kapi-tolu, še bolj pa zunaj Kapitela. Senatorji in kongresniki ne bodo v zavidnem položaju. Že sedaj obstoja cela vrsta organizacij, ki skušajo in bodo še bolj skušale vplivati na končno besedilo zakona. Vsaka bo želela, da se uveljavi na vse mogoče načine: pisma, telegrami, osebna posredovanja, poslanice, manifesti, deputa-cije vse bo usmerjeno na kapitolske politike. Bodo res v zadregi, kajti med njihovimi volivci bodo zastopane vse struje za in proti zakonu. Lahko se zgodi, da se bo obravnavanje zakona tako zavleklo, da letos sploh ne pride do končnega glasovanja, lahko se zgodi, da bo izglasovan samo del zakona. Kar je najbolj verjetno: stavljeno bo toliko dodatnih in spremljevalnih predlogov, da od prvotnega besedila rte | BESEDA IZ NARODA Glasbena Matica vabi v nedeljo na koncert Cleveland, O. — Letos nas je precej pestila starka zima. Par' krat nam je nametla snega in astra burja nas je prepihala prav skozi tople kožuhe skoro do kosti. Otroci so nekajkrat našli zmrzle ptice v snegu. Sedaj pa že malo pojema njena moč. Tudi če nasuje snega, se že čuti v ozračju dih pomladi. Pomladne sape vejejo preko zamrzlega jezera in ledena skorja je že strta. V sredini mesta ni livad in gozdov; tam se namreč hitro opazi pomladno prebujanje. Pa se tudi po malih vrtovih, ki obdajajo naše domove že budi novo življenje. Veverice švigajo z dreves na trato in kopljejo ostanke zalog, ki so jih zakopale jeseni v zemljo. Natančno so si zapomnile mesto, kjer so zakopani orehi. Ptiči tudi žvrgole že navsezgodaj zjutraj in se kličejo z drevesa na drevo; ženili se bodo, saj Gregorjevo ni več daleč. Vse tele drobne stvari nehote opažamo vsak dan, ko hodimo zunaj bodisi na delo, z dela domov ali po drugačnih o-pravkih. Po spremembah v naravi tudi nekako urejamo svoje življenje irt udejstvovanje. Narava v zimskem času počiva, tako zemlja kot živali. Mi pa vsekakor ne spimo zimskega spanja. Po naših društvih je vse živo. Ona počivajo poleti, sedaj pa vneto pripravljajo razna presenečenja; našega duha poživljajo z različnimi prireditvami. Čez teden smo vsi vpreženi ogromen delavni stroj, vsi smo nekaki njegovi deli, njegovo kolesje. Ta stroj se koncem tedna za dan ali dva ustavi in takrat je čas, da poživimo natšega duha. Takrat naj bi odložili naše vsakodnevne skrbi in poskrbeli za duha. Ljudje smo pač taki, da nas ni potrebno opominjati k skrbi za telo, za to že poskrbimo. Duha pa kaj radi zanemarja-mo» Pa je vendar naša dolžnost skrbeti tudi za duhovno rast. Prilike za to imamo več ko dovolj. Cerkvo vseh narodnosti nas vabijo. 'Službe božje se vrše v različnih jezikih, zdi se kot pred tisočletji, ko sta sv. Peter in Pavel govorila množicam od severa in juga, vzhoda in zapada in vsak jih je razumel v svojem jeziku. Treba se nam je samo potruditi do cerkve. To je naša vsako-edenska dolžnost v skrbi za duha. Za razvedrilo pa se nam ca je izbrala nedeljo 5. marca za svoj dan. Vsakotedenske vaje so vso sezono za pol ure daljše kot navadno, ker je čas do koncerta precej na kratko odmerjen, pa tudi zato, da se Vam dostojno predstavi pristna narodna pesem jugoslovanskih narodov. Vsebina kon-certa so z eno besedo najpri-ljubljenej.