r
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued every Wednesday
OFFICE:
1951 W. 22nd Place Chicago, 111.
/J
Entered as Secoi
No. S. Štev. S.
Matter January 18, 19U5, at the froft Office at Chicago,Illinois, under the Act of August 24, 1912.
--• Mil
. januarja (January) 1117
Leto III. Volume III.
Lokalnevesti.
— Že park rut smo na tem me/ stu naznanili, da se bode v prikrila dne 28. t. nu prvič v Chieagu lepa gledališka tridejanka "Prisegam." To novo in zanimivo i-gro priredi Slov. Žensko pod p. društvo "Marije Pomagaj."' št. 78 K. S. K. v korist naše slovenske cerkve sv. Štefana v cerkveni dvorani, vogal So. Lincoln St. in W. 22. Place popoldne ob, 2. uri in zvečer ob pol 8ih. Vstopnina 50c in 35c.
Naš dobroznani prijatelj slovenske Talije, rojak Frank Mravlja, ki je režiser te igre si prizadeva na vse načine, da nas bodo v nedeljo igralke na miru iznena
fa. Vincencijeva družba bo imela
za na prej svoj glavni urad ni 8 South Dearborn St. Zaeno je mil. chicaški nadškof daroval za to družbo iz svojega lastnega žepa $1000 m se je zavezal ji plačevati vsako leto toliko do svoje smrti. Podporni člani Vinc«ncijeve družbe plačujejo $10 na leto.
— Dne 19. t. m. se je vršila v dvorani tJnhreraity klubu seja meščanskega odl>ora za uvedbo in ustanovitev takozvaiiega "Home Rule" za Chicago. Namen tega je, da bi prevzelo mesto vse javne naprave v svojo oskrbo. V Chicagu se porabi namrel za 80 odstotkov pitna od cele vporabe države 111., ravno toliko tudi elektrike. V Chicagu se prevozi po cestnih in nadeestnih železnicah dile, kar se mu bo tudi nedvomno j sleherni dan do .'14)00.000 o*eb; posrečilo, ker je izbral za *l»vnc j <hikaška telefonska družba ima uloge najboljše muči. Igra "Pri- ▼ mestu 458.000 naročnikov. Vse segam" vsebuje dosti nedolžnega	namerava na podlagi "Home
humorja, pa tudi ganljivih prizo-iule" postave prevzeti v mestne rov. Kdor hoče čuti in videti v roke, kar bi koristilo v prvi vrsti nedeljo na odru pristno 4'rajIm-j »««rfu samemu, ne pa mil-ijonar-ško'* Marjanco. pravo gorenjsko ,ukini dražim m.	■ -g
Spevu in do ušes zaljubljeno	. * "
Zvezdoslavo, ta naj pride nede AIDCriSuC VCSB
Osobito vabimo prijatelje slo-! venske dramatike iz našega bliž- Frank Schweiger, urednik "Slov. njega South Chieaga, Joliet a,	Novic*' umrl.
Waukegfna, N >rth Chieaga, ('ice- \z Calumets, Mich, prihaja poro in An r ore in pa številne 11 a š e ■ r (>('.j [p. da je umrl ondi dne 10. t. ogrske Slovence iz mesta. KdoK^j ~ i*.	urednik
nima priložnosti si ogledat igro j"Slovenski!/Novic." "Prisegam v nedeljo |>opoldne, |»m| eiijln mesecem polužil^ga naj pride pa z v e čer p^&ik v j0 v bolniško postelj uljiAiica. našo cerkveno	Se je prUtružfla t^lr vf J.
Cenjeno občinstvo je napmšeno, mst pretrgala nit življenja moda naj pride točno ob določenem i Pokojnik je bil rojen v Cr-času v dvorano, ker se bo z igro nonilju dee. 1854, kjer je lovr-,pričelo ž«' ob 2. uri iu o pol 8. uri. šil ljudske šole, nato je šel v No V stopnice se dobivajo že sedaj v vo mest0 ,m gimnazijo, katero je farovžu, ali pa pri društveni taj- ,iovršil z odličnim uspehom. Kot niei Mrs. M. Kobal. 2040 \V. 22. s|nšatelj prava na dunajskem vse-Pl. in na dan igre pri blagajni, učilišču moral se je leta 1878 ude-Želeti je, da bi bila dvorana pri ]ey,jfi enoletni prostovoljec o-obeh igrah polna poslušalčev! kupaeije Bosne in Hercegovine.—
— Dne 16. t. m. sta dobila dr- Nato je kot notarski kandidat slu-/.avljanski papir dva mlada Slo- }\\ v Ribnici, kjer se je tudi ože-venča iz našega mesta, rojak Mar- nil. Sedaj zapušča v stari dumu-tin Miller in Math Turšič, oba vini soprogo. 21. I. starega shia in samea. Izpit pred sodnikom sta 17 I. staro hčerko. Leta 1901 pri-naredila /. izvrstnim vspehom, da- šel je na Calumet, kjer se je po sira v no se je vsakemu stavilo pri- njegovem prizadevanju s pomoč-bližno 30 vprašanj. Martin Mil- jo tedanjega ealumetskega župni-ler je dobil državljanstvo ozna- ka ttev. M. Pakrža in drugih slo-
čeni dan dopoldne ob 11. uri, popoldne ob dveh je bil pa že svojemu prijatelju Mach Tuišiču jwvii-krat /.a »jričot Oba označena nova ameriška državljana sta hodila
venskih rodoljubov ustanovil list "(»las od (iorenjega Jezera", katero ime se je leto kasneje spremenilo v "CMasnik". Njegovo neumorno delovanje kot urednik
Fofreb Admirala Deweya.
Washington, D. C., 20. jan. — Danes se je vršil tukaj pogreb, dne 16. t, in. umrlega admirala George Deweya, junaka in zmagovalca v znani ameriški španski pomorski bitki pri Manili. Pokojni admiral Dewey je bil pokopan z vsemi vojaškimi častmi na tuk. Narodnem Arlington pokopališču. Pogreba se je udeležil predsednik Wilson s svojim kabinetom, dalje #o mu sledili zastopniki mornaric* nega departments, kongresne m senatske zbornice, najvišjega •.-xli-šča in mnogih drugih državnih uradov.
Pogrebne molitve je opravil po episkopalnein obredu vojaški ka* plan J. H. Frazier, ki se je z De weyem vred tudi udeležil pomorske bitke pri Manili. Truplo po kojnika je ležalo nekaj času na visokem kalafalku v rot nudi Bele hiše, odkoder so položili v alneri-ško Ustavo zavito krsto na top-limki voz iu jo v spremstvu vojašt«
Vojna bo trajala, še leto dni. ' New York, N. Y., 2fc. jan. Herbert O. Hoover, predsednik Ev ropskega belgijskega pomožnega ojlbora, ki je došel te tfoli semkaj iz Evrope se* je izrazil, da bo trajala sedanja vojna najmanj še leto dni. Mr. Hoover pravi, da potrebuje ta družba še 150 milijonov dolarjev ker vzdržuje približni 11.000.000 nesrečnih Belgijcev z >lvem in obleko, za kar rabi vsak mesec 15 niiljonov dolarjev.
Rusi želijo mir.
New York, 22. jan. — Danes je,došel semkaj iz Rusije profesor ekonomije na pet rog rajski univerzi In an Chase ki se je izrazil glede vojne tendence Rusov sledeče: "Rusko ljudstvo želi in zahteva mir. Ako se ne bo miru kmalu doseglo, bode ljudstvo odstranilo vse vladne voditelje., ki so tako vneti za vojno. Rusi ne gledajo nič na vrsto miru. — bo-idisi že separaten, ali pa kakegf
Vaclav Niemojewski, — poljski prekrsiK uevtralitete in vdrli pre-
podkralj. London, Anglija, 18. jan.
Iy6 Švice v Alzacijj, je odredil Ka-išvicarski narodni svet splošno ruo-
va prepeljali na pokopališče. Pre-dno so položili truplo pokojnika v groJ>, inu je bilo oddanih iz trd-njave Mver 19 topovskih strelov v zadnji pozdrav. Za časa pogre-j>a so bili vsi državni uradi iu tr-j govine v Washington!! za 1 uro zaprti.
Iz Philadelphije, Pa. se semkaj |K>roča, da j«- pok. admiralu De-weyu v počasi zvonilo tudi z zgodovinskim zvonom. "Prostosti" ki vki v stolpu drža vale hi-še. Pogreb sr-jt*. naznanjal o h posamezni nfftJd*Ml>fl It ure do }w\ It? rf ~
Admiral (leorge Dewev j»« bil rojen I. 18J7 v mestu Montjielier Vt. in se je posvetil vojaškemu
drjigega manjšega pomena; glav-, wUM .;.(jn( sf bi ^ ^ ye(luo otre na zahteva zbeganega ruskega j s,;| niskeifa ja,.ma. ljudstva je-mir, pa naj si bo že j kakoišnekoli vrste.
kor se neki tukajSnu brzojavni bilrzaci.Hi. Švica je mobilizirana »genturi iz zanesljivega vira po-j^e p«čet.ka sedanje vojne, ven-roča, je imenoval nemški eesar ^ar »e v tako kritičnem stanju iz dosedanjega kronskega uiai-šala strahu pred sovražnikom še ni-Pol.jske, kneza Vaelava Niemo- i kdar ni nahajala. Nemci imajo jew»kega pobrati jem poljske. Vj^*211 l,iesty Basel in Konštanske-VarSavi, ter po vsej Poljski vlada -ga Jezera pripravljenega že dosti vsled tega veliko veselje.,	vojaštva, ki je pripravljen i vsak
Tem i>ovodoiii je iz<lal nemški 1 trenutek udrcti čez švicarsko cesar tudi proklamacijo na j>olj- ozemlje.
^sitkole0' ^ ^ me<l	AnglCŽi ZaVZCU nemŠke Zak°PC-
M Naža svetovno-zgodovenska na- Pariz, Francija, 21. jan. — Vče-Ioga je oživotvoniti Poljsko ter ji I raJ l'roti jutru so angleške čcJe z prkleliti vse one dežele, katere so ys<) si,,) napadle nemške vrste Rusi odvzeli Poljakom.	južnciztočiio od L >osa, kjer so za-
Mi potrebujemo močne in hrab-j vzele vse ondotne zakone, ali strel-re poljske armade. Močna aimada ske jai-ke. S sabo so odvedli je tenifilj vsake ne-xlvisne držjive. j -Vngleži številno vojnih ujetnikov.
Proklamaeija se končuje z be-i Iz"ul)(' !la «beh straneh so velike, scnlami, naj bodo Poljeiki zvesti] Tudi na severni strani Neuve svojemu novemu «kraljestvu in I Cllapdle so Angleži zavzeli nekaj da naj store vse, kar je v njihovi nemških jx>zicij in prizadeli so-moč.i, samo da bodo obdržali svojo vražniku <losti >kode.
Na desnem bregu reke Meuse si« je vi šilo včeraj živahno ai.ilerij-Proklamaeijo zaključujejo be- ^ko streljanje, ki je povzročilo, da | sede, da naj se zavedajo vsi sinovi je )fi-išlo kasneje do hudega s}h»-Industrijske nesreče v Penna. Poljske svoje dodžujati ter naj pada v Cauilirts šumi . Rarrisburg, Pa., 22. jan. Raz->*1° vedno ob strani Nemčije in Xa M,vtM.lu.j st,.alli somuie so ne nesreče •in liezgotb', ki so se :A\strije.	naše baterije razpršile
sovražne
«'eV.
Zašite srce.
1M	Milwaukee, Wis., 20. jan. V
stanu. Odlikoval se y> posebno mrs|(). ,H>,|li;ni(.i so Z(,ravniki iz_
za povzdigo ameriške mornarice,
vsled česar je bil več let vrhovni
poveljnik iste in načelnik mor-
nekaj časa lansko leto v slovensko lista je vsem znano, in ko je pred
večerno šolo. katero je držal u- letom dni list "Glasnik" prenehal
rednik našega lista. — Iskrene če- in so prišle '"Slovenske Novice"
stitke novima državljan mia naše- na dan. je zop/t pokojni prevzel
ga strica Sam-a!	uredniški posel lista. Pogreb se
— Dne 17. t. m. je umrla v bol- je vršil v soboto, 13. januarja, ob
n »niči sv. Antona incd cllihaški- i uri iz slovenske cerkve sv. Jo-
mi Slovenci dobro znana Hrvati-, žefa. Blag mu spornim!
ea Milka Kapitan v starosti 27. per3hing0Ve čete se vračajo iz
let : bolehala je vet*- let za jetiko.j	Mehike.
Pokojnica je bila doma iz Pri bič	_ _ ... .
t t i	ii . i	, El Paso, Tex., 20. januarja.—
blizu Jaške ua Hrvatskem; predi ... , ,	J, v.
tremi leti in pol je umrl tu v n.i. Vsle,I vladnega ukaza dosltga u ,-agu tudi za jeftko njen ,uuž .(„., ^ a-shn.gtui.a se je pncel general sip Kapitan. Tu zapušea « |H IVrshn.g pripravljat, na povratek
4 i - . ; k....« . \i0*i, m .,.,. v Združene države, vsled cesar staro hčer in brata Math M aro-, , ,	.VI .* .
i vlada med ameriškim vojaštvom
veliko veselje, tako tudi med pri-
staši mehiškega preds. Carra«Ze. Tekom nekaj dni bode že zaipustilo mehiško ozemlje nekaj nad 15,00<) ameriških vojakov, ker ne morejo nikakor zajeti in pregnati zloglasnega mehiškega hand i ta Villo.
Država Illinois bo suha?
Springfield, 111., 22. jan. — Ju-
siea.
Pokojnica je bila članica društva sv. Neže reda Katol. Borsvna rte, ki ji je priredilo minulo fie-deljo dopoldne s slovenske cerkve lep pogreb. Pokopana je na katol. Resurrection pokopališču. Svetila ji večna luč! N. v. m. p!
— Naš mil. nadškof Most. Rev. George W. Mundeleiu je za počel minuli teden veliko agitacijo v po-| tri.se prične v zakonodaji države moč revežev iz mesta Chicago. Že Illinois borba za uvedbo splošne nekaj let deluje v to svrho znana suše v tej državi. Ta točka naj in plemenita Družba sv. Vineert- bi prišla potom splošnega glasp-ca Pavi. Za naprej se bo pa sku- vanja v veljavo, katero naj bi se šalo delovanje te pomožne družbe .vršilo pri prihodnjih volitvah razširiti po celi nadškotiji in če Znani apostol "suhačev", Wm. mogoče vstanoviti malo po*družni-< Jennings Bryan bode držal tukaj co v vsaki posamezni fari. Prav več govorov v prilog prohi'bicije. te dni je rmenoval mil. nadškofi Kongresnik Dahlberg ima pa iz-glavnim vodjem te družbe obče-j delan zakonski načrt, da naj se znamega prijatelja revežev Rev. j pivov^rjent ^odvzame postilniške Ed. F. Price, dosedanjega oskrb- j koncesije, katerih imajo sedaj sa-nika hiralnice in javetišča sv. Jože' mo v Chicagu 3500.
pri Manili.
Prohibicija in ženska volilna, pravica.
Washington, D. C., 21. jan. V kongresni in senatski zbornici se bo ukrenflo vse potrebne korake, da pride točka o splošni prohibi-ciji in ženski volilni pravici še pri tem zasedanju na dnevni red in glasovanje. Posta voda jni odsek hoče to izvršiti vsled tega, da ne bo treba sklicati posebnega kongresnega zasedanja v svrho rešitve te zakonske predloge.
V znamenju miru.
New York, N. Y., 22. jan. — Hamburg American in North (Jerman Lloyd pai*obrodila družba je dobila iz glavnega urada v Hamburgu in Bremenu poročilo, tla so pričele te družbe zunaj sprejemati naroČila za odpošiljatev blaga preko oceana in sicer po dokončani vojni. To se je ukrenilo vsled tega, da se ne» bo potem preveč tovora naenkrat skupaj uagromi-dilo.
Tovornino se bo računalo skoraj gotovo na podlagi tozadevne lestvice, kakršno bo imela 1. 1917 Holandska Ameriška parobrodua družba v veljavi. %
Billy Sunday.
Boston, Mass., 21. jan. Znani pridigar in pristaš suše, — Billy Sunday je držal v tem mestu in
pripetile I. 1511 C> pri raznih iiulu^j	Va&o posvetovanje.	j čete na polunlu blizu A^l. St. Quen-
strijalnili podjetjih v državi Pen-, London, AngUja, 22. jan. - Ka- tina- A
ns.vlvani« znašajo 2 >1.488 s uea-j kn(. se iy	seuikaj ^ s,	Angleško pcrocilo.
jev. Od teh je bi o smrtnih 2.*' . j jfl vrSiU, t^ dni-na Dunaju važno London, Anglija, 19. jan. lo poročilo je izdal nedavno .1r?| I>n^ovaHje. | ,ne(1 a^jskkn Vsled iiKK uega pritiska ml strani |uih departmvnt za delo ,» uiduj|	predsedurkem. (l^n-Mar-i Angležev so ti zavzeli pri Anere
toi" Jiil	r'Unfp&u irn- več utakujii	> ^ danili
>1,-,,,, raznih	Xl^,7avst7 vojnega p.' niant- Neinc^lSdo zalogi! ve.'- nazaj
nega oddelka in me^l neoiSkint i dobiti. Ko je angleški vo;<ko-k aiiele i-je ni von Bethniann-Holwe- vodja, general llai^ s svojimi če-•roni ter med nemškim ministrom tami dospel pri Serre. > »vražniku za preskrbovanje hrane, Adolfom za hrbet, so Nemci prost »voljno von Botockijem. Na 'iem posvet o- zapustili nad <>(KI jaitlov dolgih vanju se je ukrepalo, kako bi se >lrelskih jarkov.
Na višinah v okolici Verd n »a prehranjevanja ljudstva, hi kako s„ vršili tudi živahni topov«ki zamorca je bila-tako velika, d« se |m ,wielilo proviant, zapit ljen lM»ji s popolnim ne\>pehom Nem-jt* bilo treba naretliti 8 šivov.
vršili včeraj zel/> nevarno opera eijo na zamorcu Joe .lohnsonu.
,	.v	katerega je nedavno nekdo za bo- j	, odstraniti težkoče g ledt
nar lenega departmenta. -Najbolj j (|(i| y sm, UaMjl na s,.(.|(	-
je zaslovel, ko je premagaj špansko brodovje due 1. maja l. 18!)8.	„„,.«,„, n s.vm- . .	u „„ ,.OI11	t<>:
neiTavno na Ruiniinskeni. rn tej
zamorec se počuti ze.	^ je ,|(>|,atira1') ludi .....i
da lahko govori. —j............. ...;.,»•(;{.|ieiji.
rov'icm vnašanju v i.«ii
11 MM.
Ranjeni tako dobr
\f nekaj dneh bo po zatrdilu zdra
^nikov že lahko zapustil bol niš-i Uspešno prodiranje Nemcev na
Rumunskem.
Berlin, Nemčija, 20. januarja.— (Uradno poročilo.) Včeraj si Jackson, Mich., 21. jan. K<»,	čete pnisvojile zelo včižno
,se je peljala danes neka vesela | stra>te^ii:,110 t(W-.k<>, Vas Namesti ob družba'z avtomobilom čez progoi.^. Se,.et l)ml p.JVeljstvoui feltl-Michigau Central železnice, je za-1 ,aa1^ala von MaJkensena. Vsled del v avtomobil potniški vlak in ij{pedllo }ul<u^a snežnega zameta
Nesrečna vožnja z avtomobilom.
ga vlekel več sto čevljev pred sabo. V avtomobilu so se nahajali: A. II. Liplev, (i usta v Pt»rt in Alb. Cottle iz Clevelanda, ter Win. Webster iz Alliance, O. V*i ti o-ziiačeni so bili na mestu usmrčeni.
ni zautogla naša artilerija streljati na .sovražne pozicije, vsled česar je z Imjomeii napatlel označeno vas večji vojaški oddelek. Izgube
cev iu »bčutnimi izgubami na njih stivi.ii. X'ojasUi izvedenci zatrjujejo. da ne bulo Nemci okušali več z večjimi ofenzivami pred Verdunom. ker so Francozi za jirotiebrambo predobro utrjeni in pripravljeni.
Velika razstrelba municijske tovarne v East Londonu.
London, Anglija, 22. jan. — Na
tisoče ljudstva se je podalo včeraj v "Kast Lt.ndon. gledat razvaline državne municijske tovarne, ki je zle'ida v zrak dne l!>. t. m. Vojaštvo je zastražilo ves pr »štor naokoli. Rešilnemu moštvu je zelo
Rusi so sku-
Kaznovana avtomobilska banditp,.
St. Louis, Mo., 21. jan. HariK-Walsh in Win. Beck ma n znasia av-	.
tomobilska bandita, ki sta name- dni ponovni napadi ravala minulo nedeljo oropati ne-Uab zavzet, nekaj naših utidb. so
ko trgovino v okolici našega me sta, -.sta se danes do smrti ponesrečila na svojem begu. Zadela
na naši strani niso velike; zelo ob- t^dVIU) iska.ii trupla ponesrečen-
čutne so pa na strani Ruiiiuucev. (.(,v iZp(Kj razvalin, vendar se jih Na fronti avstrijskega liadvoj- -(> (|oseijaj spravilo^na povi-šjc že vode Josiipa v iztočnih KarjKitill | ua(j	skupno števMo človečkih
blizu Belborja so se vi-tiili zadnje žrtev vsJe(l t(i razstrelbe bo znaša-
sta namreč na neko ograjo pri nekem mostu in se z razbitimi glavama prevrnila v globok jarek 25 čevljev.
Inozemske vesti.
Velika železniška nesreča pri
Zagorju ob Savi. London, Anglija, 19. jan. —
lo nekaj na
Grozna lakota <Š|riji in Armeniji
Rim, Italiji 22. jan j — List
''Corriere d' Italija' je dobil iz Jutrovih dežel zanesljive infornia-kom rumunske armade iu ua> i t.|je () Vclrki lakoti, ki vlada v Si-aiviltrijo. Runmnci so v tem spo-i,.jjj Amueniji iu Palestini. Skup-padu izgubili več sto vojakov <le loma so bili ti ubiti, ali pa odvede ni v vojno ujetništvo.
J se pa morali končno z velikimiNt-gubami nazaj umakniti.
Osobito hud boj se je vršil v dolini med oddel-
goi nji
no število za lakoto umrlih ljudi v teh pokrajinah znaša dosedaj že 5KUKK). V mestu Bevrut je vla-
Zavezniki in Grška.	l,ak°;a \jk\d* su
„ , , .	• „ padali sestradam ljudje kar po
Amsterdam, Holandsko.il. jan.	^^ ■,/llied teh ui za.
Iz Aten na (Jršketn se semkaj po-
roča. da h »čejo zapleniti vse ui-šk«
ententni zavezniki
tovorne parni-1
m >glo iirenašati teh groznih bo<e-či«n in počasnega umiranja, v>led
česar so izvrševali samomore na
okolici tekom 10 tednov svoje na- ,Vek() Kmlanja na Danskem se ke v SVrho prevažanja provijanta iws|lw|j.ne na$lWm
vdušene govore ziTkar je zaslužii lepo svoto .^50,828,64.
S tem denarjem se je danes napotil* v državo Indiana, kjer bo nadaljeval svoj posel.
Masten dobiček.
Velika newvoraka InterborQiifh korporacija, ki lastuje podzemeljsko železnico je imela 1. 1916 $6,931.357 kosmatega in $4,970.-;108 čistega dobička. Za upravne stroške se je plačalo $4J,619 za obresti in amortizacijo #1,623.125, za davek $4.3,619, za dividende J^a $2,744.430.
poroča lukajšuf Exchange brzojavni družbi, da se je pripetila na južni železnici med Zagorjem ob Savi in Trbovljami velika železniška nesreča.
Ko. je vozil med tema postajama poštni vlak Dunaj-Tirst, se je
itn liiuiueije.
(irki "imajo 1281 t ovoi
sedaj v prometu
Tudi mnogo delov sv. dežele ,ali
u,,w	• ......- ----	- . j j lakote hudo
.......-v.......
■is^^ni.'u iuorjn in d™^! J kjer ž,v,jo knsfjan,.
naselbinah.
