PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
O' T’ 0" " o T-O >	P S G	* 559 nije)
	c	
	2:	1
7- M	P	>723
O T!		0)
5
s?
I
i_
W.
h*:
Z
‘rn
Ul
s/i
O
3>
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale t gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 298 (12.930)
Trst, sobota, 19. decembra 191
o
Predsednik SKGZ Boris Race o sedanjem političnem trenutku
Pred nedeljskim občnim zborom Slovenske kulturno-gospodarske zveze smo sedanjemu predsedniku naše krovne organizacije Borisu Racetu postavili nekaj vprašanj.
Vpr.: Kakšen je sedanji politični trenutek Slovencev v Italiji, kaj je bilo bistvenega, kar označuje zadnje razdobje?
Odg.: Današnji politični trenutek Slovencev v Italiji je v znamenju pričakovanja, kaj bodo storile politične stranke, dežela in vlada za našo manjšino v Italiji v zvezi z zaščitnim zakonom.
Pred dnevi je, kot je znano, Senat soglasno preklical brisanje sredstev za potrebe slovenskih kulturnih ustanov in odobril 30 milijard lir za naslednje triletje, toda to vsoto je treba deliti z italijansko manjšino v Jugoslaviji.
Ker je za izkoriščanje te vsote potrebna posebna zakonska določba, je nadvse važno, kako utemeljujemo zahtevo po takem zakonu, da si kdo ne bi predstavljal, da se s tem sprejetje globalnega zaščitnega zakona lahko še bolj zavlačuje.
Tej dobri novici moramo takoj dodati slabo, da je ponovno prišlo do krčenja pravic slovenskega jezika. V nasprotju z dosedanjo prakso dežela FJK po odločitvi računskega dvora zahteva, da se vloge za finančne podpore raznim ustanovam ne smejo več pisati v slovenščini.
Vpr.: Prizadevanja za globalni zaščitni zakon so v ospredju naporov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Kje so vzroki za stanje in kaj bi bilo treba narediti, da se bodo stvari premaknile z mrtve točke?
Odg.: Treba je ugotoviti, da je v začetku letošnjega leta razprava o našem zaščitnem zakonu v prvi komisiji senata naredila korak naprej, in sicer v tem, da je njen takratni predsednik Garibaldi izdelal svoj osnutek. Osnutek je po eni strani
naletel na negativno oceno nekaterih manjših in sredinskih strank, po drugi pa mislimo, da predstavlja osnovo, da se lahko razpravlja o naši zaščiti, seveda z nekaterimi popravki. Stvari se niso premaknile naprej predvsem zaradi razpusta parlamenta in volitev v nov parlament. Slovenci smo morda ob določenih trenutkih bili odsotni, nismo bili dovolj prodorni, za kar je delno krivda v odnosih med posameznimi strankami in organizacijami, ki vključujejo Slovence. Po drugi strani pa je predobro znano, da je napredek v zvezi z zakonom odvisen od dobre politične volje strank, ki so na vladi.
Vpr.: SKGZ je pod vašim osebnim vodstvom prehodila dolgo pot, ki ni bila vselej najlažja. Kako se je razvijala, ali bi bile potrebne bistvene organizacijske spremembe?
Odg.: V nedeljo bo občni zbor SKGZ, naše manjšinske organizacije, ki bo podala sliko današnjega položaja slovenske manjšine v Italiji in dala pregled dela same organizacije. SKGZ je sredi naše manjšinske arene že 33 let. Imam srečo, da sem udeleženec njenih bojev od samega začetka in sem dolgo dobo njen predsednik.
Zveza se je rodila z velikimi načrti, kako uresničiti londonsko spomenico in njen posebni statut. Zal je bila politična situacija neugodna, zato ni bilo toliko uspehov, ki bi opravičili napore.
Zadovoljiti se je morala s protesti in izrazi nezadovoljstva.
Prav zato je SKGZ s svojimi članicami predstavljala vedno bolj oporišče, zavetje in stimulacijo za dejavnost in obrambo identitete našega človeka, in tako postajala vedno bolj vseslovenska.
Šele z levim centrom, ko so socialisti prvič stopili v vlado, se je odnos vladajočih, političnih sil do naše zveze in do Slovencev nasploh spremenil. Takrat šele so jo te sile začele priznavati za sogovornika.
Zdi se mi, da je bodočnost Zveze prav v tem, da bo prisotna povsod tam, kjer se razpravlja in odloča o vprašanjih, ki zadevajo našo skupnost, in bodo vsi Slovenci ne glede na ideologijo ali politično pripadnost čutili Zvezo za svoj dom.
Za samo delo Zveze, za njeno izboljšanje, pa menim, da ni potrebna neka bistvena reorganizacija. Organizacija se mi zdi dobra, seveda bi lahko bila boljša njena učinkovitost. V vsaki organizaciji so dobre in slabe strani in prepričan sem, da bo SKGZ delala in stalno izboljševala svoje delo, kar ji tudi iz srca želim.
Strnili vrste petstrankarske koalicije
Vlada dobila zaupnico o vprašanju energije
Za opozicijo so se izneverili referendumu
MILAN — Poslanska zbornica je s 350 glasovi proti 203 dala zaupnico vladi na glasovanju o vladni energetski politiki. Kljub podpori je socialist Piro v svoji glasovalni izjavi navedel, da je zaupnica odveč. Podobnega mnenja je bil tudi glasnik socialističnega tajništva Ugo Intini, medtem ko je socialdemokrat Filippo Caria zahtevo po zaupnici ocenil »kot rezultat pretiranega strahu ministra Battaglie«. Zadovoljni pa so liberalci in seveda republikanci, ki so prav s pismom tajnika stranke La Malfe zahtevali glasovanje o zaupnici.
Nič čudnega torej, da so se deljena mnenja o tem vprašanju med strankami vladne večine odražala tudi v poslanski zbornici. Socialistoma Piri in Intiniju je odgovoril liberalec Perenti-no. Po njegovem ni bilo druge izbire. Italija je namreč na tokijskem vrhu industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda sprejela obveze, ki jih mora sedaj spoštovati. Perentino ni seveda pozabil omeniti, da se je tedanjega vrha udeležil tajnik PSI in takratni predsednik vlade Craxi.
Tudi stališče stranke relativne večine je nekoliko drugačno. V svoji glasovalni izjavi je demokrščanski poslanec Costante Portatadino dal precej drugačno, v marsičem bolj umirjeno stališče o bodočnosti elektrarne v Montaltu di Castru, kot ga je v četrtek
posredoval minister Battaglia. Demokrščanski predstavnik je namreč poudaril, da bi lahko nadaljevali z gradbenimi deli na jedrski elektrarni le v primeru, če bi nesporno dokazali varnost tega novega jedrskega objekta.
Prav o tem vprašanju je bilo nasprotovanje opozicije najodločnejše. Predvsem komunisti in zeleni so zahtevali, da energetsko komisijo razširijo tudi na predstavnike univerz in krajevnih uprav. Obenem je opozicija zahtevala, da bi o sklepih te delovne skupine razpravljal parlament in ne vlada, kot predvideva včeraj izglasovana resolucija petih strank vladne večine.
Seveda je opozicija prav tako odločno obsodila zahtevo o zaupnici. Giulio Ouercini, odgovorni za industrijska vprašanja pri KPI, je podčrtal naslednje: »Niste ne večina in ne vlada! Ta vlada in ta večina nista nevtralni in niti most, ki vodi v obnovo političnega sistema; sta le oviri.« »Že samo dejstvo, da je vlada zahtevala zaupnico glede vprašljivih energetskih izbir, po mnenju odgovornega za naravovarstvena vprašanja pri KPI Giovannija Berlinguerja, dokazuje vladno objestnost tako do znanstveno-tehničnih pristojnosti kot do demokracije.« Podobna stališča so izrazili tudi zeleni, demoproletarci in radikalci, ki so predvsem poudarjali, da skuša vlada izničiti resultat referendumov. G. R.
O
______ O
?0
Za s
jGZiivu vinn in etničnih skupnosti
RIM — Poslanska komisija za ustavna vprašanja je včeraj končno odobrila osnutek zakona za zaščito etničnih in jezikovnih skupnosti, ki ga je pred leti prvi predložil pokojni socialistični minister Loris Fortuna. Poslanci so odobrili poenoteno besedilo, ki sta ga izdelala komunist Zan-gheri in socialist Labrioia, ki je tudi predsednik te poslanske komisije. Osnutek, ki v temeljnih obrisih odraža predlog pokojnega Fortune, bo takoj po novem letu obravnavala plenarna skupščina poslanske zbornice, ki je pristojna za njegovo uzakonitev. Okvirni zaščitni zakon je naletel na široko podporo političnih strank. Proti so glasovali le fašisti, medtem ko se je listar Camber javno distanciral od PSI in se vzdržal.
Komisija je odobrila osnutek dva dni po rimskem obisku množične delegacije nepriznanih jezikovnih skupnosti, ki je zahtevala in očitno dosegla pospešitev parlamentarnega postopka. Gre torej za pomemben korak naprej za priznanje manjšinskih pravic v Italiji, ki ga Slovenci ocenjujemo z velikim zadovoljstvom, a tudi ob grenki ugotovitvi, da senatni postopek glede našega zaščitnega zakona, pet mesecev po volitvah, ni še zabeležil bistvenih korakov naprej. (st)
Na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj na sedežu ZTT
Uradno predstavili Jadranski koledar
TRST — Včeraj je Založništvo tržaškega tiska predstavilo na tiskovni konferenci,-ki je bila na sedežu ZTT, Jadranski koledar z bogato knjižno zbirko. V to so letos uvrščene naslednje knjige: Branko Marušič »Z zlatimi črkami«, Raymond Chandler »Sestrica«, Zvonimir Simčič »Vino« in stenski koledar »Kraške Štirne«.
Vse prisotne je prisrčno pozdravil Miran Košuta, ki je med drugim poudaril, kako pomeni koledar vrh enoletne založniške bere, ki je bila letos izjemno bogata.
Urednik knjižnih izdaj Marko Kravos je nato spregovoril o nekoliko zagonetnejših točkah, ki ovirajo našim knjigam pot na vseslovensko in jugoslovansko tržišče.
Tiskovne konference sta se udeležila tudi dva avtorja in sicer Branko Marušič in Zvonimir Simčič. Branko Marušič je razložil osnovne načrte, ki so ga vodili pri delu, enolog Zvonimir Simčič pa je-dejal, zakaj je posvetil več strani pravilnemu odnosu do te žlahtne kaplice.
O Jadranskem koledarju pa je spregovoril njegov urednik Dušan Kalc. Med drugim je dejal, da koledar podaja obračun naše celoletne dejavnosti, da je letos okrepljen prav koledarski del ter da je precejšen del zbornika posvečen mladinski problematiki in mladinskim gibanjem. Ob zaključku je razglasil izid nadvse uspelega natečaja »Dlaka na jeziku«. Prvo nagrado za besedilo je prejel Marij Čuk, drugo Slavko Pregelj, tretjo pa Vinko Vaslet. Prvo nagrado za risbe pa je komisija podelila Marjanu Mančku, drugo Ljubomiru Perenčeviču ter tretjo Milošu Paniču.
NA 3. STRANI
Smučanje: v Kranjski gori
Moški veleslalom V Piancavallu ženske
□ □ □
Šah: Kasparov - Karpov za SP
Šahista prekinila Danes se odloča
□ □ □ <
Namizni tenis: ženska A liga
Kras Globtrade proti novincu Barcelloni
Manifestacije proti »koroškemu modelu« solstva
Koroški Slovenci danes na Dunaju
MARKO VVALTRITSCH
DUNAJ — Pet do šest tisoč ljudi bo danes dopoldne na Dunaju demonstriralo za ohranitev dvojezične osnovne šole na Koroškem in proti uvedbi tako imenovanega »šolskega modela« na Južnem Koroškem. Tolikšno število demonstrantov pričakujejo organizatorji današnje manifestacije v avstrijskem glavnem mestu.
Iz Celovca bo posebni vlak pripeljal nekaj tisoč Slovencev in Nemcev iz Koroške. S tamkajšnjimi Slovenci solidarizirajo namreč tudi mnogi demokratični Korošci nemške narodnosti. Tudi večje skupine študentov iz Salzburga bodo na Dunaj prišle z vlakom. Iz Gradca pa bo prišlo več avtobusov. Na demonstraciji bodo sodelovali tudi mnogi Dunajčani, še zlasti intelektualci in študentje.
Prav slovenskim študentom, ki v vedno večjem številu študirajo, na raznih avstrijskih univerzah, je uspelo opozoriti njihove
nemško govoreče kolege na življenjska vprašanja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Demonstranti se bodo danes ob 11. uri zbrali pred Opero. Zatem bodo v sprevodu šli na Ballhausplatz, pred palačo zvezne vlade, kjer bodo priložnostni govori. Zastopstvo demonstrantov bo zatem šlo na pogovor z nekaterimi vladnimi predstavniki.
Brez dvoma bo današnja demonstracija globoko odjeknila na Dunaju, kjer je v teh mrzlih dneh prava predbožična nakupovalna mrzlica. Vreme ni najbolj ugodno, saj tu stalno dežuje, v sredo zvečer pa so tu imeli izredno poledico, ki je povzročila vrsto prometnih nesreč. Nad 800 ljudi se je zaradi poškodb zateklo v dunajske bolnišnice. '
Skupina dunajskih šolarjev nemške narodnosti, iz neke dunajske alternativne šole, je včeraj dopoldne v tem mrazu in dežju nosila dvojezične transparente na Minoritenplatzu. K njim je prišel tudi koroški slovenski poslanec Smolle. Učiteljica
ter šolarji so potem ministrici za šolstvo Havlicekovi povedali, da hočejo, da se njih soletniki na Koroškem še vnaprej učijo oba deželna jezika.
Tudi skupina dunajskih univerzitetnih profesorjev je bila včeraj pri prosvetni ministrici Havlicekovi. Tudi s strokovnega in pedagoškega vidika so bili solidarni s koroškimi Slovenci.
Klub slovenskih študentov na Dunaju ter druge skupine, ki pripravljajo današnjo demonstracijo, so v četrtek priredili tiskovno .konferenco v klubu Concordia. Včeraj so o njej poročali nekateri dunajski listi. Med njimi oficielni Die Presse. Na oglasnih deskah smo videli dvojezične lepake.
Tudi drugače so slovenski študentje opozorili dunajsko javnost na današnjo demonstracijo. V četrtek zvečer so pred Burgthe-atrom, po predstavi Shakespearove igre Sen kresne noči, delili letake, na katerih so bile obrazložene zahteve koroških Slovencev.