še narodne pesmi v priredbi za moški, ženski in mešani zbor, s par solo vložki. Opevajo narod, kot ga poznamo, njegove šege in navade, planine, mesečne noči, lunico, jutranjo zarjo in jutranje prebujanje; sploh so polne romantike. Če si želite zdravega razvedrila, pohitite v nedeljo, 5. marca, v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. in napolnite dvorano. S tem boste dali priznanje naši narodni p'esmi in seveda tudi pevcem. Večini izmed njih ni tekla zibel na slovenskih tleh, pa vsi neizmerno ljubijo našo narodno pesem. Taki pevci so vredni, da smo nanje ponosni. Rezervirajte si nedeljo 5. marca za obisk koncerta Glasbene Matice! Spored koncerta bo objavljen v prihodnjih dneh. Na svidenje! M. Se k ne. vršila v dneh 11. in 12. marca 1961 v dvorani sv. Vida. Raizstava bo nekaj izredno zanimivega za vse. Poleg krasnih ročnih del, katera bodo tudi naprodaj, bodo podani razni kuharski nasveti naših priznanih kuharic kot: Mrs. Mary Otoničar, Mrs. Dorothy Strniša in dru. gib, ki bodo tudi pokazale, kako narediti potice, krofe in razno drugo pecivo, ki bo potem naprodaj. Oba večera nas bodo zabavale deklice od dveh na novo ustanovljenih vežbalnih krožkov in posebna skupina dečkov (drummer boys). V plesu bodo pa nastopila dekleta v narodnih nošah. Najnovejšo modo oblek za neveste in raznih damskih oblačil bodo prikazala dekleta od Grdina Bridal Shop v nedeljo ob štirih popoldan. Za žene in dekleta, ki si bodo same naredile obleko, bodo posebne nagrade, enako tudi za deklice do 14 let starosti. Za lačne in žejne bo tudi najboljše poskrbljeno. Rezervirajte si torej ta dva dneva za poset našega bazarja. Za malenkostep prispevek 50 centov za oba dneva, boste lahko deležni še lepe vstopne nagrade, ki bodo oddane oba večera. Za odbor: Ella Starin. Družbeni domovi samevajo “Naši družbeni domovi, za ka- \ Za sponzorje prosijo V , Glevel lic, \£AI eland, O. —- Angel Kava- Bazar in razstava ročnih del S. Ž. Z. Cleveland, O. — Podružnice Slovenske ženske zveze v Clevelandu in okolici, se pripravljajo za razstavo ročnih del, ki se bo Čampo Profughi Stra-nieri Carinaro di Aversa, Caser-ta, Italia, rojen 7. maja 1918 pri Sv. Antonu pri Kopru, mizarski mojster, govori tudi angleško, zelo sposoben in priden. Med vojsko so ga nacisti preganjali in je bil zaprt v Buchenwaldu. Ze_ lo toplo ga priporočajo vsi, civilni uradniki in duhvniki. Izredne ljubezni in požrtvovalnosti je treba, da sedaj kdo prevzame sponzorstvo. Vendar moramo nadaljevati preseljevanje begunebv, ki leta in leta čakajo, pa so šele sedaj prišli na vrsto; nadaljevati, če so nam bratje. Kdor bi mogel biti spon. zor Kavaliču, lepo prosimo naj dporoCi !na: 1156 Washington Blvd. Mayfield Heights, Cleveland 24, Ohio, ali telefoniono na: HI 2-0892. Lstotako prosimo za mladi par tolažiti češ, da ni res’ da bi pla- tere smo dali milijone denarja, so v veliki večini ostali neometane zgradbe in ne moremo najti še tistih nekaj tisočakov, da bi jih dovršili. Ti domovi so hladne, mrzle, neprijetne stavbe, v katere res nikogar ne vleče,” toži v ljubljanskemu listu “Delo” neki M. St. Tako stanje je bilo ugotovljeno na “nedavnih občnih zborih okrajni svetov Svobod in prosvetnih društev!” — Tudi ta ugotovitev je dokaz, da so se ljudje naveličali zbirati in poslušati komunistične obljube, napovedi in obete. Besedi je kmalu dosti, četudi so lepe, važna so dejanja! Planinska koča na Krimu V Ljubljani so ustahovili pripravljalni odbor za graditev planinske koče na Krimu. Računajo, da bodo kočo do kraja letošnjega leta že lahko spravili pod streho, če pojde seveda vse po — načrtih. Neodgovorna namera Ljubljanski peki So se naveličali nočnega dela in so sklenili, da bodo z novim letom delali samo po dnevi. Sklep je sprejela strokovna sekcija pekarske stroke pri Obrtni zbornici za okraj Ljubljana. Svoj sklep so med drugim utemeljevali tudi s tem, da bo prodaja starega kruha “koristila zdravju potrošnikov, hkrati pa povzročila tudi varčevanje s