Dosedaj se grški kralj Konstant,:m kronskim svelom še ni
s svoj m i
plaz, pomešan z zemeljsko plastjo in skalovjem, ki je prevrnil nekaj vagonov v Savo. Pri tem je bilo 7 oseb na mestu ubitih, 14 pa nevarno ranjenih. Na lice mesta do-šli rešilni vlak se je tudi p.mesre-
ČU.
Gregor Rasputin umorjen.
v - . . i * a..j ./.,	Iz Lumlona prihaja poreč i 1 o, da
lisul nanj s hriba velik snežen ^jločil ,jeli naj ust reze zahteM za-	nedavno ul„orjen .sloveči ru-
— —^ veznikov ,ali ne? lozadevni ml-.J	,avni Ineilih (Jreg,r
govor se bo dalo v javnost seh ;	jiajožji svetovalcc in
jutri. (	.	« prijatelj carja. Truplo Rasputina
Švica v strahu pred Nemci. s0 UHšli na obrežju reke Neve v London Anglija, 20. jan. —! Petrogradu: O njegovi smrti se je Ker se boji Švica, da bi Nemci ne j svoječasno že dvakrat poročalo.


GLASILO K.
A 1917.
Iz urada društva Vitezov sv. Ju-
.rja št. 3. K. S. K. J. Joliet, HI.
Vsem članom zgoraj imenovanega društva naznanjam, da sem po dveletnem odpočitku zapet prevzel pri društvu službovanje I. tajnika; to naznanjam članom, posebno tistim, kateri živijo izven Jo-lieta y drugih mestih in državah. Zato se naj vja pisma, tikajoča se društvenih zadev naslavljajo na prejšnji, oziroma na spodaj oena-i čeni naslov.
Tudi opominjam vse člane, ka-j teri so na potnih listih,' katerim so že listi potekli, ali ue pa že bli-,
sek $94.20; naprej so plačali člani $32.10, torej so več dolžni kakor naprej plačali $62.10.
Glavni uradniki za leto 1917:
Predsednik John Mravintz, podpredsednik John Stajdohar, T. tajnik Frank Trempus, II. tajnik Jos. Kajin in Gangl, blagajnik
Mike
poleg tega izplačalo tudi veliko druge podpore po 3, 4, 5, 6, tednov i. t. d. je ostalo koncem leta vseeno že precej čistega prebitka. Povedal sem% že, da je imel pri tem
najvčisithosti ali truda bivši dru- J^ip Dolmovič, zastopnik štveni cdibor, ker mu je bil vedno Prokfcl j.
napredek društva pri srcu.	Frank Trempus, I. dr. tajnik.
A.) Celoletni pregled doneskov ali j	Izfrv* in potrdilo.
dohodkov za 1. 1916.	Nižje podpisani pregledovalci
$1128.00 knjig izjavljamo in potrjujemo z 4002.02 našimi lastnoročnimi podpisi, da
Mesečni prispevki .. Asesment članov .. Ascsment članic .: Pristop v K. S. K. J. Za rezervni sklad .
478.00 11.50
smo vse knjige vestno pregledali in našli vse račune v najlepšem re-
Spisal J. L. ZAPLO.TNIK
(Priobčeno
J { .
z dovoljenjem telja.
pisa-
38.00 du.
„ . ,	x , j	. , i Za vrhovnega zdravnika
zajo kancu poteka, da so naj kai |	znako
prej mogoče za druge oglas,,o m,	dmitvo......
svoje prispevke plačajo za nadalj- ^ znake nih ~st mesecev; posebno pa *c	^	o .....
uljudno prosim cenjene clane(ice); . nrehitek veselice tega društva da bi koliko jim »no- R	""
iroče redno plačevali vsak na nje- -
Obresti na bankah.
Skupni dohodki...
B.)
leto 1916.
lacano za
goee reano plačev ga pripadajoče prispevke, ker .s točnim plačevanjem olajšate redno poslovanje, in s tem prihranite tajniku(icam) veliko nepotrebnega delovanja, ker imajo zraven tega itak tajniki (ice) dovolj svojega rednega dela, katero se mora ]>osinrtninski ascsment izvrševati, kar mi bojo gotovo vsi Poškodninski " društveni tajniki in tajnice prrtr-( prjst01> v Jednoto ..
dili. da je resnica.	Rezervni sklad ......
Tudi priporočam članom, oziro-1 Vrhovnega zdravnika ma starifiem, kateri imate otroke, da so že leto dni ali več stari, zavarujete jih pri naši dični K. S. K. J. Zavarovalnina in mesečni prispevki so prav majhni in nizki v primeri z drugimi zavarovalnimi družbama i.
Pozdrav vsem članom(iicam) K. S. K. Jednote.
Josip Panjan, tajnik. 1001 X. Chicago St. Joliet. 111.
6.25 14.25 54.00; 8.80 [ 4.50 j 38.0» 55.25 137.10
Pittsburgh, Pa, dne 7. jan. 1917. Jurij Greguraš, Josip Spelič, John Malešič. ' Josip Kajin, -pregledovalci knjig.
72.551 16.50
NAZNANILO.
- Vsem članom društva sv. Cirila
$5993.76 fin Metoda št. 59 K. S. K. J. Eve-
^ , A . . , . v.	leth. Minn., se naznanja, da se je
Celotni pregled stroskov	^^ ^ ^^ seji
i lagalo in potrdilo, da se bo vršila v tem mesecu izvanredna seja in $3975.58fsicer dne 28. jan. ob pol 2. uri }pop. v navadnih prostorih. Napro-šeni ste vsi člani našega društva, 59.00 da se te seje zanesljivo in polno-številno udeležite, ker bodo jaiko 6.501 važne s'tvari na dnevnem redu za korist glavnega zborovanja K. S. K. J., ki se vrši letos v avgustu v našem mestu. S sobratsikim pozdravom
Rafael Zupane, predsednik Frank Peterlin, tajnik Martin Shukle, zastop.
Spremembo dedičev
NAZNANILO.
S tem dajem članstvu društva Najemnina .Marije Device št. 33. K. S. K. J. v Prttsburghu, Pa. naznanje, da se. naj v slučaju bolezni zglase pri predsednik* bolniškega oddelka, sobratu Ma'iija Ba-lkjvee, 5225 Poe
Skupaj poslali Jed.
Bolniško podporo.....
Plačo uradnikom .....
Stroške uradnikov Darovali za cerkev Društveno bandero ...,
Knjige II. tajnika.....
Založitev tiketov .... 20 pohotnih knjig .... Stroški bivšega tajnika
F. Golobec ......
(rent) društvene dvorane .. Rent v K. S. Domu
.$4138.58 1075.50] 241.50 36.39! 35.00 37.10 i 5.33
2.53 4.(K)!
0.211
20.001 5.00 i
Alley, Pittsburgh, Pa. Za leti> 1917 je bil izvoljen za bolniški odbor ta sobrrtt, ki ima nalogo obiskat člana v bolezni; vsled tega iraj mu
Skupni stroški , Pregled.
Skupni dohodki Skupni stroški .....
$5601.14
$5993.76 560j. 14
naslov
'i^ti preostapek... . $
vsak član pošlje .Hwjno a ko se je preselil, v *
Izven mesta odsotne člane prosim, da naj mi nikar gotovega denarju ne pošiljajo v navadnem pi-smu,kot je to nekdo zadnjič storil, ker za take pošiljatve ali tako plačevanje ne morem biti jaz odgovoren. Naj se torej denar pošilja v priporočenem pismu (Registered) ali pa po poštni nakaznici (Postal Money Order).
Upam, tla boste to upoštevali, Allegheny Valley Bank kar bo v vašo korist in mojo lo- Ček knjiga German odgovornost.	! National Bank ...
ti 9;
NAZNANILO.
S tem naznanjam članom društva sv. Barbare št. 97 K. 8. K. J., Mt.Olive, 111., da se je na naši zadnji seji dne 7. t. m. sklenilo, da mora vsak član našega društva plačati $1.00 (en dolar) v društveno blagajno, ker imamo vedno dosti bolanih članov in je treba vsled tega povečati bolniško blagajno .da se bo zamoglo izplače-j vati potlporo našim bolnim sobra-| totm.	«
' Začno se
opominja vse, izven Olive, 111., živeče člane, ki še
Seznam vlog društvenega denarja niso poslali 25c za poškodnino, po stanju vlog' z dne 1. jan1. 1917 katera je bila še meseca decembra Denar se nahaja na 6 bankah in I od glavnega urada razpisana, —
sicer:—
Working' Savings
Bank ...........
< ierman Nat 'I. Bank . ..
First Nat '1 Bank.....
Farmers Deposit Bank. M el loli Nat '1 Bank ...
Ida naj ta posebni asesment kanalu I poravnajo. Za vsakega člana in $1">77 19j članico smo morali poslati Jednoti 1907 851 po 25c. Toliko v blagohotno gig3| UnaniIo in ravnanje.
So bratski pozdrav
Anton Goršič, tajnil box 781 Mt. Olive,
796.39 690.06 153.27
na-
lll.
zlo
Bratski pozdrav vsem članom K. S. K. J.
John Filipčič ,tajnik.
Posojilo Jos. Gangl posmrtnino ..
na
l SO.83
25.00
Iz urada II. tajnika društva sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J.
Chicago, Illinois.
V dolžnost si štejem, da ob nastopu leta s tem naznanjam vsem člauem našega društva, da sem "za tekoče leto prevzel jaz posle drugega taj<nika. To naj velja v prvi vrsti onim članom, ki niso bili navzoči na naši zadnji letni seji in članom izven društvenega sedeža, j
Vsak član našega društva, ki; zboii, naj za naprej to meni točno; naznani pismenim potom, ali po kaki osebi, to pa vsled tega, da bol dobit pravočasno potrebni bolni-1 ški list v * vrh o reda pri obiska-j vanju in izplačilu bolniške podpore. Ravno tako naj mi vsak bolnik naznani ko okreva, ali ozdravi. Toliko v blagohotno upoštevanje in ravnanje!
S sobratsftim pozdravom
John Kramarič. II. tajnik. 1922 W. 22 Street, Chicago, 111.
NAZNANILO.
S tem naznanjam vsem faranom cerkve sv. Juirja v So. Chicagu, da
_ st lx) vršila "celoletna cerkvena se-
$5545 90	vo''tev odbora za leto 1917
i dne 28. januarja 1917 v Medoševi ^m <lvoraiai in sicer točno ob 4. uri po-
__poldne.
I . Naprošeni ste, da se tega zboro-$581") 7(i vallia udeležite v polnem številu, iker je potreba dosti ukreniti za-Natančen pregled društvenega ! radi šole in še več drugih zadev.
premoženja dne 31. dec. 1916. čim več se nas zbere na tej seji. Skupno denarno pre-	tem hol.iše btxle, ker ravno sedaj
možen je	$5545.901 «ie ^a se stvari pravilno nare-
Skupna svota denarja Društveni inventar (premičnina) .........
Skupno društveno premoženje . .........
NAZNANILO.
S sledečim podajem cenj. .članstvu društva Marije Sedem Žalo-
P*V celoletni
minulo fis-
racun za kalno leto. 1916.
V prvi vrati se zahvaljujem u radnikom v gori označenem le'hi za njih trmi in delo v korist dru-
1 Jednotin znak vreden	0.75
17 društvenih znakov....	9.M5
2 Jed. ženska znaka ...	1.00
Društveni knjige skupaj ..	.48.15
1 železni pečat........	4.00
8 velikih prekoramnih	•
•trakov ...........	31.00
1 omara društv.......	17.55
1 omara za naslove ....	4.00
6 predpasnikov ......	2.50
54 čaš za pivo ........	2.70
1 pipa ...............	0.75
1 kladivo za predsed. ...	0.25
1 ameriška zastava ....	49.20
1 dr. zast. za umrle člane	37.10
l društvena zastava....	12.50
16 potrdilnih knjig ....	8.00
1 denarnica za blag. ..	0.50
črnilo in peresniki.	0.50
društveni papir in kuverte	4.50
170 društvenih pravil ..	33.50
zdravniški boln. listi ....	2.00
štva. Kakor razvidno je naše dru- društvu 22 članov in 10 članic. 3 štvo lansko leto napredovalo za! člani so bili zopet nazaj spre-$392.62 in vse društveno premo- ■ jeti, 4 člani so bili suspendirani, 2
VABILO
na
PLESNO VESEJ
katero prifedi »Slov. katol. pod^. društvo sv. Barbare št. 65 v Jolietu, 01.
,_1 v soboto, dne 27. januarja. 1917 v
Skupno dr. premoženje.. $5815.70 peraovi dvorani. Pričetek točno
i ob 7ih zvečer. Vtopnina za moške Leta 1916 je pristopilo k našeinu 125c; ženske so proste vstopnine.
Ob enem se bode tudi izžrebalo,
ženje je pa znašalo 1. januarja 1917 $5815.70 (Pettisoč owemsto petnajst dol. 70 e.). Vse to kaže, da je imelo društvo zelo marljive uradnike" in sicer že od začetka ali ustanovitve društva in tudi sedaj.
Dasiravuo je imelo 4 bolne čla-r ne skozi eelo leto v 1916 in se je
člana prestopila k drugim dru štvom in 1 članica; 2 člana prestopila od drugih društev; 2 člana umrla: društvo šteje koncem leta 1916 234 članov, 49 članic in 33 otrok.
Suspendovani o-stali dolžni $15.-15. Društvu ostali dolžničlani zne-
ali srečkalo cekin vreden $5.00.
Tem potom uljudno vabimo vsa cenj. slovenska društva iz Jolieta in Rockdale, da bi se te naše veselice v obilnem številu udeležiti izvolila. Za dobro pijačo in prigrizek bode skrbel odbor.
Torej na veselo svidenje dne 27. januarja v Stemovi dvorani.
Odbor.
; ''Oni ki to menijo, smatrajo stvar za tem bolj mogočo, ker so bile zgoraj omenjene tci ladje, s katerimi se je Kolumb prvič peljal v Zapadno Indijo, baje liburnij-ske*#), kot poroča Bertius, na katerega se pri tem sklicujejo. S temi tremi ladjami je ( da vendarle nekaj malega o tem omenim) vpr-vo prišel do otoka Cuba, kjer so velike jate ptic, in sicer nekatere kot naši slavci, v novembru razveseljevali goste gozdove s svojim ljubeznivim petjem, se tudi ljubko ogledovala v mnogih srebrno čistih potokih poleg boječa drevesa in prav tako tekle velike reke s sladko vodo."
roparski Angleži niti našim pis-] "Od tegaprijetnega obrežja, ka-niom ne prizaneso, kaj be .se šele i'*™ je podolgoma obplul v nadi, zgodil.) z večjimi zavoji! Naroči-Ma <i°seže konec otoka, ga je pa ti knjige iz Evrope torej ne gre Strgala -»evLlita m tirala k dru-
v tem času. Vendar pa sem si že- K*mu °'toku' kate,'eKa J* nat0 in,e" lel dobiti v roke zlasti starega 1 novd Hispaniola, a se danes zove kranjskega zgodovinarja Valva-jSa« Domingo. Bertius pristavlja, Tu mi je čisto nenadno z <la je (Kolumb) ravno tedaj od-1 Frank'k"* otok Jama»ca, na kate-
Pri proučevanju naše zgodovine se mi je večkrat porodilo vprašanje: Kdaj so prvi Slovenci prišli v Ameriko? Lahko si je misliti, da se na podlagi ameriških spisov ne da rešiti tega vprašanja. Mogoče bi nam stvar kaj pojasnili razni spisi na Slovenskem? Toda kako do teli priti zdaj ko nas je ta strašna evropska vojska skoraj odrezala od stare domovine? Saj
skih###) (rabim besede nemške izdaje Bertia) ladji in se z njimi zopet odpravil v Ameriko, prišel v-pryo na otok ljudožrcev, od koder je nekaj svojih ladij poslal na novo odkriti otok Hispaniola in kmalu tudi sam prišel za njimi, pa pro-našel, da je bilo onih 38 oseb, katere je tam pusti), prav žalostno umorjenih, itd. (Glej 788. list pete knjige zgoraj omenjenega Bertia.)"
•••jI Pod Slavonijo so v Valvasorjevem času navadno razumeli današnjo srednjo in iztočno Hrvaško, včasih pa še tudi zahodno Hrvaško. Pod slavonskim jezikom pa Valvasor razumeva ne le hrvaški, ampak tudi slovenski jezik. — Op. J. L. Z.
(Konec prihodnjič).
Izkušnja je najboljša šola.
sorja. tu mi je
njim pos-iregel prijatelj ------ .	.
Završnik iz Jolieta, za kar mu bodi j ™m Je zaradi pomanjkanja ziveza iskrena zahvala. Takoj sem začel U svojci prišel v smrtno nevarnost, prebirati "fast vojvOdinje Kranj-j vsled česar so; »»artarski Prebival-ske" in našel sem v njej tudi ne kaj, kar bo brezdvomno zavednega amerikanskega zanimalo.
Samo nespametni ljudje sč nočejo učiti po izkušnjah drugih ljudi. Moder mož bo sodil vrednost kakega zdravila po uspehih, kate-
etn zdravilu v raznih li-!ci upali, da bodo njega in njegove stili. Takega zdravila .se bo d )tič-vsakega! ljudi tem prej uničili. Toda on jihjnik takoj spomnil v slučaju potre-Kloven-• jc pa baje prestrašil s tem, da je be. Le čitajte kaj piše Mr. Dimitru
ca
• « #
V 10 poglavju XV. knjige popisuje Valvasor krvave boje, ki so se vi*šili med Kranjci, Turki in Madjari proti koncu 15. stdletja, potem pa nadaljuje (zv. IV., str. 384-5
"Tega 1492 letrf je bil zopet odkrit takozvani novi svet, ali pravzaprav velik del sveta, namreč A-merika, ki je bila drugim trem de-!
2gi
kot zveden zvezdoslovec glavarju j Prig, 1006 Monroe Afe., Detroit, tega otoka Jamaica namignil, da j Mich, o Trmerjevem ameriškem ga l)o zadela velika nesreča, ako; zdravilnem grenkem njemu in njegovim takoj ne pri-; sem lnulo boleha neso vsega potrebnega; in da naj lih 8 let; jenial
vmu: Jaz na želodcu češem med. tem ča-
mu bo v dokaz tega veliki lunin laotn razna zdravila, toda ž:il brez mrk, katerega bo on nasljedno noč j uspeha. Končno mi je ponudil ije-povzročil. Vsled tega so ga divja- j ki leka»rnar Trinerjevo ^ ameriško ki tako dolgo zasmehovali, dokler grenko zdravilno vino in vedaj res niso zapazili mesečnega mrka, i sem zopet popolnoma zdrav in do-katerega so se tako prestrašili, da ber." Ni ga tako uspešnega zdraso mu pred noge popadali in pri- vila, ki bi pri zapeki (zabasam sti j nesli vsakovrstnih zalog, in rado- j tako naglo in zanesljivo poma^a-
'o, kakor ravno to bo nadalje zahteval. (Petrus j maga tudi pri napenjanju in dru-
lom sveta za mnogo stoletji *gini-1TtoriU"udi "tisio.llo, kakor ravno to vino. Isto po-
la ne le iz poročil, ampak tudi iz j '	J
s p o m i na ter je t a ko rekoč ^	y ^ . svojih zbranih j neprilikah v želodcu, pri gla-
njihovemu znaiiju Kdo je	h ^ ^ ?g5 ^ E.:vol)ohl, nervoznosti, življenski iz-
Amenko zopet vzbu-, - ^	premembi. splošni slavisti in iz-
dil, namreč Krištof Kolumb, kaj; '	'' guh\ 0kusa (teka). Cena $1.00. V
'Na	788. listu, kjer razpravlja
zaspalo namreč mu je dalo
povod za to, in kako
mu je kralj Ferdinand na Span-; Bertius o Južni Ameriki in o tem ^
i	... 1__1 i i.. * 1_ Ji.	___i	n I» 11 i» /a i\a/i iwinn A len (i/i-
lekarnah.
ojecasno
N^ tisoč bolehali
skem preskrbel tri ladje z mošt-1 odkritju nekoliko podrobnejše go vom 120 oseb, kakor tudi kje je vori, o Jamaiki ničesar ne poroča, vprvo pristal, katere dežele je naj- ampak le pravi, da je Kolumb za-prej odkril in v kakem stanju je'del ob dva otoka, katerih enega iste našel, — vse to so svetu raz-i je imenoval Hispania., drugega pa glasila že tako nešteto mnoga j Juanat hl tam pustii 38 svojih to- i^ahih, mrazenju peresa, da se bojim da bi radove-\ ^ z ostalinii se pa vrni| zo. Cena 25 in 50 dnega citatelja bolj ozlovoljil m j dQfadil, kakor pa razveseli iit \rrA-
do.stil, ce bi to tukaj obširno pri- dal popolno poročilo o dovršenem
po veil oval. A stvari zato nisem ho-! potovanju; ko pa se ga je pozneje
tel pustiti nedotaknjene, ker neka- polastila znova želja podati se še
teri mislijo, da jc bilo razven tudiLlkrat na morje, je od kralja iz-
mekaj naših Kranjcev."*)	. .	.. , ,. ,
posloval 1 i liburnijskih ali slavon-
ljudi, ki so I>oz4ia tudi
vrednost Trinerjevega Linimenta za revmatizem in nevralgijo. T i izvrstno z<lravil<» da hitro in zanesljivo ]>omoč. Imejte }ra torej vedno pri rokah, tudi pri poškodbah, oteklinah, itd. c v lekarnah; po
M)x in..svojemu kralju po-'lK>šti K in 6([c^rTrinerjevi pozlačeni stenski koTe<ln!- je pravi li^j) za Vašo hišo. Pošljite na.m lOe za poštne stroške. ]>«» Vam ira »lop » šljemo. J os. Triner, izdelujoči ke-mist, 1333—1339 S«), Ashlaiul Ave. Chicago, 111. — (Advertis.)
H Kranjski-prišteva VaKa-i	Lymi.nijo so inienovali da-
ser tudi srednja in vzhodno Pri- v .	, v . .. ,
morsko z Devinom, Trstom, Pazi-!	Hrvaško od Dal-
Lovrano ter hrvaško Re- maoije	pa ob morju do Reke m
Toliko mora človek tista odpreti, kolikor si upa požreti.
zrnom in ko. — Op.
r. l.
Kranjske. — Op. J. L. Z.
si
Še škrjanec izle/.e.
rad teče Ije, kjer

Idi.
Cenjeni farani! Še enkrat vas torej prosim, udeležite se mnogo-brojno te seje, pri kateri vam želim veliko uspeha.
S pozdravom,
Jakob Stajdohar, cerkveni odbornik.
Opomba uredništva: Čas ali u-ro tega zborovanja smo pre na redili vsled naročila Vešega gf'župnika. Vi ste določili zborovali je na j 7 uro zvečer, ne da bi o tem obvestili g. župnika. Seja se vrši torej ob 4ih popoldne.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIM^
Ne igraj se z zdravjem! f
Zdravje je več vredno ko bogastvo. Ako se počutiš dobro, nikar ne
spravljaj v nevarnost svojega zdravja s tem, da poskušaš raznovrstne alko-	rs
holno grcnčice, ki ne oslabe samo krvi, marveč več ali manj uničujejo krvne	-
celice. Kri je takorekoč reka, ki Ti daje dragoceno življenje. Ona se pretaka
po arterijah in žilah in prinaša hrano vsaki posamezni celici in okrepčuje vse	nss telo. Istočasno odstranja nepotrebne snovi, ki se prehitro zbirajo, in pokončuje
raznovrstne bacile. Radi tega se treba ogibati vsega, kar bi oslabljevalo in#	—
storilo nezmožne krvne celice. Edinole silna, močna krvna telesca so sposobna,	~ da izvršujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati ln varovati, čisto
naravno vhio jim nikakor ne škoduje. "Ono okrepčuje živčni sistem in uspo-	^^
sablja telo, da izvršuje glavne namene", pravi dr. Armand Gauthier, član	==
francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pfed zdravniško ko-	== misijo v Parizu. _
TRINERJEV AMERIŠKI	|
ELIKSIR IZ GRENKEGA VINA.	|
__________ ^ ^	—
To sredstvo, s kojim se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno iz rastlin,	*EE
koreninic, ki so priznane zdravniške vrednosti, in iz naravnega, čistega, po-	^^
polnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Pospešuje pre-	== bavo, okrepčuje organe, jim oživlja in daje moč živcem. Pomaga pri
ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU
NERVOZNOSTI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLOŠNI SLABOSTI
hitro in sigurno. Odklonite kratkomalo vse ponaredbe, ki žro samo denarl Naše načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga — in naša cena ostane — naj se cene tvarin, posebno vina, še tako dvigajo — vedno iste: $1.00. — PRI VSEH DRUGISTIH.
