D o p i s i. Kranjsko. Z Notranjskega. Dopis z Goriškega v predzadnji številki nUčit. Tovariša" pod imenom BRazno" nam je potisnil pero v roke, da si ga nekoliko natančneje ogledamo. Dopis, odkritosrčno priznamo, nas je prav1 razveselil, zakaj v njem se zrcalijo nekako one misli in ideje, za katere smo se že davno ogrevali in dali duška pri večjih priložnostih, namreč deželno-učiteljskega društva. Dobro se še spominjamo, kak odgovor smo dobili 1. 1895 pri glavnem zborovanju ,,Zaveze" v Novem mestu od predsednika goriškega učit. društva — torej od onega istega društva, ki je sedaj tako rekoč duša dežel. učit. društva — ko smo stavili nekak predlog, da naj se ustanove po posameznih deželah deželna učiteljska društva, kjer bi delovali skupno učitelji dveh, oziroma treh narodnosti. G. predsednik nas je tedaj zavrnil, da srao stavili pač to v svoji naivnosti, ker ne poznamo razmer, in da je ta predlog oživotvoriti gola nemožnost. Toda, kakor vidirao, je ona neraožnost postala možnost in danes so oni nekdanji nasprotniki navdušeni pristaši naše »prezgodnje* ?! ideje. To društvo stoji po našem poznavanju popolnoraa na nevtralnih narodnostnih tleh, toje, vsaka narodnost se razvijaj rairno poleg d r u g e.*) In to je edina prava pot, po katerej deluj sploh avstrijsko učiteljstvo v dosego svojih ciljev. Vendar izražamo neko željo in skoro bi smeli reči nzahtevamo". Ako smo prav poučeni, so si izbrali udje deželnega učit. društva za goriško in gradiščansko kot svoje glasilo »Deutsch-osterr. Lehrerzeitung" — kar je popolnoma prav; malenkost, da ta časopis malce bolj vleče na ,,deutsch -national", se lahko prezre; bolj v narodnih stvareh indiferentna sta pač nemška časopisa »Der Radikale" in ^Freie Lehrerstirame" — in v tera glasilu se objavljajo vse društva tikajoče zadeve. Ker je pa ta časopis še prernalo — žal! — znan po slovenskih pokrajinah raed učiteljstvom, zato sloni naša prošnja na tem, da naj se društvene zadeve objavljajo tudi v slovenskem listu ,.Učit. Tovarisu" če ne že kot društvenouradno, vsaj kot zasebno. S tem, mislimo, da ne bo niti moralično, niti gmotno trpelo, temveč naopak, društvo si pridobi med južno-avstrijsko-slovanskim učiteljstvom več simpatij in s tera se bode ta ideja združenja krepila prav vsled tega tudi po ostalih krajih, posebno, krvavo potrebna bi bila taka organizacija za Istro. In slednjič, ne stavimo si nepotrebnih plank na deželne meje! Čim širje prederejo naše ideje med svet, tem rodovitnejši bo drevo našega dela. Torej na delo! Goriško. Ilazno. Naši goriški klerikalci so bili vzeli in do sedaj tudi imeli vse naše življenje, djanje in nehanje pod svojim oblastvom. Taka španska politika pa je vsera drugim stanovom v veliko škodo in zlasti je učiteljski stan poleg saraozatajevanja trpel vsled tega največjo bedo. JSIo, kedar je stiska največja, je poinoč najbliže. Z vso inočjo probujenega leva je nastopilo učiteljstvo! Brez pardona je vdarilo po laživoditeljih in zagovornikih *) Klerikalcem pa to ni po volji: vsako napredno učiteljsko združenje jim dela skrbi in preglavice; oni vedo predobro, da ima goriško deželno učiteljsko društvo sedaj, ko je v njem združeno učiteljstvo vseh treh narodnosti, veliko moč ; zato zahtevajo, da bi se postavilo društvo na odločno narodno podlago. Povedali smo že zadnjič, da to ni mogoče, sicer se razcepi sedanje krepko delujoče deželno učiteljsko društvo in dobiček bi imeli vsled tega le — klerikalci. Izven društva bodi vsakdo zvest sin svojega naroda in pridno neguj narodnost svojo, v združevanju med sabo pa ne smemo biti