kruhom, ker bi starega manj pojedli.” Ljubljančani so se seveda postavili sklepu pekov po robu in zahtevali vsako jutro svež kruh. Peke so prijemali, da ne kažejo potrebnega razumevanja za potrošnike in socialistično ureditev. Radi ali neradi so morali svoj sklep spremeniti. Kje so plašči za kolesa? Slovenija sodi med dežele, kjer je kolo (bicikel) najvažnejše osebno prometno sredstvo. Ko je lani jeseni zmanjkalo v trgovini plaščev za ko-lesa, je nastalo ponekod pravo razburjenje. Tako je ljubljansko “Delo” skušalo javnost po- spora, ki je v javnosti povzročil precej zanimanja. Blagajničarko je zato delavski svet odpustil in se javno opravičil zaradi njenega “neprimernega izpada”, njo pa obdolžil, da “se ne zaveda enotnosti in povezanosti naših republik in naših narodov”. Do “neprimernega izpada” je prišlo nemara zato, ker je v Sloveniji v zadnjih letih neraz-položenje proti “južnim bratom” naraslo v taki meri, da so javni spori, prepiri in pretepi postali že kar nekaj navadnega. Juž-njaki se v Sloveniji postavljajo in obnašajo preveč oblastno, kar spravlja slovenske ljudi v jezo, ki si da včasih tudi javno du-ška. Nekdo, ki je prišel nedavno iz Ljubljane za stalno v Združene države, je dejal: “Seveda smo za Jugoslavijo in za povezavo z Jugom, toda v tem slučaju naj bi se zgradil ob Kolpi sto metrov visok zid, posut z ostrimi črepinjami!” — Človek se mora naravnost čuditi, kako je bilo sedanjim o-blastnikom mogoče ustvariti v Sloveniji tako nerazpoložen j e proti “južnim” jugoslovanskim narodom. Pred drugo svetovno vojno kaj takega nismo poznali! Tehnični slovar Slovenska akademija znanosti in umetnosti sestavlja slovenski Tehnični slovar. Vodja dela je dr. Božo Vodušek. Doslej so po njegovih besedah spravili skupaj nekako polovico materiala. Ko bo ta v celoti zbran, ga bo treba obdelati, kar bo brez dvoma tudi vzelo precej časa. Nekaj let skoraj še ne moremo računati, da bi ta prepotrebni slovar izšel. Picoker Akvil, rojen 2. maja 1924 v Kanalu ob Soči in njegovo ženo. Sprejmeta vsako delo, imata denar za vožnjo. Liga KSA. V Kongu so obglavili misijonarja V predelu Konga, ki je pod oblastjo pristašev pokojnega Lu. miuimibe je prišlo tekom zadnjih tednov do raznih nasilij proti cerkvam in drugim verskim ustanovam. Delno So jih izvedli mladi podivjane!, delno pravi nasprotniki in sovražniki Cerkve. Poročila iz Vzhodne pokrajine, ki je v oblasti Gizenge in tovarišev, so pičla. Znano je, da so oblasti dale prijeti večje število belcev in drugih nasprotnikov levičarske vlade, znano je tudi, da je bilo tam izvršenih v zadnjih dneh več umorov, manjkajo pa podrobnosti. O položaju v pokrajini Kivu, ki meji na belgijska protektorata Ruanda-Urundi, je znanih več podrobnosti o nasiljih pro-nudijo najrazličnejše priredit-Cerkvi in cerkvenim ustanovam. Uporni vojaki in mladi Itpovi so napadli p. Rene De ve. Z navdušenjem nam jih razna društva pripravljajo. Treba se nam je samo potruditi do naših društvenih domov in zagotovljena nam je zdrava zabava po 6-dnevnem v i ven ju in pehanju za življen-ski obstoj. Po končani prireditvi odhajamo domov z zavestjo, da smo po svoji moči prispevali h kulturnemu udejstvovanju. Kot \ am je znano iz prej-šnih let, imajo vsa pevska društva na programu pomladan- Vcs od Belih očetov. Najprej so mu odrezali ušesa, ga pretepli, nato. pa mu odsekali glavo. Resno so ranili tudi nekega drugega duhovnika istega reda. Napadli s0 samostana Belih sester in Malih sester Jezusovih. Tolpa je navalila celo na urad nadškofa Van Steene v Bukavu, glavnem mestu pokrajine Kivu, ter na