NO. 116 Ameriška Domovina h/i e m e/i m .... -HOME ;;%a in spirit foreigTnK anguage only MORNINO SLOVENIAN UNO NEWS PA CLEVELAND 8. 0.; MONDAY MORNINO, JUNE 14, 1948 LETO L. - VOL. Ii V E 5 1 n \i lili wxm GOSPODARSTVO PA KO, DA JE VESELJE. — Kakor znano je Titovina začela s 1. aprilom pobirati carino od darov ki jih pošiljajo znanci in sorodniki lačnim in strganim v Jugoslavijo. Kakšen vr*g je obsedel komunistične mogotce, da so udarili še po teh revežih, je težko uganiti. Ali je to le sovraštvo do vsega amerikanskega? Ali hočejo čim bolj pretrgati zveze z imperialistično državo (kot pravi njih propaganda)? Ali bi radi svetu povedali, da imajo doma vsega dovolj? Toda zakaj bi potem govorili o črni borzi, črna borza in vsako kupčevanje pod roko se razvije le, TA- kadar kakega blaga manjka. Ali hočejo iztisniti iz ljudstva s carino še zadnji sold, ki je še kje shranjen, da bo revščina vseh čisto enaka? Bog jih razumi, pameten človek jih ne. Da niso sami nič vprašali po pometi, ko so nabili to carino priča nejevolja sama, ki je našla izraza celo v njihovih listih. Priobčujemo spodaj dopis v “Ljudski pravici” z, dne 17. maja, ki pove, kako tja v en dan delajo veljaki “nove” Jugoslavije. Razvidno bo, kako v svoji neumnosti delajo škodo sami sebi. KDO JE KRIV, da se že poldrugi mesec rede podgane s pa-________(Dalje na z, rtranl)_____ Poslanci odobrili zakon o naselitvi beguncev Danes je 171. let, odkar je kongres Zed. držav odobril obliko ameriške zastave, kot jo imamo še danes. To je bilo na 11. junija 1777. Na vseh javnih in zasebnih poslopjih bo razobeše-m zastava, toda postavni praznik danes ni. Komunisti dolže Ameriko vojnega hujskaštva Tat beži in vpije “primite tatu - Očitne laži - Vesel dogovor med ruskim zastopnikom Pavlovom in Mrs. Roosevelt. Ladja zadela na mino Veliko potnikov ubitih, 175 pogrešanih—Nevarnost min bo še dve leti Tri na dan Copenhagen. — Danska potnika ladja Kiobenhaven jeza-sprejem skupine strokovnjakov |(jeIa na magnetično mino pri iz Rusije, da bi si ogledali ^Kattegat blizu Juttlandske oba-precenili življenjske pogoje tu-N in ge je potopila v desetih kaj, seveda pod pogojem, da bijmillutahr Na ladji je bilo 400 Rusija dovolila, da enako šte-1,j0 450 potnikov, vilna amerikanška gr^pa gre v j okoii 175 potnikov je pogre-Rusijo in tam svobodno in ne- g«nih Veliko oseb je bilo ubi-ovirana pregleda razmere in |tih takoj pri eksploziji, mnogi poroča o svojih vtisih odboru pa s0 se potopili, ker reševalna naselj Zveze narodov za. človečanskega v naglici.niso bita mogo-pravicei Rus potem ril nič od-'jj,.' Takoj je ugasnila elektri-govoril. jka na [a(jji jn počniki niso mo- ----—°------ Igli doseči rešilnih pasov in re- Poizvedovalni Mejač Jakob bi rad zvedel za ge ladje in reseva’e potnike, naslove Antona in .Franceta Me- j vendar ni bilo mogoče rešiti jač, ki sta nekje v Ameriki. Naj ivseh. Nekaj pogrešanih upajo, pišeta na naslov: Mejač Jakob, Ida se je še rešilo na ribiške čol-D. P. Camp 9/24, Spittal an der ne, ki so odpeljali v druga pri- Washington. — Sovjetska šavanje. Rada bi Organizirala ngjfa ladja Kiobenhaven je Ambasada je vložila protestno noto, v kateri dolži amerikan-sko časopisje, da vse vprek hujska na vojno proti Zvezi sovjetskih sotijalističnih republik. Prepis ijotd je bil izročen tudi tajniku Zveze Narodov Trygve