Evropski parlament odobril protokole o sodelovanju z Jugoslavijo
BRUSELJ — Evropski parlament je ratificiral novi finančni protokol in oba protokola, ki obnavljata in poglabljata prejšnji trgovinski sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo. V imenu komisije za zunanje gospodarske odnose je protokole orisal evropski poslanec Giorgio Rossetti. Poročevalec je pohvalil napor Evropske investicijske banke (BEI), ki je z dosedanjih 200 milijonov ecujev zvišala posojila Jugoslaviji na 550 milijonov ecujev za obdobje petih let.
S temi sredstvi naj bi predvsem posodobili jugoslovansko cestno omrežje in s tem olajšali blagovni tranzit po jugoslovanskem ozemlju. Kot je navedel poslanec Rossetti, ta postavka vključuje tudi cestne povezave z Italijo, predvsem s Trstom in Gorico.
Sedanji protokoli so bistveno razširili tudi dosedanje trgovinsko sodelovanje, saj so znižali število dobrin in blaga, ki ga ni smela Jugoslavija izvažati, prav tako so zvišali dosedanje jugoslovanske izvozne kontingente. Rossetti je obenem obsodil ministrski svet, ker ni osvojil predloga Parlamenta in Komisije, da bi Jugoslaviji nudili prispevek za kritje pasivnih obresti pri Evropski investicijski banki. Tak prispevek so namreč že odobrili številnim sredozemskim in neevropskim državam.
Po Rossettijevem mnenju so potrebni novi ukrepi, ki bi Jugoslaviji pomagali iz dolžniških težav in ki bi povečali jugoslovanski izvoz v države EGS. Ob tem bi bilo treba pospešiti tudi sodelovanje na vseh področjih, tako na znanstvenem kot naravovarstvenem in industrijskem področju.
Z izjemo skrajne desnice so vse politične skupine podprle tri dokumente. O sodelovanju z Jugoslavijo bo Parlament ponovno razpravljal na januarskem zasedanju.
Iz referata predsednika SZDL Jožeta Smoleta
Brez temeljev tržne logike ni svobode misli in besede
LJUBLJANA — Pred prihodnjo konferenco slovenske Socialistične zveze je njen predstavnik Jože Smole vnaprej objavil svoj uvodni referat, v katerem riše glavne naloge organizacije za prihodnje obdobje. Danes povzemamo tisti del referata, ki se nanaša na gospodarsko situacijo v Jugoslaviji.
Po Smoletu mora vsak program zbijati inflacijo kot glavno zlo v gospodarskem življenju, mora izhajati iz usmeritve v izvoz na zahtevne trge, predvsem v Evropo, iz dejanske usmeritve v tržno gospodarjenje in zato iz samostojnosti in odgovornosti gospodarskih organizacij.
Kratkoročen boj proti inflaciji pa zahteva restriktivno monetarno politiko, omejitev sive emisije denarja, zmanjšanje vse proračunske porabe, spremembo devizne zakonodaje, odpravljanje debalansa v trgovinskih odnosih z državami, s katerimi Jugoslavija posluje na osnovah kliringa (kajti zdaj Jugoslavija de facto kreditira vzhodnoevropske države); zahteva reprogramiranje jugoslovanskih dolgov v tujini in večjo racionalnost proizvodnje. Sprostiti je potrebno zasebno iniciativo v drobnem gospodarstvu, kjer mora priti do sprostitve lastniškega pluralizma. Nerazvitim delom države pa je potrebno gospodarsko
pomagati na temelju tržne logike. Po vsem tem Smole pravi: »Svoboda tržišča, za katero se zavzemamo, gre z roko v roki s svobodo misli in besede. Enega brez drugega ne more biti.«
O inflaciji pa pravi predsednik slovenske Socialistične zveze tudi to: »Decembra 1986 smo se tega problema lotili na problemski konferenci. Že to, da Socialistične zveze glede zahteve o energičnem brzdanju inflacije niso upoštevali, da nas niso razumeli, da smo imeli zelo skromen vpliv na gospodarska dogajanja in iskanje izhoda iz krize, kaže, da je inflatorno gospodarjenje pojem, katerega negativnost je v Jugoslaviji zelo relativna. Očitno je namreč, da obstaja del ekonomije, ki mu tak način gospodarjenja ustreza: še več, očitno je, da je inflacija stalnica jugoslovanskega gospodarstva celih dvajset let. Zdi se, da je to postal normalen način obnašanja, ki nas je pričel skrbeti šele v zadnjem času, ko je stopil na krožnico hiperinflacije. Celo sedaj se je treba z inflatornim gospodarjenjem spopadati tako, da se pravzaprav spopadeš z dejanskimi interesi gospodarskih in političnih subjektov, ki jim inflacija ustreza.«
D. V.
Med zasedanjem vsedržavnega sveta PRI
Oster napad La Malfe na vodjo PSI Craxija
RIM — Vladna večina nima miru: medtem ko je Goria v ZDA, so njeno šibkost pokazali intervju Craxija Repubblici, reakcije nanj in ostre kritike, ki jih je izrekel proti PSI Giorgio La Malfa. Njegov oče Ugo je poosebljal »kritično zavest levosredinske vlade«, on pa pooseblja kritično zavest petstrankarske. Cilj njegovih puščic je ravno Craxi, ki da hoče »institucionalno vlado« KD-KPI-PSI, da bi potem uresničil levičarsko, to je načrt, »ki ga ni nikdar pozabil.« Tajnik PRI mu ne nasprotuje apriorno, hoče pa jamstvo za okrepitev »navadne« oborožitve v Zahodni Evropi in ohranitev določenega jedrskega potenciala. Glede gospodarskih problemov pa se vprašuje, kaj poreče sindikat, če se KD in PSI združita v vladajočo večino: bo pristal na zakon o stavkah, bo stavkal, ali pa sprejel gospodarsko načrtovanje in posledične žrtve? La Malfa označuje predlog KD in KPI o ustavnih reformah kot »nevaren klepet« in očita Craxiju, da se s katastrofičnim pristopom k temu problemu udinja De Miti in Natti. Obtožuje ga še, da je hotel z referendumom o civilni odgovornosti prizadeti sodnike, tako da bodo ti potegnili krajši konec, nepošteni politiki pa ostali nekaznovani, ker PSI noče, da bi sedli na zatožno klop. Hude besede, torej, ki bodo izzvale hudo reakcijo.
In KPI? Occhetto priznava Craxiju, da se na nov način loteva krize političnega sistema, in ugodno ocenjuje »odmrznitev« PSTKPI po »delni odstranitvi« nezaupanja.
G. R.
Iz protesta proti izraelskemu nasilju na zasedenih ozemljih
Palestinci so oklicali splošno stavko
Cossiga si je ogledal svete kraje krščanstva
JERUZALEM — Predsednik republike Francesco Cossiga je včeraj pričel svoj štiridnevni uradni obisk v Izraelu z ogledom Nazareta, Genezareško jezera in drugih krščanskih svetih krajev. Cossigo je včeraj spremljal le Andreotti, številnih novinarjev, ki poročajo o njegovem obisku, pa ni bilo, saj je predsednik želel pričeti svojo prvo pot po Izraelu v zasebni obliki.
Med ogledom Nazareta, ki je največje arabsko mesto v Izraelu, kjer živijo Palestinci, je bil Cossiga tudi sam priča naraščajoči napetosti med tamkajšnjim prebivalstvom. Ravno takrat so namreč iz bližnjih mošej povabili Palestince, naj se danes — sobota je za Žide praznični dan — udeležijo manifestacije v podporo zahtevam prebivalcev, ki živijo na zasedenih ozemeljih.
O tem bosta zelo verjetno Cossiga in Andreotti govorila danes, ob začetku uradnih pogovorov, z izraelskim predsednikom Herzogom in ministrskim predsednikom Šamirom.
JERUZALEM — Dvanajst dni demonstracij in hudih pouličnih spopadov na zasedenih arabskih ozemljih je doslej terjalo življenja petnajstih Palestincev, 60 jih je bilo ranjenih, izraelske varnostne sile pa so aretirale 200 demonstrantov. Podatke so včeraj objavili na generalnem štabu izraelske vojske, Palestinci pa trdijo, da je bilo v demonstracijah doslej vsaj 200 oseb ranjenih, število mrtvih pa ni znano. Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UN-RWA) je včeraj v Tunisu objavila seznam 20 žrtev nemirov na zasedenih ozemljih. V poročilu agencije Združenih narodov še piše, -da so bile vse žrtve med 12. in 26. letom starosti. V vsakem primeru pa je bil zadnji val demonstracij najdaljši in naj hujši v zadnjih šestih letih.
Včeraj je bilo na arabskih zasedenih ozemljih, na‘desnem bregu reke Jordan in v Gazi, nekoliko mirneje, čeprav napetost med Palestinci in Izraelci ni popustila. Huje je včeraj bilo v Jeruzalemu, kjer je zelo veliko število Palestincev prisostvovalo običajni petkovi molitvi v mošeji
Al Aksa. Po molitvi so Palestinci demonstrirali v starem delu Jeruzalema, demonstrante pa so izraelski vojaki razpršili s pomočjo solzilcev. Po posledicah solzilcev, kot 'poroča palestinska tiskovna agencija, je umrl starejši Palestinec Hail Sa Ade, izraelska policija pa pravi, da je moža zadela srčna kap.
Včeraj pozno zvečer so se v Šefaramu v Galileji sestali palestinski župani, palestinski člani izraelskega parlamenta in vidni člani palestinske skupnosti, da bi se odločili, kako bodo prebivalcem arabskih zasedenih ozemelj izkazali svojo solidarnost. Sklenili so, da bodo organizirali splošno stavko, ki jo bodo poimenovali »dan miru«.
Nemiri na zasedenih ozemljih zaskrbljajo tudi izraelske politike. Minister za javno varnost Haim Bar Lev, je včeraj dejal, da bi lahko neredi upočasnili proces identifikacije z židovsko državo, ki naj bi se pričel pri mnogih Palestincih, ki živijo v mejah Izraela.
Sklep senatne komisije za zunanje zadeve
Jugoslavija bo deležna gospodarske pomoči
RIM — Italija je uvrstila tudi Jugoslavijo med države, ki bodo v prihodnjem letu deležne gospodarske pomoči v sklopu programa »Kooperacija in sodelovanje za razvoj«. To je na seji senatne komisije za zunanje zadeve uradno sporočil podtajnik na zunanjem ministrstvu Mario Raffaelli, ki je senatorje obširno seznanil o izvajanju tega večletnega programa ter o smernicah in o kriterijih, po katerih bo zunanje ministrstvo razdeljevalo oziroma uporabljalo razpoložljiva finančna sredstva. Program »Kooperacija in sodelovanje za razvoj«, ki ga je parlament odobril v začetku osemdesetih let, je širokopotezni projekt, na podlagi katerega prispeva Rim svoj delež za ekonomsko pomoč nerazvitim državam in državam v razvoju. Tako v obliki stvarnih prispevkov proti lakoti in revščini, ki zadevajo afriške države, kot v obliki kreditnih ugodnosti in konkretnih posegov za gospodarski razvoj manj razvitih držav ali tistih, ki se soočajo s posebno ostro ekonomsko krizo.
Finančna dotacija omenjenega programa posegov znaša 6.700 milijard lir, od katerih je dobra polovica (58 odst.) namenjena Afriki. Na zunanjem ministrstvu pa so letos prvič ustanovili tudi sklad za gospodarsko sodelovanje z državami sredozemskega območja ter za te posege dodelili 11 odst. sklada,
to se pravi približno 700 milijard lir. Od evropskih držav bo v tem okviru deležna posebne pozornosti le Jugoslavija, medtem ko je baje Albanija ap-riori zavrnila vsako sodelovanje na tej ravni, kar je povsem značilno za njeno zaprto zunanjepolitično usmeritev. Jugoslavija bo tako v družbi Egipta, Maroka in Alžirije, kar po svoje gotovo ni posebno laskavo, kooperacija pa bo vsekakor zelo koristna.
Podtajnik Raffaelli (PSI) ni še podrobno pojasnil točnih kriterijev itali-jansko-jugoslovanske kooperacije v sklopu tega projekta, tudi zato, ker je to stvar dogovora med obema vladama. Jasno pa je, da hoče Italija s to potezo konkretno pomagati Jugoslaviji pri naporih za premostitev težke gospodarske krize in istočasno učinkovito vključiti sosednjo državo v ekonomske procese EGS.
Poročilu podtajnika Raffaellija, ki je govoril v imenu zunanjega ministra, je sledila krajša debata, v kateri so predstavniki vseh strank soglašali z vladnim predlogom, da se v ta program vključi tudi kooperacija z Jugoslavijo. Ugodno mnenje senatorske skupine KPI je iznesel senator Stojan Spetič, ki je, kot znano, tajnik in član predsedstva zunanjepolitične komisije v Palači Madama.
SANDOR TENCE
Močna eksplozija v Leccu uničila trinadstropno hišo
LECCO — Malo pred 13. uro je v Leccu pri Comu odjeknila močna eksplozija, in dve krili stare stanovanjske hiše v Ul. Matteotti sta se sesuli. Pod ruševinami palače iz konca osemnajstega stoletja so umrli trije stanovalci, devet oseb je bilo težje ranjenih, eno pa še pogrešajo.
Eksplozijo je menda povzročilo uhajanje plina, čeprav še niso dognali, ali je do nje prišlo v enem izmed stanovanj ali na cesti, kjer je občinsko podjetje za plin pravkar izvajalo nekaj popravil. V trinadstropni palači je stanovalo pet družin. Žrtve eksplozije so bile vsi člani družine Pizzardo, ki je stanovala v pritličju. Gasilci so po peturnem iskanju in kopanju pod ruševinami našli trupla 33-letnega delavca Giancarla Pizzarda ter dveh izmed njegovih otrok, 8-letnega Fabia in 3-letnega Andrea. Pizzardova žena Sebas-tiana je bila hudo ranjena, 12-letna hčerka pa se je rešila, ker je bila takrat še v šoli. V bolnišnici se bori s smrtjo Alba Dionisi (leži v globoki komi), pogrešajo pa 40-letno Rosy Marchetti, ki je menda pravkar kuhala kosilo, ko se je hiša sesula.
Tako široko izbiro nudi samo
Ramam eicper«
Trst - Ul. Revoltella 10
30 modelov videoregistratorjev in videolektorjev od 535.000 Ur dalje
BLAUPUNKT - FENNER - FUNAI - GRUNDIG - HITACHI - MITSUBISHI PANASONIC - PHILIPS - SANYO - SHARP - TELEFUNKEN - TOSHIBA
Odobreno poenoteno besedilo za obmejno sodelovanje v naši Deželi
RIM — Ožji odbor poslanske zbornice je včeraj odobril poenoteno besedilo zakonskega osnutka za obmejno sodelovanje v Furlaniji - Julijski krajini, ki je neke vrste sinteza vseh predloženih besedil. Osnutek, ki je naletel na soglasno podporo političnih sil, je izdelal demokristjan Orsini, doma iz pokrajine Belluno, ki jo zakonski predlog vključuje med obmejna področja. Orsini je podčrtal, da predstavlja odobreno besedilo vsebinsko izhodišče za nadaljnjo debato ter da bo ožji odbor poslanske zbornice vzel v poštev vse morebitne predloge, ki jih bodo izdelale krajevne, družbene in gospodarske komponente.