učitelji nestrpni do učileljev drugih narodnosti. V svojih društvih in shodih imejmo pred očmi zgolj le učitelja, ne pa Slovenca, Nernca, Italijana, Čeha, Poljaka itd. V svojih društvih in shodih moramo biti torej mednarodni, ako hočemo premagati mednarodni klerikalizem! Uredn. tega škodljivega sistema politikovanja, zahtevajoč za narod in zase svojih pravic. Dr. Gregorčič, ki je največ z učiteljsko pomočjo prišel do Tonklijeve dedščine, je bil sicer sprva bolji od svojega sicer skozi in skozi zagrizenega klerikalnega prednika in je tam pa tam pustil posijati kak žarek svetlobe v naše življenje. Ali polagoma se je začel vdajati besnosti klerikalnih janičarjev ter nas čimdalje bolj iznenadal s kakirai žegnanimi darovi. — Veliko pljusko je zadal svojim svobodomiselnim pristašem s tem, ker je javno na nekem shodu se izjavil, da bo njegovo politično delovanje na podlagi pastirskih listov! S tem je pokazal, kak vpliv iraa ta stranka nanj in da ne sarao raora, ampak tudi hoče biti orodje naših temnih politikantov. Našega zapuščenega in pozabljenega učiteljstva pa se je ta Gregorčičeva stranka spomnila s tem, da je šla v boj za Ebenhochov šolski predlog in nam je tedaj mesto hruha — kamen nudila! Vspričo teh nečuvenosti in preziranja in zapostavljenosti učiteljstva, je morala v tem poslednjem vzkipeti, ko bi tudi imelo polžjo kri. Toda svojim zatiralcera se le ni drznilo povedati svojih občutkov in nezadovoljstva v brk. Eden je bil pač, ki je že pred časom s svojim bistritn očesom uvidel, da zlepa se pri naših odločilnih krogih ne da nič doseči. Menda je bilo 1896. 1. že, ko je ta svoje bližnje kolege in somišljenike zbral, da so podpisali nekako izjavo na ime naših voditeljev in dež. poslancev. Ali naši voditelji in njih časopisi so z grozoto opisovali ta aastop, omaraili in ustrahovali so maso, a pojedinci smo ostali na cedilu v svarilo in posmeh zmagovalcem . . . Na videz je bil sedaj rair in učiteljstvo je dalje stradalo. Naš predbojevnik je, trudeč se ob organizaciji učiteljstva, čakal nove politike, da s ponovljenimi močrai iznova naskočimo. To pot pa je bilo u.iteljstvo edino in se ni za ves vrišč in vik nasprotnikov zmenilo. Počiti je moralo! Priznati so se morale pravične zahteve učiteljstva. Seveda je pri tem boju padalo na razne naslove in po raznih hrbtih in nekoji so morda po nedolžnem in vsled tujih grehov kaj vlovili. List ,,Soča" je pri tem korenito izpremenil svoj takt in okoli njega se je začelo zbirati prostomisleča stranka, katere se učiteljstvo veseli, nadejajoč se boljših časov. Gregorčičeva stranka pa se je na klerikalni lestvici pospela že za klin više in se popolnem vrgla v okrilje blagoslovljenega BPrim. lista", kamor pa zavedni ueitelj ne more ! Vodja boja in pravi provzročitelj preobrata je s svojimi ožjimi somišljeniki in prijatelji, na katere raed vrstami očitajoče meri zadnji dopisnik v BUč. Tov.", do mozga napreden in svobodomiselii. Neodpustljivo bi bilo od nas, spodkopavati narodnonapredno stranko v prilog klerikalcern, pod kojirni srao toliko let ječali. Učiteljstvo je sito prevar in robotanja. Kot privesek pa nočemo nikjer biti, arapak kot činitelj, kateri se primerno vpoštova. Najimenitnejši za kraetskim stanora v človeški družbi je učiteljski stan. Napredna stranka na Kranjskem to uvažuje in izvaja posledice. Naj naša razvijajoča se napredna stranka tudi pokaže svojo naklonjenost in dobro voljo z dejanji napram učiteljstvu in videla bo, da jo ne borao gledali z nezaupanjem od strani, roke križera držeč. Naj nam da po vzgletfu Kranjske raesto za državni in osobito za deželni zbor. Naj stori resne korake za naše graotno stanje in vsi porečemo: Na krov! Naš dični kolega-prvoboritelj, ki si je pri vseh nastopih in bojih za naše pravice ohranil čiste roke in vest in ki je bil vselej prvi na delu, posvetil bo tudi sedaj svojo veliko spretnost in velike duševne sile v to.