Lie-ju. Sovjeti se isto-tako pritožujejo proti Niz<% zemski. V svoji noti trdijo sovjeti, da je v Ameriki neomejena in nezadrževana propaganda na novo vojno kljub temu, da so v Zvezi Narodov vse države — članice sprejele sklep, da bodo vojno propagando zadrževale in preprečevale. Posebej nota napada Newsweek, ki da objavlja članke kako bo Amerika uporabljala vojaška oporišča in orožje proti Sovjetski Zvezi. Lake Success. — “Strašno težko je življenje in temna je usoda ljudi v Združenih državah,” je rekel sovjetski delegat Pavlov na seji odbora za človečanske pravice. Predsedovala je gospa Roosevelt. Rus je še dalje govoril: “Veterani morajo kopati luknje v parkih, da v njih žive, ker nimajo stanovanja. V Rusiji kaj takega ni.” Gospa Roosevelt je skrbno poslušala rusko pripovedovanje, se nasmejala in rekla: PraV rada slišim, da je v Rusiji vse perfektno. Pri nas v Združenih državah je pa res vedno dovolj prilike za izbolj- ki se Pred tridesetimi leti so začeli bežati iz sovjetske Sibirije pred kom unističnimi preganjanji 20,000 jih je bilo takrat, ko so zapuščali svoj prvotni dom zaradi zaplenitev in ubijanj ob ruski revoluciji. Najprej so se ustavili v severno - zapadni Mandžuriji leta 1920. Tam so stanišča in se bodo še javlili. živeli 20 let v miru kot na pol Dansko mornariško povelj-1nomadski narod, ki je gojil ži-Klagenfurt, Austria, bi rad zve- stvo je objavilo, da je bilo med |vinorejo. Jel za naslov naslednikov umrle- vojno položenih v te vode okrog Ko so Japonci okupirali Drau, Austria. Alojzij Perne, Maria Rain by VSI SOPOTNIKI NAJ BI SLI IN SE PREPRIČALI Cleveland. — Beimy Walter, lastnik kavarne na 14008 Ben-wood Ave., je obiskal svojš sorodnike v Poljski. Ni verjel poročilom Stanislava Mickolajczy-ka o sedanjih strašnih razmerah pod komunistično vlado. Nameraval je ostati na Poljskem en Ostal je samo 17 dni. Medtem so ga aretirali in obdolžili, da je prišel domov iz političnih ralogov. Ker je bil dober znanec domačega predsednika komunističnega odbora, je ušel zaporu in po nasvetu vseh prijateljev takoj z aeroplanom odpotoval iz Poljske. Sedanj pripoveduje o strašnih razmerah, slabi prehrani, splošnem pomanjkanju in ruševinah, ki so še vedno take kakor jih je pustila vojska, ker komunistični režim ne poprav ja nič drugega kot ceste in železnice ter gradi vojne objekte. -CP- 30 let že beže pred komunisti \ Paotow, Kitajska. — Zapad-no od mesta Paodow se sedaj Razne drobn« noric« h Clevelanda bi ia 202,000 doseljencev - Zakon mora še pred skupno okoKo# komisijo — Katoličani moramo zbrati 100,000 *i££ Liga ka. stanovanj in shlžb toliških Slovencev v nedeljo 20. * junija banket v cerkveni dvora- Washington. — Po silno ostri debati je kongres spre-,ni sv. Vida. To ne bo navaden jel zakon za naselitev 202,000 evropejskih brezdomcev v.banket, ampak nekaj izrednega, naslednjih dveh letih. |'ker bodo navzoče odlične osebe, Sedaj mora zakon pred skupno komisijo senata in po- *,tK*° povedale mnogo zanimi-slancev, ki bo izgladila različnosti med zakonom kakor ga ■vega- Do srede je še čas, da si je sprejel senat in zakonm kakršen je bil izglasovan v po- Presl{rbite vstopnico, ker je tre-slanski zbornici. . |ba Počasno vedeti, za koliko National Catholic Welfare Conference Resettlemejnt ?