Odobritev poenotenega osnutka, o katerem bo tekla razprava po novem letu, predstavlja velik korak naprej v parlamentarnem postopku za odobritev tega pomembnega zakonskega normativa. Poslanci bodo besedilo že v prihodnjih dneh predložili vladi, ki bo tako morala, enkrat za vselej, pojasniti svoja stališča do te aktualne problematike. Sprva je namreč kazalo, da vlada ne namerava sodelovati pri parlamentarnem soočanju, sredi novembra pa je podtajnik pri zakladnem ministrstvu, socialist Sacconi, nepričakovano napovedal predložitev vladnega predloga. Poslanci očitno nočejo novih zamud in zavlačevanj ter napovedujejo, da bodo, ne glede na vladna stališča, po novem letu v vsakem primeru nadaljevali z delom v proračunski komisiji, ki je pristojna za odobritev tega zakona.
SANDOR TENCE
Včeraj predstavili Jadranski koledar s knjižno zbirko
Dobro branje za različne okuse
TRST — Stare navade se izgubljajo, porajajo se nove, izginjajo ukoreninjene tradicije in se rojevajo nove, temeljito se spreminjajo načini komunikacije in toliko drugih stvari se spreminja, da smo vsem novostim komajda kos. Stara slovenska navada, da pred prihodom novega leta kupimo koledar s knjižno zbirko, ostaja. Slovenske založbe radevolje ustrežejo tej naši potrebi, saj jim koledar pomeni možnost, da si utirajo pot med najširše kroge ljudi.
Včeraj je Založništvo tržaškega tiska predstavilo Jadranski koledar z bogato knjižno zbirko. Ponudba je letos še posebno vabljiva, saj bomo s poceni nakupom obogatili domačo knjižnico in seveda tudi svoje vedenje. Na tiskovni konferenci, ki je bila na sedežu ZTT, je prisotne, med njimi je bil tudi senator in sodelavec založbe Stojan Spetič, pozdravil Miran Košuta. Poudaril je, kako pomeni koledar vrh enoletne založniške bere in ta je bila za ZTT tudi letos bogata. Založba je izdala 40 družboslovnih in leposlovnih knjig, 10 knjig pa je tik pred izidom. K temu moramo dodati še preko 90 kaset.
Urednik knjižnih izdaj Marko Kravos se je dotaknil nekaterih temnejših
točk; ki ovirajo našim knjigam pot na vseslovensko in jugoslovansko tržišče. Dejal je tudi, da knjige, ki izidejo pri ZTT, ne morejo računati na podporo italijanskih javnih ustanov. V knjižno zbirko so uvrščene naslednje knjige: Branko Marušič »Z zlatimi črkami«; Raymond Chandler »Sestrica«; Zvonimir Simčič »Vino« in stenski koledar »Kraške Štirne«. Izmed avtorjev sta bila prisotna Branko Marušič in Zvonimir Simčič. Marušič je pri predstavitvi knjige »Z zlatimi črkami«, ki prinaša biografijo in dela najpomembnejših primorskih mož, razložil osnovne načrte, ki so ga vodili pri delu. Časovno se je opredelil za obdobje, ki gre od konca 15. stoletja pa do današnjih dni, pri tem pa avtor ni upošteval živečih osebnosti. Druga značilnost biografske knjige je, da se Marušič ni omejil le na umetniške ustvarjalce, ampak je uvrstil v knjigo tudi znanstvenike; kljub temu imajo levji delež prav pisatelji, slikarji in glasbeniki. Sam avtor je priznal, da je imel nekatere težave s tistimi velikimi možmi, ki so bili po rodu Slovenci, vendar so delovali v italijanskem - okolju. Brez dvomov pa bo knjiga dobrodošla tudi širšemu občinstvu, ker je napisana poljudno, hkrati pa na podlagi dokaj pretehtanih kriterijev.
Enolog Zvonimir Simčič je ob predstavitvi knjige »Vino« v prvi vrsti naglasil, da ljudje nimajo dovolj vinske kulture. To pa pomeni, da ne poznajo osnov vinogradništva, kletarjenja in značilnosti, ki opredeljujejo različne sorte vina. Dodal je, da je v svoji knjigi napisal nekaj o zgodovini vina, več strani pa je posvetil pravilnemu odnosu do te žlahtne pijače. Dobra kapljica je lahko naš prijatelj, lahko pa postane tudi sovražnik, ki nam škodi. Jasno je, da nam škoduje prekomerno pitje, ugodno pa vpliva na naše počutje, če znamo vino ceniti in ga razumeti kot del prehrane. Ko jedi »pospremimo« s primernim vinom, bomo valorizirali oboje in hkrati preprečili škodljive posledice alkohola.
O Jadranskem koledarju, ki je seveda nosilna publikacija celotne zbirke, je spregovoril njegov glavni urednik Dušan Kalc. Dejal je, da koledar podaja obračun naše celoletne dejavnosti, zasnovan pa je tako, da upošteva pomembne dogodke v Italiji, Sloveniji in v širšem svetu. Vše omenjene probleme pa so pisci člankov podali v luči naše zgodovinske izkušnje in sedanjosti. Okrepljen je prav koledarski del, precejšen del zbornika pa je posvečen mladinski problematiki in mladinskim gibanjem. Žarišče je prav leto 1968, posebna pozornost pa je namenjena odmevom, ki ga je imelo takratno študentsko gibanje med našimi dijaki in študenti. Brali bomo lahko tudi prispevke o mladinski iniciativi in o sedanji stvarnosti. Koledar pa prinaša tudi prispevke o današnji politični stvarnosti, o kulturi, o slovenskem šolstvu v zamejstvu^ o slovenskem vrtcu in osnovni šoli v Špetru in drugih žgočih problemih.
Ob zaključku svojega posega je novinar Dušan Kalc razglasil tudi izid natečaja »Dlaka na jeziku«, ki sta ga razpisala Jadranski koledar in Primorski dnevnik. Kalc je poudaril uspeh pobude, saj je v uredništvi prispelo preko 60 prispevkov različnih avtorjev. Večina je bilo literarnih prispevkov (od humoresk do epigramov), veliko pa je bilo tudi vinjet in risb. Poslana besedila je ocenila komisija, ki so jo sestavljali Ivanka Hergold, Nadja Kriščak in Sergej Verč, risbe pa so ocenili Klavdij Palčič, Andrej Pisani in Magda Tavčar.
Zamisel o razpisu nagradnega natečaja »Dlaka na jeziku« je nastala iz hotenja, da bi s takšno pobudo stimulirali ustvarjalnost zamejskih umetnikov, pa tudi tistih iz matične domovine, hkrati pa prispevali k razvoju humor-no-satirične zvrsti tako v besedi kot v risbi, saj je v slovenskem kulturnem prostoru, in seveda tudi v zamejstvu, slabo zastopana. Resnici na ljubo je bilo prispevkov iz naših krajev bolj malo, največ jih je prišlo iz Slovenije in tudi drugih jugoslovanskih republik. Imena nagrajencev objavljamo v posebnem okviru, kot se pač spodobi.
A. M.
Prvo nagrado za besedilo je prejel MARIJ ČUK. Njegov prispevek »Zapiski zamejskega tajnega vohljača« je bil nagrajen z naslednjo obrazložitvijo: »Tekst odgovarja natančnim pogojem, saj na sproščen, duhovit, predvsem pa zabaven način pokaže delček družbene, družabne in politične stvarnosti v zamejstvu.«
Drugo nagrado je žirija podelila SLAVKU PREGLU iz Ljubljane za »Beležke iz živalskega sveta«. V obrazložitvi nagrade je zapisano: »Avtor v obliki basni na izostren, poglobljen in prijetno duhovit način razkrije različne življenjske situacije.«
Tretjo nagrado pa je komisija podelila VINKU VASLETU iz Ljubljane za »Aforizme«. Nagrada je tako utemeljena: »V ciklu težke aforistične oblike avtor zabada svoje modre in bridke, a tudi pikre bodice v jugoslovanske in tudi splošne človeške razmere.«
Prvo nagrado za risbe je komisija podelila MARJANU MANČKU iz Begunj pri Cerknici za serijo duhovitih, pomenljivih in tehnično odličnih risb.
Drugo nagrado je prejel LJUBOMIR PERENČEVIČ iz Šida, tretjo pa MILOŠ PANIČ iz Zagreba, oba za vrsto risb na splošno družbeno temo.
Kot gost tamkajšnjih novinarjev
Marjan Rožič včeraj v Novi Gorici
NOVA GORICA — Včeraj se je mudil v Novi Gorici kot gost tamkajšnjih novinarjev, predsednik Skupščine Jugoslavije Marjan Rožič. Dopoldne se je pogovarjal s časnikarji, političnimi funkcionarji in z gospodarstveniki o najvažnejših temah in vprašanjih sedanjega obdobja v Jugoslaviji. Gre tudi za napovedane ustavne spremembe, ki naj bi prispevale k odpravljanju družbenogospodarske in politične krize v državi. Rožič je dejal, da je zvezna ustavna komisija, ki jo on vodi, končala preučevanje raznih predlogov, mnenj in pobud o spremembah ustave in je dosegla soglasje ali kompromisna stališča za mnoge dileme, ki so vzburjale in zaskrbljale javnost, tudi javnost v Sloveniji. Spremenjena ustava naj bi v bistvu ponovno ovrednotila znana AVNOJ-ska načela jugoslovanske države, z nenadomestljivo vlogo posameznih narodov, republik in pokrajin v okviru enotne federativne družbene skupnosti. Ustava naj bi po svojih načelih, izhodiščih in določilih omogočala razvoj svobodne, demokratične in moderne družbe, ki bo odprta v svet, ki se hitro razvija in napreduje.
Sedanje stanje je na posameznih področjih daleč od tako zasnovanih vizij in perspektiv jugoslovanske družbe. "Pri odločanju v federaciji je premalo prisotna znanost, združeno delo ima premajhen vpliv v državi, potrebno pa je zagotoviti tudi večjo vlogo republik in pokrajin v reševanju skupnih zadev", je menil Marjan Rožič. Nato je obrazložil razloge zakaj je med nedavno skupščinsko razpravo o protiinflacijskem programu glasoval za ta dokument, čeprav so ga ostali slovenski predstavniki zavrnili. Zanj je glasoval zaradi svoje funkcije v fe-
Marjan Rožič
deraciji, vendar tudi zato, ker je bil program v parlamentarnem postopku že izboljšan v primeri s prvim osnutkom in zasnovo zvezne vlade. Dodal je, da je Skupščina v svojih sklepih, ki pa jih javnost ne pozna v celoti, vlado obvezala, da program, glede na izkušnje, sproti dopolnjuje in ga prilagaja posebnostim v republikah in pokrajinah. Sicer pa vlada za protiinflacijski program odgovarja in bo že ob prvi analizi tega dokumenta v Skupščini morala zanj prevzeti konkretne odgovornosti. Predsednik jugoslovanskega parlamenta je včeraj v Novi Gorici obravnaval tudi vprašanje carinske cone pri Mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi in problematiko cestnih povezav z Italijo, to je tako imenovanih Osimskih cest. Oboje je v ve-
likem interesu bodisi Nove Gorice kot tudi vse Slovenije in Jugoslavije, je menil in dodal, da bo po nedavnem ugodnem mnenju pristojne strokovne komisije v Beogradu, zvezna vlada kmalu odobrila ustanovitev carinske cone v Vrtojbi. Pri tem je omenil delež, ki so ga v postopku za to cono opravili predstavniki Nove Gorice in opozoril na zaviralno vlogo zvezne birokracije. Glede osimskih cest pa je Rožič povedal, da so te upoštevane v programu razvoja cestnega prometa v Jugoslaviji, ki ga je pred dnevi sprejela zvezna vlada. Zdaj ugotavljajo zakaj osrednja novinarska agencija Tanjug jugoslovanski javnosti ni sporočila, da so v omenjenem programu vsebovane tudi Osimske ceste. Zvezna vlada naj bi čez nekaj dni Skupščini predložila tudi poseben zakon o financiranju Osimskih cest, tako da bi slednje v letu 1988 končno vendarle začeli graditi.
Nekatere od obravnavanih tem so še poglobili in razširili med pogovorom ki ga je predsednik Rožič v nadaljevanju obiska imel v delovni organizaciji "Primex" v Rožni dolini. Direktor tega podjetja Aleksander Lovec je gostu povedal, da bo "Primex" letos dosegel za nad 200 milijard lir. Tako povečanje je mogoče tudi zaradi dobrega gospodarskega sodelovanja z Italijo in sploh prijateljskih odnosov s sosednjo državo. Aleksander Lovec je nato podrobneje obravnaval razne vidike obmejnih blagovnih izmenjav in gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, poudaril nujnost zgraditve Osimskih cest in poudaril, da bo prihodnja carinska cona v Vrtojbi merila 40 tisoč kvadratnih metrov.
MARJAN DROBEŽ
VELIKO	POPUSTI
BOŽIČNO	M ^ J V J
VARČEVANJE B J JL\ J J od 15% do 20%
1862-1987
plačilo v 12 mesečnih obrokih brez obresti PLETILNI, ŠIVALNI in LIKALNI STROJI
IV il A ICT D Ul. U. Foscolo 5 (ob Trgu Garibaldi)
IVI/Al EU I« Tel. 730332
obv. obCini 12/11/87
Prodajna razstava v Beneški galeriji
ŠPETER — V Beneški galeriji v Špetru bodo danes ob 18. uri odprli prodajno razstavo sodobnega slikarstva in grafike. Slike — gre za dela izjemno znanih italijanskih, slovenskih in avtorjev mednarodnega slovesa — prihajajo iz zasebnih zbirk.
Razstava bo odprta do 17. januarja.
Deželna skupščina F-JK včeraj odobrila finančne dokumente
TRST — Po štirih dneh obširne razprave, ki je sicer potekala v precejčnjem nezanimanju skupščine, je deželni svet Furlanije-Julijske krajine odobril finančne dokumente, ki zadevajo pobračun za leto 1986, triletni načrt za obdobje 1988-1990 in proračun za leto 1988.
Izid glasovanja je bil enak za vse tri dokumente: podprle so jih stranke šeststrankarske večine (KD, PSI, PRI, PSDI, PLI in SSk); negativen glas so oddali predstavniki Komunistične partije, Proletarske demokracije, Furlanskega gibanja in misovcev; vzdržala se je Mešana skupina — II Melone, pred samim glasovanjem pa Lista za Trst. Glasovalne izjave so podali svetovalci Stoka (SSk), Cavallo (PD), Giuricin (Mešana skupina), Puppini (Furlansko gibanje), Gambassini (LpT), Fra-giacomo (PRI), Morelli (MSI), Zanfagnini (PSI), Tarondo (KPI) in Carpe-nedo (KD).