Sedanji letni čas pripelje seboj raznovrstne nezaželjene goste, posebno revmatizem in nevralgijo- Ali veš, kako jih sprejeti f Najboljši način je, da rabiš TRINERJEV OBLI2. Je izvrstno zdravilo, ako Te boli vrat, ako imaš otekline, razpokline itd. Cena 25 in 50c, pri vseh drugistih, po pošti 35 in 60c.
Pri vseh boleznih, ki so spojene s kašljem, rabi Trinerjevo zdravilo za kašelj (TRINER'S COUGH SEDATIVE), cena 25 in 50e, po pošti 35 in 60c.
| ' i
. Triner
ladclmltc 13384» S. ASHLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS =
0101025353235323534848235323484853235348485353485323532353235353482348235323305323234823482353235348
2348534823532348534853534853
t - ■ f^r
24. JANUAf&A 1917.
prvi slovenski apostolski misijonar in ikof med Indijanci ▼ Ameriki.
Spisal Dr. LEON VONČINA. profesor bof«sloTja ♦ Ljubljeni.
(Nadaljevanje).
Na Dunaju se je moral preča-
»t iti škof muditi čez tri tedne. "Nehote (piše o tej zadevi svojemu dragemu prijatelju gospodu korarju Novaku) moram vsaj do 26. malega travna tukaj 03tati in čakati poroke Njih Veličanstva, presvetlega cesarja, ker, kakor mi prigovarjajo, se spodobi, da ima pri tej posebni slovesnosti svojega zastopnika tudi amerikanska cerkev katera je že toliko dobrot prejela iz Avstrije." — Ko je bila ta slovesnost dokončana, gre z dvema svojima misijonskima duhovnikoma, ki sta se mu na Dunaju pridružila, skozi Prago, kjer mu je fwesvetli cesar Ferdinad daroval 1000 gld., v Monakovo, k a/mor je prišel 29. aprila. V Monakovem je imel že 5 duhovnikov za svojo škofijo, med njimi je bil eden, ki ga je bil sprejel že v Rimu. Bil je tudi pri starem kralju Ludovi-ku, ki je bil že dvakrat naročil Monakovsketnu škofu, da ga naj indijanski škof obišče, kedar pride v Monakovo. — Obdarovan z obilnhni cerkvenimi rečmi in z denarji, zlasti od misijonske Ludo-vikove družbe, katera mu je dala 2000 gld., popotuje dalje v Pariz, kjer je sprejel še toliko francoskih duhovnikov, da jih je zadosti i* mel za svojo misijonsko škofijo. Posebno svoje veselje razodeva preč. škof Baraga v svojem pismu iz Pariza o prihodu nepozabnega našega rojaka gospoda Lovrencija Lavtižarja, ki ga je tudi v Baragovo misijonsko škofijo gnala živa in goreča želja, divjake izpre-obračati in jih voditi po poti zveličan ja. V Parizu je popolnoma dosegel namen svojega potovanja. Mimo mnogih cerkvenih reči j dobil je tam ne samo 10.000 frankov od misijonske družbe za svojo škofijo, ampak imel je tudi, preden je zapustil Pariz, 8 duhovnikov, med temi je bil en Kranjec, en.Irec, en Švicar, 2 koroška Slovenca in 3 Francozi, izmed katerih sta dva začasno še doma ostala, ker nista mogla koj zapustiti svojih far. "Vrh tega 'je imel tri bogoslovee, ki so znali francosko, nemško in angleško, razun enega, katerega je poslal v Dublin da se angleško prav dobro nauči. Šlo je tedaj 6 duhovnikov ž njim v A-meriko, in sicer 5 jih je odjadralo v ladji na jadra iz Antwerpena v New York, katera pot je trajala sicer dalj — 43 dni j — prizadejala pa tudi veliko manj troškov; pre-častiti sam se je z enim svojih duhovnikov s parnikom iz Liverpula, ker se mu je mudilo zavoljo mnogih opravil, ki jih je imel v New Yorku, Washingtonu, v Torontu in drugod. Ko je rešil ta opravila, pričakoval je v New Yorku svojih duhovnikov, ki so iz Antwerpena odjadrali, in ta čas je pridno pri-digoval nemški in angleški v cerkvi pri redemtoristih, kateri so iz lastnega nagiba pri dobrih ljudeh za njegovo škofijo nabrali 531 dolarjev ali 1522 gid. Med peterimi duhovniki, ki so vsi zdravi prišli v New York, sta mu, kakor toži v pismu do gosp. Novaka, dva koj sitnost in žalost napravila, sicer tista, ki sta se mu še na Dunaju pridružila, ker sta rajši šla med amerikanske Nemce kakor pa ž njim k Indijanom, za katere sta bila sprejeta. Pa ta žalost se je skrbnemu višjemu pastirju kmalu v veselje izpremenila, ker sta se mu mesto teh dveh nezvestih ponudila dva irska duhovnika, ki sta bila popolnoma zmožna angleškega jezika.
21. VRNITEV V NOVO MISIJONSKO ŠKOFIJO; PRUE-TETNOSTI IN TEŽAVE ZAČETNE VlfiJE-PA-STIRSKE DELAVNOSTI.
Šmarija (Sault-Saint-Marie) sedež preč. škofa Baraga, ki neha biti apostolhki vikar.
Kolikor obilnejše je Bog blagoslovil potovanje preč. škofa Baraga v Evropo, s toliko večjim veseljem in hrepenenjem je pričakoval dneva, priti k svojim predragim, dovolj dolgo zapuščenim otrokom. 21. dan vel. srpana je bil dan prisrčnega veselja za verne Indijane v Sinariji, ki so po dolgi ločitvi zopet med-se dobili svojega preljubega očeta, ne samo popol-
noma zdravega, ampak tudi pra/r zadovoljnega in veselega zavoljo nepričakovanega lepega uspeha njegovega potovanja. ■
Pa jelo se je to Veselje dobrih ovčic kmalu kaliti, ko so zvedele, da ljubljeni dče ne more dolgo, med njimi ostati. "Vedel sem (piše Baraga svoji sestri iz Šmarija 12. vinotoka 1854 1.), da ubogi moji otroci hrepene me videti, torej se koj 25. dan vel. travna — četrti dan po svoji vrnitvi iz Evrope— napotim v Lapointe, v to svojo prvo misijonsko postajo ob Gorenjem jezeru. Ker me že več let ni bilo tam, in ker je že blizu eno leto, odkar je bil oče Oton ftkoja od tod prestavljen drugam, zato so bilil dobri ondotni Indiani močno veseli, ko so me dne 27. vel. srpana zagledali, pa ne samo mene, ampak tudi z menoj francoskega duhovnika, gospoda Karije-ta, svojega prihodnjega misijonarja. Ostal sem pri njih 8 dni, ker sein imel veliko opraviti, da sem jih za sveto birmo pripravil. Bilo je blizu sto birmancev, katere sem vse sam moral poučevati in spove-dati, ket* novi moj gospod misijonar ne ume ne besedice indijanskega jezika. Razun birmancev so bili tudi skoro vsi drugi izpre-obrnjenci pri spovedi.
Po birmi,, ki sem jo prvič delil v svoji škofiji, sera šel iz Lapointa v Ontonagan, ki je že zdaj precej imenitno mestece ob Gornjem jezeru. Tudi v tej čisto novi misijonski postaji, ki ima že eno katoliško in dve protestantovski cerkvi, sem postavil misijonarja, in sicer Irca, ki zaia tudi dobro francosko. Ker sem* tudi tukaj delil zakrament sv. birme, zato je on ob tej priliki spovedoval Irce in Francoze, jaz pa Nemec in Indijane. Iz O-tonagana sem za štiri dni prišel semkaj v Šmarijo, delit nižjih redov svojemu nadepolnemu bogo-slovcu g. T'le-tu (Thiele), potem sem se napotil v Lanz. —kjer sem ostal 12 dni. Imajo sicer tudi v Lanzu zdaj misijonarja, ki sem ga jaz poslal tja; ker pa še ne um? indijanščine, zato sem jaz sam v srčno svoje veselje spovedal ne samo tiste, ki sem jih poučeval za sv. birmo, ampak tudi druge, ki so, brž ko ne vsi, prišli k spovedi. Dne 1. vinotoka sem v tem svojem ljubem misijonu, "Presvctega I-mena Jezusa" imenovanem, delil sv. birmo, in pri tej delitvi sv. birme smo bili vsi skupaj, jaz in dragi moji otroci, tako ginjeni, da so še mene solze oblile. Premagalo me je zares milo nedolžno veselje, katero so ti dobri otroci razodevali, ker šo svojega misijonarja in o-Četa s škofovsko kapo na glavi in z višje-pastirsko palico v roki pred seboj gledali in slišali ga oznanje-vati zveličavne besede v svojem domačem jeziku Naši Indijani so sicer že videli enega in druzega škofa, niikoli pa še niso slišali nobenega govoriti v svojem jeziku. ' Dne 7. tega meseca sem prišel zopet semkaj. ... in sem zdaj vendar enkrat doana. Hvala Bogu za vse! . . . . Dne 21, tega meseca bom podelil gospodu Ti'le-tu maš-nikovo posvečenje, in Mrugi dan potem bo slovesna nova maša, pri kateri bom jaz pridigal. To vse je za-me in za Šmarijo zelo zanimivo, ker to mašnikovo posvečenje je prvo, ki ga' jaz v svoji novi škofiji delim. Pred to nedeljo — 15. t. m. — pa bom birmal 85 francoskih, angleških in indijanskih birmancev in pel slovesno mašo, •ki bo prva v Smariji."
Prihodnje leto 1855 je za mašni-ke posvetil tri druge bogoslovee, med njimi tudi g. Foksa (Foxa), namreč tistega, ki ga je bil poslal iz Pariza v Dublin — in je tako pomnožil število svojih misijonskih duhovnikov, po katerih, ko so bili postavljeni v raznih misijonskih krajih, se je nova škofija utrdila. Ko se je tedaj ob takem prijetnem začetku gotovo smelo pričakovati, da se bo v novo ustanovljeni škofiji razcvetelo katoliško cerkveno življenje čedalje »krepkeje, ni bil6 tudi nobenega pomisleka več zastran uvrščevan-ja te nove indijanske škofije v zvezo z drugimi škofijami severne Amerike. Zatorej so sv. oče Pij IX. (prejemši poročilo o tako lepem, uspešnem začetku višje-pa-stirske delavnosti svojega apostolskega vikarja Baraga) določili že proti koncu leta 1856., da se ta
pred tremi leti. v polotoku gorenje Michiganske države ustanovljena indijanske škofija, ki je bila dosle apostolski vikarijat, premeni v pravo škofijo, in da 3e ta škofije odšle iinenuje "Šmarska škofija" (Dioecesis Marianopolitana). To ime je pa nova škofija dobila po Že večkrat imenovanem mestu "Šmarija" (Sault Saint Marie), katero je bilo ob enem odločeno za škofijsko mesrto ali za sedež preč. škofa Baraga, ki je s tem nehal biti apostolski vikar in je izgubil ime Ameconskega škofa. To novo škofijsko mesto je bilo po svoji legi, po olikanosti prebivalcev in po čeravno še leseni, pa vendar-le prostorni cerkvi o tistem času najbolj prfpravno za škofov sedež. Bila sta tam tudi takrat že dva francoska jezuita z dvema svojima bratoma, katera sta oskrbovala cerkev, šolp, vrt, kuhinjo in vse potrebno po hiši. Razun teh dveh jezuitov, škofovih pomočnikov, se je v Smariji tudi že ustanovil majhen samostan Uršulin-skih nun, katere so z obilnim u-spehom .oskrbovale dekliško šolo, in med njimi je že ena novinka, kateri je, kot prvi, preč. škof Baraga 7. listopada 1855. leta redovno obleko podelil z navadno slovesnostjo. Ta je po rodu Irka, in ime jej je Marija Henry. ,
'Ko je preč. škof vrnivši se iz omenjenih krajev ob Gornjem jezeru v &mariji v red spravil najpotrebnejša opravila, ki se niso dala odlašati, tedaj se ob vsem zimskem mrazu proti koncu listopada napoti, obiskat predrage svoje prvoprerojene izpreobrnje-ne Indijane v Krivem drevesu. O-stal je pri njih čez polovico zime, skoro do Svečnice leta 1856., zlasti zato , ke njihov misijonar ni znal j indijanskega jezika. Treba je bilo torej, kakor piše preč. škof, te dobre Indijane nekoliko bolj poučevati, zlasti tiste, ki so se pripravljali za prvo sv. obhajilo; treba je bilo pa tudi ondotnega misijonarja, sicer gorečega in dobrega duhovnika, poučevati v indijanskem jeziku.
Ob vsem tem namreč, da je preč. škof Baraga ravno prihodnjim misijonarjem v prid spisal in natisnit dal prav izvrstno in praktično ali porabno indijansko slovnico s slovarjem vred, se nekateri izmed misijonskih duhovnikov nove Baragove škofije nika-j kor niso hoteli učiti seveda silno: težavnega, pa ravno tako potrebnega indijanskega jezika, kar je skrbnemu višjemu pastirju koj od začetka pa tudi še dalje prizadejalo veliko sitnosti in žalosti. Tako, toži že prvo leto po svoji vrnitvi, da je moral prestaviti misijonarja iz Lapointa in iz Lanza, ker se nista hotela učiti indijanskega jezika; „brcz znanja indijanskega je-: zika pa ni mogoče imeti ljubezni do Indijancev; kdor pa sam ne ljubi, ta si tudi ljubezni pridobiti! ne more," opomni ob tej priliki j škof Baraga. Hvalevredno so se v tej reči obnašali rojaki preč. g. škofa, vsi brez izjeme, kakor gospodje : Pire, Mrak in oče Oton Škola, ki so že dalj časa misijona-rili med Indijani preden se je nova škofija ustanovila; tako so se tudi učenja indijanskega jezika pridno lotili in se ga kmalu naučili vsi naši krapjsko-sl o venski misijonarji , ki so šli v misijon med Indijane za gospodom Lavtižar-jem, katerega je Bog dne 3. grudna 1958. 1. poklical v dom večnega miru in veselja. — Razim rajnega gosp. Lavtižarja se je med Pr-vimi misijonskimi duhovniki učenja indijanskega jezika z živo gorečnostjo poprijel tudi Nemec j gospod Ed. Jaker, katerega preč. škof imenuje svojega drugoroje-nega sina, ker je bil drugi, ki je iz rok preč. škofa — in sicer 5. vel. srpana 1855. leta — prejel mašni-l ško posvečenje. Kmalu potem ga pošlje višji pastir namesto tistega misijonarja, ki ga je moral prestaviti, v Lainz, v ta svoj predragi nekdanji misijon. Ali je pač preč. škofu takrat prišlo na misel, da bo ta njegov drugorojeni sin keclaj jegov sedanji namestnik ali general vikar. (V severnem kraju škofije ob Gorenejem jezeru; v južnem kraju je bil generalvikar že od leta 1859. preč. gosp. Mrak.) in da bode čez dvajset let ravno temu drugorojenemu sinu bridka naloga, izročiti blago dušo svojega milega duhovnega očeta v roke vsemogočnega stvarnika, na njegovem grobu pa da bo v ganljivem govoru indijanskemu svetu! naznanil silno izgubo, ki mu jo je prizadela nemila smrt 1 (Dalje prih.)
Narodne pesmi ogrskih Slovencev.
Vdra bije.
Vora bije, strfižar kriče: "Jeli, grešnik, si doma?" ftmrt je prišla, p' dveraj klonka: "Jeli, grešnik, si doma?" ,
"Doma, doma, boža dekla! Jaz šče s tebov nejdem zdaj, Kratka leta sam na sveti, Pa šče malo blaga mam."
'"Da bi blago kaj valalo
Fiirst, kral casar ne bi mro; Dosta, srebra zlata majo,
Pa mreti li vsi moro."
Vi bi vendar radi znali, Ka odkod sam jaz doma.
Doma z belotinske fare, V Bratoncih sam rojena.
Oča moj predragi.
"Oča moj predragi, Ge so naša mati?" "Mati so zaspali, Nedo ti več stali."
Deteee slišalo, Na cintor bežalo, Na cintor bežalo, Do grob' pribežalo.
Do grob pribežalo, .1 'z iglicov kopalo, J'z iglicov kopalo, Do triige skopalo.
4'Mati gori'stante, 7, menov domo hodte! Z menov domo hodte, Kruheka mi vrežte!"
44 Idi, dete, domo, Ti maš driigo mamo 4'Al' nej s' mi tak dobri. Kak ste mi vi bili."
"Robačo mi pere, Se nad menov dere: Vi ste mi jo pral i, Z srca radi dali.''
4'Kruheka mi reže, Trikrat ga pogledne: Vi ste m' ga rezali, Ste si popevali."
4 4 Češe mi glavico, čelo mam krvavo: Vi ste me česali, Lice kiišivali."
Ptički prepevajo.
Ptički prepevajo v Fantom veseli glas, Vendar bo prišeo sam Jeižuš po nas, po nas, Vendar bo prišeo sam Ježuš po nas.
Mela sam deklice, Da so mc vpletale; Zdaj me pa spravljajo V hladno zemlo, zemlo, Zdaj me pa spravljajo v hladno zemlo.
Nič ne žalujte nje,
Molte za nje, za nje,
Nič ne žalujte nje, molte za
nje!
Mati se jočejo, Sestre žalujejo. Nič ne žalujte nje, Molte za nje, za nje, Nič ne žalujte nje, molte za nje!
Mela sam Veneek lep' Štiri no dvajset let,, Zdaj ga pa hoče sam Ježuš imet' imet', Zdaj ga pa hoče sam Ježuš imet'.
Angelci spevajo, Z go sla m i igrajo; Mene pa zovejo V sveto nebo, nebo,
Po vod' plava.
Po vod' plava, po Vod' plava Edna ladja pisana,
I Ledrajlala ledrajlaja Edna ladja pisana.
V n jo j mi seda, v njo j mi seda Aj Marija z Jcžušom itd.
Za njov ini hod' za njov mi hod' En grešnik zagrešeni itd.
O ti grešnik, ka si včino, Kaj tak velke grehe itd.
Očo, mater sam si vmoro, Sestra komaj vujšla je itd.
Idi, idi, grešen človek,
Mene pa zovejo v sveto nebo. | Na to goro visoko itd.
Oča na grob? kleči Katriža razcvetli; To lep en lep' spomin Mladim, fantom, fantom To je en lep 'spomin mladim fantom.
Mati na grob' kleči, Lelija razcvetli; To je en 'lep' spomin Mladih deklin, deklin, To je en lep' spomin mladih deklin.
Oča se jočejo, Brate žalujejo.
Tam boš mol o, tam hoš proso Celih svojih sedem let. itd.
Sedem let je že preteklo. Daj Mar'ja tam mino šla itd.
Stani, stani, grešen človek. Grehi so t' odpuščeni itd.
Kak bom stano, da ne morem. Do pojasa v zemli sam itd.
Pihni, pihni, hladen veter. Pa razpihni to telo itd.
Veter pihno, tel' razpihno, Diiša je pa v nebo šla itd.
^VVVWXV ViX\XXV\V\XXXXXVVVVVXXVV.VVVVV^ \xww\wwvv*
?	f J	Ž
I____
Li veš za prostor NEMANICH MARTINA, v Chicagu tam na 22. cesti? ^Goctilna znana in prodaj« rin*. L j tam najbolj« boi dobil
za jesti. Za žejo p»to dobro se prileže. Prižgeš če zraven fino si "cigaro". Želodček človek si lahko priveže s poiirkom žgane kapljic« za "baro".
Martin Nemanich
slovenski gostilničar, 1900 W. 22. St., Tofel So. Lincoln St., Chicago.
PRVA-DRUGA NARODNA BANKA
V PITTSBURGU
pošilja sedaj denar v stari kraj tudi
PO POŠTI IN PO BREZŽIČNEM BRZOJAVI).
Brzojavni pošiljatve dospo sedaj v kraj približno tekom 5 do 7 dni.
100 Kron velja $13.--
HrzojcvVka stane sedaj le $2.50 za naslon).
Pošiljajte okrogle vsote, kakor K 100,200,500,1000 itd.
Brž ko dospe brzojavka v kraj, obvestimo in pozneje pošljemo tudi potrdilo iz starega kraja.
v*
1852.
Lastno poslopje.
FIRST-SECOND NATIONAL BANK
, Corner Fifth Ave. & Wood Street, Pittsburgh, Pa. ^	„
Pošiljateljem denarja!
Še vedno se lahko denar pošlje v staro domovino po brezžičnem brzojavu in potom pošte, toda sprejemamo ga le pod pogojem, da se vsled vojne mogoče izplača z zamudo.
Denar ne bo v nobenem slučaju izgubljen, ampak nastati zamorejo le zamude.
Po brezžičnem brzojavu se zamore poslati le okrogle zneske po sto, na primer 100, 200 300 400, 500, 600 in tako dalje do deset tisoč kron. Za brzojavne stroške je naj-• boljše, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bode kaj preveč ali premalo, bomo po-slali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj.
Z ozirom na sedanje razmere, ker se veljava denarja skoraj vsak dan premeni, nam je nemogoče za oddaljene kraje priobčevati natančne cene denarja, ter bodemc»od X napreTdo prekliea računali krone po ceni, kakor bode naznanjena v Iwtu Ola. Naroda" isti dan, ko nam d<*pe v roke denar, mogoče tudi po nip ceni, za slueaj, da
bi razmere nanesle tako.
Kdor želi, da se izplačilo izvrži po brezžičnem brzojavu, naj pripomni na donami nakaznici "pošlje naj se brzojavno".	_
tvrdka FRANK SAKSER,
82 Cortlandt Street,	New York, N.Y.

Izhaja vsako sredo.
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v brušenih *	državah ameriških.
Uredništvo in upravništvo: 1951 West 22nd Place, Chicago, IU. , Telefon: Canal 2487.
Naročnina:
Za člane, na leto.............$0.60
Za nečlane................. .fllOO
Za inozemstvo.............. $1.60
OFFICIAL ORGAN f	of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the ', UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of Am/erica.
office!
19S1 West 22nd Place, Chicago, IU.
Phone: Canal 2487. .
Subscription rate:
For Members, per year.......$0.60
For Nonmembers ...........$1.00
For Foreign Countries........$1.50
31
JKPNOTtft1-
Vrednost eitanja.
Na svetu je najti dosti takih nespametnežev, tki nikdar ne pomislijo temeljit o, kako da so nespametni. V vrsto teh prištevamo uajprvo one, ki so zakleti sovražniki črtanja, bodisi že časnikov, ali knjig. Ti ljudje se vedno izgovarjajo, da nimajo ,primernega časa za čitanje; nekateri izmed teh se celo .s tem ponašajo češ: Jaz se držim v .prvi vrsti svojega dela in trgovine torej nimam za čriamje nič eaisa.—Taki ljudje so vsega ob-
ge občinstvu na razpolago. (V
velandu, O., Chisholmu, Minn., i
t* d.)
, Srečen je dotičnik, ki razume angleščino, kajti takim prijateljem knjig ni potreba potrošiti ni-|i centa za branje, ker jih <Mri
brezplačno v raznih ljudskih knjižnicah. - •	V
Le pogdejte naše. Amerikaace, kiaiko visoko čislajo knjige in časopise. Ako se peljete v kari ali ina vlaku, vidite, da ima sleherni potnik časopis ali kak (magazine) mesečnik t rokah, v katere je zatopljen, da se niti za svojega sopotnika ne briga.- Kako marljivo čitajo Amerikanci tudi doma v či-talni sobi, ,pred ihišo, ali na vrtu. Amerikanec. se sploh ne poda <na potovanje, če nimfe v žepu primerne knjige, ki mu je na potu v razvedrilo. Vse to najdemo med a-meriško mladino, priletnimi ali celo starimi.