“bVfopnice'ah' Board pozjva vse katoličane v Ameriki, da se javijo koliko j;°.doblte tudl v “ uradu- sss isss&ss. F-ttr U d. ,«rr,bi, djlU.« oskrbe s in zaposlitvijo vsa) 100,000 oseb. Sušniku, lastniku Norwood Ap- Vse katoliške župnije so prejele posebnei vprašalne po-|piiance & Furniturej 6202 St. le, da jih razdele med katoliške družine. Katoliki naj te ciair Ave. Imajo jih tudi od vprašalne pole izpolnijo in se izjavijo li žele kako poseb-j$lg6 naprej oglasite se pri no osebo med begunci ali pa, če nimajo sorodnikov zapo- njem in gj izberite prigidaire po slitev in stanovanja. Te vprašalne pole je treba takoj vr-'svojem oku3U. niti župnemu uradu, ki jih bo oddal škofijskemu direktor- p0pre6 potonite— ju za imigracijo, ta pa Resettlement Board-u. j Umrla je Mrs. Mary Meicher, Sloyenska katoliška Liga posebej poziva vse slovenske ki je včasih vodila saščičarno na družine, da javijo koliko slovenskih beguncev bi mogle sprejeti. * * * WASHINGTON. — Večje število D.P. beguncev naj bi se naselilo v'Združenih državah in zaposlilo v raznih učiteljskih mestih. War Relief Services National Catholic Welfare C6n-ference zbira podatke o beguncih, ki bi mogli priti v poštev. V ta namen sta odpotoval« v Evropo jezuitska duhovnika Edward B. Rooney in Gerald G. Walsh. Rev. Rooney je ravnatelj jezuitske vzgojne družbe, ki vogalu 140.. ceste in Aspinwall ter je bila poznana mnogim Slovencem. Njen pogreb je bil 11. junija iz cerkve sv. Pavla v Eu-clidu. Stanovala je na 19225 Nottingham Rd. 13. obletnica— V torek ob 8:30 bo darovana maža v cerkvi Marije Vnebovze- tja Primoža Perne, ki je umri |3,000 min da so jih mogli popral prvo svetovno vojno. Do-jloviti po vojni s^mo okrog ma je bil iz vasi Povlje, obč. Jl.000.. Zato je verjetno, da se Preddvor na Gorenjskem. j bodo take nesreče še dogajale Sorodnike išče: Slovenski be-j koki dve leti. gunec Ferdo Požek, D. P. Lager Ljudje, ki so se rešili trdijm Treffling, Seeboden, Karnjen, j^a na ladji ni bilo panike, anp Austria, nam niše: Doma sem iz Pak, se je vse izvršilo z bil ....... . r. .. ___ alrr\r7*if/v n o nrl Qomn /Iva TO. skovito naglico. Samo dva rešilna čolna so mogli odvezati, vsi drugi ljudje so ostali na ladji in z njo utonili-aii pa so poskakali v vodo opremljeni kakor so bili in se skušali rešiti s plavanjem. O- Tisto, kar nekateri imenujejo "mirovna ofenziva” iz Moskve, ni nič drugega kot namen politbiroja, da se podpre kandidaturo Wallacea. neek, Michigan. Tudi ti dve le-Tisti, ki so dobro poučeni o po- P° proeim, da bi mi se javili in Adlešičev pri Črnomlju: Bil sem trgovec v št. Vidu nad Ljubljano. Imam ženo in 5 otrok. V Ameriki imam teto Mimi Požek roj. Strehovec, ki je bila hčerka pok. nadučiteja, sedaj pa je vdova po pok. Rudolfu Požeku in ima sina Rudolfa. Moj stric je „ j* if J •• bil krojač, živeli so še leta 1925 j SpOT radi MaCedOIUje v Jolietu, Ililnois. Zelo rad bi s j2110Va OŽivlja tem dvema dobil zvezo in lepo J prosim, da mi se javita. Nadalje imam dve znanki Magdaleno Brinsey roj. Starešinič iz Preloke v Beli krajini, se-laj K. P. North Jackson, O. in Mandžurijo, so Buriate preganjali; iti so se preselili proti jugu, pa jih je bilo zopet veliko pobitih. Ker so imel Biuriati svoje težke skušnje s komunisti v Sibiriji, niso hoteli sprejeti komu n i s tičnih oblastnikov v Mandžuriji. Sledilo je nova pobijanje in novo odvzemanje zemlje, živine in vsega