Deželna skupščina Furlanije-Julijske krajine se bo po krajšem novoletnem premoru ponovno sestala v prvih dneh meseca januarja.
Pogovor s predsednikom Odbora za gospodarstvo SKGZ Darijem Capinom
Pripraviti se moramo na izzive 21. stoletja
dr. Darij Cupin
Jutrišnji občni zbor Slovenske kul-turno-gospodarske zveze je kot vsaki dve leti pomembna priložnost za obračun opravljenega dela, za izmenjavo mnenj o razmerah, v katerih se naša skupnost nahaja in za pregled smernic njenega nadaljnjega razvoja na vseh temeljnih področjih. V delovanju posameznih teles te organizacije pa občni zbor pomeni predvsem priložnost za preverjanje ciljev, nikakor pa ne prekinitve prizadevanj za njihovo uresničevanje. V tem smislu bo občni zbor v Gorici v delovanju Odbora za gospodarstvo le pomembna etapa na poti izvajanja nalog, ki si jih je organizacija pred dobrima dvema letoma začrtala s svojim gospodarskim programom in ki jih je odbor sprejemal sproti, upoštevajoč potrebe in možnosti naše skupnosti.
S to splošno mislijo je stekel pogovor, ki smo ga imeli s predsednikom Odbora za gospodarstvo SKGZ Darijem Cupinom. Zajel je najpomembnejše teme, o katerih je zadnji dve leti tekla razprava in do katerih so se v odboru izoblikovala jasna stališča.
Katere so glavne smeri dela in kako se jih odbor loteva?
V prvi vrsti se odbor ukvarja z uresničevanjem gospodarskega načrta, s čimer se istočasno loteva najpomembnejših poglavij našega gospodarskega in splošnega družbenega razvoja. To so velika skrb za kadrovanje, za izobraževanje in torej za kakovostno šolo, prizadevanje za internacionalizacijo tržaškega in deželnega gospodarstva in v tem okviru za nove, višje oblike sodelovanja ob meji. Gre za osnovne smeri, v katere bo nujno moral naš razvoj in ki predstavljajo glavne točke našega dela. Kadrovanje je osrednja naloga pri soočanju s potrebami tehnološkega razvoja, zanj pa potrebujemo pripravljene in visoko specializirane ljudi z novo miselnostjo. V tem smislu ima naše šolstvo pred
seboj zelo zahtevne naloge, saj bo potrebno globoko spremeniti koncept izobraževanja če hočemo, da bo šola resnično odgovarjala potrebam gospodarstva.
S takim spreminjanjem miselnosti prihaja vse bolj v ospredje prepričanje o potrebi po internacionalizaciji tukajšnjega gospodarstva. Ali v tej luči dobiva nov pomen tudi gospodarsko sodelovanje ob meji?
V Trstu in v vsej deželi prihaja znova na površje spoznanje, da je rešitev iz gospodarske krize samo v internacionalizaciji. Paket za Trst in Gorico ne temelji na tem konceptu in prav zato ne prinaša zaželenih učinkov. Pričakovanja so se zato preusmerila na zakonski predlog za obmejna območja, ki bo vzporedno z ustanavljanjem prostih con na jugoslovanski strani meje in s pričakovanim novim jugoslovanskim zakonom o mešanih vlaganjih odprl velike možnosti mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Do leta 1992, ko bodo znotraj Evropske gospodarske skupnosti odpravili meje, bo naša dežela postala za Jugoslavijo okno v EGS. Zavedamo se, da se moramo na ta trenutek dobro pripraviti in vprašanja smo se lotili s študijo, ki je sedaj že izdelana in katere predmet so predlogi, kako dati obmejnemu prometu nove dimenzije, kako ga iz čiste trgovinske menjave spremeniti v širše in trajnejše gospodarsko sodelovanje. Gre za vrsto konkretnih predlogov o inštrumentih, s katerimi bi uresničili mednarodno vlogo in široke gospodarske perspektive ozemlja, ha katerem živi naša skupnost.
Ali je prišlo v zadnjem obdobju do kakšnih novih trenutkov v delu Odbora za gospodarstvo?
Stopili smo v obdobje tehnološke revolucije, ki terja neprimerno več znanja in kulture; hkrati pa se z njo krajša delovni in podaljšuje prosti čas, kar poraja nove potrebe po kulturi. Še do nedavnega smo tudi v našem krogu pojmovali gospodarstvo in kulturo kot dve ločeni stvari, ki sta sami sebi namen. Z razvojem in z novimi razmerami, ki jih ustvarja pa je dozorela zavest, da gre le za dva različna vidika iste stvarnosti. Zato lahko skupno zasedanje odborov za gospodarstvo in za kulturo pojmujemo kot mejnik, ki je označil začetek skupnega dela na osnovi skupnega programa oziroma potreb. Nov družbeni razvoj nas je to-rej prisilil, da začnemo kot gospodarstveniki razmišljati bolj kulturno, tako kot se morajo kulturniki navzeti bolj gospodarske miselnosti. Potrebujemo novo strategijo dela, ki smo jo že začeli uresničevati in ki nam že povzroča prve težave. Potrebno nam bo zato dosti energij, fantazije in dobre volje, vendar je to nujna pot, ki jo moramo skupno prehoditi, kot to zahtevajo razmere, v katerih se nahajamo.
Pogovor zapisala
VLASTA BERNARD
Odprli so jo včeraj v pritličju Pomorske postaje
Prodajna razstava umetne obrti ponuja izbiro izvirnega darila
Tržačani imajo od včeraj še eno priložnost več za nekoliko drugačen nakup božičnega darila. Med 10. in 20.30 si bodo v pritličju Pomorske postaje lahko ogledali 6. prodajno razstavo izdelkov umetnostne obrti, in sicer danes, jutri in v ponedeljek.
Rastavo so odprli včeraj ob 11. uri, slovesnosti pa so se udeležili predsednik Trgovinske zbornice Tombesi, predsednik Velesejemske ustanove Marchio, predstavniki treh stanovskih organizacij obrtnikov (CNA, Združenja obrtnikov in SDGZ), tržaški škof Bellomi, predsednik Letoviščarske ustanove Barison ter zastopniki deželne
in krajevnih uprav, ustanove za razvoj obrti ESA ter številni drugi gostje in seveda obrtniki. Pokroviteljstvo, ki so jo prireditvi namenile najpomembnejše tržaške gospodarske ustanove in finančna sredstva, ki so jih prispevale za postavitev razstave, dokazuje naraščajoči interes javnosti za delo tržaških umetnostnih obrtnikov. Razstava sama je najboljši dokaz o kakovostnem razvoju njihovega ustvarjanja in o prizadevanju umetnostnih obrtnikov treh stanovskih združenj po kulturnem ovrednotenju njihovega dela. Letos je še. posebno skrbno postavljena: v premišljeni razstavni razporeditvi in
scenografiji prihajajo izdelki mnogo bolje do izraza, ponudba pa je tokrat še bolj izbrana in bolj kot k drobni prodaji teži k promociji izdelkov umetnostne obrti, čeprav so seveda povečini naprodaj.
Spodbudne in pohvalne besede so organizatorjem in razstavljalcem izrekli predsednik Trgovinske zbornice Tombesi, predsednik Velesejemske ustanove Marchio in tržaški škof, v imenu prirediteljev pa so govorili predsednik Združenja obrtnikov (As-sociazione artigiani) Ret, predsednik CNA Chicco in tajnica obrtne sekcije SDGZ Silva Bogateč. Sploh pa je zastopanost slovenskih umetnostnih obrtnikov tudi letos zelo vidna: v skupnem razstavnem prostoru najdemo izdelke podjetja Bor družine Doljak, keramične delavnice Ars Creatia Gabrijele Ozbič in usnjene kreacije z zaščitnim znakom Ippocastano Silve Bogateč, medtem ko se openski zlatar Peter Malalan predstavlja s svojimi izvirnimi izdelki v okviru skupine La Piramide. Slovenski obrtniki so zastopani tudi na razstavnem prostoru Konzorcija za kraški marmor, kjer bodo obiskovalce nedvomno presenetili izredno lepi dekorativni izdelki iz žlahtnega kraškega kamna.
Ce boste v teh dneh hiteli po božičnih nakupih, nikar ne prezrite obiska na Pomorski postaji. Prodajna razstava tržaških umetnostnih obrtnikov vam bo nedvomno pomagala pri navdihu, povrhu pa vam bo ponudila možnost izvirnejše izbire od tiste, ki smo je vajeni v trgovinah s serijskimi industrijskimi izdelki. Naj ponovimo, da bo razstava odprta danes, jutri in pojutrišnjem, neprekinjeno od 10. do 20.30. (vb)
Jutri koncert, s katerim bodo proslavili tudi 90-letnico godbe
Vabrežinska godba se že poslavlja od starega leta
Dolgoletna tradicija je, da se ob božiču godbe na pihala predstavijo svojemu občinstvu in da se s prijetno glasbo nekako poslovijo od minevajočega leta ter se pričakujoče zazrejo v novo leto.
Tudi nabrežinski godbeniki se niso mogli izneveriti dolgoletni tradiciji in vabijo vse prijatelje in ljubitelje glasbe na koncert ob zaključku leta, ki bo jutri, 20. decembra, v občinski telovadnici v Nabrežini, s pričetkom ob
16.30.
Koncert, ki ga nabrežinsko godbeno društvo prireja ob koncu leta in je postal že nekako tradicionalen, pa bo letos še posebno slovesen. S to prireditvijo želijo godbeniki zaključiti praznovanja ob 90-letnici ustanovitve in delovanja godbe in še zadnjič v tem letu v krogu prijateljev nazdraviti visokemu jubileju. Naj omenimo, da je glavna slovesnost potekala v mesecu juniju v Nabrežini s sodelovanjem šte-
vilnih pihalnih orkestrov iz zamejstva, iz Slovenije in iz Furlanije. Ob tej priložnosti je društvo izdalo tudi brošuro, v kateri je povzeta zgodovina delovanja nabrežinske godbe od njene ustanovitve do današnjih dni.
Nedeljski koncert pa bo še posebno slovesen tudi zato, ker se na čelo godbe vrača dirigent Stanko Mislej, ki je bil več časa odsoten iz zdravstvenih razlogov. Ob strani mu bo seveda stal namestnik Sergio Gratton, ki že več časa pomaga kapelniku Misleju pri vodstvu godbe in poučuje mlade godbenike, ki obiskujejo glasbeno šolo v okviru društva.
Za letošnji koncert so godbeniki vključili v program številne nove skladbe, od venčkov slovenskih narodnih motivov, izbora znanih dunajskih valčkov, do opernih ouvertur in modernih ritmičnih skladb.
Na koncertu bo letos kot gost sodeloval moški pevski zbor Fran Venturi-
ni od Domja pod vodstvom dirigenta Ivana Tavčarja.
S tem koncertom se nekako zaključi letošnja sezona Godbenega društva Nabrežina. Pred koncem leta pa bo godba nastopila še v domu ostarelih Stuparich v Sesljanu, in sicer 28. decembra in seveda, kot je že tradicija, na božični dan na nabrežinskem trgu.
Drevi koncert ricmanjske godbe
Godba na pihala iz Ricmanj bo drevi v gledališču F. Prešeren v Boljuncu z zaključnim koncertom sklenila svoje delovanje v letošnjem letu. Na koncertu, ki se bo začel ob 20.30, bodo poleg godbe nastopili tudi gojenci glasbene šole. Prostovoljne prispevke bo godba namenila Zavodu krvodajalcev FIDAS.
Obvezna revizija motornih vozil
Pred dnevi je bil v Uradnem listu objavljen odlok ministra za prevoze, ki določa obvezno revizijo osebnih in poltovornih vozil v letu 1988. Predpis velja za osebna vozila, ki so bila prvič registrirana pred 31. decembrom 1977 in za poltovorna vozila, ki so bila prvič registrirana pred 31. decembrom 1982. Vsa tista, ki so bila med tem časom že pregledana, pa so seveda oproščena nove revizije.
D.a ne bi prihajalo do gneče in do nepotrebnega izgubljanja časa, se bodo pregledi zvrstili v trimesečnih zaporedjih. V prvem trimesečju bodo prišla na vrsto vozila, katerih registrske številke se končujejo z 1, 2 ali 3;
v drugem trimesečju tiste, s končnimi številkami 4, 6; v tretjem 7, 8 in 9, v četrtem trimesečju vozila, kat registrske številke se končujejo z ničlo.
Odlok predvideva tudi kazni in globe za vse, k bodo spoštovali obveznosti 10-letne revizije moto] vozil. Kot rečeno, jo morajo izpolniti tudi lastniki pc vornih ali dostavnih vozil. Z mnogimi podobnimi v< razpolagajo tudi naša društva, predvsem športna, ki uporabljajo tudi tretje osebe. To le še povečuje odejo-nost predsednikov društev in nevarnost, da prezrejo konska določila, (zk)
Prebivalci Slivnega seznanili Občino z vaškimi problemi
LpT se je spet obregnila ob dvojezične izkaznice
Deželna svetovalska skupina Liste za Trst se je ponovno obregnila ob dvojezične osebne izkaznice. Na predsednika deželnega odbora in pristojnega odbornika je namreč naslovila vprašanje, ali namerava deželna vlada končno preprečiti izdajanje dvojezičnega osebnega dokumenta, ki je namenjen tudi občanom italijanske narodnosti. Ta praksa je namreč ustaljena v okoliških občinah, kjer večino prebivalstva sicer sestavljajo Slovenci. V vprašanju je nadalje rečeno, da številni italijanski državljani namerno odklonijo takšno osebno izkaznico. Zastopniki LpT zahtevajo, da deželna vlada poseže pri notranjem ministrstvu in v drugih pristojnih vladnih krogih, da se enkrat za vselej prekine to "absurdno" stanje.
Prebivalci vasi Slivno so prejšnji ponedeljek na javni skupščini predstavili občinski upravi devinsko-nabrežin-ske Občine svoje zahteve. Skupščino je sklical predsednik pristojnega krajevnega sosveta Gregor Pertot; prisot-
Drevi članski večer KD Kraški dom v Repnu
V Domu Albina Bubniča v Repnu se bodo drevi ob 20.30 zbrali člani KD Kraški dom, ki se bodo zadržali na družabnem večeru ob koncu leta. Ob tej priložnosti bodo predvajali kratkometražni film o prirodi in živalskem svetu, možno bo obnoviti člansko izkaznico in dobrodošli bodo predlogi, kako v bodoče obogatiti kulturno ponudbo v repentabrski občini. (B. S.)
na sta bila župan Brezigar in podžupan Caldi.