V knjigah najde dostikrat človek navodilo >k pravem in uglednem življenju; primerne nasvete za to, ali ono stvar, >srčno tolažbo, razvedrilo d. t česar miti pri svojem najboljšem prijatelju ne boš dosegel, ali našel. Poleg tega upliva čitanje tudi na zdravje, ker ti preganja nervoznost in nemirnost.
Res je, da se baš od naših ameriških Slovencih ne more ali ne sme zahtevati, da bi toliko čitadi, kot Amerikanoi, ker so preveč o-bloženi s težkim delom. Človek pride domov utrujen in gleda v prvi vrsti, da «i okrepi telo ter gre zatem k počitku.— Pač pa še preostaja skoro slehernemu kaika prosta urica med tednom, osflbrto Ob nedeljah za čitanje listov, ali knjig v svoje duševno razvedrilo. Več ti bo to koristilo in ceneje
žalovanja vredni, ker se jih sčaso- ^	......_.... _ _____ _
ma lotijo razne n?ie»pe človeška ibož shajal, če prebiješ morda prosto uro pri knjigi, kakor pa v gostilni za "baro". Ako si žejen, pri-nesi si domov steklenico piva in ga vživaj polagoma in mirno pri mizi pred odprto knjigo; pri tem ne bcš tratil časa po nepotrebnem kakor če bi stal do pozne ure zvečer v kakem javnem lokalu. * Prečita j torej dragi prijatelj te vrstice pazljivo in skušaj se po njih rav.ffa.ti, kar ti' bo gotovo v tvojo lastno korist!
lastnosti kakor: nevednost, utrujenost, nemirnost in tepost.
Le vpraša/:e zdravnika če je za zdravega človeka čitanje časopisov ali knjig priporočljivo ali ne? Vsakdo vam bo to potrdil iz vzroka, da morajo dobiti naši možgani in živci r v vsakdanjem življenju tudi nekaj duševne ali fizične hra na. Človek rabi tako hrano .ravno tako, kakor v^a»kdanjo telesno hrano. Baš s eitan jeni si človek najpreje in najložje prežene razburjenost, ker pozabi pri tem na vse naporne točke Vsakdanjega življenja. — Nasprotno so ljudje, ki trdijo, da lahko prečita jo po 8 ali 16 strani velik časnik v par minutah, to pa vsled teg&, ker so pri čitanju na gli. Cela stran lista se pregleda le površao in mimogrede; 'tako je tudi z dr.Uigo, tretjo in zadnjo stranjo. Take vrste čitanje ni pravilno in je celo razburljivo in škodljivo. Citati se mora vsako stvar, ali vsak odstavek lepo (počasi, mirno in s pomislekom, kaj ravno se čita. Pri taiko naglem čhanju človek večkrat prezre kako važno be sedo, številko ali iime, tako da. koncem ikcnca sann iprav za prav ne ve, kaj je čital. V možganih mu po malem roji se glavna stvar kakega članka, novice i.t.d. ali pa konec; sredine, ali glavno vsebino je pa morda v naglica prezrl. Ako se oita lapo z duhom premišljeno in počasi besedo za besedo, stavek za stavkom, vrsto za vrsto, bcš i-mel pri tem več razvedrila dn duševnega užitka, kakor pa če celo stvar kar površno pregladaš in mi sliš, da si jo prečital.
Citati je .treba ne le samo časnike, temveč tudi dobre knjige; ra vno s č it an jem ifenjig slavnih mož se človek lahko najbolj in najceneje izobrazi. Določi si torej sleherni dan gotov čas ali uro, katero boš posvetil lepo z mirnim duhom največji prijateljici človeškega življenja—knjigi. Čitaj če .nisi preveč utrujen zvečer v postelja, ali pa zjutraj .preden greš na del6, ažd pa ob nedeljah čez dan. Izberi si to, ali ono poučno knjigo, kako le po povest, novelo, pesmi, zgodovinsko črtico, znanstveno razpra vo, nedolžno hunjoresko itd.Vse to bo ublažilo tvoj duh,ga pomirilo in nasitilo z dragoceno hrano. Pomi sli, da kakor lahko pri obedu nasitiš želodec,—-tako lahko tudi nasitiš poleg knjige svoje možgane.
In če si res tako pil trgovini zaposlen, posveti nekaj časa tudi kaki knjigi, morda boš našel baš on-di kaj občekoristnega za tvoj poklic in tvoje življenje. Knjige same na sebi so mrtva stvar; ožive le tedaj če jih skrbno čitaš, list za listom in si vsebino i»tih zapomniš. Knjig je osobito tu v Ameriki na izbero po raznih ljudakih kn již-
katere ljudske knjižnice (Public
zaslišanja ali izpraševanja. V
slučaju, da teh prič nikakor ni mogoče poklicati k zaslišanju, »e lahko dve druge priče v to svrho pred sodnijo pozove.
Točka 6. Prošnje za naturalizacijo naj se vlagajo in vknjižp-jejo med sodnijskim terminom ali pa za časa počitnic; vknjižijo naj se ravno z istim dnem; končna zaslišanja naj se določi na gotove dni, katere določa sodnija. V nobenem slučaju se ne sme vršiti končno zaslišanje preje pred-no ne poteče najmanj 90 dni od onega časa, ko se je vložilo proš-rijo in o tem izvršilo javni razglas. Pri tem se pa posebej določa, da se ne sme "nobene osebe nkturalizirati, ali izdati naturali-zac. certifikata po kaki sodniji tekom 30 dni pred kako splošno volitvijo v dotičnem sodnijskem Okrožju. Za časa naturalizacije inozemca je postavno dovoljeno da se izvrši na njegovo prošnjo pred sodnijo prememba njegovega imena; v tem slučaju se mu izda naturalizacijski certifikat pod novim/ali premenjenim imenom.
Tpčka 7. Nobeni osebi naj se ne dovoli državljanstva, ki pe veruje v organizirano vlado, ali če je nasprotna taki vladi;—kdor je član ali v zvezi s kako organizacijo, ki uči in priporoča nasprotna načela organizirane vlade* — kdor priporoča in uči na-silstvo in nepostavne napade ali
$25.00 denarne globe -za vsak po* samezni slučaj.
Sodni j ski klerki ki imajo posel z naturalizacijo so dalje odgovorili za vse tiskovine certifikatov katere dobivajo od časa do časa od glavnega t. naturalizae. urada. Jate-se mora držati vedno v evidenci ter poročati naturalizac.ura-du koliko jih ima še na rokah. Vs*k, morda pokvarjen naturalizae. '■ certifikat se mora skrbno hraniti -in vrniti glavnemu naturalizae. uradu; v nasprotnem slučaju mora vladi plačati zato do-tični sodnijski klerk za vsak tak slučaj $50.00 denarne kazne.
Naluralizacijske postave in določbe.
(Nadaljevanje.)
Četrtič: Sodnije, ki dovoljujejo inozemcem državljanstvo naj za htevhjo od takih prosilcev zadostni dokaz, da je* dotičnik živel neprestano tekom 5 (pet) let v Ze dinjenih državah in sicer predno je uložil prošnjo za drugi papir; poleg tega se mora prosilec izkazati, da je živel eno leto v državi ali teritoriju, kjer se nahaja do-tiČna sodni j a;, da se je med vsem tem časom zadržal kot pošten mož, lepega, nravnega življenja, da se ujema z načeli ustave Zjedinjenih držav in da bo deloval v njih korist, srečo in blagostanje. Poleg tega mora prosilec potrditi še s pričama, ki sta ameriška državljana, — da so vsi v prošnji navedeni podatki glede njegovega bivanja v Zedinjenih državah, glede njegovega nravnega življenja, glede njegovega naziranja o naši ustavi, — resnični. Pri tem je treba zabilježiti imena teh prič, bivališče in poklic.
Petič: V slučaju, da je nosil tak prosilec kako podedovano ime (naslov), ali da je član kake plemenite rodbine v starem kraju, — se mora dotičnik temu naslovu in plemski časti odpovedati "pred . do-tičn-o sodnijo, kjer je uložil prošnjo za drugi papir. To odpoved se mora sodnijsko ^knjižiti.
Šestič: Ako umre prosilec, ki iima sanno prvi papir med časom, da bi dobil drugega in zapušča tukaj vdovo in mladoletne otroke, — dobi lahko njegova žena in otroci državljanstvo, ne da bi delali prošnjo za prvi papir.
Točka 5. Sodnijski klerk naj takoj potem, ko je vknjižil prošnjo za drugi drža vi j. papir — to stvar razglasi in sicer s tem, da obesi list na kakem javnem in vidnem prostoru sodnijskega u-rada s primernim napisom; ta ra-zobešeni list mora vsebovati: ime narodnost in stanovanje prosilca (inozemca) dan in kraj njegovega prihoda v Združene države in približni dan njegovega končnega zaslišanja pred sodnijo in imena prič, koje je prosilec v svoji prošnji navedel; vsled zah-
nicah. Znano nam je, da imajo ne- teve prosilca lahko sodnijski
klerk doiične priče s pozivnico
Library) celo naše slovenske knji- povabi k sodniji na dan končnega
bil. Upor je bil strt; krajj Stanislav se je moral odpovedati in je
dobival do svoje smrti (1. 1798) po 200.000 cekinov na leto plače; zamlja se je pa vsa razdelila med
Ruse, Pruse in Avstrijce. Nekdaj tako * mogočna država, ki je segala od Vzhodnega do Črnega morja, je propadla in živela samo še v spominu in v srcu nesrečnega poljskega naroda.
Največ svobode je užival Poljak v avstrijski državi. Narodno življenje se je Poljakom v Galiciji brez vsake ovire razvijalo; velik vpliv so imeli tudi na politiko v Avstriji. Ob sedanji vojski so
Točka 13. Sodnijski klerk ki!se v veiik| večini tudi ruski Pol
se ha vi z naturalizacijo ima pravico zahtevati ali računati sledečo pristojbino:
Za izdajo in registracijo prvega papirja (Declaration of Intention) svoto $1.00 (en dol.) Ravno toliko tudi za izdajo duplikata istega. Za sestavo in registracijo druzega držiavlj. papirja ter u-knjižbo končnega zaslišanja svoto $2.00 (dva dol.) — za izdajo ravno istega papirja po končnem Zaslišanju še nadaljna • $2.00. (dva). To svoto lahko sodnijski klerk zahteva od prosilca kateremu se je državljanstvo podelilo. Sodnijski klerk ima pravico obdržati zase polovico od tc skupne plačane pristojbine ($2.00) drugo polovico mora pa četrtletno poslati z natančnim izkazom glavnemu naturalizae. uradu v Wasli-
eelp umore uradnika, ali uradni- ingtou. Rok za plačilo te pristoj-
kov vlade Združenih držav, ali kake druge organizirane vlade; državljanstvo se tudi ne sme podeljevati osebanf ki so pripadniki poligamije (mnogoženstva.)
Točka 8. Noben ino^mec ne more za naprej postati državljan Združenih držav, ki ne zna govoriti angleškega jezika/ Pri tem se dela izjemo ali določbo, da se ta postava glede znanja angleškega jezika ne ozira na one ino-zemce, ki so duševno nezmožni u-goditi tej zahtevi ako jih sodnija drugače smatra ža zmožne da bi lahko postali državljani Zdru/*eJ-.nih držav. Dalje se določa,-da se Zahteve v tej točki ne ozirajo na take inozemce ki so dobili še pred uvedbo te nove postave( 29. junija 1906) prvi papir v smislu tedaj veljavne postave. Zaeno se tud^. ne zahteva znanje angleškega jeh zika od takih prosilcev,,ki bodi, odslej- naprej vložili prošnjo zd
hine je 30 dni po uradnem četrtletnem zaključku. Denar prejme v roko. posebni klerk Oddelka za delo, ki končno prejeto svoto izroči državnemu zakladničarju. Do-tični klerk oddelka za delo je pod poroštvom navezan, da se te prejemke izroči pravočasno na pristojno mesto.
Dodatno k tej gori navedeni pristojbini mora prosilec plačati še vse druge, morebitne nastale stroške ako je potreba kake posebne pričel sodnijskim potom po-
jaki naslonili na Avstrijo in Nemčijo in proti Rusom sestavili več legij, ki so se zelo pogumno bojevale. Takoj ob pričetku vojske se je vzbudilo med njimi upanje, da gre za obnovljenje poljskega kraljestva. Bila so različna domnevanja, kako naj se to zgodi. Mnogo je jih delalo na to, da bi se zedinili vsi Poljaki v svoji državni skupini, ki pa naj bi bila združena z Avstrijo. Nova pol jska država ima biti v trajni zvezi z Nemčijo in Avstrijo. Proti Rusom naj bo mogočen jez, da se prepreči kaka prihodnja ruska vojska proti osrednjima državama.
Meje novi Polski seveda še niso določene; to se more zgoditi šele na koncu vojske, ob sklepanju miru. Samo to je dozdaj jasno, da ima Galicija ostati v naši državi. Razvidno je to iz pisma, ki ga je napisal naš cesar minister-skemu predsedniku Korberju, v katerem mu naroča, naj izdela za? to deželo načrte, da bo toliko samosvoja in samostojna, kolikor je Sploh združljivo z njeno zvezo z avstrijsko državo.
Gališki Poljaki so imeli že dolgo časa hrepenenje po večji samostojnosti. Središče svojega u-stavnega življenja hočejo imeti v svojem deželnem zboru, ki naj bi
M UIJv »■* I V. v OV\Il»IJ»>»4IH |/V/fcV/lll J/V/	•••	.
zivati k zaslišanju/ Ako zahteva volil zastopnike v dunajski dr-
priča pri tem kako posebno pri- žav111 sbor> ^en bl Pa ?meh Pra" stojbino, jo mora dotični klerk vico besede in glasovanja samo v plačati v imenu prosilca; slučaj- ^ih rečeh, ki bi bile skupne, no neizplačano pristojbino mo- Poleg vojaštva m zunanjega žara . sodnijski klerk prosilcu! stopstva ima biti skupnost goto-wniti. Sodnijski klerki v na- vo tudi v trgovskih stvareh turalizac. uradih imajo pravico Ru*in>	Vejejo v Galiciji
pridržati si od vseh vplačanih pri- ^og tri milijone ljudi se večje stojbin polovico in sieer do $3000 samostojnostr v deželi boje Za-(tritisoč dol.) na leto; vso, več]*« *<>	ko so zvedeli, kaj
ousiej naprej viutui uiusiuu /.a — v11111-^-"-	"" > > ;	.	..
• it.* L * i ,i a| , - „-<„„♦ lllrtMin ™ ;.„.nr.;ti se namerava, nastopili proti nji. pridobitev homesteada na kakeiri vpkiean<Csvoto morajo pa lziouti	.v . 1 . 1
r	... . 1	...	vr . i-	Oni nrw»9 U-iiiPin nrnvif rn svm
tin.
ho, mu naj delavski tajnik dovoli posebne prispevke za plačo pomožnega osebja pri naturalizaciji.
državnem zemljišču Združenih držav, ako bodo vsem drugim predpisom ugodili, ki se zahtevajo za pridobitev takih zamljišč.	;
Točka 9. Vsako končno za*li» sanje se mor.a vršiti javno pred kakim sodnikom, ali sodniki. To^ Akp ima pa sodnijski klerk to-zaslišanje in prošnjo se mora prijliko posla in dela pri naturaliza-sodniji zabelježiti v posebnem za- ? eiji, da nabere skupaj letno več pisniku; prosilca in priče se mora pod prisego izprašati v sodnijski dvorani vpričo sodnika.
Točka 10. V slučaju, da ni prosilec živel neprestano 5 let v kaki državi, teritoriju, ali distriktu še predno je vložil prošnjo za II. po-pir, lahko dotičnik navede 2 priče, čas bivanja v tej, ali oni državi. Vendar mora živeti prosilec v državi kjer dela prošnjo za drugi papir najmanj 1 leto, preostala 4 leta pa v kakih drugih državah Zdr. držav. Vse to morajo pa dve ali več prič dokazati, ki so že ameriški državljani; to naznanilo se mora poslati Naturalizae. uradu ali pa zveznemu pravniku ctotičnega okraja, kjer dotiene priče živijo.
Točka 11. Združene države imajo pravico pozvati pred to ali ono do cela zadostnih postavnih dokazov, katere se zahteva pri na-kazov katere se zahtevajo pri naturalizaciji od prosilca jeli ima pravico do državljanstva ali ne?
Točka 12. Dolžnost vsakega sodnijskega klerka je, da drži v evidenci duplikat prvega papirja prosilca, in da naj ta duplikat po preteku 30 dni ko je prosilec dobil že drugi papir, navedeni duplikat odpošlje naturalizacijiske-mu uradu v Washington. Tako mora tudi poslati v Washington duplikat druzega drž. papirja; v svojem uradu naj ima samo od-rezke (stub) teh certifikatov s potrebnimi opombami o izdaji istih. Sodnijski klerki morajo tudi tekom 30 dni po končnem zaslišanju naznaniti naturaliz. uradu i-mena prosilcev, katerim se je državljanstvo zanikalo. Zaeno mo? rajo temu uradu poslati tudi vse druge uradne listine in priloge, tikajoče se naturalizacije inozem-eev.
Kdor izmed sodnijskih klerkov bi se natanko ne ravnal po teh predpisih, se ga mora kaznovati z
Vl>u:ccilir» SYUIU JIIWHIJW jri*	, . .
in poslati glavnemu Naturalizae. | Oni pričakujejo pravic za svoj uradu v Washington.- Sodnijski »arbd samo od močnega drzavne-
klerki po raznih naturalizae. ura- ^	Kak° se 1,naJ° uredltl
dih moiajo plačevati od te svote I "J^ove razmere danes še ne ve-
vse svoje pomožno osobje v ura-	To Pa ™ lahk»	da
na ustanovitev samostojne ukrajinske države zdaj še ni misliti.
Manifest obeh cesarjev in av-stijsk. cesarja pismo o Galiciji
kot $6000, — pristojbine v to svr- _govorita že o koncu vojske in ra-
zkrivata en del bodočnosti, ki ga hočeta v popolnem soglasju Nemčija in Avstrija. Pisati o tem,
V nobenem slučaju ne sme sodnij-j kakšnih izprememb je prieakova ski klerk obdržati si več kot po-1 ti še drugje ne kaže. Le toje go-lovico od vplačenih pristojbin. j tovo, da tako, kakor je sedaj, ne Točka 14. Prvi papir in proš-; bo ostalo. Že to, da bo Galicija nja za naturalizacijo morajo biti mnogo bolj samostojna, nego je skupaj vezani v kronologičnem j bila dozdaj, bo v notranji politiki redu v posameznih zvezkih z in-; prineslo š seboj mnogo važnih iz-
deksi in zaporednimi številkami. Vsak naturalizae.1 certifikat mora vsebovati na glavi številko knjige in stran uknjižbe ter odrezka.
Točka 15. Dolžnost zveznih pravnikov je, da lahko po zadostnih dokazih vodijo obravnave, tožbe in zaslišanja v svrho odvrnit ve drža vi janskie pravice in kaznovati osebe ki so vsled goljufije dobile državljanstvo £li pri po-mogle do tega. V vsakem slučaju, kjer je dobil prosilec na neposta-ven način državljanski papir — se mu mora dati 60 dni časa, da se zagovarja; to velja za v Zdr. državah živeče prosilce, ako pa živi morda dotičnik istočasno izven Združenih držav, se ga mora potom kakega lista javno o tem obvestiti in pozvati na zagovor.
(Dalje prihodnjič.)
Obnovliena Poljska.
V nedeljo, dne 5.1 novembra 1916 se je v Lublinu in Varšavi objavil razglas, da sta avstrijski in nemški cesar sklenila poljsko ozemlje, ki ga je njuno vojaištvo zasedlo, združiti v novo poljsko državo z dednim vladarjem na čelu.
-Dne 4. oktobra 1795 je junaški Kosciuško, ki je dobro leto vodil upor proti državam, katere so poljskemu kraljestvu odtrgale znatne in važne dale, padel ranjen s konja in zaklical: • Konec Poljske ! Po človeški ^odbi je tudi
prememb. Državni zbor, v katerem redno ne bo galiških poslancev, bo drugačen, nego je bil doslej. Dozdaj se je večinoma tako vladalo, da so trije večji narodi Nemci, Čehi in Poljaki imeli politične vajeti v rokah, drugi brined njimi seveda tudi Slovenci in Hrvatje — so pa hodili ob strani, časih prezirani, časih pa tudi iskani, kakor je ravno naneslo. Politična moč imenovanih treh narodov se je kazala zlasti v tem, da so bili njinovi zastopniki redno med ministri. Iz' drugih narodov dozdaj še ni bilo ministra. Po starem običaju je v tem oziru sestavljeno tudi Korberjevo ministrstvo. V njem sta dva Čeha — Trnka in Clam-Martinic, en Poljak, Bobrzynski, ostali pa Nemci. Slovenca ali Hrvata ni med njimi. Nemška večina, ki bi jo brez Poljakov imel državni zbor, nam nalaga nove dolžnosti, zlasti to, da moramo v obrambo narodnih pravic vsi enotno na delo. *
Poljakom se zagotavlja plačilo za njihovo delo. Poštenje »zvestoba in požrtvovalnost imajo vedno svojo moč in kdor na to zida, trdno zida. V tem prepričanju čakamo tudi mi zaupno bodočih časov.
"Domoljub," 9. nov. 1916.
Modri nosi jezik v srcu, nespametni pa srce na jeziku.
Kdo hudim odpušča, dobrim škoduje.
Vifne novice 1.1946.
f V Parizu živeči dopispik lista "The Chicago Daily News," -r Paul Scott Movrer je priobčil te dni v svojem listu nekaj zanimivih satiričnih , proroskih vojn.h novic, katere bomo morda čitali I. 1996, ali čez 30 let, če bo sedanja vojna trajala še toliko časa. , To satiro je označeni dopisnik posnel iz francoskega vojaškega lista "Le Diable au Cor", katerega izdaja v francoskih strelskih jarkih neki francoski oddelek al-pinskih strelcev. Te novice bode priobčil morda največji francoski dnevnrh "Le Matin" v Parizu dne 10. novembra 1946 v sledečih odstavkih:
."Po 32 let trajajoči evropski vojni je social-demokratični centralni odsek zopet izrekel svojo vdanost visoki cesarski vladi (menda nemški t) in je stavil vso odgovornost te vojne na Belgijo.
Vsled odloka vrhovnega armad-nega poveljnika se dovoljuje vse-mii vojaštvu nositi na svojih suknjah 40 centimetrov daljše rokave. To se je odredilo, da bodo vojaki hihko našili na iste vse pri-že glede službovanja. (Sedaj pri-šije sleherni vojak vsakega pol leta.košček barvanega traka na svoj levi rokav; za vsako rano pa cn priž na desni rokav.) . »
Doznalo se je, da ne zna večina mlajših vojaških novincev ne citati, ne pisati vsled tega je izdalo vojno ministrstvo ukaz, da se morajo vršiti večerni podučni tečaji v strelskih jarkih.
Ker so sovražne bombe potopile zopet 3 nadaljne potniške par-nike, last Združenih držav je poslal predsednik Roosevelt prav-karšni naslednik Mr. Hughesa, — cesarju Viljemu ponovno protestno noto, na katero še ni dobil odgovora. Številka te note je 2678.
Da se zamore uporabljali vse življenske sile naroda, je vlada nedavno ustanovila kor prostovoljcev — brez nog. Predsednik republike (francoske) je nedavno v navzočnosti množice ljudstva izročil temu elite-koru na trgu Esplanades ,des Invalides krasno na-rodno-zastavo.
M. Honnorat, državni poslanec, ki je še leta 1916 sestavil zakonski načrt da bi se v poletnem času pomaknilo čas za 1 uri* naprej, je izdelal sedaj nov predlog za popolno odpravo mesecev december, januar in februar. Te mesece se bo odpravilo vsled tega, ker se v tem času porabi preveč kuriva.
Na Grškem se splošno govori o odstopu Venizelosa 1. Neki gotovi Konstantin ki je živel več kot 30 let v Aix les Bains v neki me-blirani hiši, — je dospel te dni v Solun z večjim oddelkom upornih republikancev.