premoženja. Buriati so zopet bežali proti jugu, da bi ušli izpod oblasti rdečih. Vendar jih je toliko bilo pobitih in jih pomrlo od lakote, da jih je komaj še desetina prvotnega števila. Sedaj začasno prebivajo v ameriških šotorih, ki jim jih je podarila Ameriška pomožna mi- Oba bofrta obšla Italijo, Nemčijo ih Avstrijo, obiskala urade IRO v teh deželah in zaslišal begunce, ki bi bili sposobni in primerni, da se naselijo v Združenih državah kot učitelji v raznih predmetih. Popisi, ki jih bosta zbrala, se bodo razdelili med 600 šol in vlzgojnih ustanov ,v Združenih državah. Vse bodo riaproše-ne, da učne moči, ki jih morejo zaposliti, »prejmejo. Tako sprejeti učitelji lahko vzamejo seboj žene in družine brez ozi-' ra na kvotne omejitve. , , V poštev morejo priti samo taki kandidati, ki znajo angleški jezik. maša zadušnica v cerkvi »v. Lovrenca za Pfc. Ralph Trsi-nar ob priliki 4. obletnice njegove smrti. Belgrad____Predsednik vlade republike Macedonije Lazarji j a za Kitajsko. Kosilewski, je napadel bolgar- ložaju za železnim zastorom trdijo, da stoji izmed vseh satelitskih vlad najmanj trdno Titova v Jugoslaviji. Ob tem času ni nič manj kot 75% vseh prebivalcev proti Titu, ki se še drži samo s zaslombo Moskve. Ampak kadar ta odneha . .. * • * Pravijo, da tudi Moskva namerava začeti za svoje satelite nekak Marshallov program. Morda ima Stalin še nekaj vagonov aspirina, ki ga je dobil leta 1939 od Hitelrja in tega bo Jože lahko dal svojim satelitom, ki imajo, kot vemo, hud glavobol. sko politiko v Macedoniji. Ma- RAZNIH K., v. worm jacKson, u. in cedonci imajo -v Tugoslaviji oa Magdalena Vranešič, Ahr-o j o federativno državo. NASELBIN Manjši del Macedoncev pa ži- vi v Bulgariji in Grčiji. Kosi- DENVER- Co'°' ~ Radl lewski je obdolžil Bulgare, da p^ž™ce, f U„mr _{?b"So^ Cb’ še vedno streme za Veliko Bul-garsko. Trdil je, da Bulgari mi sporočili svoje sedanje našlo- Razne najnovejše svetovne vesti CAIRO. — Arabci in Judje so komaj par ur potem, ko je stopilo premirje v veljavo, začeli obdolževati drug drugega, da je premirje prekršeno. Transjordanska in sirijska vlada trdita, da so Judje bombardirali arabske pozicije še tri ure po nastopu premirja; zlasti, da je bil bombardiran Damask in arabske pozicije ob palestinski obali. Pri Zvezi narodov je sovjetski delegat Gromikov protestiral proti temu, da posredovalec Zveze narodov Bernardotte ni pripustil sovjetskih vojnih opazovalcev v Palestino. Judovska organizacija Irgun Zvaj Leumi v svojih radijskih objavah napada določbe premirja in judovsko vlado, ki da je napravila veliko napako, da je premirje, sprejela. Prav tako so arabske nacionlistične orgnizacije proti premirju in izjavljajo, da se bodo borile dokler ne bo prenehala delovati vlada judovske države. DUNAJ. — Na Dunaju bi skoro prišlo do težke poostritve odnosov med zavezniškimi okupacijskimi oblastmi. Skupina oboroženih sovjetskih vojakov je ugrabila enega Amerikanca in enega Rusa, ki sta bila zaprta na postaji britanske policije. Bristanska straža bi po službeni dolžnosti morala streljati na 12 sovjetskih vojakov, ki so odpeljali omenjena dva. Britanci niso streljali. Nasrotno pa so Rusi potem objavili popolnoma izmišlje-• vi no Pripovedko, da so britanski vojaki napadli ruskega oficirja star 72 let. Po poklicu je bil na mostu preko donavskega kanala