Problemi, ki so prišli na dan na seji, so kar številni. Med temi tudi prošnja za dokončno ureditev javne razsvetljave, ureditev nekaterih krajevnih cest in cestnih znakov ter uvedba javne prevozne službe, ki je sedaj Slivno nima. Prisotni so opozorili občinsko upravo tudi na potrebo po preureditvi nekaterih vaških zidov in ograj. Predstavniki občinske uprave so zagotovili, da bo omrežje javne razsvetljave kmalu dokončano, saj so bila dela za 2. in 3. sklop že dana v zakup. Za ostale zahteve se je občinska uprava obvezala, da bo ukrepala čimprej ter da bo te posege vključila v prihodnje programe urbanizacijskih del.
Kar se tiče službe javnega prevoza, so občinski upravitelji izjavili, da so pripravljeni pomagati, da bi se premostile vse težave, ki jih ima osebje prevoznega podjetja, ko mora obračati v vasi vozila; kar pa zadeva uvedbo prevozne službe, bo treba stopiti v stik s tržaškim konzorcijem za prevoze ACT.
V dvorani zavoda ITIS ob 29. dnevu slepca
Uspeh glasbeno-literarne prireditve sekcije Italijanske zveze slepcev
slepcev je s prijetno kulturno prirec vij° proslavila 29. dan slepca. V pr nični dvorani zavoda ITIS se je zbr
Bellomi in občinski odbornik Cole bis, ki sta tudi pozdravila prisotne se zahvalila nastopajočim za lepo r reditev.
Na glasbeno-literarnem popoldi vu, ki ga je briljantno povezoval K r*? Pardini, so nastopili izključno čl; tržaške sekcije Italijanske zveze sh cev: klaviaturist Armando Battisb
pevki dvojčici Elisabetta in Antonella Brezzi, pianist Ezio Costantini, recita-torka Marisa Mari, pianistka Giovan-na Rizza Toscano, pevec in kitarist Carmelo Firera in harmonikar Ivano Bovolenta. Udeleženci so vse nastopajoče nagradili s prisrčnimi aplavzi: njihov nastop, sad trdega in zagnanega dela, je bil še en dokaz več, kaj vse lahko stori človek tudi v takšnih razmerah, v katerih so prisiljeni živeti slepi ljudje.
Na sliki skupina nastopajočih na kulturni prireditvi.
Splezal je na visok dimnik in zagrozil s samomorom
Pretresljiv protest mladega delavca zaradi nevzdržnega stanja v železarni
Nadzorni organ dal prav opoziciji
V ponedeljek prva seja o županovi odstavitvi
Osebno nezadovoljstvo lahko odražamo na številne načine: lahko se glasno jezimo in prepiramo vsevprek, nergamo, tožimo, zahtevamo, seveda vselej v mejah individualnosti.^Ko gre za splošno nezadovoljstvo, recimo na delovnem mestu, stvar lahko pridobi tudi dramatičen prizvok. Nevzdržnih stanj v tržaških tovarnah pa je žal vse več. Toda dogodek, ki se .je včeraj zjutraj pripetil v škedenjski železarni AlT, je vreden močnejšega poudarka, brez dvoma pa bo lahko v razmislek Podjetnikom, upraviteljem, socialnim delavcem in nenazadnje vsem delavskim organizacijam.
Valdi Catalano, predstavnik CGIL v tovarniškem svetu, je zaradi nevzdržnega stanja, ki se v škedenjski železarni vedno bolj zaostruje, splezal na 60 metrov visok dimnik in grozil, da se bo vrgel v praznino. S svojim dejanjem je razumljivo sprožil velik preplah med sodelavci, ki so se v velikem številu zbrali na kraju in ga rotili, naj vendar dobro premisli, kaj dela. Prihiteli so tudi gasilci, ki so čakali na najhuje, dva od njih, Fabio Zorzet in Gas-tone Sauro, pa sta ga prehitela in ga skrbno privezala na varovalno vrv. Catalano se je tako cel in živ kmalu spustil na trdna tla. Delavci so ga v tem trenutku burno pozdravili, nakar so se zbrali na skupščini, s katero je hotel obupani Catalano pojasniti vzroke svojega dejanja. "Nočem, da bi se delavci prodajali za počen groš," je izjavil Catalano, 'zato jih pozivam,da prijavijo sindikatu tiste, ki njihovo delo neprimerno vrednotijo in jim ga neustrezno plačujejo. Predvsem pa zahtevam večjo podporo celotne sindikalne organizacije." Na dan so prišle
mnoge krute resnice, ki so v času, ko nas preplavlja sodobna tehnologija, skorajda nerazumljive. "Čas bi že bil, da se neha z zapostavljanjem osebja, ki dela v oddelku za raztovarjanje IMA," je nadaljeval Catalano, ki je bil na videz že čisto priseben. Omenil je nato sindikalni sporazum z vodstvom železarne, ki predvideva rotacijo delavcev v dopolnilni blagajni. Uprava pa tega dogovora ne spoštuje in, kar je še slabše, diskriminiradelavce, ki so vpisani v sindikat CGIL. Prav to dejstvo je privedlo Catalana do drastične odločitve. "Boj za ohranitev železarne Terni ne sme biti samo stvar tovarniške sekcije sindikata, temveč mora odražati skrb in napor celotne sindikalne organizacije," je v svojem posegu poudaril Catalano.
Delavci škedenjske železarne so v preteklosti že večkrat opozorili krajevne upravitelje, politike in javnost na splošno, da grozi obratu zaprtje prav zaradi brezbrižnosti pristojnih organov. Tovarniški svet pa je pred časom sprejel tudi tržaški prefekt, ki jim je obljubil, da se bo pri ministrstvu za državno soudeležbo zavzel za rešitev krize, ki ima v celotnem železarskem kontekstu velik, če že ne izjemen pomen. Škedenjska livarna je namreč edina v državi, kjer bi lahko proizvajali lito železo, ki pa ga zaradi konkurenčnih cen uvažajo iz tujine. Kriza*pa se nanaša tudi na splošni železarski sektor držav EGS. Krajevni politiki so sicer delavcem zagotovili, da se bodo zavzeli za rešitev tega problema, predlogov in pobud je bilo doslej nešteto, otipljivih rezultatov pa od nikoder. Zato pa je tem bolj očitno pomanjka-
nje ustrezne politične volje. Ob zaključku svojega posega je Catalano zahteval predvsem srečanje s predstavniki družbe Intersind in z ministrom za državno soudeležbo Luigijem Granellijem.
Izrednega zborovanja se je udeležil tudi pokrajinski tajnik CGIL Roberto Treu, ki je izrazil nezadovoljstvo sindikata in v njegovem imenu zahteval čimprejšnji sestanek s pristojnimi oblastmi. Do besede pa je težko prišel predstavnik CISL Sergio Valenta, ki so ga delavci izžvižgali in obmetavali s kovanci, verjetno zaradi starih nesporazumov. Predstavnik FIOM De Vescovi pa je zagotovil, da bodo delavci znali primerno reagirati na morebitne povračilne ukrepe, ki bi jih uprava železarne lahko sprožila proti "junaku dneva" Valdiju Catalanu.
(zvo)
Točno mesec po formaliziranju zahteve po odstavitvi listarskega župana Staffierija se bo v ponedeljek tržaški občinski svet sestal prvič na izredni seji, da sprejme ustrezne odločitve, to je, da odloči, ali bo Staffieri moral zapustiti župansko mesto, ali pa lahko ostane prvi meščan do prihodnjih upravnih volitev, ki so napovedane za junija prihodnjega leta. Kot je znano, je za odstavitev na prvem zasedanju (tajnem in s tajnim glasovanjem) potrebnih dve tretjini glasov skupščine, prav tako pri drugem glasovanju (ki bi moglo biti, če odločitev ne bo prišla že v ponedeljek, kar je zelo malo verjetno, na naslednji izredni seji 30. t. m.), medtem ko zadostuje pri tretjem glasovanju (ki naj bi bilo 8. januarja) navadna večina glasov, torej 31, toda v tem primeru odstavitev ni avtomatična, pač pa o njej odloča prefekt, oziroma državna oblast.
Kot smo poročali, so stranke koalicije, ki (dasi med sabo sprte) še vodijo
tržaško občinsko upravo, skušale na vsak način preprečiti razpravo in glasovanje o odstavitvi. Že 21. novembra je bilo 20 svetovalcev KPI, Tržaškega gibanja, Mestne liste, MSI in Slovenske skupnosti vložilo na treh ločenih dokumentih ustrezno zahtevo, po postopku, ki ga predvideva državna zakonodaja za take primere. Občinski odbor pa je 30. novembra zahtevo zavrnil, trdeč, da ni bila zakonita, ravno z izgovorom, da ni bilo enotnega dokumenta z enotno utemeljitvijo. S tem je odbor po mnenju predlagateljev presegel svoje pristojnosti, saj se je spustil v razsojanje o vsebini zahteve, ki bi moralo biti prepuščeno skupščini, obenem pa ni sklical občinskega sveta, kar bi lahko predstavljalo neizvajanje uradnih dolžnosti.
In včeraj je Pokrajinski nadzorni odbor dal prav opoziciji, ker je razveljavil omenjeni sklep občinskega odbora od 30. novembra, prav z argumentacijami, ki so jih navajali predlagatelji zahteve po odstavitvi v svojem prizivu. S tem v zvezi je svetovalec Tržaškega gibanja Parovel izdal tiskovno sporočilo, v katerem izraža zadoščenje ob razsodbi Pokrajinskega nadzornega odbora, obenem pa zaskrbljenost, da bi ne dala povoda za nova zavlačevanja. Občinski odbor je bil namreč prisiljen izredne seje skupščine o odstavitvi le sklicati, ker je 4. t. m. omenjenih 20 svetovalcev ponovno vložilo zahtevo po ostavitvi, tokrat na enotnem predlogu sklepa »po svetovalski pobudi«, kar je jemalo občinskemu izvršnemu organu vsako pretvezo za zavrnitev. V ponedeljek se bo torej prepletala razprava o več dokumentih hkrati, čeprav imajo vsi isto vsebino, torej zahtevo po Staffierijevi odslovitvi.
Srečanje med predstavniki Zveze trgovcev in KPI
V	teh dneh sta se sestali delegaciji Zveze trgovcev (Unione commercianti) in tržaške federacije KPI, ki sta razpravljali o splošnih vprašanjih terciarnega sektorja in razvoja tržaškega gospodarstva, posebej pa je tekla beseda o problemu posebnih kontingentov bencina in o zakonskem predlogu za obmejna območja. V delegaciji Zveze trgovcev so bili njen predsednik Donaggio ter člani vodstva Bonivento, Gandolfi, Geppi in Gemma, medtem ko so KPI zastopali pokrajinski tajnik Poli, poslanec Bordon in član tajništva federacije Pessato.
V	pogovorih seveda ni moglo izostati vprašanje tržaške trgovske strukture, ob katerem so predstavniki Zveze trgovcev pojasnili razloge za svoje nasprotovanje novim velikim trgovskim središčem v deželi. Obe strani pa sta hkrati izrazili zaskrbljenost, ker tržaška občinska uprava še ni izdelala novega trgovskega načrta, kljub temu da bo v sedanji v kratkem zapadel.
Pripravno stanje osebja tržaške TZ
Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL ter avtonomni sindikat uslužbencev tržaške Trgovinske zbornice DIREL so na torkovi skupščini oklicali pripravno stanje osebja zbornice. Vzrok za "belo stavko" je v dejstvu, da se še niso začela decentralizirana pogajanja za obnovo delovne pogodbe, kot to predvideva 8. člen odloka predsednika republike, in ker se osebje nahaja v splošnih neustreznih pogojih.
Od včeraj v Trstu Trg Uga Irnerija
Trg pred novim impozantnim sedežem zavarovalnice Lloyd Adriatico na Marsovem polju se bo odslej imenoval po njenem ustanovitelju, Ugu Irneriju. S posebno slovesnostjo so včeraj poleg ulične table odkrili tudi bronasti doprsni kip Uga Irnerija, delo kiparja Giovannija Spagnolija, ki krasi preddverje nove palače. Tržaška zavarovalna družba, ki jo je oče sedanjega predsednika Giorgia Irnerija ustanovil v začetku stoletja in jo vodil vse do leta 1972, je z leti doživela velik razvoj. Danes znaša vsota njenih zavarovalnih premij kar 672 milijard lir.
■ RADIO OPČINE obvešča, da je z današnjim dnem, 19. 12. 87, začel delovati oddajnik za Benečijo na začasni frekvenci 95,3 MHz.
V FJK je za aidsom zbolelo 15 ljudi, v vsej Italiji pa jih je 1500
Statistični podatki o kugi 20. stoletja dokazujejo, da so bili ukrepi nezadostni
Čeprav so za nekaj mesecev sredstva javnega obeščanja nekoliko »zanemarila« posredovanje podatkov o številu obolelih za tako imenovano »kugo 20. stoletja«, to še ne pomeni, da je problem rešen. Nasprotno — statistični podatki dokazujejo, da je sodobno zdravstvo še povsem nemočno pred aidsom, smrtno boleznijo, ki se je razpasla predvsem v zadnjih dveh letih tudi v Italiji. Pa ne samo to. Po naraščajočem številu bolnikov lahko sklepamo, da so bile informacije o najnujnejših preventivnih normah povsem nezadostne.
Deželni odbornik za zdravstvo v FJK Luigi Manzon se je včeraj sestal z zdravniki Tirellijem, Zecchinom in Severi-nijem, ki so mu predstavili dosežke Deželnega kliničnega centra za aids. Center je analiziral več kot tisoč ljudi, ki pripadajo tako imenovanim rizičnim skupinam, predvsem narkomane in homoseksualce. Ugotovil je, da je od leta 1984 do danes zbolelo za aidsom 15 ljudi; 5 bolnikov se trenutno zdravi v posebnem centru pri Magdaleni. Med njimi je tudi Tržačan. Število seropozitivnih v naši občini trenutno ni znano, v vsej deželi pa naj bi jih bilo okrog 6 tisoč. Ta številka je seveda le približna in iz meseca v mesec neustavljivo narašča. V največji nevarnosti so narkomani, ki ne uporabljajo sterilnih injekcijskih igel, ampak si jih preprosto izmenjujejo in se s tem izpostavljajo okužbi.
Na seji je prišlo do pomembnih sklepov, ki naj bi vsaj delno omejili naraščanje števila obolelih. Odborništvo za zdravstvo bo posvetilo precej pozornosti doslednejšemu obveščanju o preventivnih normah v šolah, vojašnicah in je-
čah. Učencem bo torej zdravstvena služba nudila posebne učne ure. Vzgojitelji jim bodo posredovali podatke o vsem, kar je treba vedeti o aidsu.