*) Istra. flParturiunt montes, nascetur ridiculus mus" ili wex oro tuo judico te". — Jedna od ovih poslovica bila bi dostatnim odgovorom gospodinu B. Dubrovicu na njegov tobožnji protuispravak u brojeviraa 29. i 30. ,,Učiteljskoga Tovariša", kojirn on ne ispravlja, nego dapace sankcijonira moj ispravak. Glede sastanka u Puli hoce da se izvuče pričom o Iliji i njegovim ulištama, ali ta priča u konkretnom slučaju vrijedi baš pišljiva boba, jer ostaje dokazano po mojem ispravku. da tvrdnja g. Dubrovica e bi se u Moščenicama t. j. kod mene zameo trag okružnici za izbor delegata k sastanku u Puli nije drugo, no prosto sumnjičenje bačeno u vjetar u nadi, da ja necu moci dokazati potvrdom c. kr. poštarskoga ureda, da sam okružnicu proslijedio bližjoj školi. Ona činjenica sama bila bi dostatna da se sudi o lealnosti njekojih ljudi i o vodenju polemike, pošto temelj poštene polemike jest upravo lealnost. Ali i glede deputacije u Beč pitam g. kolegu Dubrovica ovo: zašto druge okružnice koje »Učiteljsko društvo kotara Volosko" pošilja školama kotara idu u šest primjeraka onako kako on naznačuje u br. 26. ,,U. T." na strani 233 t. j. pod /) Beruč, Mošcenice, Lovran, Poljane i Veprinac a ne onako kako on to sada navada u svoin nazovi — proti ispravku u br. 29. nU. T." na strani 258? Znade li g. Dubrovič da i c. kr. kotarsko školsko vijece na Voloskom kada pošilja svoje okružnice drži se prvoga razporeda t. j. počimlje sa školora u Beršecu, pak sa onom u Moščenicama, Lovranu itd.? Ergo, kada je tako, je li čudno što kazah u br. 27. „11. T." da je ostalim školama kotara bila poslana jedna istovjetna okružnica u Moščeničkoj i Lovranskoj posebna? G. Dubrovic kao c. kr. poštar ili kao takov, koji je na tu službu onda aspirirao raorao je znati, da je nesmisao pošiljati okružnice iz Sv. Mateja za Berseč, Poljane, Veprinac, Opatija, Volosko, o mimoici Mošcenice, kao Što bi nesmisao bilo pošiljati jednu n. pr. iz Ljubljane za Dolnji Logatec, Hotederšič, Godovič, Idriju a miraoici Gornji Logatec. Baš za to jer znadem, da g. Dubrovič znade koji su naravni putevi, za pošiljanje okružnica — ja sara, uz sav njegov nazovi — protuispravak, takav Toma, da cu tek onda vjerovati, da je okružniea, koja je bila poslana meni, jednaka onoj poslanoj u pet primjeraka i drugim školama kotara — kada budem sara vidio i jednu i drugu, a ja cu lako raspoznati onu, koja je bila u raojim rukama! Što čete, takvo ranenje ne može m\ iz glave i za to, što je uredniš.vo ,U. T.", kojemu je g. D. poslao okružnice na uvid, propustilo, da kakvom opazkora potvrdi njihovu sličnost. To sam ja vecina očekivao od uredništva BU. T.", koje inače rado kiti opaskama dopise njegovih suradnika. G. Dubrovic kaže u br. 30. „11 T.u na str. 266, da sam onu okružnicu predložio gg. »vjeroučiteljem na nje- *) Prav tako! V prilog svobodomiselnega učiteljstva in narodnonapredne stranke mu bo naš list vedno na razpolago. Torej le pero v roke in na delo! Osobnosti iz preteklosti naj se pozabijo; upoštevati je treba stvar in razmere, v katerih se nahaja u.iteljstvo dandanes. Uredn. govoj (mojoj) školi, naime gg. Antonu Pužu i Vinku Dolencu". Ja iraara, da ispravim, da u ono doba g. župnik Puž nije bio učiteljem vjere u mošceničkoj školi, pa kada sara