in ga vrgli v vodo. Ruska premogar in delal v premogov- agencjja TASS trdi, da je bil to začetek spora med stražami, nje živel v Library, Pa. Rad bi zvedel kaj je z njim, oziroma njegovo družino. Turška policija lovi sovjetske agente Carigrad. — Turška policija je prijela tri komunistične agente s saboterskimi načrti blizu Smirne. V vseh delih države so obširne preiskave proti sovjetskim agentom, ki so bili o« »m. daj na novo poslani v Turčijo. “ cedoaiji. sedanji Bulgari na enak način, kakor je svojčas delala slovita macedonska nacionalistična organizacija IMRO. Seveda je komunistični predsednik vlade dolžil anglo-ameriške (reakcionarne sile, “ki da podpirajo in vodijo veliko-bolgarski” pokret proti Jugoslaviji, da bi zanetile nove nemire na Balkanu. ----------------o------ ci. Tukaj zapušča pet hčera, sina, 14 vnukov in tri pravnuke, v starem kraju pa sestro. LA SALLE, 111. — Na 5. junija je umrla v St. Mary’s bolnišnici Mrs. Gertrude Pelko v lepi starosti 83 let. Doma je Stvar bi se morala obravnavati med vrhovnimi komandanti zavezniških posadk, pa je ruski general Kurasov sestanek odpovedal, češ, da je bolan. bila od Novega mesta. Zapu- rodov je zahtevala, da Združe-šča 4 hčere. Pogreb je bil 8.'ne države preskrbe 66,000,000 junija iz cerkve sv. Roka pp dolarjev za zgradbo stalnih bi-pokopališče sv. Vincencija. So-tališč te mednarodne ustanove žalje prizadetim, pokojni več-' v Ameriki. Zveza narodov je ni mir. i zagrozila, da bi morala zapusti- AMERI5KO POSOJILOZVEZI NARODOV Lake Success. — Zveza na- ti Ameriko kot svoj stalen sedež, če ne bodo •sredstva za zgradbe na razpolago. Ta korak je naipravila Zveza radi tega, ker senat in kongres še ve- E0VI GROBOVI Anton Jeršan Po kratki bolezni je umrl sinoči ob 10 na svojem domu Anton Jeršan, star 64 let. Prebival jp na 13520 Kelso Ave. Doma je bil iz vasi Hudi vrh, fara Bloke, odkoder je prišel v Ameriko prčd 36 leti. Bil je član društva Carniola Tent 1288 T. M. Tukaj zapušča soprogo Mary roj. Mihelčič, sina Anthony, tri hčere: Mary Schivitz, Sophie Strauss in Jean Kucharik, šest vnukov, sestro Frances Kaučič ter dva brata, Franka in Josipa. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo; čas pogreba še ni določen. Frances Bostič . V petek dopoldne ob 13 je umrla na svojem domu Frances Bostič raj. Žagar, stara 54 let. Stanovala je na 18901 Cherokee Ave. Doma je bila iz vasi Ravne, fara Bloke, odkoder je prišla v Ameriko pred 36 leti. Bila je članica društva Waterloo Grovi 110 WC, št. 53 SNPJ, ter društva Blejsko jezero št. 27 SDZ-Tukaj zapušča sina Johna, hčer Mrs. Frances Myers, brata Jakoba in tri sestre: Mary Zakrajšek, Dorothy Strniša in Ano Klancher ter vnuke. Soprog John ji je umrl novembra 1929. V stari domovini zapušča sestro Katarino Ivančič. xPogreb bo jutri dop. ob 10. iz Svetkovega pogrebnega zavoda na Euclid pokopališče. ------o----- Novi komunisti obsojeni v Grčiji Atene. —18 komunistov je bilo obsojenih na smrt, 40 ljudi pa je bilo na novo aretiranih v Pire- zato, bomo pa kaj novega spleli. Obupati ne smemo in tudi ne ostati na pol pota. tistega Petrina moramo na vsak način ugnati. Kako ga bomo, to je moja stvar, to meni prepustit,e a kje naj mu spodžagamo, to pa je vaša stvar, dragi Žagar. Saj ste mož, ki se zna zavzeti za svoje pravice, zato ne smete odneha- J ti. E, dragi