Resen problem predstavljajo tudi delavci v tujini, predvsem v afriških državah. Tudi med njimi skokovito narašča število seropozitivnih in bolnih za aisom. Odbornik Manzon je sklenil, da bo navezal stike s tvrdkami, ki imajo svoje podružnice v tujini. Le tako bo mogoče posredovati zaposlenim potrebne informacije, kako naj se obvarujejo pred aidsom.
Državni statistični uradi so posredovali tisku približne podatke o številu seropozitivnih. V tem letu naj bi jih bilo okrog 100 tisoč. Številka pa še zdaleč ne odgovarja dejanskemu stanju, saj jih je v resnici verjetno še enkrat več. Med njimi kaže kar 80 tisoč ljudi že prve znake bolezni; večina bo v nekaj letih zbolela za aidsom. Bolnikov je trenutno v vsej Italiji 1500, v prihodnjem letu pa se bo njihovo število podvojilo, če ne celo potrojilo.
Podatki so že sami po sebi zaskrbljujoči. Upoštevati pa moramo, da so številke le približne, saj jim moramo prišteti tudi bolnike in seropozitivne, ki še ne vedo, da so okuženi, ali pa se sploh niso obrnili na zdravstvene centre. Ministrska komisija, ki je posredovala zaskrbljujoče številke javnosti, je zatrdila, da bo uresničila in finančno podprla načrte (ti so trenutno le na papirju) za raziskave in zdravljenje obolelih za aidsom. Do leta 1989 bo država dodelila zdravstvenim centrom, ki se ukvarjajo z aidom, približno 400 milijard lir.
Spodbudni podatki o rasti pristaniškega prometa
Tržaški homoseksualci ustanovili svoj družabni klub »Ernesto/a«
Povečanje iztovorov v lesnem pristanišču za 62 odstotkov, pretovora kontejnerjev za 30 odstotkov in komercialnega prometa za 40 odstotkov: to so izredno pozitivne številke, ki odražajo prve sadove reorganizacije in preustroja tržaškega pristaniškega dela. Podatki veljajo za obdobje med letošnjim januarjem in novembrom v primerjavi z istim obdobjem lani, poudariti pa gre, da so bili doseženi s skupnim prizadevanjem Vodstva Pristaniške ustanove in Enotne družbe pristaniških delavcev.
V tem času je tržaško pristanišče uavezalo tudi nove stike s pristanišči
Nova naloga poslanca Bordona
Parlamentarni urad tržaške federacije KPI sporoča, da je bil poslanec Willer Bordon imenovan, v okviru medzbornične komisije za nadzorstvo nad javnimi radiotelevizijskimi oddajami, za predsednika podkomisije, ki nadzoruje in urejuje radijske in televizijske tribune RAL
na azijski in južnoameriški celini. Zadnji tak sporazum zadeva sodelovanje s kitajskim pristaniščem Tianjin, ki so ga podpisali prav v teh dneh, ko se je v Trstu mudila delegacija iz tega daljnega mesta.
Srečno naključje preprečilo tragedijo
Včeraj dopoldne je na Trgu Pro-montorio 2 prišlo do nezgode na delu, ki se le zaradi srečnega naključja ni razpletla v tragedijo: 51-letni Silvano Ventuzzo, doma v bližini Vidma, je popravljal okna v četrtem nadstropju visoke palače. Delo mu je zaupalo tržaško gradbeno podjetje Slabili Vivante.
Obrtnik je do četrtega nadstropja priplezal po lestvi. Ko se je lotil dela, pa je nanadoma izgubil ravnotežje in padel v globino.
Vivanteju je življenje rešil balkon v tretjem nadstropju. Obrtnik je padel nanj in si pri tem zlomil kolk. Rešilec ga je odpeljal v bolnišnico na Katinari, kjer so mu zdravniki napovedali 20 dni zdravljenja in ga premestili na ortopedski oddelek.
V	okviru organizacije ARCI so tržaški homoseksualci ustanovili svoj klub in mu dali pomenljivo ime »Ernesto/a«, ki so ga očitno pobrali iz romana Umberta Saba. »Naš glavni namen je, da bi klub čimprej nehal delovati, kajti sovražimo etiketiranje in delitev ljudi na skupine ali korporacije,« izjavljajo ustanovitelji. Vendar v isti sapi povedo, da je zaenkrat potreba po klubu velika in da bo njegov sedež v uradih Arci, v Ul. del Toro 12.
Člani in simpatizerji bodo lahko telefonirali vsako sredo od 17.30 do 19.30 (tel. 767911), tema pogovorov pa je svobodna: vsakdo bo lahko povedal svoje težave ali izkušnje, dobil pa bo lahko tudi razne informacije. Klub »Ernesto/a« je ustanovila skupina univerzitetnih študentov, kulturnikov in docentov (ženskega in moškega spola), ki hočejo vplivati na tržaško politično in družbeno življenje, ne-da bi pri tem zanemarili filmske preglede, slikarske razstave, knjige, predvsem pa zabave. Prvi praznik bodo tržaški homoseksualci priredili v torek, 22. decembra, v diskoteki Fashion.
Podeljevanje nagrade literarnega natečaja »Božič ostarelih«
V	gledališču Cristallo bo v ponedeljek, 21. t. m., ob 17. uri pokrajinski odbornik za prosti čas Cavicchioli nagradil dobitnike literarnega natečaja »Božič ostarelih«, ki ga je razpisala Pokrajina. Natečaj je že tretji po vrsti, zadovoljivo pa je zlasti dejstvo, da se ga iz leta v leto udeleži več tekmovalcev. Letošnjo izvedbo je organizator razširil tudi na tržaške izseljence, ki živijo v Avstraliji. Prav tržaški izseljenec Giovanni Grescini je tokrat osvojil prvo nagrado.
Ponedeljkovo prireditev bodo popestrili Luciana Bronzi, Umberto Lupi in zbor Puera Cantores. Vabila za prireditev so na razpolago na sedežu Pokrajine, Trg V. Veneto 4, dvigniti pa jih je mogoče vsak dan med 8.30 in 13.30.
Nova koristna služba Zveze žensk-UDI
Tržaška sekcija Zveze žensk-UDI je ustanovila novo koristno službo, ki nosi ime Mary Poppins in je namenjena zlasti mladim materam in otrokom. Nasvete in koristne napotke za reševanje vsakdanjih drobnih, a zapletenih problemov bodo dajale poklicne slovenske in italijanske vzgojiteljice, na katere se bo mogoče obrniti vsak dan v tednu. Njeni prostori so na sedežu UDI-ZŽI, Ul. del Toro 12.
■ V ponedeljek, 21. decembra, opoldne bo v Časnikarskem krožku tradicionalna izmenjava voščil ob letošnjih praznikih. To bo priložnost za srečanje med novinarji in predstavniki deželnih, pokrajinskih in občinskih oblasti.
+ Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga
Milija Cijak vd. Regent
Pogreb bo danes, 19. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovelu.
Žalujoči sin in hčeri z družinami, sestra Nina in drugo sorodstvo
Posebna zahvala šolskim sestram iz Ul. delle Doccie.
Kontovel, 19. decembra 1987
t
Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi
Emil Berdon
Pogreb bo danes, 19. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ric-manjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo oče Izidor, žena Mariza, sin Igor z družino in drugo sorodstvo.
Trst, 19. decembra 1987
(Pogrebno podjetje Zimolo, Ul. Tor-rebianca 28)
Ob težki izgubi dragega Emila Berdona izreka družini najgloblje sožalje
SKD Slavec
Lepo glasbeno doživetje z ansamblom Pr o Avte
Glasbena matica, ki nam je tudi letos pripravila pestro in bogato abonmajsko koncertno sezono, je med tokratne koncerte vključila še gostovanje, v svetu že močno uveljavljenega in priznanega ansambla Pro Arte iz Gradca, ki je v sredo zvečer nastopil v Kulturnem domu v Trstu.
Bil je to večer, na katerem se je naše občinstvo seznanilo z glasbeno skupino, ki jo sestavljajo odlični pevci in instrumentalisti, ki so se predstavili s skladbami Pendereckija, Ko-
pelenta, Pavla Merkuja in Fabia Nie-derja. Glasba slednje z naslovom »Kresnik«, ki simbolizira stare belokranjske običaje ob kresni noči, je na tokratnem koncertu doživela krstno izvedbo v svoji drugi verziji.
Koncert, ki je s svojo sugestivnostjo, glasbeno vsebino in izvajanjem le-te navdušil poslušalce, je potekal v sodelovanju z deželnim sedežem RAI, pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine in s. finančno podporo deželne uprave.
Od danes na ogled razstava zbirk pokojnega Diega de Henriqueza
Na Gradu sv. Justa bo od danes dalje na ogled dokumentarna razstava zbirk pokojnega Diega de Henrigueza, ki jo prireja Tržaška letoviščarska ustanova. Pobuda spada v okvir prizadevanj za ureditev Henriguezovega muzeja miru in nekako dopolnjuje razstavo vojnih predmetov, ki je že dalj časa odprta prav tako v grajskih razstavnih prostorih.
Razstava se bo delila na dva osrednja dela. Prvi vsebuje pomembno pričevanje o vojnih in političnih dogodkih v drugi svetovni vojni s posebnim ozirom na one, ki so se dogajali v Furlaniji-Julijski krajini. Na ogled bodo plakati in letaki, dokumenti in vojna propaganda v obliki dopisnic in razglednic, dober del eksponatov pa predstavljajo fotografije o zasedbi Trsta ter o prisotnosti jugoslovanskih in zavezniških čet v teh krajih. Drugi del razstave se nanaša v večji meri na prvo svetovno vojno, vendar del dokumentacije sega še dlje v zgodovino. Poseben zgodovinski in dokumentarni pomen ima ladijski dnevnik, ki ga je pisal kapetan fregate Danae. V njem opisuje Garibaldijev prihod v Palermo.
Razstava bo odprta vsak dan, tudi ob praznikih od 10. do 13. in od 15. do 18.
Lep zaključek plesnega tečaja v Barkovljah
Pred dnevi se je v društvenih prostorih SKD Barko vij e zaključil plesni tečaj, ki ga je letos vodil David Poljšak. Tečaja, ki je trajal sedem tednov, oziroma 14 ur pouka, se je tokrat udeležilo 22 plesalcev in plesalk, ki so se učili dunajskega in angleškega valčka, tanga, fox-trotta, sambe, rumbe, cha-cha-ja in rock and rolla.
Naj navedemo imena udeležencev: Flavia Terčon, Sara Doukan, Igor Poljšak, Franka Slavec, Patrizia Čuk, Damjana Guštin, Sandra Poljšak, Daria Bukavec, Vili Vecchiet, Maja Lapornik, Martina Repinc, Evgen Hervat, Jasmin Rudež, Vesna Jagodic, Irena Kebar, Tatjana Čač, Robi Sancin, Valentina Repinc, Mitja Ozbič, Tatjana Carli in Tom Hmeljak.
Glavna točka zaključne prireditve je bilo tekmovanje v standardnih in latinsko ameriških plesih. Pari, ki so bili izžrebani, so dobili svojo številko.
Tekmovanje je nato potekalo v treh delih: izločilni krog za vse pare, polfinale in finale. Tekmovanju je sodilo pet sodnikov, ki niso imeli lahko delo, saj so vsi nastopajoči pokazali kar solidno znanje, predvsem pa veliko veselje do plesa.
Prvo mesto na tekmovanju je zasedel par Ozbič - Carli, drugo Slavec -Lapornik, tretje pa Poljšak - Repinc V.
Pokale za zmagovalce so darovale: tvrdka CO.GE.CO., EDILMA in konfekcija Mirta, kolajne pa je podarila trgovina obutve Styl moda.
Na prireditvi je nastopil še balet VIKY - SHOW, ki je navdušil gledalce; slednji je posodil organizatorjem prireditve tudi aparaturo za ozvočenje.
Večer sta zaključili zakuska in družabna prireditev, za kateri so poskrbeli sami tečajniki.
gledališča
VERDI
Operna sezona 1987/88
Jutri ob 16. uri (red D) zadnja predstava Donizettijeve opere LA FIGLIA DEL REGGIMENTO. Dirigent Carlo Rizzi, režija Filippo Crivelli.
V sredo, 23. decembra, bo ob 20.30 v cerkvi sv. Frančiška (Ul. Giulia) tradicionalni BOŽIČNI KONCERT s sodelovanjem zbora in orkestra gledališča VERDI. Izvajali bodo Perosijeve, Schubertove in Vivaldijeve skladbe. Dirigent Gabriele Bellini. Vstop prost.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88
Nocoj ob 20.30 bo Gledališče iz Rima predstavilo delo Tita Plauta CASINA. Režija Pino Micol. V abonmaju odrezek št. 5. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA-
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30: BUON NATALE AMICI MIEI Alana Ayckbourna. Režija Francesco Macedonio.
razna obvestila
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel priredi v ponedeljek, 21. decembra, ob 19.30 tradicionalno praznovanje DOMSKEGA DNE. Na sporedu bo nastop orkestra Opera Giocosa F-JK, ki bo izvajal skladbe A. Vivaldija. Sledila bo družabnost. Vljudno vabljeni!
Društvo zamejskih likovnikov obvešča, da bo redna seja v ponedeljek, 21. t. m., ob 20. uri v sejni dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
V Društvu slovenskih izobražencev,
Donizettijeva 3, bo v ponedeljek, 21. decembra, podal božično misel pred prazniki koprski škof Metod PIRIH. Začetek ob 20.30.
KUD Prints obvešča, da bo prvi redni občni zbor v ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 v prostorih ZSKD.
šolske vesti
Državno učiteljišče A. M. Slomšek v Trstu vljudno vabi bivše dijake in prijatelje mladine na PROSLAVO 40. OBLETNICE USTANOVITVE SLOVENSKEGA UČITELJIŠČA V TRSTU, ki bo v torek, 22. decembra, ob 10. uri na sedežu zavoda v Ul. Caravaggio 4.
Učenci prvih razredov didaktičnega področja Dolina se prisrčno zahvaljujemo Slovenskemu dobrodelnemu društvu, ki nas je obdarilo ob 40-letnici svojega delovanja.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 21. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina BACHCHOR.
V ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 bo v katedrali sv. Justa BOŽIČNI KONCERT zbora ILLERBERG.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela France Mihelič.
V	razstavni galeriji v Ul. Roma v Miljah razstavlja še jutri, 20. t. m„ slikar in grafik PAOLO PASCUTTA. Razstavo prireja KUD Prints. Urnik: ponedeljek, torek, četrtek, petek 12.00-14.00, sreda
16.00-	18.00, sobota 9.00-13.00 in nedelja
10.00-	13.00.
V	galeriji Minerva razstavlja do 21. t. m. slikarka ANNAMARIA VITTES.
V	Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 so v uradnih in večernih urah na ogled črno-bele fotografije, ki so bile nagrajene in sprejete na 5. fotografskem natečaju Foto Trst 80.