župnišče in cerkve sv, Tereze, ene izmed štirih katoliških fara v mestu. Napade na duhovnike1, cerkve ske koncerte. Glasbena Mati- in druge venske .ustanove sprožila pokrajinska vlada Ka-šamure, hudega levičarja in nasprotnika belcev, ki pa je prišel pretekli teden v spor z vlado Gizenge v Stanleyvillu in “odšel v pokoj. Prvotno se je pred svojimi političnimi nasprotniki zatekel v varstvo čet Združenih narodov. Oblasti v pokrajini Kivu so prijele tudi večje število drugih duhovnikov, sester in laikov. Iz dežele so izgnale p. Hermana Hoste, superiorja Belih očetov v pokrajini Kivu, p. G. Defour-ja, ustanovitelja mladinskega gibanja domačinov, ki ima okoli 50,000 članov, p. C. Lauwersa, duhovnega vodjo Marijine legije v Bukavu. V Stanleyvillu, sedežu levičarske vlade Gizenge, ki jo priznavajo Sovjetija, njeni sateliti in še nekaj aziijskih in afriških držav, je tamkajšnji katoliški nadškof Nikola Kinsch opravil v stadionu v navzočnosti 25,000 ljudi slovesno črno mašo za pok. Lumumbo. Navzoča sta bila Gi-zenga, podpredsednik v nekdanji vladi Lumumbe, in gen. Lun-dula, vrhovni poveljnik kongo-ške vojske v času Lumumbove vlade. Lumumba je bil krščen šc kot otrok. Katoliške vere so tudi njegova žena in otroci. Vatikanski radio je obdolžil Moskvo očitne laži, ko je sku- ščev za kolesa sploh ne bilo mogoče dobiti, da pa je res, da jih “primanjkuje”. Vzroke pomanjkanja razlaga takole: V Jugoslaviji izdelamo na leto 700,000 plaščev za kolesa in 150,000 koles. Samo industrija potrebuje za nova kolesa torej 300,000 plaščev. Ostalih 400,000 je naprodaj potrošnikom. Če upoštevamo, da je samo v Sloveniji 500,000 koles, potem je očitno, da je novih plaščev mnogo premalo. Za silo si pomagamo z uvozom. Ta je 1. 1959 znašal okoli 150,000 plaščev, lani se je zmanjšal, zato je bilo pomanjkanje plaščev na trgu občutnejše. Za zdaj ni predvideno, da bi v bližnji bodočnosti uvozili večje količine plaščev za kolesa. Zastopnik tovarne “Sava” v Kranju, ki plašče za kolesa izdeluje, je izrazil upanje, da bo domača industrija letos premagala “grla” in dosegla večjo proizvodnjo, s čimer bo pomanjkanje polagoma popustilo ... Neljubi dogodek v “Ljudski kuhinji” Lani 1. novembra je prišlo v “Ljudski kuhinji” v Ljubljani na Streliški do ostrega prepira med skupino hrvatskih študentov in blagajničarko menze Maro Čibašek. Ta je izgleda hrvaške študente ostro prijela, ker se pač niso obnašali, kot je v Ljubljani navada. Prišlo je do Kako priti k specialistu V Jugoslaviji imajo javno zdravstveno službo in zdravnikom je na splošno prepovedano bolnike sprejemati privatno. V javnih zdravstvenih ustanovah bolnika pregledajo splošni zdravniki. Če smatrajo ti za potrebno, ga pošljejo k specialistu, če ne, pa seveda ne. Nekateri bolniki bi šli kljub temu radi k specialistu. V tem slučaju morajo seveda sami plačati stroške, v kolikor se kasneje ne izkaže, da “je bil pregled specialista res nujen”. Zdravstvene obasti trdijo, da je tak postopek nujen, ker da bi sicer “vsak silil k specialistu”, kar je nemogoče dovoliti. Lončarska obrt umira Ljubljansko “Delo” poroča o obisku pri lončarjih in izdelovalcih suhe robe na Ribniškem. Kremenčkov oče v Dolenji vasi je menda še edini živeči lončar v tej vasi. “Ko bom jaz umrl, bo umrla tudi moja obrt,” je dejal Kremen-škov oče. Nobeden izmed njegovih otrok ne zna več oblikovati gline v lonce in drugo posodje. Med tem ko lončarjev skoraj ni več, so se izdelovalci suhe robe v Ribnici ševnekako ohranili. “Delamo samo pozimi in še to bolj zato, da preženemo čas,” so dejali poročevalcu “Dela” pri