prijatelj, koliko se dogaja na kmetih krivic, a ljudje ne znajo najti poti do pravice. Verjemite mi, da pravica ne pride k nikomur sama, če je nihče ne, išče. Vi ste jo znali poiskati, a če nama je v prvo spodletelo, nič cbupavati, jo bova pa v drugo dobila. No, dragi Žagar, imate še kaj proti Petrinu? Preglejte natanko svoje mejnike, morda bo še'kaka spotika. Vas je morda kaj razžlail? Kar za jezik ga primemo ! Kako pa v gozdu, imata morda gozdne deleže skupaj ?” “Tisto ne.” “Veste, v gozdu se dogajajo redne nerednosti, kakor mi je znano iz prakse. Ljudje kradejo drug drugemu les ali pa mejnike prestavljajo; mnogi si lastijo nedovoljena pota ali pa pasejo na tujem.” “Pač, zdaj sem se nekaj spomnil.” “No, kaj? Kar brž povejte!” ‘Na Jelenjem lazu bo nekaj napak, se mi zdi.” "Dovolite, kje je ta Jelenji az?” “To je Petrinov laz. ki meji ob moj gozdni delež. In s tega vozi Petrin po mojem gozdu ter mi dela škodo. Masikatero hojco ali smrekico ob potu mi je že polomil.” “Aha,’’ reče zastopnik ter pomenljivo pogleda Žagarja skozi naočnike. Brž nato si prižge cigareto ter pripravi papir. “Da, škodo, škodo. On vozi to- rej po vašem svetu brez vašega dovoljenja?” “I, seveda, nikoli me ni še vprašal.” “Dobro, dobro. Dovolite, je li to zasebna pot ali občinska?” "I, gozdna pot je.” “Gozdna pot, razumem, ali škodo vam bo moral brez dvoma povrniti, kajti tudi ob javnem potu mora vsakdo paziti na tujo last.” “Kosi pa tudi tako na tem lazu, da ne maram več molčati. Čisto do živega v mejo postrga 6 koso, če le more seže raje čez. Zraven imam jaso, pa mi jo kar do polovice oskubi.” “Vidite, vidite, to bi morali že davno prijaviti.” “Ne maram potov.” (Dalje prihodnjič.) 1873 2248 For 75 YEARS V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE PRERANE SMRTI jNAŠEGA PREDRAGEGA OČETA Valentina Grili ki je izdihnil svojo blago dušo dne 14. junija 1938 Kako smrt si kruta in nemila, ki nam si ugrabila očeta blagega, nenadoma smo se poslovili, tc v hladno zemljo položili, in zclai že 10 let med nami več te ni. V spominih svetlih in hvaležnih ostaneš ti pri nas, zdaj in večni čas. Žalujoči ostali: DRUŽINA in SORODNIKI Cleveland, O., 14. junija 1948. .beer. This is the; Diamond Anniversary Year of our Brewery - we're celebrating with the finest beer we've ever produced — and that's saying a lot.' vi.-.iTry a bottle,of Schmidt'stodc»9=e*: pect and you'll get ' the smoothest... nicest... grandest, glass of beer you have ever, had! [ THE SCHMIDT BREWING CO. DETROIT 7, MICH.1 DISTRIBUTOR - Paul Watral FINEST BEVERAGE DISTRIBUTORS Cleveland, Ohio Phone EN 2003 i USfl>| | H H —> / l_J >, -AND THE WORST IS YET TO COMB ‘-in najhnjše šel« pride V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI NADVSE LJUBLJENEGA SOPhOGA IN OČETA Joseph Prijatel U je nas prerano zapustil dne 14. junija 1941. Z Bogom oče in soprog, Večni naj Ti plača Bog za Tvoja dela in skrbi naj sveti Raj Ti podeli. MARY PRIJATEL, soproga, SINOVI in HČERE. Cleveland, O. 14. junija 1948. VO0RiWII-EpAYš(9(IE'HA' NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega in potrtega srca naznanjam vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl moj dobri in ljubljeni soprog in stric JOHN KOMAN ki je umrl previden z svetimi zakramenti za umirajoče dne 13. maja 1948. Dragi pokojnik je bil rojen 8. marca 1879 