Sredi mrzle zime se bosta v topli ljubezni združila
VESNA in IGOR Da bi bil vsak dan vajinega življenja poln sreče in veselja, kot je današnji, vama želi KD Rdeča zvezda.
Danes se vzameta
VESNA in IGOR
Vse najboljše jima želi
Krožek mladih komunistov Zahodnega Krasa.
čestitke
VESNA in IGOR danes stopata na novo življenjsko pot. Iskreno vama čestitamo in obenem želimo, da bi vama sonce sreče in ljubezni sijalo skozi vse življenje. To so želje vaših staršev.
Danes stopata na skupno življenjsko pot VESNA in IGOR. Da bi bila asfaltirana in brez nevarnih ovinkov jima želi mladinska skupina P. Tomažič.
Dobrodošel MATEJ! Mnogo zdravja in veselja staršem ti želijo Vida, Emil in Irena.
* SLOVENSKO | STALNO.
^ GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
KRALJ NA BETAJNOVI
Režija: Mario Uršič PONOVITVE:
danes, 19. decembra, ob 20.30 -ABONMA RED B - prva sobota jutri, 20. decembra, ob 16.00 -ABONMA RED C - prva nedelja
razne prireditve
Godbeno društvo Nabrežina priredi jutri, 20. decembra, ob 16.30 tradicionalni KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA v občinski telovadnici v Nabrežini. Sodeluje moški zbor Fran Venturini od Dom-ja.
SKD Barkovlje prireja koncert harmonikarskega kvinteta GM jutri, 20. t. m., ob 17. uri. Vodi Loredana Kočevar. Vabljeni vsi!
KD Primorsko vabi vaščane na SILVESTROVANJE v srenjsko hišo v Mač-kolje. Vpisovanje pri Danici Smotlak -tel. 232114 do 21. t. m.
Lovski pevski zbor Doberdob in zbor V. Mirk skupaj z odborom za izgradnjo stavbe spomenika v Briščikih vabijo na REVIJO PEVSKIH ZBOROV v dobrodelne namene, ki bo jutri, 20. t. m., ob 17. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu - Odsek za zgodovino vabi na predstavitev publikacije GORIŠKI LETNIK s prispevkom ' Arheološka slika Boljunca pri Trstu" v torek, 22. t. m„ ob 18.30 v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1.
KD F. Venturini vabi na ZAKLJUČNI VEČER LETA danes, 19. t. m., ob 20. uri v kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju. Nastopili bodo: harmonikarski ansambel, otroški, mladinski in moški pevski zbor ter godci na diatonično harmoniko.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, priredi ob začetku božičnih počitnic danes,^ 19. t. m., v korist sklada M. Čuk BOLJŠI SEJEM. Prinesite knjige, plošče, revije, oblačila, igrače in druge zanimive predmete, ki jih ne rabite več. Sprejemamo jih od 15. ure dalje. Kulturni program se prične ob 18.30. Vabljeni vsi stari in mladi.
Mladinski krožek Prosek-Kontovel
priredi danes, 19. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku PLES. Vabljeni!
Godbeno društvo Prosek priredi v soboto, 26. t. m„ ob 17. uri TRADICIONALNI KONCERT NA ŠTEFANOVO v Kulturnem domu na Proseku. Sodeluje amaterski oder J. Štoka. Vabljeni!
Slovenska zamejska skavtska organizacija obvešča, da bo letošnja božična duhovna obnova jutri, 20. t. m., ob 9. uri v Marjanišču na Opčinah. Zaključek ob 16. uri.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 19. decembra
URBAN
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8,42 - Luna vzide ob 6.28 in zatone ob 14.43.
Jutri, NEDELJA, 20. decembra
EVGEN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,1 stopinje, zračni tlak 1021,7 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 12,3 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Chiara Lapenna, Čarobna Toscano, Luca Bonaduce.
UMRLI SO: 56-letni Emilio Berdon, 87-letni Mario Spessot, 75-letni Pietro Viola, 80-letna Albina Fortuna, 84-letni Stefano Sinossi, 74-letni Sante Benvenuto Celli-ni, 68-letni Ermenegildo Suc, 89-letna Cristina Bertoch, 81-letna Marta Pregarz, 88-letna Emilia Ziach, 64-letni Išidoro Musina, 68-letni Bruno Perini, 78-letni Pietro Petracco, 87-letna Maria Fiocca, 77-letna Narcisa Zullich, 83-letna Norma Zavodnik.
OKLICI: inštalater Fabio Micheli in blagajničarka Cristina Gaudenzi, uradnik Gianfranco Grassi in gospodinja El-friede Ludmilla Schbffmann, kovač Paolo Marcandel in bolničarka Cinzia Ferfog-lia, uradnik Claudio Boschin in prodajalka Elena Visintin, uradnik Enzo Valzano in kmetica Addolorata Crocefissa Spallu-to.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. decembra 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
MILJE - Mazzinijev drevored (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1987-88
4. ABONMAJSKI KONCERT
V sredo, 23. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Pianistični duo HECTOR MORENO NORBERTO CAPELLI
Ravel in njegova glasba za dva klavirja
Prodaja vstopnic v Pasaži Protti.
GLASBENA ZADRUGA ARS NOVA
vabi na
KONCERT BOŽIČNIH PESMI S SKUPINO
NEW SVVING OUARTET
v torek, 22. t. m., ob 20.30 v cerkvi sv. Antona v Trstu.
Vabila so na razpolago v tržaških in okoliških župniščih, v Zadrugi Ars Nova (tel. 200892, od 15. do 18. ure), v Tržaški knjigarni, na Primorskem dnevniku in na Radiu Trst A.
Godba na pihala iz Ricmanj
vabi na
ZAKLJUČNI KONCERT 1987 danes, 19. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Stammheim, dram., WD 1986, 107'; r. Reinhard Ha-uff; i. Ulrich Tukor, Therese Auffolter, K. Frank Biihne, Giinter Wulff.
NAZIONALE IV - 16.45, 22.00 Un ragaz-zo di Calabria, It. 1987; r. Luigi Co-mencini; i. Gian Maria Volontč, Diego Abatantuono, Therese Liotard.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 II segreto del mio successo, kom., ZDA 1987; r. H. Ross; i. M. J. Fox, H. Slater, R. Jordan.
EKCELSIOR II - 16.15, 22.00 Le streghe di Eastwick, fant., ZDA 1987; r. George Miller; i. Jack Nicholson.
NAZIONALE III - 16.30 22.00 Fragrante desiderio □.
FENICE - 15.30, 22.15 Una fortuna sfac-ciata, Kom., ZDA, r. A. Hiller, i. B. Midler, S. Long, P. Coyote, G. Carlin.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Biancane-ve e i 7 nani, ris., prod. Walt Disney.
MIGNON - 16.00, 22.00 L’ultimo impe-ratore, dram., It.-ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen.
EDEN - 15.30, 22.00 Osceno, porn., □ □
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Non aprile quel cancello, srh.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Django IL, r. Ted Archer, i. C. Connelly, Donald Pleasence.VITTORIO VENETO -16.30, 22.10 VVanted vivo o morto, krim., ZDA 1987, 106'; r. Gary Sherman; i. Rutger Hauer, Gene Simmons.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Full Metal Jac-ket, dram., ZDA 1987; r. ,Stanley Kub-rick; i. Matthew Modine, Lee Ermey.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Who's that girl, kom., ZDA 1987, 94'; r. James Fo-ley; i. Madonna, Griffin Dunne.
RADIO - 15.30, 21.30 Pamela... tuttofare, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
prispevki
Ob 6. obletnici smrti Klavdija Čoka darujeta družini Poropat in Čok 60.000 lir za KD Lonjer-Katinara.
Članica Adalgisa Biekar daruje 25.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V spomin na Manja Urdiha daruje Francesco 50.000 lir za Dijaški dom.
IVAN
GRBEC
SKEDENJ
vabi vse otroke in starše na ogled lutkovne igrice
KDO ŽIVI V TEJ HIŠICI?
ki jo je pripravila lutkovna skupina PAPILU.
Predstava bo v Domu I. Grbec danes, 19. t. m., ob 18. uri.
Pridite!
_________mali oglasi_______________
OSMICO je odprl v Borštu Danilo Glavi-na.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Jadran Žerjal v Ric-manjih na št. 172.
OSMIČO je odprl Stanko Milič v Zgoniku na št. 34.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu nudi posredovanje za nakup oljk za predelavo ali pa olja. Vse nadaljnje informacije dobite v uradih zadruge - Ul. Travnik - III. Trav. Est - Domjo (Industrijska cona) - tel. 817325. Urnik: ob delavnikih od 8. do 13. ure ter od 14. do 18. ure. Pohitite!
PRODAJAM akacijeva drva in kole. Klicati v večernih urah na št. 0481/391637.
OBČINA DOBERDOB prodaja šolabus fiat 329 v dobrem stanju. Ogled in pojasnila nudi osebje v jutranjih urah ali občinski tehnik po telefonu na št. 0481/78160.
PRODAJAM zajčji gnoj. Telefonirati ob večernih urah na št. 229285 - Zajčja farma Repnič.
PRODAM dovoljenje za prodajo gradbenega materiala in železnine ali pa dajem v najem 120 kv. m skladišča z velikim dvoriščem na Padričah. Tel. 226138 v večernih urah.
PRODAM smuči elan in vezi tirolya v dobrem stanju po ugodni ceni. Klicati od 13. do 13.30 na tel. št. 410110.
UGODNO PRODAM fiat 127 v dobrem stanju, cena 1.500.000 lir. Tel. 213451 ob uri obedov.
PRODAM renault 5, letnik 1981, v dobrem stanju. Tel. od 14. do 16. ure na št. 229234.
ZASTAVO 101 ugodno prodam, letnik 1972, z vgrajenim motorjem, prevoženih 44.000 km in zraven originalni italijanski motor, potreben generalnega popravka ter druge nadomestne dele. Interesenti se lahko javijo na tel. št. Izola/61453 ob delavnikih od 18. do 20. ure.
KUPIM kotel za žganjekuho, tudi potreben popravila. Telefonirati v večernih urah na št. 229285.
ZAPOSLIMO moškega z večletno prakso v mednarodni trgovini z znanjem tujega jezika. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Mednarodna trgovina".
21-LETNI KNJIGOVODJA z opravljenim vojaškim rokom išče zaposlitev. Tel. 211790.
HIŠO na Krasu išče slovenski par. Tel. 815701 ob uri obedov.
PELLICCERIA CERVO
TRST — Drevored XX. septembra 16 Telefon 767914
Velika izbira: krzen — jop — našitkov izredna kakovost zadnji modni kroji po ugodnih cenah
PELLICCERIA ALBERTI
Ul. delle Torri 2
priporočeni trgovini za vaše nakupe
18. 12. 1987
menjalnica
Ameriški dolar............. 1180.—
Nemška marka .............. 734.—
Francoski frank............ 215.—
Holandski florint ........ 651.—
Belgijski frank........... 34,—
Funt šterling.............. 2180.__
Irski šterling............. 1930.__
Danska krona................ 188.___
Grška drahma ................. 8.___
Kanadski dolar ............. 900.___
Japonski jen		8.
Švicarski frank 		903.
Avstrijski šiling		104,—
Norveška krona 		187.
Švedska krona		200,-
Portugalski eskudo		8,—
Španska peseta		10.—
Avstralski dolar 		810,—
Debeli dinar		0,85
Drobni dinar		0,85
Dpll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tele! Sedež 040/67001 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Vas seznanja z ugodnostmi, ki Vam jih nudi v mesecu decembru:
od 1 O do 30% POPUSTA na
—	mladinski književnosti
—	slovenski prozi in esejistiki
—	prevodih in monografijah
—	folklori in grafikah
OBIŠČITE NAS
Ul. sv. Frančiška 20 - TRST - Tel. 732487
SPOMINSKI DATUMI:
■	Pred 40 leti: 22. 12. 1947 je bila sprejeta ustava italijanske republike.
■	Pred 90 leti: 25. in 26. 12. 1897 je bil v Trstu ustanovni občni zbor Italijanske socialdeipokratske stranke za Primorje, Istro in Dalmacijo.
■	Pred 45 leti: 27. 12. 1942 je bil v Bihaču prvi kongres Antifašistične mladine Jugoslavije.
■	Pred 60 leti: 29. 12. 1927 so člani narodnorevolucio-narne organizacije Borba na Tržaškem izvedli akcijo -zažgali so otroški počitniški dom na Proseku.
OSEBNOSTI:
■	22. 12. 1974 je v Čempeju umrl beneški duhovnik Jožef Kramar (Cramaro), ki se je rodil v Platišču 29. 9. 1897.
■	29. 12. 1897 se je v Lonjerju rodila učiteljica Antonija Čok, ki je umrla v Trstu 10. 10. 1954.
■	22. 12. 1982 je umrl pisatelj, publicist in politik Rudolf Golouh, ki se je rodil v Kopru 25. 10. 1887.
■	28. 12. 1803 se je na Opčinah rodil župnik in kanonik Anton Hrovatin, ki je umrl v Trstu 18. 11. 1887.
■	25. 12. 1908 se je v Krminu pri Gorici rodil pesnik Zdravko Ocvirk-Trlikar, ki je umrl v Trstu 26. 8. 1957.
■	24. 12. 1887 se je v Škednju rodila pevka in učiteljica Avrelija Sancin, ki je umrla prav tako v Škednju 17. 5. 1961.
m;
i
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 19. 12., ob 19. uri: opereta Vesela vdova (Franz Lebar), dir. Vladimir Kobler.
V	sredo, 23. 12., ob 19. uri: premiera opere Figarova svatba (Wolfgang Amadeus Mozart), dir. Wolfgang Scheidt (ponovitvi 26. in 31. 12.).
V	petek, 25. 12., ob 19. uri: opera Nabucco (Giuseppe Verdi), dir. Lovrenc Arnič.
Cankarjev dom
V	OKROGLI DVORANI nocoj, 19. 12., ob 19. uri: monodrama Kožo z obraza ali Ljubezen je nebeška moč (M. Karge), igra Lenča Ferenčak, rež. Matjaž Zupančič (ponovitev 20. 12., ob 20. uri).
V	VELIKI DVORANI v ponedeljek, 28. 12., ob 19.30: opereta Netopir (Strauss), dir. Uroš Lajovic, gostujeta Opera in balet SNG Maribor (ponovitev 29. 12., ob 19. uri).
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 19. 12., ob 19.30: Stričkove sanje (F. M. Dostojevski), rež. Jože Babič (ponovitvi 22. in 23. 12.).
V	soboto, 26. 12., ob 21. uri: praznični koncert Jerice Mrzel.
V	četrtek, 31. 12., ob 19.30: predpremierska predstava Velika magija (Eduardo De Filippo), rež. Boris Kobal.