Pavličevih, kjer delajo vitre za rešeta. Nekoč so Ribničani nosili suho robo po vsej Sloveniji, daleč na Hrvaško, pa tudi v Avstrijo in celo v Nemčijo, zdaj se že redko kdo sploh napoti v svet, piše poročevalec “Dela”. ANTILOPA NAMESTO ŽVEČILNEGA GUMIJA šala spraviti katoliško Cerkev v zvezo s smrtjo Lumumbe, zahteval je natančno preiskavo, ki naj točno ugotovi, kdo je pravi 'krivec njegove smrti in kako je do nje prišlo. Kot nadomestek za žvečilni gumi ponuja neko amerišlko podjetje koščke suhega antilopskega mesa. “Ni boljšega sredstva za krepitev čeljusti in za ohranitev zdravih zob,” prepričuje rekla- ma. AMJERiS&A DOMO V LN A, Aleksander Petofi: KRVNIKOVA VRV ROMAN To se je zgodilo pred dvajset šestimi leti ko mi je bilo štirideset štiri let. Zdaj sem v sedemdesetem letu in morda nimam več sedemdeset las na glavi. Teh dvajset šest let prebivam tu v divjini, v neki kočici, ki sva si jo zgradila z Janezom, v bližini sinovega groba. Od takrat vidim le redkega človeka in le redek vidi mene. In tisti, ki me vidijo, ne vedo, kdo in kaj sem, imenujejo me: “Gozdni mož.’’ Ko sem zapustil mesto in svet, je bila moja duša tako izčrpana, da se je zdelo: umrla je. N a j v e č j i znak njene onemoglosti je bil, da je niti Ternjejeve besede niso mogle pretresti. ,Nisem se zavedal kdo je ta Ternjej, če je sploh na svetu kak Ternjej, če sploh obstoji svet. Nisem vedel, kaj je bilo, le to sem dobro vedel, da ni več bilo mojega sina. Prodal sem vse in rekel Janezu: “Prijatelj, moja usoda je dopolnjena. Tu stojim ko drevo, ki so mu odpali vsi listi razen enega: tebe. Toda tudi ti koš odpal, ker se tako spodo-ki, da v zimi stoji drevo golo. Ločiti se morava, prijatelj. Ne morem več prestajati med ljudmi, med temi ljudmi, ki so hladnokrvno pasli oči na sramotni smrti mojega sina. Toda L ne smeš z menoj, ker nočem, da bi radi mene pobegnil pred svetom, ki ti lahko nudi še marsikatero radost.” “Na katere radosti naj računam?” je odgovoril Jan-ez, “na katere radosti naj računam daleč od vas? Ali sem mar doslej poznal kako drugo radost razen te, da sem Lil v vaši bližini? In zdaj, ko Pirnate nikogar več, naj bi vas zapustil? Ne, ne! Lahko me Paženete z bičem, gospod, a se bom vrnil tako pogosto, ko Pajzvestejši pes. In če umrete, hom sedel na vaš grob in se ne horn ganil, dokler me ne odreši smrt zaradi lakote.” Janez je šel z menoj. Slekel sem si dragoceno obleko in si oblekel navadno. Tako sva od» Potovala, le denar sva vzela s sebo. “Tega denarja”, sem si rekel, “ki sem si ga nakopičil Za sina, ne sme nihče uživati. Zakopal ga bom sredi divji-po”. Ko sva dosegla dolinico, v kateri stoji spomenik in sem Vsak dan gledal sinov grob, so ftp začele oživljati kamenite mumije spominov. ^d svoje mladosti nisem 'eč molil, tu pa sem se nehote zgrudil na kolena, sklenil 1()ke, pogledal proti nebu in prosil; ‘‘Log, ne daj, da bi umrl, Preden ne maščujem smrti Svojega sina.” Jp to je bila moja vsak-banja molitev skozi dvajset Sest let. Vsak dan sem jo še-Petal poleg- stebra, v lepem in v slabem vremenu, v zimi in v Poletju, spomladi in v jeseni. obena pot ni vodila v tisto ("linico, noben človek je ni "Piskal. Le Janez in jaz, mid-ya sva bila njena prebivalca, ogosto sva govorila o pretek-°sti tako, kot da bi bili še 'stirje. Gašper Hiripi, moj sin, °n in jaz. Nato sva se spom-!li,a sedanjosti, ko sva bila le 'St (lva: on in jaz. Morda bo prav kmalu le en ‘ am in nazadnje še tega ne bo 'ev , sem rekel, nato sva zamišljena strmela v tla. Živež sva prinašala iz bliž-11Je vusice, zdaj jaz, a zdaj '•‘Pez. Saj nisva imela mnogo