Minidi petek je izvršila naša zračna flotila, brojeea 10,000 ae-roplanov drzen napad na sovražnika pod poveljstvom generala Navarre. Naši letalci so z harpuni zajeli neko kavalerijsko divizijo blizu Schlestada. S temi harpuni (ostvami) so promestili vse moštvo, konje in proviant v Puy de Dome.
Komisarijat je preskrbel vsakega vojaka s takozvanim švicarskim armadnim nožem. Ta nož sestoji iz 8 klinj v različni velikosti, vsebuje tudi žago, sveder, kladivo pedometer, avtomatično tehtnico in aparat za polivalno kopelj.
Včeraj je bila dograjena druga podmorska železniška proga med Cherbourgom in New Yorkom.
Pariški komisarijat je določil,, da naj se pošlje vsled pomanjkanja mesa v Pariz sleherni dan 12 vagonov podgan, katerrh je v strelskih jarkih v izobilju. Pričakuje se, da bodo sc *aj to me.;o tudi po vseh pariških hotelih in restavrantih uvedli, ker drugega mesa sploh ni več na trgu.
Novi oblegovalni top pri Butte — Montmartre izdelan iz brona, zaplenjenega pri Verdunu je pričel včeraj uspešno obstreljevati mesto Essen. Ta top, ki tehta 100.000 ton lahko izstreli 4000 klg. težko kroglo v daljavo 8 kilometrov. Moštvo uslužbeno pri tem topu je popolnoma oglušilo in znorelo tekom 24 ur.
M. N. Durond, član Narodne zdravniške akademije poroča, da je v Južni Franciji popolnoma zmanjkalo Francozov, eoltskega, francoskega in latinskega plemena; sedaj tvorijo ondotno prebivalstvo le afriški zamborci."
CENJ. ČLANI IN ČLANICE TEE ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, ki oglašujejo v našem listu!
f. • W ' * >;
24. JANTJARTA 1917.

Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI URAD: JOLIET,'iLL.
T.Ufon 1048
Od ustanovitve do 31. decembra 1916'skupna izplačana podpora
$1^17477.47
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y.
Glavrti blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Jak. Čeme, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis.
Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, IU. Geo. Thomas, 904 East B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St, Waukegan, 111.
Frank Fraitftf, 318 South Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR:
Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR:	' '
Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio.	•
Frank Svete, 29 — 10th St., North Chicago, III. Frank Plemel, Rock Springs, Wjro.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111.
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote
Vsem krajevnim društvom se naznanja, da je gl. odbor K. S. K. Jednote pri seji dne 18. januarja t. 1. določil, da ostanejo nagrade $25.00, $15.00 in $10.00 tudi za prvo polovico letošnjega leta v veljavi in Se bodo izplačale onim trem društvom, ki bodo od 1. j an. do 30. junija 1917 pridobila največje število novih članov in članic.
Istotako se naznanja, da je glavni odbor Jednote določil poleg zgoraj omenjenih nagrad še sledeče:
Vsakemu članu (ici), ki bode od 1. jan. do 31. decembra 1917 pridobil (a) 10 novik članov(ic), se bode dala nagrada v vrednosti S5.00. Za 5 novih članov(ic) pa se bode dala nagrada v vrednosti SL.50.
Za 10 novih članov(ic) se bode dalo moškemu, ki bode Člane (ice) pridobil in priporočil, zlat privesek k urni verižici, ženski (članici) pa zaponko (broško) v vrednosti $5.00. Za 5 članov (ic) pa se bode onemu, ki dobe omenjeno število novih čla»ov(ic) pridobil, dalo pnjtan z Jednotinim znakom, v vrednosti $2.50.
Vsakteri(a) član(ica) lahko dobi eno ali drugo izmed navedenih nagiad, če se potrudi in pridobi 10, oziroma 5 novih članov(ic) tekom leta 1917.	„ - jpa
Cenjeni člani in članice, prilika Vam je dana dobiti lepo nagrado, ki Vam bode za vedno v čast in spomin. Z nekoliko trudom se popolnoma lahko pride do ene ali druge izmed omenjenih nagrad. Na delo torej vsi in koncem leta bodemo videli, kateri (a) bode izmed marljivih, najmarljivejši!
Spoštovanjem in bratskim pozdravom
Joliet, 111., 20. januarja 1917.	Jos. Zalar, gl. tajnik.
PROŠNJA NOVEGA DRUŠTVA ZA VSPREJEM.
Novoustanovljeno društvo v Gilbert, Minn., prosi za vsprejem v K. .S. K. J. Imena prosilcev in prosilk so:
Josi>p Korysee, Frank Komotar, Anton Kramar, Frank Povh, Alojzij Verbič, Matija Praznik, Anton Erjavec, Frank Intihar, Marija Jirtihar, John Slavic, Frank Strah, Anton Zevnik, Mihael Sterniša. Mihael Potpeskar, Matija Zabukovec, Mihael Semenja, Pavel Gradiša. Frank Peternel, John Peternel, Mihael Zalokar. Glavni urad K. S. K. Jednote 20. jan. 1917.
Jos. Zalar, gl. taj<nik.
Lola.
(Iz življenja vaškega norca.)
Spisal Štefan Levkos.
Čuden fant<je Frence Ilhov, čuden, dan malo takih. Spominam se, da je nosil nekoč, ko sem bil jaz majhen, ževordeč telovnik in na palcu namesto prstana steklen obroč razbite steklenice. -Nekoč je imel v praznik vojaško bluzo in temne hlače s širokim, rdečim robom ob strani; po maši se je postavil pred cerkvijo, da so ga vsi občudovali in se mu smejali, on pa se jim je milostno režal.
Domačini so ga imenovali Lola, čo se govorili o njem; v obraz pa nikoli.
Velik in grozan človek je bil, da mu v vsej fari ni bilo para, razen njegovega brata.
Frence je bil vedno zanemarjeno oblečen, njegova črna brada vsa razkuštrana in zanemarjena, njegovi lasje kakor strnišče, le bolj dolgi; poleti je hodil bos, pozimi je nosil lesene coklje.
Nekoč je dobil nekje kratke hlače do kolen; oblekel jih je čez dolge, raztrgane in zamazane nogavice; na glavo si je nataknil majhen klobuček s peresom; jopič mu je bil do pasu, oz^k in tesno zapet, rokavi do laktov.
Srečal ga je takega star stotnik, ki je bil na vajah,- in se začel smejati, da so mu tekle solze:
"Das ist ein Gigerl!"
Frence je po vojaško salutiral, se divje zarežal in odkorakal po ,vasi.
Svoje dni je bil pri vojakih, a le malo časa. Ko je bilo pri rapor-tu klicano njegovo ime, se ni ganil; tovariši so mu' prigovarjali, naj stopi naprej in se oglasi.
"Kaj jaz — tistemu tam!"
Poklicali so ga vdrugo. — Planil je pokoncu bluzo odpeto« medvedje prsi razgaljene, obraz divji; udaril je s pestjo po mizi, da se je ,vse preobrnilo. Častniki in vsi drugi okoli so prebledeli in •se tresli od strahu. Ko je še nekega predstojnika dodobra pretepel, so ga odpustili domov. Sicer pravijo, da si je kar sam vzel dovoljenje; izdrl je v zapor, omrežje iz okna in odšel po najkrajši poti.
Frence navadno ni bil hud človek, a gorje, če ga je kdo razjezil; divjal je in besnel, da se je vse treslo pred njim; kamor je zadela njegova pest, tam ni bilo več milosti. — Kdor pa je znal lepo in prijazno ravnati ž njim, je bil njegov največji prijatelj.
Zdi se berač, a prosi ne rad. Le ob Vseh Svetih hodi v mesto na pokopališče redno leto za letom; ob drugih velikih in farjih praznikih obiskuje bolj premožne in
radodarne hiše, zato' pa ga morajo bolje postreči nego vse berače. — On namreč ni berač. — Velik kozarec vina, kos hleba, ostanke od kosila, še najbolje če je meso* in še za tobak povrhu. Gorje mu, ki bi ga kratkoinmalo odpravil; za večno bi bil ob milost pri njem. četudi bi odšel mirno in ne zinil besede.	'
Če ga poprosi Človek ob takih praznikih, naj kaj zapoje, rad u-boga in prične peti z divjim, raztrganim in globokim glasom zate-gnjeno, žalostno pesem; tudi plesati zna, a ljudje tega preveč ne marajo, ker razbija tako, da poškoduje tla.	•
Dobro čuti, kdaj je treba oditi. Siten in nadležen ni nikoli; četudi nerad, vzame vsako malenkost, včasih pa kar pusti in gre in potem pripoveduje pp vasi, kako je ta in oni skop.
Ob praznikih obišče tudi vse radodarne duhovnike v okolici! če se včasih kateri preseli, roma o Veliki noči dan hodš daleč za njim; take poti pa ne naredi rad za malenkost.
Vino rad pije, ne da bi se kdaj opil; sam pa ga ni še nikoli kupil. Najrajši dela, kjer dobi piti, dobro in mnogo jesti in kjer ga ne dražijo in ne jezijo.
Dasi zelo varčen, dela povsod pod ceno. Ljudje mu zato ne plačujejo, ker»ni stanoviten v delu; včasih dela, da je strah in groza, včasih pa stoji pri delu kakor lesen štor.	s
Po vasi je pobiral večkrat kosti, jih spravljal v krčmi .v slepo o-kno in jih potem prodajal.
Nekoč so bili v vasi vojaki; ko je Frence videl, koliko mesa so deli v kotel, je sedel na nizek zid in čakal. Kuharju se je smilil, ker ga je videl tako dolgo čakati, o-drezal je kos mesa in mu ga vrgel; Frence je použil polsirovo meso in čakal še na kosti.
K trem bogatim družinam je najrajši hodil v dnino; delal je in jec^el, le da so lepo ravnali z njim; drugje bi ga bili lahko na kolenih prosili — ni prišel; ni mu ugajala hrana, niso prav ravnali ž njim; bil je zelo občutljiv, malenkost ga je lahko razvnela do besnosti.
V	boljše hiše je donašal žaganje. Včasih ga jc bilo treba pro« siti trikrat, štirikrat, preden1 jc prinesel, včasih pa se je sam spomnil in prinesel; nič ni pomagalo reči r "Ne rabimo." — Odložil je in čakal. Če je dobil več kakor za tobak, ali pa kozarec vina in kos kruha k tobaku, se je človek prestrašil njegovih velikih zob in njegovega divjega glasu. *
V	vasi je stanoval študent, ki je sviral gosli; dvakrat, trikrat je šel France mimo njegovega stanovanja, se ustavil in poslušal dolgo, dolgo. —
Nekega dne je stopil k študentu in ga vprašal, če bi ga hotel učiti gosli; študent se mu je smejal, Frence pa je šel in si kupil gosli in jih prinesel domov. Vse se mu je smejalo, ko je sedel na vratih senika in vlekel lok čez strune, da je cvililo in škripalo kakor stara vrata v rjavih tečajih.
Vselej, ko mu je bilo dovolj godbe, je zakopal gosli globoko v seno.
•Na seniku je imel tudi staro skrinjo in nekaj raztrganih cap v njej. — Ker je navadno spravljal v skrinjo denar, jo je vedno zaklepal in skrival ključ po razpokah v zidu, da bi ga ne izgubil; a tudi po špranjah in Razpokah je povečkrat skrival denar. — Če bi človek nevede tu ali tam pobrskal, bi se lahko zgodilo, da bi pričaral iz stene srebrn goldinar ali pa pest drobiža, zelenorjavega, polovico že brez vsake'vrednosti
in velja.ve. -	•
• • •
Bilo je lepega poletnega jutra, ko se je vse zaselje treslo strahu in bojazni.
Frence je besnel, ker mu je zmanjkal skoro ves denar, ki ga je imel skrega seniku. * Pogostokrat je pregledal in pre-štel ves svoj denar, zato je vedel vedno do vinarja natanko, koliko si je že prihranil.
Tako je stopil tudi tistega jutra, brž ko se je zbudil, k skrinji in se začudil, ko je videl ključ v ključavnici, v skrinji pa vse cunje in coklje razbrskane in raz-metarie; pogledal je na dno, vzel kos za kosom v roke, preiskal vse žepe, vse pretresel in preobrnil — denarja ni bilo nikjer.
Zaprl je skrinjo, sedel nanjo, sklonil glavo med roke in se zamislil.	.
Pred osmimi dnevi, ko jc bil zadnjič doma, je bil denar še ,v skrinji in skrinja zaklenjena in ključ skrit v špranji za kupom sena.
Vseh osem dni ga ni bilo doma, doma, vseh osem dni ni videl svojega denarja, mislil pa je vsak večer nanj. Ko se je snoči vrnil, je bilo že pozno v noč; legel je truden in zaspal.
Spomnil se je, da je imel precej drobiža skrifega po špranjah. Vstal je in stopal s trdim, težkim korakom, da se je stresal pod pod njim. Preiskal je vse razpoke niti četrtino drobiža ni dobil. • Sedel je zopet na skrinjo in se zamislil in mislil dolgo, dolgo.
Potem pa je .vstal in preiskal vse nanovo. Prevrgel je vse cu-prebrskal vse špranje, privzdignil vse deske, pogledal za vsak trani pod streho, premetal cel kup sena, da so se kodile po skednju cele megle prahu, ki mu je polnil oči, nos in usta; senene bilke so se mu zapičile v lase, v brado, vso obleko; šle so mu za vrat, za srajco na prsih; on ni občutil ne" prahu, ne senenih dro-bov, Iti so ga rezali živo v kožo.
Denarja ni bilo nikjer, in vendar ga je on pustil, ko je odšel. Pri groznem spoznanju, ki ga je obšlo, je napol zbesnel. Bil je že večkrat okraden.
Planil je s tako silo po lestvi, da se mu je zlomil predzadnji klin; telebnil je na ves obraz čez razdrapano, z gnojem potrošeno dvorišče; kakor je bil velik in neroden, je v hipu vstal in zrastel na kuhinjskih vratih.
Svakinja je pomivala na ogn-j jišču posobo v črnem, umazanem škafu; s hrbtom proti vratom o-brnjena, je bila sklonjena nad škafom, zato ni brž opažila Fren-ceta.
"Kdo je vzel moj denar?" je zarjul med vratmi.
Ko je slišala svakinja njegov glas in uzrla njegov divji pogled, njegov spačeni obraz in brado, s senom natrošeno, in ravnotake lase, se je prestrašila, da ji je od strahu padla na tla skleda, ki jo je držala v rokah, in se razletela na drobne koščke. Nema in trda je stala pred njim, ki je polnil vsa vrata s svojo orjaško postavo.
"Kje je moj denar!" jc zrjul nanovo; stal jc na pragu in v njem se je vse treslo od jeze in srda.
- "Kakšen denar?" se je oglasil brat, ki je stopil isti hip iz izbe.
"/V seniku mi je zmanjkal denar!"
"Naših ni nihče vedel zanj, živa duša ga ni videla." " France je verjel, ker so mu domači -samo enkrat vzeli denar in potem nikoli več.
"Kje pa je?"
"Vpmšaj po vasi, je pač mogoče, da ga je pobral kakšen falot."
Frence ni nič odgovoril in ni zinil nobene besede; zažugal je s pestjo, se obrnil in stopil do sosedovih.
"Kje je Janez?"
Soseda je videla, da je France jezen, zato se je bala za sina in se zlagala:
"Ga ni doma!"
Frence pa je dobro vedel, da je Janez doma.
Stopil je v hlev in ga pograbil za vrat s pestjo, tršo in hujšo kot železna past. Telebnil je fanta na kup gnoja, da se je razkidal pod njima na vse strani, in mu pokle-nil na prsi.
Tisti hip ga je zagrabilo od zadaj šest trdnih, močnih pesti in ga zagnalo skozi vrata. Z vso silo se je sesedel na pot, z gnojnico polito; zabolelo ga je po vseh kosteh in pred očmi so mu zagorele velike, jasne zvezde.
Ozrl se je in videl brata, ki je stopil v hišo.
Nič ni pomislil, da so morali bratu tudi drugi pomagati, pozabil je na Janeza in.na ukradeni denar; na vse je pozabil in mislil le na brata, ki ga je telebnil na cesto.
Pobral se je, sklonil se k nizkemu obcestnemu zidu in izruval iz njega velik kamen, težak, da se je moral upogniti vsled njegove teže; dvakrat, trikrat je sklonjenega hrbta z obema rokama zazibal kamen in ga spustil po zraku skozi okno.
V izbi na tleh so sedeli bratovi otroci okoli velike sklede, polne nadrobljene polente in kislega mleka, redkega 1cal*or voda. Z velikimi, lesenimi žlicami, mokrimi od mleka, so se tolkli po rokah in po licih. Ko se je kateri sklonil, da bi zajel velik požirek, je priletel od leve ali od desne u-darec in mu izbil žlico iz ust ,v.
skledo, da jo je moral dolgo časa iskati s privihanimi rokami po mleku med kosi polente.
Hipoma se je izpremenil njihov glasen smeh v krik strahu in groze.
Skozi okno je priletel na sredo med nje velik kamen. Mleko je brizgnilo na vse strani in poškro* pilo otrokom-z belimi kapljami! umazane obitze in zakrpane srajce. Kamen je obležal na sredi izbe med črepinjami razbite sklede, v rumenem testu, z mlekom politim. t Otroci so zbežali vsi prestraše-
"In nič ne veš, kdo ga je pobral?'
"Janez!"
"Pa zakaj zmeraj Janez?"
"Zmeraj se mi smeje."
"In domači ti niso nikoli vzeli?"
"Samo enkrat."
"In si zmeraj dobro shranil?"
"Zmeraj!"
"Kam pa?"
"V skrinjo na dno in v zid za seno."
v"Pa naznani orožnikom, da ti zmanjkuje denar."
Frence jo je debelo pogledal. Gospodinja je bila dobra žena-
niv kuhinjo k materi, kričali in smilil se ji je revež, ki ga je sa-
jokali so na ves glas; mati, sama prestrašena, jih je mirila in tolažila; oče je preklinjal. Frenceta ni nič brigalo, kam je
ma hudobija ljudi naredila pol bolj neumnega, nego je bil.
Če ga ni nihče jezil, ni naredil nikomur žalega; dober je bil, rad
priletel kamen, ali je kaj zadel, je ubogal in rad postregel, ali je koga ubil; niti pomislil ni Privoščila mu je nedolžno vese-
na to.
Stopil je na skedenj in se kmalu vrnil z lesenimi cokljami, obešenimi Čez levo ramo; nič se ni o-zrl proti hiši, ko je izgnil za voglom.
Prišel je k Serpičevim pod Goro in sedel v kot na klop. Gospodinja je bila sama v hiši, ko je vstopih Nič ga ni vprašala, ker je videla, da je slabe volje, in on tudi ni izpregovoril, ampak tiho in mirno počakal, da mu je prinesla zajtrk. Coklje je spcavil pod klop.
Ko se je najedel, je šel na dvo-
lje in žal ji je bilo tistih par borih vinarjev, ki jih je nečloveška hudobija uropala blaznemu revežu. Zdelo se ji je, da ne more biti človek, kdor najde v tem veselje in zabavo, da pobere takemu, pomilovanja vrednemu bitju, vse, kar ima, in ga s tem razjezi do besnosti.
"Kaj, orožnikom?"
Čudno se je zdelo Frencetu, da bi smel on govoriti z orožniki; bal se jih ravno ni, a vendar se jih jc izogibal v velikem ovinku vedno, ko jih je imel srečati.
Nikoli ni mislil na to, da je na
rišče, se ozrl okoli, vzel sekiro in; svetu pravica, ki si jo človek po začel cepiti drva; udrihal je s ta- potrebi lahko poišče. Bil je va-ko silo, da so letela polena daleč jen trpeti, zato je tudi mirno pre-naokoli, vse kokoši so z glasnih stal marsikaj; mislil je, da mo-
krikom in kokodadanjem zbežale z dvorišča.
Izmed tistih malo družin, ka-
ra biti tako; le ko mu je bilo preveč, je s silo izbruhnilo, ker si ni znal poiskati pravice, si je poi-
mor je hodil Frence delat, je bila skal zadoščenja.
tudi Serpičeva.	"Orožnikom?" je ponovil in
Prišel je, kadar se je zmislil, o-'pledal gospodinjo, stal, dokler se mu je zljubilo, de- Če bi mu bil kdo drugi to rčkel, lal za tri, jedel za dva, plače je bi mu drago zaračunal take be-dobil za drobno, šestnajstletno; sede, gospodinji pa je bil slepo dekle; zadovoljen je bil s tem in vdan, pribita je bila pri njem vsa-nič ni godrnjal, če so le znali prav ka njena beseda, naj si bo opo-in lepo občevali ž njim; vsaka be- min, prošnja ali nasvet. Dobro je seda je morala biti o pravem ča- vedel in čutil, da se ji smili in da 8u in na pravem mestu, nobena mu hoče le 'dobro, odveč.	"Kaj* pa; povej jim, kako in
Pri Serpičcvih so sedeli delav-jkaj, oni že dobijo tatu!" ci na dvorišču okoli velike kame-j Frence je stal in hotel oditi, nite mize pri .večerji.	| "Kam pa hočeš sedaj! Nocoj
Frence je sedel na nizkem sto- ne opraviš nič, počakaj do jutri!" lu v kotu sam zase; kolena visoko Drugo jutro je odšel navsez-nod brado, med koleni skledo — jgodaj na orožniško pstajo; celo je zajemal s polno žlico, da se mu I uro je moral čakati, da so vstali, jc pri vsakem požirku polivalo od Orožniški postajevodja, ki je ust čez brado.	bil še malo časa v tistem kraju
Mlad fant, ki je sedel na kon- in ni še nič poznal Frenceta, je cu mize blizu Frenceta, se je obr-jvse natanko izprašal, nil s polnim obrazom proti nje- Frence se je čudil, da tak gos-mu, se škodoželjno in hudobno, pod orožnik, tako prijazno govo-nasmehnil in vprašal:	ri ž njim; zaupal mu je in mu vse
"Frence, pravijo, da so ti po- odkrito pripovedoval, brali, denar — kaj ti ga je mno- "Za hip počakajte!" je rekel go zmanjkalo?"	{naposled postajevodja in odšel;
kmalu se je vrnil z mladim orožnikom.
"Danes patrulirajte tam skozi in poizvejte vse natanko!"
Orožnik je pomignil Frencetu
Frence je molčal. "Pravijo, da ti ga je Janez pobral." Dobro je vedel, da je Janez nedolžen, a ker je bil jezen nanj, mu je privoščil Lolov srd,
ki je vedel, da nikomur ne kori- in se zaničljivo nasmehnil.^ Fren-sti.
"No, pa saj je storil prav, kaj bi norcu denar, saj mu ga miši snedo," je pristavil, proti delav-
ce se ni niti zganil; šele ko mu je postajevodja rekel, da sedaj lahko gre, je Frence vprašal: "In moj denar?"
ceni obrnjen, a tako glasno, da ga "Moramo prej izvedeti, če ga je Frence prav dobro slišal. Po-s^ res Janez vzel, potem ga ze do-
, i	L' n/1 •% ma iH »♦ a 9» r» i * rv» /i atiiAV
gostokrat ga je dražil k norcem in
bite. Sedaj pa idite ž njim domov in povejte vse, kako je bilo.
Frence je naglo odšel skozi vrata in hodil po cesti daleč pred o-rožnikom.
Prišli so domov. Janez se je iz-
denarjem, Frence je potrpel, a nocoj mu je bilo kmalu dovolj.
Odložil je skledo, stopil k mizi, pograbil fanta za vrat in za pr-si in ga v velikem polkrogu zag-	^^ ^"verods'iojen
nil čez plot na travnik za dvoriš-1	Orožniku se je agla ta-
ka preiskava neumna, poznal je Frenceta, vedel je, da je norec.
"Frence, tebi se je samo sanjalo, da si imel v skrinji sranjen denar, ali so ti ga pa morda miši snedle!" se je smejal orožnik. Frenceta pa, ki je mislil, da je de-
ce.
Glasno kletev je priletela s travnika, kmalu za tem se je pokazal fant za hišnim voglom in izginil v vas.