znao i od njega dobiti prinos, znak je da sam učinio više nego je „11. d. k. V." preporučivalo a to je, da se okružnica nrazglasi medju gg. razredne učitelje, učiteljice a i gg. (zna.ajna su ona ponovna wgg." Pis.) vjeroučitelje". Kada sarn dakle uuinio više nego je isto „11. d. k. V." želilo a to u korist deputacije u Beč, tada ne znam, koliko je lealno ponovno tvrditi, da sam joj bio protivan. U ovom slučaju, ja okružnico ne bih bio pokazao ni g. učitelju vjere Dolencu — jer na to me ,,U. d. k. V." nije moglo dužiti, i tako priredivači deputacije ne bi bili imali ni one 4 krune a ja bih bio prištedio 11 h za poštarinu. Zašto nijesam ja doprinio prinos, kazao sam u svom ispravku u br. 27. nU. T." i g. Dubrovic nije to pobio ako ne doskočicama i sumnjičenjem. Vara se pak g. kolega Dubrovic gdje kaže, da bih bio rado vidio, da je moje ime tiskano u njegovora smislu u „11. T." i u ,,Popotnikuu. Ja rado imam sarno onda, kada se raoje ime pogrdarai uzdiže u jednora drugom časopisu, kojerau je g. Dubrovic veoraa blizu .... Kada g. Dubrovic ne če, da odgovara na zadnji stavak moga ispravka u br. 27. „{]. T.", onda meni je pravo! Slivnica ! Istina je, da nijesam članom društava spomenutih od g. Dubrovica u br. 30. ,,U. T." na str. 266. Za to imara svojih opravdanih razloga, koje g. D. neču tako lako kazati — njerau ču sada kazati samo ovo: kada me je jedno od tih društava pozivalo dopisnicama da se začlanim — pošto sarn u onom kotara bio nov — zapitao sam za mnenje jednoga u cijeloj Istri poznatoga i zaslužnoga učitelja i Hrvata a taj mi je odgovorio: »bolje je da sa onira novcem kupite postolice hceri." Dalje ne idem ! Medutim, da r.adomjestim što z a s a d a ne pripadarn nijednornu društvu, kazat cu g. kolegi Dubrovicu, da drugim načinora potpomažem školstvo, jer sam tačan pretplatnik »Učiteljskog Tovariša", »Popotnika" i nUčiteljskog Glasa" a da ne spominjem druge hrvatske novine koje se •nuzgredno bave i školstvom. Koliko takovih časopisa drži g. Dubrovic sam ? G. D. kao pravi klerikalac navada onu nTko nije s naraa, taj je proti naraa", ali taj navod raogao je dobro doci u vrijeme nolanskog haludera; danas je ono na vrbi svirale. Tim bih bio gotov sa nazori — protuispravkom g. Dubrovica, jer zadnju tačku on upravlja na uredništvo „11. T.a i ono ce mu valjda i odgovoriti. Ja cu sarao napomenuti, da je g. Dubrovic valja da zaboravio što je otrag deset i više godina pisalo službeno glasilo nhrvatske stranke" u poslu srecom pokojnoga Lichtensteinovog zakona. U duhu toga propaloga zakona htjelo bi se i danas raditi sa školom, bilo u opčenitosti, bilo kod pojedinosti, o čem se svaki dan osvjedoča vam. S tim svršavam, te žaljem g. kolegi Dubrovicu pozdrav a Vama, gospodine uredniče, pozdravlje. Lanišce, 24. oktobra 1900. M. Marchi. -Obožavanje". V ,Učit. Tovarišu" dd. 20. vinotoka št. 30 trdi B. D. od Sv. Mateja v lstri, da hrvatskoslovenski učitelji Istre, »obožavajo" one može, ki hodijo na katoliški shod v Ljubljano. No, g. urednik, sedaj ste menda na jasnem, kako je v Istri. -Obožavanje", hm! G. urednik, Vi nimate pojma, kako se to -.obožava", na kakšen način, s kakšnira postopanjem; interesantna knjiga ! Od sedaj se bomo povpraševali: Ali ..obožavaš"? Eden, ki ne »obožava"! Prošnja. Piše se nam: Pričakujemo od B. D., ki -obožuje" one, ki hodijo na katoliške shode, izmed kojih so tudi taki, ki kandidujejo v državni zbor, da jih povpraša (kakor to delajo učitelji v drugih deželah), kakšno stališče hočejo zavzeti na Dunaju glede učiteljskih teženj, ter da nam B. D. potem to stvar — objavi!