v vasi Podtabor, župnija Struge na Dolenjskem. Pogreb pokojnika se je vršil iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida dne 17. maja 1948. Po pogrebni sveti maši zadušnici, katero je daroval č. g. Rev. Francis M. Baraga, smo ga položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija. V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu kar naj-prisrčneje zahvalimo č. g. Rev. Francis M. Baragi, ki je pokojniku podelil sv. zakramente za umirajoče, ga potem spremil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ter opravil zanj sveto mašo in druge pogrebne molitve. Za vse to naš iskreni Bog plačaj stotero. Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili vence ter pokojnika ozaljšali, ko je počival na mrtvaškem odru. Poklonili so vence sledeči: sosedje iz E. 60. ceste skupni venec, potem Anton Miklaučič Sr. in družina, Pevec družina, Mr. in Mrs. Tony Nosse in družina, Mrs. Frances Nose, Frank Lenarčič in družina, Joseph Mihevc in družina, društvo sv. Vida št. 25 K. S. K. J., Tony, Henry, Mae, Millie in Patricia Nosse,, Enako se zahvalimo prav iskreno vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnika. Imena teh so sledeča: Mrs. Johanna Hlad in hči. Mr. in Mrs. Albin W. Flaisman, Mary in John Ferkul, Miss Jean Lesar, Mrs. Rose Cimperman, Mrs. Mary Godec, Vincencia Pevec, Mr. Frank Lenaršič, Jacob in Frances Zakrajšek, Mr. in Mrs. John Kosec, Mr. in Mrs. Wm. Jerše, Mrs. Deželan, Mrs. Mary Mohorčič, Mr. Frank Glavic, Mr. Joseph Glavic, Mr. in Mrs. Louis Godec, Mr. Anton Miklaučič Sr. in družina, Mr. in Mrs. Bukovec, Mr. in Mrs. Frank Nose, Mr. in Mrs. Henry J. Nose, Anthony J. Nose, Mr. Joseph Miklaučič, Agnes Nosse, Mrs. Apolonia Dolenc, Mr. in Mrs. Pevec in družina, Ignac Godec, Mr. in Mrs. Ludwig (Prosen, Mr. in Mrs. Joseph Meglich, Mr. in Mrs. Ed. Mihevec, Mrs. Mary Modic, Miss Rose Glavic, John Glavic, Mr. in Mrs. Joseph Glavic, Mrs. Frances Glavic. Dalje se zahvalimo vsem, ki so dali brezplačno na razpolago avtomobile na dan pogreba. Zahvala vsem, ki so pokojnika kropili in molili za mir in pokoj duše pokojnika, prav tako onim, ki so se udeležili pogrebne svete maše ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti vse do njegovega groba. Zahvala vsem za izraze sožalja ob priliki smrti našega dragega ter vsem, ki so nam na ta ali oni način kaj dobrega storili. Morda se je pri naštevanju imen vrinila kaka pomota, da je bilo kako ime pomotoma izpuščeno iz tega seznama; toda namenoma se to nikakor ni storilo, zato prosimo za vse take morebitne slučaje oproščen ja in tem potom izrekamo še enkrat prav vsem prisrčno zahvalo. Končno se zahvalimo pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za vso prvovrstno postrežbo, ki so nam jo dali ter za tako izborno vodstvo pogreba. Ti pa, predragi soprog in stric, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda nove domovine; duši Tvoji pa večni mir in pokoj. Naj Ti dobri Bog da za vse Tvoje trpljenje in zvestobo večno življenje v družbi izvoljenih. Mi pa se bomo spominjali na Te in Bog daj, da se enkrat spet vidimo nad zvezdami. Enkrat glas Odrešenikov nas iz groba zbudil bo, in poklical pred Sodnika našo dušo in telo. Žalujoči ostali: ROSE KOMAN, soproga -NEČAKI in NEČAKINJE V stari domovini zapubča sestro MARY DOLENC Cleveland, Ohio, 14. junija 1948.