Frence je sedel in večerjal mirno dalje, kakor bi se ne bilo nič
zgodilo. Gospodinja pa je dobro nar že gotov, je to tako ujezilo, opazila, da vse ,vre v njem od je-;da je planil proti njemu in zama-ze in srca, vedela je, da ne bo na-1 Kinil s svojo medvedjo taco. Orož-pačno tolmači njenih besed, ker ji njk je prcbledel strahu, k njego-je bil vdan kakor šestleten otrok
y ,	T 1_____
strogemu očetu. Izkušala ga je potolažiti.
"Morda pa si denar kam založil, ne smeš misliti, da so ti gra ravno ukradli."
"On mi ga je ukradel!"
"Kdo?"
"Janez!"
"Saj ga pač nisi videl?"
"Pa slišal sem ga."
"Slišal si ga? Pa kako? Kdaj?"
"Pomoči, pa sem mislil, da so
miši."
Nekateri so tiho zmajali z glavo in se zasmejali, dobro so vedeli, da bi si nihče ne drznil iskati Frencetovega denarja, ko bi on spal zraven.
"In ti je .večkrat zmanjkal denar?"
"Večkrat!"
vi sreči je Freneetov brat prestregel udarec.
Frence je pljunil, zaifogal s pestjo in odšel iz izbe. Pred hišo je bilo polno radovednežev, nekateri so se mu na glas zasmejali, | ko je stojil na vrata.
Kakor brž je uzrl frence med drugimi Janeza, je pograbil težak kamen in ga zagnal v gručo.
Nič ni meril, nič ni pazil in pogledal, kam je vrpel; obrnil se je za hišo in izginil; odšel je zopet pod Goro k Serpečevim.
Vse je prestrašeno zakričalo; kamen je priletel staremu Jerneju v bok in mu stri kost. ^
Starček je zastonal in čez velo lice so se mu vsule solze, kakor lešniki debele. Poklicali so moža, ki je znal uravnavati kosti ;• ko je (Nadaljevanje na 6. strafii.)
/
ne modi »trta, strfifcek xmtanfe
hrom in pohabljen. ■ ; . . • • • •
Občinski očetje so sklenili, da mora Frence v norišnico.
Postajal je vedno bolj nevaren; to pa le raditega, ker so ga ljudje neprestano jezili in draiili; vsakdo je mislil, da ima pravico norca suniti, zbosti ga s strupenim jezikom in zbežali. V prejšnjih . časih je Lola le redkokrat besnel, in še takrat ne brez vzroka.
In spravili vso ga z zvijačo v norišnico. Xa vedno bi zaprl usta predrznežu, ki bi mu rekel:
"Pojdi, Frence, te peljemo v norišnico!"
"Pojdi, Frence, greva v mesto na cesarsko sodnijo, tam še velja pravica, tam ti povrnejo ves denar!"
Frence je ubogal: za denar bi * šel do konca sveta.
Ko sta prišla v mesto, ga je vozil brat iz ulice v ulico: nenadoma styopita dva moža k njima:
44 V imenu postave z uama!"
44Udari!" je zakričal Frence bratu.
Tisti hip pa je stopil k njima domači podžupan in prijazno rekel : •
4 4 Vdaj se, Frence, in ne pretepaj se s cesarskimi možmi, če ne, te za pro, da ne boš videl belega dneva."
"C'c sva nedolžna, nama nihče ne sme delati krivice; kar ž njima idiva in povejva na cesarski sodniji, da sva prišla iskat pravice in denarja in da nisva naredila nič slabega."
Tako je izkušal pregovoriti brat Frenceta ill eden izmed mož, ki sta ju aretirala, je pripomnil: 4Ce sta nedolžna, vaju brž izpustimo in damo vajino pravico!"
Frence'se je vdal samo radi pravice in denarja. -
Ko so prišli v norišnico in je brat odhajal, je brž spoznal, kje je; zarjul je in zažugal s pestjo:
4 4 Ko se vrnem, vam že itopla-čam!"
Sčasom je postal popolnoma miren; tuintam so mu naložili delo, ki ga je dobro in prav izvršil.
Bilo je dan pred Vsemi svetimi.
Zunaj mesta so delali na polju, ki je bilo last norišnice, nekateri izmed bolj mirnih norcev. Frence je kopal, da se je ves potil; dasi-ravno precej hladno, je delal golorok in razgaljenih prsi. Mahal je z vso silo in se zaganjal z vsem telesom, vsak zamah je spremljal z globokim, zategnjenim vzlikom.
Ko je Frence delal, ni navadno nič mislil; tisti dan pa se je zbudilo v srcu, nejasno in nerazločno najprej, naposled se je razjasnilo kakor luč, ki počasi zagore-va in naposled jasno zažari.
Pustil je lopato, ogrnil jopič in šel; nadzornik ga ni brž opazil, drugi se niso niti zmenili zanj.
Ko je nadzornik zapazil, da manjka, ga ni bilo nikjer več.
Drugi dan je prišel nadzornik v vas in povpraševal po Frence-tu; nihče ni vedel zanj.
Ko so povedali županu, da je Lola zbežal iz norišnice, je rekel:
"Xa mestno pokopališče naj ga gredo iskat, danes je tam njegov dan!"
»A nadzornik je ta čas že odšel.
Ljudje so. se tresli po vasi:
44 Kaj bo, če pride in se maščuje, kakor je obljubil!"
V soboto 2. decembra 1916 popoldne ob pol treh je umrl v Ljubljani umi rovi je^i deželni šolski nadzornik dvorni svetnik Franči-Sek Lovec.
. Ž njim nas je zapustil eden naj-niarkantnejšah delavcev na polju slovenskega slovstva.^Celo desetletje (1881—1890)' je za "Ljubljanskim Zvonom", ki ga je urejeval' v zmerno realističnem smislu dajal smer naši literaturi in našem literaturneni jeziku in je v listu združeval donialega vse, kar je imelo tacaš kaj važnega povedati •slovenskemu narodu, od Janka Krsnika, Ivana Tavčarja in Antona Aškerca na levem krilu do Janeza Menzingerja, Frana Deter la in Simona Gregorčiča na desnem. Po Bleiweisovi smrti nqm je ustvaril 1883 v "Letopisu Matice Slovenske" prvo znanstveno glasilo in še potem, ko je leta 1895. naturalistična stmja prevzela vodstvo f4Ljubljanskega Zvona", je kot predsednik Slov. Matice in u-rednik Knezove knjižice vplival na razvoj naše moderne: Meško sam pravi, da mu je izmed njegovih literarnih učiteljev Leveč vedel povedati kaj tehtnega, plodft-vitega za bodočnost: in prav tako se ga tudi Ivan Cankar, ki je bil Leveč njegov učitelj na realki, spominja z največjo hvaležnost jo.
Svoja otroška leta je Leveč preživel na Ježici pri Ljubljani (pri Florjančku), kjer se je rodil 4. julija 1846, in v Radomlju pri Kamniku, kamor se je preselil 1.
največ na podlagi Levstika, Ple-teršnika in o. Stanislava ftkrabea,
pa ni prodrl. Tudi kot zgodovinar je literarno deloval.
Važ-iejfcf od njegovega pisateljskega delovanja je njegovo organizatonično delo v slovenskem slovstvu. Ko je dunajski 44Zvon" začel pešati, je bil Leveč tisti, ki je zbral v Ljubljani pisatelje in ustanovil z Jurčičem, Kersnikom in Tavčarjem 'Ljubljanski Zvon', v katerem je zbral do malega vse tedanje leposlovne in znanstvene pisatelje in ohranil list na izredni višini kljub temu, da sta mu delala celor&ki f4Kres" in Hribarjev 44Slovan' nevarno konkurenco. Po svoji neutrudljivi delavnosti, ljubeznivosti, post rež I j iv osti in duhovitosti je bil rojen urednik, in tako je bilo niogoče v listu združiti zastopnike različnega svetovnega naziranja k »kupnemu, pozitivnemu delu za kulturo in literaturo Slovencev, ne da bi bila nasprotja kaj posebno kresala drugo ob drugem. Ko je Leveč 1890 odložil uredništvo 44Zvona" je nadaljeval to organiizatorično delo v Slovenski Matici. Pomagali de- En *lovek rabi ,ia dan vsaJ en ! ji je že prej pod (irassellijevin. vode;dovaža se jo brez preneha- j (1882 — 1885) in Marnovim pred- nia na vlž,no- Najvišje postojanke sedstvoni (1885 — 1893) iz steril- se oskrbujejo z vodo, živežem 1n nosti. Bleiveisovega časa s tem, du I streljivom z največjimi težavami, je z Marnom vred gledal, da je ker niora iH tak transport po pot-, dobila Matica svežih, neizrablji- ih>ki 80 P^vržene sovražnemu to-vili, mladih sot rudnikov in sta I pništvu.Vojaki so mi pfipoveda h,j društvu ohranila vseslovenski nPJ da je seda j za njih najvažnejše da strankarski značaj, in to tVadicijo tl(>be	s katerim se more ho-
je nadaljeval tudi kot Matičnilditi P^evju. Najbolj se boje predsednik (1893 - 1907) d«, svo- zdrobljenega skalovja, pred kate-
jega odstopa.	rim m eloVek mko 1	. Ka!lar
Prav tako uupešno je deloval l>atl° ?,'annta na skaI° ter J<> zdro"
skrivališče naši vojaki. Streljalo se je iz pu&k. Skozi daljnogled smo gledali in opazili, kako se je pričelo-v jarku med Lahi nekaj gibati. Nekoliko vojakov je zlezlo iz jarku. Naši topovi so pričeli ravno tja streljati. Prvi streli so padali 60 do 100 korakov predaleč ali poznejši streli so padali med Lahe.
Naši vojaki so iznenadeni, ker je vojska z Italijo popolnoma drugačna kakor pa vojska v Rusiji ali pa Srbiji. Vojaki so se morali prilagoditi velikanskim naravnim težavam, ki izhajajo iz vojskovanj« na višinah in skalovju, med tem ko jim vojna .izkušenost zelo koristi. Samo z dveiua težavama se težko bore: a to je strašen mraz in pomanjkanje vode. Ker v teh višinah ni pitne vode, zato jim povzroča dovažanje vode na višine velike skrbi. To nalogo so rešili tako, da se nosi voda na višine na mulah, katere privlečejo vodo do topniških postojank, a potem jo spuščajo doli po vrveh.
Taka žival more prinesti gori sodček, ki drži 60 do 70 litrov vo-
$$ Pošiljatelji denarja pozor! $$
Nižje podpisani pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnarnem kurzu. Ča se pošlje danar potom brezzičnega brzojava, stane vaaka beseda ali štev. pri naslovu 65 centov.
Vse pošiljatve so jamčene. 1QO Kron samo &13.00- ♦
Spoštovanjem se Vam priporočam,
JOSIP z A L A R,
Joliet, 111.
t t	t	.	I I (4 « I U'11	JI I nno JL VIVIIMU1	.	,	• v •
1849. Ko je hodil v ljubljansko | tudi kof n^elj ,z rJep0Ve šole sojbi, se to kamenje naravnost zapici
Hiistukn anlr* ir» v tri mm a w i t n io hi. . ...	.... ' ____ . . .... v inovn tor 1P llsnoll trrjinntf1 1!*0-
Ijudsko šolo in v gimnazijo, je bi val pri stari materi pod Rožnikom. Že kot gimnazijec se je začel živo zanimati za literaturo za Prešerna, "Slovenski Glasnik" in za 4 4 Cvetje iz domačih in tujih logov". "Slovenski Glasnik" je že leta 1862. natisnil prvo njegovo pesem o 44Kamenitem lovcu", zloženi po pripovedki o sv. Primožu nad Kamnikom. Leveč je bil tačas tretjeaolec. Naslednji letniki, 1864 do 1868, so prinesli še marsikatero njegovo pesem, med njimi tudi najbolj znano o 4 4 Cerkvici vrh gore, cerkvici beli". Kmalu ga je združevalo prijateljstvo s Fr. Ce-
lestinom, z dve leti starejšim Jur- izku5en(^a moža> ki je izKUi|)i] že cicem, ki so vsi s spoštovanjem,^ sinovo (dva njim| na gedali na Levstika kot na svojega literarnega voditelja. Kot do-
izšii poznejši odlični pisatelji m pesni k i, tako dr Karol Strekelj, Simon Rut ar, Josip Pagliaruzzi-Krilan. Ivan Cankar in ne najza'd-
nji je tudi njegov sin prerano u-, v	..„ .	. . ,
v . -	,. vreča najboljše varstvo proti lete-
mrli vseucehscni profesor \ ladi-i v , J . .. ~ ... . ,
. ,	cemu kamenju. V Galiciji je bilo
mir Leveč.	*	J
o	a , , i'ii t vse to enostavno, pa se je mogel
Brez zmot res da tudi delo Lev-	.... . . .	. , , r
uporabiti za kritje magari kakšen,
meso ter je uspeh granate trojen. Ravnotake težave in nevarnosti groze tudi Lahom. V okopih dobi vsak vojak prazno vrečo, ka-; tero napolni s peskom, ter je taka
če v o ni bilo. "Es irrt der Menseh, solang er sterbt", te benede Gospodove iz prologa k Faustu so veljale zanj, kot za vsakega Zemljana. A enega mu tudi liesomi-
j kos lesa. Zanimivo je, kako težko pričakujejo naši vojaki na teh višinah vesti z drugih bojišč, Vsak dan proti večeru jim pošilja vojno
,	,	. . ji vodstvo na Km in tudi na druge
ne bo mogel oporekati, dai . . .. , •
..	. . postojanke vesti z bojise m vse te
je z vsem svojim lterarnim de-11 .. •• » • • , • , »• 7 , 4 , , v.;.	...... s vesti pričakujejo z največjo nestr-
lom hotel služiti resnici. Zdaj je našel Resnico v večnosti. Težko! ,,
Denar naložen pri nas
je varno shranjen.
i
Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo.
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa ▼ katerem drugem kraju Združ. držav.
Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. jL
J. in g. Jos. F. Skrinar.
*
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Pošiljamo denar r staro domovino zanesljivo in po najniijom kursu. Oddajamo ▼ najem varnostne skrinjice po $3.00 na lelo za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje.
1
Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
e •
Nič ne vem, kje je France sedaj. Morda še vedno v norišnici miren in tih, morda divja in besni; morda je zopet ušel pred tednom, morda včeraj ali danes in je prišel domov in razbil komu glavo, razdrobil kosti.
Poznam ga in nič bi se ga ne zbal, če bi ga srečal; nikoli niu nijem rekel zle besede, nikoli me ni ošvignil z divjim pogledom.
Nič bi ga ne bilo treba zapirati v norišnico, če bi ne bilo na svetu hudobije, če bi bili vsi prijazni ž njim ali ga vsaj na miru pustili.
Kje stoji zapisano, da sme vsakdo oropati reveža na duhu irt premoženju! Kdaj in dd koga je bila dana postava, da ima vsak otrok pravico zbosti ga s svojim strupenim jezikom!
Če ne bi čutil, naj bi bilo, a boli ga bolj kot marskiga.
Pol njegove blaznosti, vso njegovo besnost, vso nesrečo, ki jo je že povzročil, s strto nogo starega Jerneja povrtu, vse ima na vesti hudobja ljudi.
Če vse to lahko in mirno opravičijo sami sebi in svoji vesti, čudni ljudje ....
bojnem polju) in zeta profesorja Pajka, je že v zadnjih letih hudo potrla težka bolezen, zdaj ga je smrt rešila vsega trpljenja. —Naj mu sveti večna luč!
Ivan Grafenauer.
mači učitelj pri Kersnikovih je pridobil tačas tudi Janka Kresni-ka za slovensko literaturo. Prav tako je vzbudil tudi pri učencu grofu Antonu Pacetu zanimanje j za slovensko slovstvo. (Pacetov nemški prevod Prešernovih pesmi leta 1869.)
Ko je prišel 1867 na Dunaj štu- Dopisi}ik «Pesti Naplo» po5ii. dirat zgodovino slovenščine ja s Soče sledeči dopis: nemščine, je slovel kot živa delav-! Gosti ob,flki pd{rivaj0 Krn, na na moč mladega slovenskega slov-j katerem naSi vojaki iztlolbii 0_
V okopih ob Soci.
(Po Slovencu 1. 1915.)
Ako kakšen večer vojna oblast ne pošlje pravočasno vojnih poročil, se takoj brzojavi po-Veljništvu, kaj se je dogodilo, da; ni nobenih poročil. Kadar dobe:	"
triz™rrr 'Sl^'xr. Za zastave, regalije in vse
sprotnika drug drugega sliši tu, ka-l dar kosita, ker žvenkeče jedilno o-rodje in tedaj jim nasi gla«no pripovedujejo najnovejše vesti aH pa Prva li na|stare|ša domača tvrtika
napišejo vest na kakšno ploščico, p KCFŽC CO
društvene potrebščine.
na katero obesijo bel robec, pa jo postavijo med eden in drugi okop 1 in Lahom dovolijo, da si to vest [odnesejo v svoje postojanke.
svenega gibanja in Stritar je izbral poleg Jurčiča, Celestina in Jož. Ogrinca tudi njega, da pre-snu jejo Janežičev "Glasnik". Tačas si je ravno z burno silo utirala mladina svojo pot v slovenskem slovstvu. V tem času si je ogledal tudi po svetu kot domači učitelj pri bogati amerikansiki družini (I. C. Samson); potovali so skupno po Avstrijskem, Nemškem, po Švici in latilji.
L. 1871. je prišel kot suplent v Gorico, kjer je prijateljsko občeval z Erjavcem in Simonom Gregorčičem, 1. 1874. je prišel kot suplent na ljubijansfco realko, kjer je postal 1. 1877. profesor, zraven je bil od 1. 1886. tudi okrajni šolski nadzornik najprej za radovljiški okraj, potem za Ljubljano. Leta 1901. je postal ravnatelj na ljubljanskem učiteljišču. 1903 deželni šolski nadzornik. Februarja 1916 je bil kot dvorni svetnik (od 1913) vpokojen.
Ko se je vrnil z Dunaja v domovino in je učil mladino slovenskega jezika in slovstva, se je razvil v njem slovstveni zgodovinar. Začel je s predavanji o Vodniku in Prešernu, ki ju je objavil v ''Slovenskem Narodu" leta 1872. Poslej je bil skozi desetletja glavni biograf in ocenjevalec slovenskih slovstvenikov. Najznamenitejše so njegove biografije Vodnika, Prešerna, Čopa, Jenka v Stritarjevem "Zvonu" 1879. Erjavca in Levstika v "Ljubljanskem Zvonu" (in zbranih spisih), Va-ljavca v Zdranih spisih, pa Marna v Letopisu Matice Slovenske (1. 1894). Koseskega v Knezovi knjižnici (leta 1898.)
Priobčil je tudi več jezikoslovnih ra/zprav in "Slovenski pravopis" (1899), s katerim je hotel urediti neenotno slovensko pisavo,
kope in pogosto se dogaja, da so naše postojanke od laških oddaljene samo za 80 celo za 40 in 20 korakov. To so najvišje postojanke na celem bojišču. Rjovenje topov, je tukaj tako, kakršnega nismo slišali, odkar traja vojska. Ob Krnu se vzdiguje visoka gorska kosa, katere vrhovi so tudi zaviti v o-blake. Naravnost strašno je gledati na to višino, katera je vsa zavita v bodečo žico.
Laško topništvo bruha neprenehoma ogenj. Tudi mi naštejemo večkrat v eni minuti 40 granat.Naše topništvo odgovarja počasneje ali bolj sigurno. Odšli smo na neki grič, kjer smo našli v zavetišču nekaj častnikov. Nekateri so spali, drugi so pa kadili cigarete. V tem zavetišču si je uredil neki mlad zdravnik prostor, kjer pričakuje ranjence. Danes sta bila dva ranjena precej hudo in sicer od topov. Neki častnik obžaluje, ker nam ne more postreči z juho, ker jim je pravkar ubila granata kravo. Med skalovjem pod kame-nitim nasipom ima poveljnik svoje stanovanje. Vse pohištvo sestoji iz slamnice, puške in posode za umivanje. Poveljnik nam je pripovedoval, da je danes dopoldne poskušala ob Soči prodirati neka laška stotnija, ali je bila te-pena. Tedaj so se Lahi skrili v nek jarek in se do sedaj še niso premaknili. Tamkaj čakajo, da dobe pomoč. Očividno mislijo, da bodo imeli ponoči uspehe. Poveljnik mi je dal daljnogled, pa smo mogli popolnoma dobro opaziti v tem jarku skrite Lahe. Poveljnik me je peljal na nek kraj, kjer sem mogel še boljše videti skrite Lahe.
Od tu se je moglo popolnoma dobro videti, kako leže nepremično, pripravljeni na strel . Naenkrat so pričeli streljati na laško
Dragocena domaiča žival.
Meseca decembra se .je vršila _ v Portlandu, Oreg., Pacifiška E mednarodna razstava goveje ži-|5 vine. Na to razstavo je poslal ne- s ki farmar izMržave New Jersey, = leto dni starega krasnega bika. j5 čiste holštajnske pasme. To žival j5 je kupil farmar John Herberg iz £ Kenta, Wash., za nevrjetno ceno E 21 tisoč petsto dolarjev.	=
2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
| Za glažek vinca rujnega, pošten kristjan življenje da,	|
^	Dasiravno je že 24 držav suhih v Ameriki, — v naši slavnoznani	E
Chicagi pa že »e poznamo suše.	E
E	Jaz sem ga letos naprešal zopet par tisoS "galonc", da nam ne bo	z:
treba trpeti žeje, najsi bo že v petek, ali "svetek".	E
Moje vino dela že samo ob sebi reklamo, ker je naravna in pristna	=
domača kapljica. Letošnji pridelek se je posebno obnesel. Imam rude-	E
čega in beiega. Pokusite samo eno "galonco", — pa se boste prepri-	E
čali, kako kapljico imam v kleti. Dobro blago se samo hvali, tega	=
gesla se držim jaz.	,	=
--E	JOSIP PERKO,	j	1
Za vsebino oglasov ni odgovor- E Slovenski gostilničar,	2236 So. Wood Str. Chicago, III.	=
no ne uredništvo, ne upravništvo! 17riiiiiiii(ixill!iiiiiiKillllKililliiisitliiilii«iiiiiiiiiiiill(iilliiliiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiinii<*>
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV.
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
Novoletne denarne pošiljatve v Avstrijo in Nemčijo po brezžičnem brzojavu.
Vsled udobnosti in koristi za naše avstrijske in nemške stranke, smo ukrenili potrebno, da se lahko z našim posredovanjem odpremIja novoletne denar, pošiljatve po radiogramu, ali po brezžičnem brzojavu preko bojne črte na "Zapadni fronti" na vse kraje Avstrije in Nemčije. Vsled tega se nadejemo, da nam boste dali kolikor mogoče prilike in časa še pred Božičem za odpremo denarnih pošiljatev.
Mi smo pošiljali naravnost denar tudi v druge evropske države; sedaj se nam je pa še posrečilo, da se lahko denar odpremlja tudi čez "strelske jarke in zakope" po brezžičnem brzojavu.
Obrnite se že sedaj na nas in boste postrežem točno, solidno in v popolno zadovolj-nost. —
'ttaiika, katero |c točna postrežba povzdignila.* Skupno premoženje nad $7,000,000.60
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.

Petkovšek
Dr. Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik
720 Market Street WAUXEGAN, ILLINOIS.
Zastopnik raznih parobrodnih dražb. Pošilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle.
Se toplo priporrča Slovencem v Wan-kegan in okolici. •
bi, ki skrbi 2anjo, ki je modrejši od nje. Saj pravijo v&i, kako dobro jo je preskrbel. Saj pravijo vsi, da je mogoče, da vzame Orlo-vičevim sodba življenje i« imet* je. Besedo mu da . . . Pa ne, ne! Dovolj je robantil živ nad njo, ni treba da se godi še, po njegovi smrti Jf njo, kakor hoče on. Tudi ona ve, kaj hoče, kaj je za njp. Foseari je rekel, da ima vsakdo pravico do sreče . . .
Zora se nasloni na vrata. Juriša pritisne kljuko, čuti odpor — odide naglo. Zdaj je jezen. Naj le
bo.....Še nikoli ni š^l od nje,
brez njenega 'spremstva in slovesa. Naj le gre. . . . '
Stopi k oknu. Kako koraka brat! Gospodar! Danes ni obveljala njegova. Hudoben smehljaj pokvari nežno lepoto Zorinega o-bličja. Pa v hipu jo zabode v sr-
(Nadaljevanje.)
"In zdaj se bojiš! Ne bodi čenča, Zora. Nisem baba, da bi sedel pri ognju. Pela bost Pesem, da bi jokal zraven. Prav praviš, morda ne bova več dolgo skupaj. Ravno zato, Zora! Ne smem mirovati. Izpolnjevati moram svojo dolžnost. Ne gremo na morje, ne boj se. Preko Vratnika gremo v turško Liko. Da pogledamo, če so poredili vragi ovce, če imajo lepih griv, repov, glav. Če so spravili desetino od uboge raje. Če hoče raja z nami v deželo, kjer te obesi sodnija za pravična dela. ltrasno je pri nas, Zora! Krasno je uskoško življenje! Kaj si tako mrtva, tako'mrzla, uskoška plem-kinja? Se bojiš bratove smrti t O ti! Hči, sestra Uskoka! In nisi še kamen? Sestra Juriša Šenjamina — ali še ni usahnil potok tvojih solza?"
"Juriša! Juriša!" zaihti Zora i-u se nasloni na bratovo itomo. "Ah, da bi bila kamen! Kakšen duh te je obsedel, Juriša, da siliš kar sam v pogubo? Da bi sprejel Frank opanovo ponudbo, stopil v njegovo službo — da bi bežal z našim blagom, začel drugje drugo življenje — da bi stopil v samo-sfan . . . Rešil bi se ... Juriš^, bojim se zate . . . Bojim se, da ne najdeš milosti pred Bogom . ,
"O! Te je vendar izpreobrnil večni pridigar Ivo? Veseli me, Zora, da poklekneš zdaj rada pred svetimi podobami, da molita z Iv oni za mene. Primolita mi slavno smrt!" v.
"Ne norčuj se, Juriša! Kako trepečem . . . Poslušam dan za dnevom, kako se bliža tvoja smrt! Oh, jaz nesrečnica! Da bi bila rajši mrtva! Srečna mati, da ni doživela tega ..."
Glasno, bučno je prej govoril Juriša. Pri spominu na mater se mu ublaži glas. Rahlo poboža sestrino glavo:	• '
"Kaj hočeš, Zora? Kamen, ki se vali z brega, se ne da ustaviti. Vsakemu je usojena svoja usodna smrt. Hvali Boga, da sem ti izbral takega modrega ■mmhnkp ža, ki se neboji nevarnosti, pa se podaja nepotrebno v njo. Moža, pri katerem boš živela v izobilju, če bi ti hotela tudi pobrati vojaška ifodnija tvojo last. Sicer te bo branil mestni sodmik — prosil sem Frankopana. Da ne ostaneš sirota brez strehe in kruha, zato Sem •skrbel . . ."
"Juriša," dvigne Zora glavo, sklene roki: "Juriša, brat gospodar! Glej, če ti umrješ . . . Daj, reši me Milanšiču dane besede... Ni mi za blago, za zložnost, brat, če tebe ni . . . Pusti, da te objokujem vse svoje dni, "pusti me... In če bi morala hoditi sii^ota od hiše do hiše, rajši bi hodila, nego uživala Milanšičevo bogastvo, Saj sem se silila, Juriša. Pa ga ne morem. Čedalje manj. Zoprna mi je njegova graja, zoprna njegova hvala. Da bi me objel, udarim ga."
"Kaj?" se osovi Juriša in gleda plamteče na sestro. "Kar sem rekel, to r stane. Ha! Vem, kaj te moti. Benečan ti roji še po glavi. Sramuj se, nevrednica! Že vidim, da hočeš osramotiti moje ime. A tako mi Boga! Preskrbel sem,*da ne oskruniš mojega groba. Nobene besede več! Izgubi se!"
V Zorinih očeh se ustavijo solze. Jezen pogled ošvigne brata, ki jo hoče uklenlti še po svoji smrti, ki ugane, kaj roji mladi deklici po glavi. Brezobziren, brezsrčen brat! Lepa je beseda poštenje, čast, slava ... In ponosna je Or-lovičeva Zora na neskaljeno poštenje rodbine, ponosna je na brata junaka. Tudi Zora ljubi dom — tudi Zora sovraži zatiralce svobode. A kaj pomaga vfce to . . . Pride hip, ko bi dala poštenje, ime, za en pogled ljubezni iz očesa plemenitega Benečana ... Ne sili me, Juriša, k predrznim činom...
Brat in sestra sta se razšla v jezi. Zora ni opasala Jurišu sablje, mu ni prinesla sama kuhanega vina, da bi ga grelo, na mrzli pqti, ni niu naložila sama torbe:-. , . V svoje sobe v drugo nadstropje je šla, ko se je odpravljal brat. Ni jokala. Samo strmela v ples snežink, na morje. Tam je port v Benetke . ! . Tam je rešitev .
Težak, neodločen korak se ustavi pred vratmi. Ah — Juriša! Hudo mu je! Rad bi se poslovil. Da stopi zdaj k njemu, je zoipet vse dobro. Saj je njen brat, ki jo lju-
' PhyMelan-S u r g e e n
Vrhovni zdravnik K. S. K. J
900 N. Chicago St.
Corner Clay St.,
JOLIET, ILL.
Urad zraven alov. cerkve.
Urada« ure: 10—18; 1—»; 7—8. Chicago telefon: 4290. Dom 2192 L.
1828 W. 22nd St. Chicago, III.
Telephone Caael 473»
izkušena in z držav
nun dovoljenjem potrjena
BABICA
M uljudno priporoča akv ▼enakim ta hrTaikim *enam.
O ne tako, Zora, mlada, kraBna! Nisi lepa s tem ošabnim izrazom, predznim pogledom. Le v ponižnosti, v vdanosti je ženska lepa, Zora. Lepa si, ko klečiš, glavo zavito v belo rižo, pred oltarjem, ko moliš za brata. Lepa nisi zdaj, ko se poteguješ za ^strastne zahteve svojega mladega srca. Pusti, Zo* ra, pozabi vse tisto! Glej, brat ti gre v zimski piš, na daljno pot, med sovražnike. Morda se ne vrne. . . .In če se . . Smrt ga čaka tu in tam. . .. Hiti, Žora, za njim, za bratom, ki trpi zdaj v ponosni duši — ker te ljubi, Zora . . .
Ne, ne! Kaj ji podtika slabe misli! Benečan! Kaj pa, če ne Benečan? Če ne mara ona Milanšiča samo zato, ker ga ne m^ra. Naj le gre! Burja mu ne izpiše trme. Ko se vrne, bo govoril zopet o svojem ljubem Milanšiču. Poprej ji je hotel dati Vulatka. Ej, brat gospodar! Ne boš me ženil po svoji volji. Rajši sem sama — sama vse življenje. . .
Kje neki je Juriša zdaj? Šel je naglih, velikih korakov. V belem kožuhu, roke v žepih. Pero je nesel puško in bisaga za njimi, ga dohiti še pri Velikih vratih. Kaj te je stisnilo tako pri srou, Zora? Nekaj ti pravi, da ne vidiš kmalu brata— da ga ne vidiš morda nikoli več.
Zora se spusti po stopnicah, drvi do mestnih vrat.Gotovo so še tam, se poslavljajo. Milka ne pusti Vulatka od sebe, mali Jurček se obeša na botra. . . .
Ah, nikogar ni pri vratih! Gotovo so stopili v kako konobo, da pogledajo za slovo na dno pisane majolke. . . Kaj praviš, stražar — to ni mogoče! Šli so že? Tudi moj brat?
"Vojvoda je bil najbolj npgel,'* odgovori straža. "Pa zakaj hodiš brez ogrinjače v zimi? Pozna se ti, da si izprošena kneginjica. Nevestam ni mraz."
"Za Boga, povej mi, ali dotc-čem brata? Za, Boga! Pusti me urno vun!"
Sama odpahne, odklene Zora z nestrpno roko. Sama se napoti i>o zasneženi stezi. V piš viharja. Groza je prevzame. Še nikdar ni razumela tako živo žalosti razlite nad Senjem, nad pokrajino, ki 3e zvija v burjinem pišu, kot se zvija uskoški rod pod udarcem svoje usode. Kaj poješ, burja, o junakih, ki so šli ponosnega čela v smrt? O, moiči! Ne poj o Depun-tovičih, Hreljanovičih, ne poj o Jurišu Senjaninu! Rod za rodoma se je boril častno za te v burji stokajoče gore, za Adrijo, v vihri se penečo. Najčastnejša je bila tvoja borba, junak junakov, viteški moj brat! Juriša, sokol! O-prosti otročji trmi, počakaj, daj mi prijazno bebedo. . . .Na kolenih se plazim preko Sturmčevih skal, čez trnje in grape za teboj, brat gospodar.
O zaman, Zora, zaman! V divjem plesu sc vrte snežinke, vseka bilka je zavita v leden plašč, se stiska k tlom. Oblak zakriva steze v višini, da ne vidiš junakov, hitečih po njej, burja gluši tvoj klic. Uustavi se, ustavi na brezuspešni poti, deklica sirota! Ne. Posinevajo ustna, zrarzujejo solzi. Vihar ji razpleta lase, trže obleko, trnje se zabada v opanke. Vihar ji meče izrvane sinove gora pod noge. Zora pleza krvavečih rok čeznje. Naprej jo sili srce, pravi ji, Ha ne vidi nikdar več brata junaka.
zaboj najboljše pivc
>'-	katero izdeluje ^
t	t
j	Citizens Brewing Co., \
\	v Joliet, m. |
V	r
i	North Collins Street.
Ž	v . Ž
*	Both Phonest 272.
w\\\\\\\\\\\\\\\\v\\v\\\v> wwwwwww wwwvi
Vsak uradnik društva se ob času nastopa svojih uradniških dolžnosti zaveže nli s častno besedo ali. celo s prisego, da bode deloval kot taki uradnik za napredek organizacije v vsakem oziru. In mnogo je takih, kateri ostanejo svojim obljubam zvesti, in drugi so zepet taki, da pravijo: kakor so moji pred-niki delali, tako bodem delal tudi jaz!
To ni nikakor prav, in sicer vsled tega ne, ker ima novi uradnik mogoče veliko boljšo tozadevno priložnost kakor jo je imel pa njegov prednik, posebno še pri obrestovanju društvenega denarja, ker, če lahko istega vložite na 5% ali 6% obresti, je boljše nego, da bi ga uložili samo na 3% obresti; to je vaša dolžnost, da tako storite. Če morda ne veste, kam bi društveni denar nalagali tako da bi se obrestoval po 5% ali 6%, v takem slučaju se obrnite na tvrdko
ELSTON & CO
39 So. La Salle St., Chicago, 111.
39 So. La Salle St., Chicago, III


—	Predsednik Martin Senica, 2020. W. 23rd Si? Tajnik Math. So. Wallace St. Zastopnik o» Crego-rich, 2112 W. 23rd 8t. Redna seja se vrši vsako prvo soboto-, v mesecu v 81ovensk' cerkveni dvorani.
2.	Društvo «v. Jožefa, Joliet, XB. — Predsednik Anton Oolobieh, 211 Jackson St. Tajnik John Vidmar, 1112 N. Broadway St. Zastopnik John A. Težak, 1012 N. Chicago St. Bedna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v stari šoli.
3.	Društvo «▼. Jarja, Joliet, HI. —
Predsednik Martin Konda, 206 Jackson St. Tajnik Joseph Panianr, 1001 X. Chicago Str. Zastopnik Aaton Ne-nanieh, star., 1002Vi N. Chicago St.
—	Redna leja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani.
4.	Društvo it. Cirila ln Metoda, Tower, Minn. — Predsednik Frank Seliweiger, box 835, Soudan, Minn. — Tajnik Joseph Erčull, box 1203 8oudan, Minn. Zastopnil^ George Nemanich, box 741, Soudan, Minn. Redna seja se vršf vsako drugo nedeljo v mesecu v Tower, Minn.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, HI.
Predsednik John Tomše, 118—4th St. Tajnik John Pražen, 1121—3rd St. Zastopnik Joseph Gende, 70—2nd St. — Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Math. Kumpovi dvorani.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo.
—	Predsednik .John Germ, 316 Palm St. Tajnik Peter čulig, 1245 So. Santš Fe Ave. Zastopnik Math. Novak, 539 Stanton Ave. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v lastni društveni dvorani.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, HI. — Predsednik Frank Trlep, 1407 N. Hickory St. Tajnik Mat. Bučar, 706 N. Brodaway St. Zastopnik Martin Kambič, 1204 Cora St. Re4-na seja se vrši vsako tretjo nedeljo v meseeu v stari šoli. v
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa.
—	Predsednik John Stefanifi, 608 Pearl St., Lyons, Iowa. Tajnik John Tancik, 600 Pearl St., Lyons, Iowa. Zastopnik John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, la. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
11.	Društvo sv. Janeza Krstnika, Aurora, HI. — Predsednik Frank Gorenc, K. F. D. 3 box 184. Tajnik Anton Kranjec. R.'D. No. 1. box 223 Aurora Ave. Zastopnik Martin Zelenšek, 54 Forest Ave. Redna seja se »vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani dr. sv: Jerneja.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. — Predsednik Joseph Kamin, Forest City, Pa Tajnik Frank Telban, box 300. Zastopnik John Telban, Forest City, Pa. Redna seja se vrši vsako "drugo nedeljo v mesecu v mestni dvorani.
13.	Društvo sv. Janeza Krstnika, Bi-wabik, Minn. — Predsednik Joseph Ta-hija, box 292. Tajnik Math. Tomee, box 414. Zastopnik Jacob Kari«, box 68. — Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v finski dvorani.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. — Predsednik Anton Terpin. 1801 So. Montana St. Tajnik Anton Pape«h, 422 Jones Str. Zastopnik Kari Prelesnik, 511 Watson Ave. Redna seja se vrši vsako 2. in 4 sredo v dvorani cerkve "Holy Savior."
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. — Predsednik George Flajnik, 3329 Penu Ave. Tajnfk Math Malich, 1213 Springgarden Ave. Zastopnik Math. Klari«-, 1146 E. Ohio St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia,
Minn. Predsednik Math: Kostainšek, . 302 Wyoming Ave. Tajnik John Sum-rada, box 349. Zastopnik Math. Prija-novič, 315 Chestnut St. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Duluth Brew dvorani.
17.	.Društvo Marije Pomagaj, Jenny Lind, Ark — Predsednik Anton Pajik, box 63. Tajnik John Eržen, box 47. Zastopnik Mihael Paučnik, box 82. — Redna soja se vrši vsako trefjo nedeljo v društveni dvorani.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. — Predsednik Marko Ru-ppe, 144 Luxmore St. Tajnik Mike Movrin, 21:'. Bondv Str. Zastopnik J'. Mu k a ve t/., 207 Boundv St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani.' ,
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik Frank Beg, box 31 P. O. Presto, Pa. Tajnik John Krek, box 205, P. O. Burdine,. Ph. Zastopnik Ignac Krek, box 74,*£, O. Burdine, Pa. Redna seja.se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski dvorani.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. — Predsednik Anton Hočevar, R. F. D. 2, box 11%. Tajnik Frank Hočevar, B: F. D. 2, box 11%. Zastopnik Frank Gregorčič, R. F. P. 2, box 11%. Redna seja se vrši vsako drugo nsdeljo v Slovenski dvorani v Boydsville, Ohio.
24.'	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. — Predsednik Joe Caption, box 350. Tajnik Frank Kržič, box 16. W. Blocton, Ala. Zastopnik Frank Kržič, box 16. i Redna seja se vrši vsako četrto nedeljo v prostorih sofor. Joe Avbel.
25.	Društvo sv„ Vida, Cleveland, O. —: Predsednik John Zulich, 1165 Norwood Rd. Tajnik Joseph Russ, 6619 Bonna Avft, N E. Zastopnik Jernej Knaus, 1052 E. 62nd Str. N. E. — Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Knausovi dvorani.
29.	Društvo sv. Frančiška Sal., Joliet, HI. _ Predsednik Martin Težak, 1201 Hickory St. Tajnik John Lekan, ^06 Marble St. Zastopnik Joseph Legan, 10'>5 N. Chicago Str. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v stari šolski dvorani.	'
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich.
—	Predsednik Mihael Majerle, 7. Chestnut St. Tam loc. Tajnik Paul K. Ma-dronieh, 16 Walnut St Zastopnik Paul K. Madronich, 16 Walnut Street. — Redna Seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani. x
32.	Društvo "Jezus Dobri Pastir," Enumclaw, Wash. — Predsednik Joseph Pašieh, R R. 1., Enumclaw, Wash. Tajnik Joseph Malneritch, R. R. No. I, box 70. Zastopnik Joseph Malneriteh, R. R. No. 1, box 70. Redna seja se vrši vsako četrto nedeljo društveni dvorani.
33.	Društvo "Marije Device", Pittsburgh/Pa. Predsednik Peter Balkovee, 5106 Dresden Alley. Tajnik John Fi-lipčič, 5145 Carnegie Street. Zastopnik Josip Pavlakovič, 54 Low Boad, Sharps-burg, Pa. Redna seja sev vrši vsako prvo nedeljo v K S. Domu, 57. Str.
38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans.'— Predsednik. Peter
39 - 515
—	p'redsednik
Charlotte, Iowa. ._
žič, R. D. No. 2. Charlotte, fowa. Za stopnik John Skalla, R. D No. 2. Del-mar, Iowa. Redna mesečna seja se
vrši vsako prvo nedeljo v Riggs, Iowa.
40.	Društvo sv. Barbar«, albWni,
— Predsednik Marko Marolt, P. O. box 626. Tajnik John Povsha, 614 —3rd Ave. Zastopnik Peter Sterk, 302—3rd Ave. Redna meseč. seja se
vrši vsako prvo nedeljo v Model dvorani.	«
41.	Društvo sv. Jožefa Pittsburgh,
Pa — Predsednik John Jevnikar, 5411 Camel i a Str. Hijni-k John Boja m-, 207 —57th St. Zastopnik Josef Lokar, 4821 Hatfield Str. Redna mesečina seja se vrši vsako drugo nedeljo v K. 8. Domu.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton,
Pa. — Predsednik Marko Kofalt, 840
So. Second St. Tajnik Anton Malesich, 157 Main St. Zastopnik John Rozman,
620 So. Secoml Street. Redna meseč. seja se vrši vsaki tretji četrtek v društveni dvorani.
43.	Društva sv. Jožefa, Anaconda,
Mont. —. Predsednik Frank Petelin, 622
<E — 3rd St. Tajnik Michael J. Kraker, 614 E. 3rd St. Zastoonik Michael J. Kraker, 614 E. 3rd St. — Reda*' meseč. seja se vi£i vsaki 1. in 3. torek v S. 8. Petra tn Paula dvorani.
44.	Društvo sv. Florjana, So. Chicago, HI. — Predsednik Martin GolobiČ, 9631 Ave. Li Tajnik Jacob Smrekar, 9520 Ave. L. Zastopnik R. F. Kompare, 9206 Commercial ave. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v dvorani na 94 85 Ewing Ave.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda, E. Helena, Mont. — Predsednik John Smith, box 86. Tajnik Joseph Sašek, L. box 45. Zastopnik Joseph Lazar, L. box 36 Redna mesečna seja se vrši vsakega 14 in 18 dne v mesecu.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York. — Predsednik Joseph Rems, 2327 Putnam ave., Ridgowood, N. Y. Tajnik Anton Pavli, 410 E. 5th St. Zastopnik Jernej Habjan, 410 E. 5th St. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo soboto v G. Koenig dvorani.
47.	Društvo sv. Alojsija, Chicago, HI.
—	Predsednik Raimund Marai/., 1736 W. 14 St. Tajnik John Wukshinich, 2432 So. Hamlin Ave. Zastopnik Martin Nemanich, 1900 W. 22nd St. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani.
49.	Društvo Jezus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa. — Predsednik Geoqje Wese-lich, 5222 Kbvstane Str. Tajnik Joseph Ti. Bnhorich, 5114 Natrona Alley. Zastopnik Frank Rogina. 36—48th 8t.
—	Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu.
50.	Društvo Marije Bedam žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik John Mravintz, 1107 Haalage Ave. Tajnik Fr. Trempuš, 4628 Hatfield St. Zastopnik Nikolaj Prokšelj, 572 Butler St. Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo.
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich — Predsednik Frawk Staniša, 505 Blaine St. Tajnik..Nicholas Paljuk, 1106 Vulcan St. Zastopnik A-lois Benje, 508 E. Smith St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojsija, Indianapolis, Ind. — Predsednik Frank Stanič, 912 X. Arnalda Ave. Tajnik/ Frank" Sobo-tin, 721 Keteham Ht. Zastopnik Jacob Stergar, 768 N. Warma® Ave. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, HI. — Predsednik Frank Jerina, 1017 Wadsworth Ave., N. Chicago, IH. Tajnik John Petkovšek, 1020 Sheridan Rd., N. Chicago, 111. Zastopnik Frank Opeka, 26 Lenox Aye., N. Chicago, 111. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Stanovi dvorani
54.	Društvo sv. Srca Jasusoveg* Chisholm, Minn. — Predsednik Anton O. Mehle, 321 W. Elm Str. Tajnik Fr. First ml., 124 W. Hemlock St. Zastopnik Fr. First st., 124 W. Hemlock St. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo točno ob dveh pop. v John Čampatovi dvorani. ■
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. — Predsednik John Volk, L. box 86; Tajnik Math. Skala, L. box 91. ZastopnikMath Skala, L. box 91. — Redna mesečna seja se vrši vsako četrto soboto v Hrvatski dvorani.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. — Predsednik John Vidmar, 502 Chestnut St. Tajnik Frank Cerjak, 509 Elm St. Zastopnik Anton Nov k, 630 W. 2nd St.—Redfta meseč. seja se vrŠK-vsa-kega 14. v mesceu na 527 Elm St.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. — Predsednik Anton Burgar, 44 Halleck Ave. Tajnik G. Tassotti, 423 Throop Ave. Zastopnik F. G. Tasotti, 130 Seholes St. — Redna mibeč. seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu na 211 Graham Ave.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. — Predsednik Boštijan Dolenc, R. F. D. 2, Box 125, Irwin, Pa. Tajnik Thomas Oblak, R. F. D. 2, Box 140, Irwin, Pa. Zastopnik John Bohinc, R. F. D. 2, Box 115, Irwin, Pa —r Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v društveni dvorani.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, E-veleth, Minn. — Predsednik Rafael Zupane, 520 Douglas Ave. Tajniik Frank Peterlin, P. O. box 802. Zastopnik Martin Shukle, 811 Adams A v. Redna mešeč seja se vrši vsako drugo nedeljo v M. Stipetičevi dvorani.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., Weno-na, 111. — Preds. Jak. Pirman, box 74, Wenona, 111. Tajnik Frank Bezovšek, box 76. Zastopnik Karol Buniki, box 198. — Redna mesečna seja se vrši vsako "prvo sobotd v mesecu v dvorani cerkve sv. Petra.
61.	Društvo Vit. sv. Mihaela. Youngs-town, Ohio. — Predsednik Mihael Pa-vlakovič, 528 Covington St Tajnik To-maš Vlašič, 101 E. Front'St. Zastopnik Juraj Pavlinič, 1202 Central Avenue. Redna mesev. seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1267 W. Federal St. v Timlins dvorani.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, HL — Predsednik George Kral, box 89 Bradley, 111. Tajnik Louis Stern-bentz, b. 162. Zastopnik A. Križan, box 22. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo ue>deljo v Woodmanski dvorani.
63» Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. "Predsednik Anton Globokar, 3612
E. 82 St. S. E. Tajnik John fiustaršič, 7718 Issler Ot. 8. E. Zastopnik Frank Jernejčič, 3550 E. 81. St. 8. E. — Redna meseč. seja Se vrši vsako drugo nedeljo v M. Pluth dvorani, 36ll'E. 81 St.
64. Društvo sv. Jurja, Etna, Pa. — Predsednik Josip Kolakovič, 53 Chas-
1 Park St. Zastopnik Joe dišman, -183 Virginia St. Redna seja se vrši vsako prvo rtedeljo v dvorani g. Fr. Benda, 479 National Ave.
87.	Društvo sv. Nikolaj.., Steelton, Pa. — Predsednik M. Matjasich, 55« 8o. 3rd 8t. Tajnik M. Matjasich, 556 So. 3rd 8t. Zastopnik Joseph Kombiek, 542 8o. .3rd fet. — Seja se vrši vBako tretjo nedeljo v drjištv. dvorani sv. Al.
88.	Društvo sv. Barbare, Manor, Pa.
—	Predsednik ^os. Boltič, box 8, Madison, Pa. Tajnik John Terbots, box 276, Manor, Pa Zastopnik Frank Raspotnik, box 138 W. Moreland City, Pa. Reda« seje se vrši vsako prvo nedeljo v Manor, Pa.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont — Predsednik Ignac Tronkelj, 2217 N. 8th Ave. Tajnik Math Urlch,
3409 N. 5th Ave. Zastopnik Nikolaj Hren, 1903 N. 8th Ave. — Redna meseč. seja se vrši vsalio tretjo soboto v Steel Bik. Bldg.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. — Predsednik Ignatz Har-tman, 1729 De Kalb St. Taj. J. Mihelčič 2842 So. 7th St. Zastopnik Anton Bu-kovec, 3400 Kosciusko St. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1041 Cha-uteau Ave,
71.	Društvo sv. Antoif Pad. Crab-, tree, Pa. — Predsednik: Jos. Pušič, box 266. Tajnik in zastopnik- Andrej Jereb, Jjox 92. — Redna mesečna seja so vrši v viko prvo nedeljo v A. Jereb prostorih.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. — Predsednik Jernej Janezich, box 398. Tajnik Joseph Pirnat, box 581. Zastopnik Fr. Veranth, box 154. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Fr. Virantovi dvoraui.
73.	Društvo sv. Jurja, Toluca, I1L
—	Predsednik Ivan Rački, ibox 241. Tajnik Matija Pavletich, box 238.' Zastopnik St. Polich, box 550. — Redna seja: vsako zadnjo nedeljo v mesecu,v prostorih St Policha.
74.	Društvo sv. Barbare Springfield, Illinois. — Predsednik Anton Kužnik, 1201 So. 19th St., Springfield 111.
—	Tajnik John Kulavie, 1916 E. Stuart St. Zastopnik Jernej Mlakar, 1848 S. Renfro Str. — Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani.
75.	Družtvo Vit. sv. Matina, La Sails,
I1L — Predsednik Frank Mali, 28 La Harpe St. Tajnik Mat. Urbanija, 1308 —3. St. Zastopnik Fr. Gergovich, 835 C'rossat St. Radna meseč. seja »e vrši vsakor tretjo nedeljo v prostorih Anton Svetina, 1212—First St. •
77.	Društvo Marijo Vnebovsete, Forest City, Pa, — Predsednik John Pun-gerchar, P. O. Tajnik John Osoliu, box 492. Zastopnik Anton Bokal, box 552.
—	Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Mestni dvorani.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, HI. — Predsednica Marija Jor ga, 1703 W. 21. Place. Tajnica Marr Kobal, 2040 W. 22. Place. Zastopniea Margareta Petrovčič, 1920 W. 22 Ht. --Redna meseč. ssja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani.
79.	Društvo Marije Pom., Waukegan, 111. — Predsednik Anton TtfrK, 1016 Lenox 8t. N. Chicago. Tajrifk Math Jereb, 1416 So. Sheridan Rd. Zastopnik Anton Varšek, 1432 So. Park Ave. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo V Slanatovi dvorani.
80.	Društvo Marije Cist Spoč., So. Chicago, HL — Predsednica Uršula Kn-čič, 9441 Ewing Ave Tajnica Marija Jarvszak, 3507 E. 95 St. Zastopnica Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M.—Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Medoševi dvorani.
81.	Društvo Marije Sedem žalosti, Pittsburgh, Pa. — Predsednica Maria Lokar, 4821 Hatfield St. Tajnica Jo-sephina Fortun, 4822 Plum Alley. Zastopniea Ana Golovič, 6 Martha St., Etna, Pa. — Redna meseč. seja so vrši vsako četrto nedeljo v K. S. Domu.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming. Kans. Predsednik Math Lomšek, R. R. 2/ Cherokee, Kans. Tajnik Anton Skuhitz, R.--R. 2, box 64, Pittsburgh, Kans. Zastopnik Frank Lin/., R. R. 2, Cherokee, Kans. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Spehar-jevi dvorani.
84.	Društvo Marije Sedem žalosti, Trimountain, Mich. — Predsednik Juraj Pintar, box 458, Painesdale, Mich. Tajnik Ljudevit Pintar, box 447, Painesdale, Mich. Zastopnik A. Pintar, box 458, Painesdale, Mieh. Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v finski dvorani.
85.	Društvo M. Cist. Spoč., Lorain^ O. Predsednica Antonia Perovšek, 1688 K. 31. St. Tajnica Vida Kuqpe, 17H5 K. 33 r d Ht Zastopnica Johana Svete, 1782 E. 29th St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v A. Virantevi dvorani.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. — Predsednica Terezia Potočnik, 674 Ahsay Ave. Tajnica Apo-lonia Mrak, 420—6th St. Zastopniea Frančiška Mrak, box 253. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu.
87.	Društvo sv. Antona Padov. Joliet, HL — Predsednik Math Judnich, 1125 Hickory St. Tajnik Math Vidmar, 205 Moran St. Zastopnik Anton Ko->čevar, 913 Bluff #t. — Redna meseč. seja se yrši vsako drugo nedeljo v stari šolski dvorani.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. — Predsednik George Hribljan, Box 104 Ahmeek, Mich. Tajnik Steve Panijan, box 77. Cooper City, Mich. Zastopnik John Rozich, P. O. box 287, Ahmeek, Mieh. Retina mesečna «eja se vrši vsako prvo nedeljo na Ahmeek, Mich. • I»
89.	društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. — Predsednik Mato Bela v i č, 46 Bridge St. Tajnik John KuliŠič, 376 Butler St. Zastopnik Peter Lade-šič, 17 Freeport St.—Redna meseč. seja? se vrši vsako prvo nedeljo v Bennett, Pa.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Neb. — Predsednik Martin Der-gane, 5116 8o. 22 St., Tajnik Frank Kompare, 2201 Madison St. Zastopnik Joseph Gerdun, 4218 8o. 27th St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Schlitz dvorani.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. — Predsednik Peter Starešinič 13 Orchard Al. Tajnik Geo Krotac, 127 —2 St. Rankin, Pa. Zast. Frank Habič, 327—4th Ave., Rankin, Pa. Redna meseč. seja se vrši v^jako drugo nedeljo v Hrv. Cerkv. dvorani. v . O :
-r Predsednik Louis Bara-Poplar St. Tajnik Peter
, 203 Central Ave. Zastopnik Math. Knaus, 216 W. Oak St. Redna meseč. seja se vrši vsako nedeljo v L. Kovačevi dvorani.
M. Društvo Mafije Zdrav;« Bolnikov, Sublet, Wyo. — Predsednik Martin Hribernik, ibox 61. Tajnik Frank Kramer, box 61, — Zastopnik Alois O-rešnik, box 192. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v F. Cirej dvorani.
96. Društvo sv. Alojsija, Broughton,
Pa. — Predsednik Frank Morauc box
237. — Tajnik Anton Ipavee, box 123. Zastopnik Jaeob wulc, box 197. —Redna meseč, seja se vrši vsako drugo nedeljo v društv. dvorani sv. Barbare.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa.
Predsedufk Frank Kodrich, Seminole, Pa. Tajnik N. Zvonarich, box 55, Seminole, Pa. Zastopnik N. Zvonarich, box 55, Seminole, F'a. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkv. dvoraui.	'
97.	Društvo sv. 3arbare, Mt. Olive, HI. — Predsednik Frank Vukelič, box 724. Tajnik Ant. Goršič, box 781. Zastopnik John M. K ne«, box 197 Mt. Olive, 111. Redna meseč. seja se vrši vsa ko prvo nedeljo v K. P. Hali.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rockdale, HI. — Predsednik Anton Oberstar, 400 Mocn Ave. Tajnik Joseph Snedec, 203 Davis ave. Zastopnik Josef Kuhar 404 Moen Avenue. — Redna mesečna seja se vsako prvo nedeljo v A. Ma-vričevi dvorani.
101. Društvo sv. Cirila in Metoda, Lorain, Ohio. — Predsednik John Leš-njak, 906 E. 34 St. Tajnik Frank Ja-nežič, '1685 E. 31. St. Zastopnik Al. Balant, 1777 E.^ 29. St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Virantovi dvorani.
103.	Društvo sv. Jožef*, Milwaukee, Wis. Predsednik Math Sekula, 4Stb Ave. in Hadley Place. Tajnik Louis Se-kula, 465—52. Ave., West Allis, Wis. Zastopnik Frank Banko, 5202 National Ave. —' Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkv. dvorani.
104.	Društvo Mar. čist. Spoč., Pueblo, Colo. — Predsednica Anna Princ, 1222 Taylor Ave. Tajnica Julija Kraševec, 1237 Eiler Ave. Zastopnica Josef a Ko-čevar, 121)6 Berwind Ave. Reihia meseč. seja se vrši vsakega 15. dne v mesecu v M. LuksetiČ dvorani.
105.	Društvo sv. Ane, New York, N. Y. — Predsednica Fanny Keršmanc, 435 E. 15. St. New York. Tajnica Ivana Subelj. 59 St. Mark Place, New York. Zastopnica Josephine Kerč, 424 E. 9th St.; New York. — Redna meseč, seja se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski cerkveni dvorani.
108.	Društvo sv. Oenovefe, Joliet, HL — Predsednica Maria Setina, 1011 N. Chicago St. Tajnica Maria Flajnik, 105 Indiana St.' Zastopnica Elizabeth Grayhack, 1012 N. Broadway St.—Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v šolski dvorani.
109.	Društvo sv. Družine Alliquippa, Pa. — Predsednik Jurij Smrekar, L. box 71. Tajnik A. Habieh, ixyc 154. Za stopnik Jac. Grželj, box 182. Rodna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barbetton, Ohio. — Predsednik Jakob Caserman, 519 —8th St. Tajnik Joseph Lekšan,
redsednica Mary Turk, 1016 Lenox
Ave., N Chicago, 111. Tajnica Mary Svetlidj," 1718 So. Park, X. Chicago, 111. Zast op. Jera Opeka, 26 Lenox ave.
—	Redna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo v šolski dvorani.
128.	Društvo sv. Barbaro, Etna, Pa. —, Predsednica Ana Novak, 15 Union Street. Tajnica Johana Skoff, 13 Gan-ster St. Zastopnica Johsina Skoff 13 Ganster St. — Redna meseč. seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v cerkveni dvorani v Benett, Pa.
129.	Društvo Marije Pom., South Om*ha, Neb. — Predsednica Helena Ostronich, 2524 So. 12 St. — Tajnica Katv Petrašič, 5437 So. 21. St. — Za stopnica Antonia Jakšič, 3805 So. 23 r d St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo na 5637 8o. 23 rd St. .
ISO. Društvo sv. Pavla, DeKalb, HL —Predsednik Paul Koehir, 1409 State St. Tajnik Math Kaisher, 1122 State st. Zastopnik Frank Mrlak, box 203. — Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo na 1409 State 8t.
131.	Društvo Marije Rož. Venca, Aurora, Minn. Pred. Math Koste-lich. box 155. Tajnik John Roblek box 14. Zastopnik Frank Miklič, box 27R.
—	Redna meseč. seja vrši vsako četrto nedeljo v 8. D. D. dvorani.
132.	Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans. — Predsednik Frank Zrzony, R. 8, box 45, Pittsburgh, Kans. Tajnik Frank Kerne, box 283. Zastopnik Ignac Schluge, box 47, Ringo, Kans,—Redna messeč. seja se vrši vsako drugo nedeljo y Avstrijski dvorani.
133.	Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. — Predsednica Ana Kae-marčik, 215 S. W. St. — Tajnica Ana Perich, 105 Keuedv St. — Zastopnica Maria Mukavec, 207 Baundry St.
—	Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Paula tyikavic dvorani.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind — Predsednica Marija Savinjek, 944 Haugh St? Tajnica Antonia Kos, 702 Holmes ave. Zastopnica Ana Trau-nar, 2919 West Tenth St. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v šolski dvorani.
135.	Društvo sv. Cir. in Met., Gilbert, Minn. — Predsednik Leo Kukar, box 246. Tajnik Frank Koshar, box 553. Zastopriik Anton Erchul, box 214. — Redna meseč. seja se vrši vsake četrto nedeljo v A. Indihar dvorani.
' 136. Društvo sv. Družine Willard, Wis. — Predsednik John Bajuk, box 13. Tajnik Frank Perovšek, box 10. Zastopnik Joseph Pekolj, box 12. — Redna meseč. seja se vrši vsako-prvo nedeljo.
137. Društvo sv. Ant. Pad. Aurora, MimV \— Predsednik John Peteruel, box 378. Tajnik Konrad StamjK)har, box 177. Zastopnik Jakob šerjak, box 275. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v S D. D. dvorani.
139.	Društvo šv. Ane, LaSaUe, HL— PrcJftednica Johana Bruder, 154—3rd St. Tajnica Maria Stušek, 1043—2nd St. Zastopnica Mana Pražen, 1121—3rd St. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v šolski dvorani.
140.	Društvo sv. Bosalije, Springfield, HI. — Predsednica Ivana Bučar, 1009 So. J5. St. Tajnica Alojzia Kužnik, 1201 So. 19th St. Zastopnica Roza Ku-lovič, 1916 E. Stuart St. — Redna meseč, seja se vrši vsako tretjo nedeljo v 81ov. šoli.
143. Društvo sv. Janesa Krst., Jo-
toncelnovih prostorih.
111.	Društvo sv. Srca Marije, Bar-berton, OMo. — Predsednica Frances Bertoncel, 147 Center St. Tajnica Antonia Rataj, 513 First St. Zastopnica Jera Podpečnik, box 225. — Redna meseč seja se vrši vsako drugo nedeljo pri sosestri Jeri Lekšan.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn.
—	p/edsdenik Matevž Zgouc, box 423. Tajnik Joseph Agnich, box 266. Zastopnik Paiil Bukbvetz, box 462. — Redna meseč. soja se vrši vsako tretjo nedeljo v stari cerkvi.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo.
—	Predsednik Josip Lesar, 5119 Clark-son Street. — Tajnik Alojz Andolšek, 5173 C'larkson St. Zastopnik John Turk, 4927 Pearl St. — Redna meseč
Jos. J. Pleše, 911 N. Scott St. — Red na meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slov. stari šoli.
144.	Društvo sv. Cir. in Met., Sheboygan, Wis. —r Predsednik Florian Virant, 600 Jefferson ave. Tajnik Frank Mikolič, R. R. No. 1. Zastopnik Pavel ValentiiK-ič, 1529 N. 7. St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani
145.	Društvo sv. Valentina, Beaver Falls, Pa. — Predsednik Nikolaj Kle-pec, 1834-3rd av. Tajnik Ignac Krklec, 1832—3rti Ave. Zastopnik Frank Bro-zich, 1527—2nd Ave. — Redna meseč. seja se \yši vsako drugo nedeljo v cerk. dvorani.
146.	Društvo sv. Jožefa, Cleveland, O.
Predsednik John Lekan, 3514 E. 80th
4927 Pearl St. - Redna mesec, seja se|St Tajnik MatU Zakraj5l.k, 7713 issit.r vrši vsake tretjo nedeljo ob 9 uri dopo- <;ourt.Zastopnik Jos. Lekan, 3556 ledne na 4481 Logan St.	^ 1 k. 80. St. — Redna meseč. seja se vrši
114. Društvo Marijo Milost. Polne,1 vsako tretjo nedeljo v Plutovi dvorani
Steelton, Pa.—Predsednica Bara Kam-bič, 542 So. 3rd St., Steelton, Pa. — Tajnica Mary Butala, 768 So. 2nd St., Htelton, Pa. Zastopniea Mary Stara-šiniČ, 764 So. 2nd St., Steelton, Pa. — Rodna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dr. Sv. Alojzija dvorani.
115. Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. — Predsednica Maria Mile, 415 ' Ann Avenue. — Tajnica Mary Maurin,-449 Ferry St. Zastopnica Ivaty Majerle, 415 N. 5. St.—Retina meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo # Slovenski cerkveni dvorani
118., Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. — Predsednik Anton Dobrovolc, 4 So. William St. Tajnik Jakob Terček, 9 Danube. Street. Zastopnik Frank Gre-gorka, 38 Douglas St. — Redna aneseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 18 Secley St.
119.	Društvo Marije Pom., Rockdale, HL — Predsednica Marija Lozar, 222 Midland a v. Tajnica Antonia Pas-kvan, 206 Davis Ave. Zastopnica Kristina Kržič, 820 Moen av.—Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v šolski dvorani
120.	Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. — Predsednica Paulina Osolin, box fc492. Tajnica Mary fipec, box 611. Zastopnica Fany Susman, box 558. Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Mestni dvorani.	1
121.	Društvo Marije Pom., Little Falls, N. Y. — Predsednica Frances Turk, 4 Seelev. Street. Tajnica Jenuie škof, 129 Elizabeth St. Zastopniea Mary Gržel, 9 Danube St.—Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo ur. 18 Secley St.
122.	Društvo sv. Jožefa Rock Springs, Wyo. — Predsednik Matevž Ferlič, 211 Sherman St. Tajnik Matevž Leskovec, box 547. Zastopnik Frank Plemel, P. O. Rock Springs, Wyo. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo Slovenskem Domu.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, < Ohio. — Predsednica Maria Hoge, R. F. ' D. 2, box 11%. Tajnica Josephine Hoče-1 var, R. F. D. 2, box 11%. Zastopnica
Ana Hočevar, R. F. D.' 2, box 78%.— Redna mesec, seja se Vrši vsako tretjo i nedeljo v Boydsville, Ohio. .
147.	Društvo Marije Pom., Rankin,
Pa. — Predsednica Katarina Blažina. 230—:;rd St. Tajnica Ivana Halovanič, 230—3rd Ht, Zastopnica Dorothy Slo-bodnjak, 244 — 4th St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani.
148.	Društvo sv. Jožefa, Bridgeport, Conn. — Predsednik Janos Dominko, 184 Spruce St. Tajnik Rev. M. J. "Golob, 44 Butler Ave. Zastopnik Rev. M. J. Golob, 44 Butler Ave — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani.
150.	Društvo sv. Ane, Cleveland, O. —Predsednica Marija Sustaršič, 7718 Issler Ct, S. E. Tajnica Terezija Lekan, 3514 E. 80. St. S. E. Zastopnica Marv Peskar, 8001 Aetna Rd. S. E. — Redim meseč seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani.
151.	Društvo sv. Družine, Indianapolis, Ind. — Predsednik Jernej Stanfelj, 744 Hoilgh St. Tajnik Anton Rudinan> 737 Holmes ave. Zastopnik Jos. Rolih, 755 Warmau Ave. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani.
152.	Društvo sv. Mihaela, So. Deer-ixxg, 111. — Predsednik Joseph Jakša. 10751 Calhoun Ave. Tajnik Luka Ma-tanič, 10840 Torrence Ave. Zastopnik Steve Grgicli, 10840 Torrence ave — Redna mesev. seja se vrši vsako drugo nedeljo
153.	Društvo sv. Jeronima, Canons-burg, Pa. — Predsednik Frank Recelj, box 106. Tajnik in zastopnik Johfti.Pel-han, box 174, Houston, Pa. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v prostorih rojaka A. Bevca.
154.	Društvo Marije Majnika, Peoria, HI. — Predsednik Jos. Kocjan, 2501 So. A.lams St. Tajnik Math KaSiČ, 522 Warren St. Zastopnik Josef Kuhel, 313 Warren St.—Retina mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo dop. ob 9. uri v Marony Hall, 2206—8 So. Adams St. (II. nadst. Imperial Show.)
156. Društvo sv. Ane, Chisholm, Minn — Predsednica Ivana Kochevar, box 661. Tajuiea Frances Košmerlj, 311 Hemlock St. Zastopniea Marv Knaus, 216 Oak St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Ljq£. Čitalnici.
Kline, 1222 Alab-m,; \ Mary Prwland, 72:] Georgia Av<
tica Ivana 8usha, »S3 Indiana Ai
_______ft meseč. seja se vrši vsako
sredo v mesecu v cerkv. dvorani.
158.	Društvo sv. Antona Padov, Hostetter, Pa. —'Predsednik Alojz Ur bančič, box 42, Whitney, Pa. Tajnik Louis Plsninšek, box 14.». Hostetter,, Pa. Zastapuik Louis Planinšck, box 145, Hostetter, Pa — Redna mesečM seja se vrši vsako -četrto nedeljo.
159.	Društvo sv. Štefana, Delagua, Cob). — Predsednik Anton rdoviek, box 33.—Tajnik Andrej- Milavec. b. 68. Zastopnik Ant"n Groznik, box 125. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo n«. deljo v kompanijski dvorasi.
160.	Društvo Marije Čistega Spočetji, Kansas City, Kans. — Predsednica Paulina Derganc, 506 Ohio Ave. — Tajnica Filipa Cop, 430 Bar ut-11 ave.— : astopnica Ana Jakopčič, 521 Ohio Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v prostorih na 506^0hio Ave.
OPOMBA'
Gg. društveni tajniki so naproše-ni, da poročajo takoj vsako premembo naslova in sicer glavnemu tajniku Jed-note, ter upravn&tvu "Glasila K. 8. K. Jednote•
FARMA NA PRODAJ.
Na prodaj je farma, obsegajoča 80 akrov zemljišča f hišo s 7 sobami in velikim novim hlevom; vodnjak je pri hiši in en aker vrta. Vsa poslopja kar se jih potre buje na farmi in zemlja je za-grajena z žično ograjo. Zemlja je tukaj dobra, ker raste vse od kraja ; podnebje je milo in zdravo. Ta farma je oddaljena eno miljo od slovaške cerkve, 3 milje do poljske, 7 milj do irske, 3 milje do železniške postaje in 7 milj do bližnjega mesta. Cena je $2,500.00 —
Duhovna imamo slovanskega in smo za vse dobro preskrbljeni. Lastnik te farme je Anglež; kdor je zmožen tega jezika naj mu naravnost piše na tu označeni na slov: Mr. Fred Gerington, P. O. Flatwoods, Mo. (Ripley County). Kdor pa hoče več pojasnil, v slovenščini, naj se obrne pismeno name, jaz mu bodem rade volje vse pojasnil in na vse odgovoril.
FRANK SUHADOLNIK,
P. O. Pulaski, Mo.—(Ripley Co.)
C
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA.
Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St..
Pittsburgh, Pa.
Uradniki sa leto 1916:
Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trem push, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. •
Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 672 Butler St., Etna, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Syber, 826 Lockal St, N. S. Pittsburgh, Pa.
Člani so sprejemajo v društvo od 16. do 50. letat posmrtnina je $1000., $500. ali $260. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uijudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva.
Za vsa-pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tainiku Josip Sangl, 5110 Butler street, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tnko zopet do osdrari.
ZAKAJ?
Bi podpirali tuje trgovce, kadur imate mod seboj avoje rojake, ki Vam postrežejo z istim, ali boljšim blagom makih ali nižjih cenah kakor drugi..
Največje in najstarejše slovenske vinske trgovine v Chieujji je lastnik FRANK JURJOVEC, kateri šprešu ** lo leto na tisoče galon \ina iz najboljšega grozdja.
Za pristnost vina jamčim.
Pošiljam vino izven Chicage v s«mI-čkih po 15 in 50 galon..
*	Pišite 1 >0 cenik.
POŠILJAM DENAR v staro domovino in na vse strani, točno, redno in POPOLNOMA ZANESLJIVO po NAJNIŽJIH cenah.
Rojaki, ki želite svojcem v stari domovini pomagati v teh groznih časih, sedaj se Vam nudi najlepša prilika za to. ker so krone tako poceni.
100 Kron velja samo S13.00..
Ako želite jKislati denar potoni božičnega brzojava, prideuite še $4.00 za nnslov.
Sprejemam naročnino za list "Glas Naroda".
Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine.
> Ako in. a te namen kupiti v Chicagi, ali osnbito v naši slovenski naselbini kako hišo ali loto. ali da imate isto namen prodati, oglasite se pri meni in l»oste dobro post rožen i.
.Svoji k svojim!
FRANK JURJOVEC,
- 1801 W. 22nd Street.
Chicago. IU.