Mala Drama
Nocoj, 19. 12., ob 20. uri: monodrama Zapiski blazneža (Nikolaj Gogolj), rež. Zvone Šedlbauer.
V	torek, 22. 12., ob 20. uri: Doktor Roman (Milan Kleč), rež. Matjaž Zupančič (ponovitev 31. 12.).
V	sredo, 23. 12., ob 20. uri: Vrsta (Israel Horovitz), rež. Barbara Hieng (ponovitev 25. 12.).
V	soboto, 26. 12., ob 20. uri: Swann (Marcel Proust-Lojze Rozman), rež. Lojze Rozman.
MGL Ljubljana
Nocoj, 19. 12., ob 19.30: Otrok, družina, družba (Alenka Goljev-šček), rež. Zvone Šedlbauer (ponovitve 22., 23. in 26. 12.).
V	torek, 22. 12., ob 17. uri: Faustove improvizacije (Bojan Štih), rež. Vesna Arhar.
V	sredo, 23. 12., ob 17. uri: Vukovo pismo (Vuk Karadžič), rež. Žarko Petan.
V	četrtek, 24. 12., ob 17. uri: Sacrum promptuarium (Janez Sve-tokriški), rež. Branko Gombač (ponovitev 25. 12.).
V	sredo, 3J3. 12., ob 19.30: Ukročena trmoglavka (VVilliam Shakespeare), rež. Žarko Petan (ponovitev 31. 12.).
Lutkovno gledališče
V	KULTURNICI (na Židovski stezi 1) v torek, 22. 12., ob 16. uri: Kaj mora sova opraviti pozimi (Matjaž Loboda), rež. Matjaž Loboda (ponovitev 29. 12.).
V	KULTURNICI (na Židovski stezi 1) v petek, 25. 12., ob 16. uri: Kužek in muca (Josef Čapek-Karel Makonj), rež. Matjaž Loboda (ponovitev 26. 12.).
V	VELIKI DVORANI v soboto, 26. 12., ob 11. in 16. uri: Jajce (Zlatko Krilič), rež. Tine Varl.
IZOLA
Kulturni dom
V	nedeljo, 27. 12., ob 16. uri: Tičev Jaka (Albert Wendt), rež. Božo Šprajc, gostuje PDG Nova Gorica.
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU nocoj, 19. 12., ob 20. uri: Ljudožerci (Gregor Strniša), rež. Mile Korun.
VIDEM
Auditorium Zanon
Nocoj, 19. 12., ob 21. uri: v okviru predstav Teatro Contatto -L incerto palcoscenico, gostuje skupina Teatro deH'Archivolto (ponovitvi 20. in 21. 12.).
BENETKE
Gledališče Ridotto
Nocoj, 19. 12., ob 21. uri: Per Dorothy Parker, priredba in režija Lucia Poli (ponovitev 20. ob 16. uri).
Gledališče Goldoni
Nocoj, 19. 12., ob 20.30: Parlami d'amore Mariu (Gaber-Luporini), rež. Giorgio Gaber (ponovitev 20. ob 15.30).
Gledališče La Penice
Nocoj, 19. 12., ob 20. uri: Turandot (Giacomo Puccini), dir. Migu-el Gomez-Martinez, rež. Jean Pierre Ponnelle.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v ponedeljek, 21.
12.,	ob 19.30: Mednarodni mojstrski ciklus - violinist Grigorij Žislin in pianistka Frida Bauer (Bach, Šostakovič, Beethoven).
V	OKROGLI DVORANI v torek, 22. 12., ob 19.30: Ljudska glasbila preteklosti v sedanjosti, z godci in duom Omerzel-Terlep.
V	VELIKI DVORANI v petek, 25. 12., ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir. Christian Kluttig, solist Grigorij Žislin - violina (Svete, Brahms, Musorgski, Ravel).
V	VELIKI DVORANI v petek, 1. 1., ob 17. in 20. uri: Novoletni koncert - Simfonični orkester Slovenske filharmonije, dir. Uroš Lajovic (Rossini, Mozart, Verdi).
BENETKE
Cerkev sv. Evfemije
Jutri, 20. 12., ob 16. uri: godalni kvartet Frau Musika.
	
	
druge prireditve
1
M------------------- ~_______________

LJUBLJANA
Cankarjev dom
V SREDNJI DVORANI v petek 25. 12., ob 20. uri: premierska baletna predstava - Nostalgija. Predstava je nastala po ideji, režiji in koreografiji Ksenije Hribar, ob scenografiji in kostumografiji Alenke Vogelnik, z glasbo Lada Jakše. Izvajajo: Mateja Robolj, Mateja Bučar, Drago Grabnar, Marko Omerzel, Marko Mlačnik, Sinja Ožbolt, Sabina Potočki, Brane Potočan, Iztok Kovač, Andreja Obreza, Tanja Zgonc. Balet prikazuje snov iz mitologije, poganskih in krščanskih motivov v slovenskem ljudskem izročilu in iz spominov na praznični čas ob koncu naravnega ciklusa in koledarskega leta.
TREVISO
Občinsko gledališče
Nocoj, 19. 12., ob 20.30: baletna predstava II figliuol prodigo (Prokofjev) in La strada (Nino Rota, na temo Federica Fellinija), kor. Mario PiStoni, dir. Giorgio Croci.
VOZNI RED PRAZNIČNIH VLAKOV
Trst - Milan v dneh 21. Odhod iz Trsta ob 7.20 Vmesne postaje:	12. - 22.	12. - 28. 12. - 29. 12. Prihod v Milan ob 13.18	
Tržič	7.45	Villa Vicentina	7.56
Červinjan	8.04	S. Giorgio di Nogaro	8.13
Portogruaro	8.43	S. Dona di Piave	9.05
Mestre	9.35-9.58'		Padova	10.25
Vicenza	10.52	Verona	11.30
Peschiera	11.47	Desenzano	11.59
Brescia	12.23	Treviglio	12.52
■ V Mestrah zveza z vlakom Videm-Rim.
Videm - Rim v^dneh 21. 12. - 22. Odhod iz Vidma ob 7.40 Vmesne postaje:		12. - 28. 12.	- 29. 12. Prihod v Rim ob 16.49
Codroipo	7.56	Casarsa	8.07
Pordenon	8.19	Šacile	8.30
Conegliano	8.44	Treviso	9.10
Mestre	9.30-9.52'	Padova	10.20
Rovigo	10.49	Ferrara	11.11
Bologna	11.54	Firence	13.26
Chiusi	14.58	Orle	16.01
' V Mestrah zveza z vlakom Trst-Milan.
Na vseh večjih postajah so objavljeni vozni redi posebnih mednarodnih vlakov, ki bodo po praznikih omogočili izseljencem, da se vrnejo na delo v Švico in Nemčijo.
	današnji	radijski sporedi		:	v
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00 17.00 Poročila;
7.20	Dobro jutro po naše: koledarček in (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Glasbeni almanah;
10.00	Pregled deželnega tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Sobotni zbornik: Človek in okolje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Kanalske doline: Bom naredu stazice; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Zabavna oddaja: Drugi program (vodi Peter Cvelbar); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: letošnji diplomant - pianist Štefan Bembi; 18.00 Radijska igra: Pozabljen smeh - Cigani (Janko Dolinar, rež. Adrijan Rustja, prod. SSG, pon.); 18.54 Glasbene skice; 19.20 Zaključek sporedov.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom;
11.20	Minute za staro glasbo; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 S poti po Jugoslaviji; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Odmevi z baletnih odrov; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Oddaja za najmlajše;
19.45	Minute z ansamblom Ala carte; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Glasbena starinarnica; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Aktualno: Na prvi strani; 10.35 Vstop prost; 11.00 Sprehod po istrskih uličicah; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbena oddaja; 14.45 Pregled in napoved športnih dogodkov; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Dopoldanski val v živo, med oddajo poročanje iz Kranjske gore o svetovnem smučarskem prvenstvu; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj;; 19.00 Listam po časopisih; 21.00 Prenos košarkarske tekme Basket Ber-ton-Jadran, nato Nočni glasbeni program.
DUNA. VEDNO VEČJI OBČUTEK
ZA POSLOVNOST.
OBRESTI
so vedno nižje.
Ta mesec ti Duna ponuja neverjetno znižanje obresti SUM v višini 25%. Znižanje velja za vse tipe vozil na bencinski oziroma dieselski pogon, pa naj gre za izvedbo berlina ali weekend. Če na primer za avto Duna 60 berlina vplačamo le davek IVA in stroške za registracijo, bomo ostanek poravnali v 47 mesečnih obrokih po 282.000 lir. Na ta način prihranimo 1.183.000 lir. Za Duno 60 weekend pa bomo dolg poravnali v 47 obrokih po 309.000 lir in pri tem prihranili 1.296.000 lir.
FINANCIRANJE
je vedno bolj inteligentno.
Danes lahko izbiraš. Namesto nakupa na obroke z znižanimi obrestmi se lahko odločiš za prispevek JS4I$4 . Duna ti ponuja posojilo v višini 7 milijonov, ki jih lahko vrneš v 11 mesečnih obrokih brez obresti. Duna se vedno bolj splača.
DIESEL
ima vedno večje prednosti.
Če imaš rajši vozila na dieselski pogon, je še en razlog več, da izbereš Duno. Gre za znižanje cene za 486.000 lir, kar je enako letnemu dodatnemu davku. Ob vsem tem pa se lahko poslužiš ene od obeh ugodnosti	. Duna se ti zato vedno bolj
splača.
liliji
PONUDBE VELJAJO ZA DECEMBER
Ta posebna ponudba ni združljiva z drugimi ugodnostmi v teku. Veljajo-cene in obrestne mere na dan 1. 11. 1987. Pravico do teh ugodnosti imajo kupci, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih zahteva nATSflVA ■
anaa
INFORMACIJE IN POSKUŠNJE:
FUmflMA
I Servizi Finanziari de! GRUPPO FIAT
Zastopstvo	Zastopstvo	Zastopstvo	Podružnica Fiat	
ANTONIO GRANDI sPa	PLAHUTA G. & C. s„c	TRIESTE AUTOMOBILI s,i	SUCCURSALE Dl VENDITA	lili i liiiii
	Drev. Miramare 19	Ul. del Giacinti 2	E ASSISTENZA	
Ul. Flavia 120	Ul. Flavia 104 - Ul. Brig. Casale 1	Ul. di Polano 6	Ul. Čampo Marzio 18	
»Odkritje« na razgovoru po filmu
Večjezično je naravno
Skupno zasedanje pokrajinskih tajništev CGIL, CISL, UIL
Sindikat zahteva za Goriško tisoč novih delovnih mest
Tisoč novih delovnih mest na Goriškem. Tak cilj so si zastavila vodstva sindikalnih zvez CGIL-CISL-UIL, ki so prav glede gospodarskega in splošnega razvoja Goriške spet našle skupno pot. Kako in na katerih gospodarskih področjih zagotoviti nove možnosti zaposlovanja, da bo cilj dosežen? O tem so razpravljali včeraj na skupnem zasedanju pokrajinskih tajništev treh sindikalnih zvez in ob udeležbi številnih delegatov. Pomembno posvetovanje se je odvijalo v Tržiču, na sedežu sindikata kovinarjev.
Začelo se je z uvodnim posegom pokrajinskega tajnika CISL Vittoria Brancatija, zaključilo pa s posegom pokrajinskega tajnika CGIL Luciana Pinija. Osnovno poročilo, ki mu je sledila razvejana razprava, je imel pokrajinski tajnik sindikalne zveze UIL Fla-vio Snidero. Ob koncu je bil izglasovan tudi skupni dokument.
Uvodoma je pojasnil pomen zopetnega enotnega nastopanja vseh treh sindikalnih organizacij in zavrnil očit-
Občni zbor SKGZ
V Kulturnem domu v Gorici bo jutri 16. občni zbor Slovenske kul-turno-gospodarske zveze. Pričel se bo ob 9.30. V dopoldanskem delu bosta poročili predsednika in tajnika, podelitev priznanj SKGZ in razprava. Razprava se bo nadaljevala po opoldanskem odmoru, sledi dopolnitev pravil in volitve glavnega odbora, ki se bo sestal že takoj po občnem zboru.
Napovedani odpusti v Safogu
Dvajsetim delavcem v podjetju Metelco (nekdanja tovarna Safog) grozi odpust, drugih dvajset delavcev pa naj bi po novem letu premestili v Čedad, kjer so glavni obrati podjetja, ki je pred dobrimi tremi leti prevzelo goriško tovarno od Solina. Uprava podjetja je, kot kaže, sporočila sindikalnemu svetu, da namerava zapreti topilnico. To naj bi se zgodilo že po novem letu. Od nekdanje tovarne v Gorici, bi tako ostali samo še nekateri oddelki s skupnim organikom okrog 40 enot. Proti takemu ravnanju so sindikati zelo ostro reagirali.
ke in namigovanja, ki prihajajo z različnih strani, češ da je sindikat prenehal opravljati odločilno vlogo v italijanski družbi. Snidero je nanizal nato vrsto podatkov, ki zgovorno pričajo o pospešenem zmanjševanju produktivnosti v deželi in posebej na Goriškem, o tisočih delovnih mest, ki smo jih izgubili v zadnjih osmih, desetih letih, o varljivih pokazateljih obnove gospodarstva, o navideznih uspehih, ki naj bi jih prinesel zakon o mladinskem zaposlovanju, o zaposlovanju na črno, o utajah plačevanja socialnih prispevkov, o naraščanju števila nezgod na delovnih mestih itd.
"V primerjavi s tem, kar v določenih krogih napovedujejo, češ da bodo z novimi gospodarskimi pobudami, ki naj bi jih uresničili predvsem s prispevki iz javnih skladov, se tisoč novih delovnih mest zdi sila skromen, morda celo smešen cilj," je dejal Snidero. Kako do novih delovnih mest?
"Pot do cilja in do gospodarskega in splošnega družbenega razvoja pelje
preko splošne posodobitve in prilagajanja v vseh sektorjih. To je danes pravzaprav že nuja, če nočemo, da bo naše gospodarstvo izključeno iz tržišča že čez nekaj let, ko bodo na območju EGS odpravljene dosedanje ovire in zaščitni ukrepi."
Snidero je posebej naglasil, da postopek prenove v industrijskem sektorju mora nujno zasledovati dva cilja: sanacijo in prestrukturiranje obstoječih stvarnosti in pa uresničitev novih gospodarskih pobud. Med temi naj bi pomenjljivo vlogo imela podjetja usmerjena v letaski sektor. Primerni ukrepi so potrebni na področju prometnih infrastruktur. Snidero je govoril nadalje o vprašanjih, ki jih odpira načrtovana gradnja energetskih objektov, o pravilni izrabi možnosti, ki jih daje prosta cona, Goriški sklad itd.
Vsa ta vprašanja so v dokumentu, ki je bil odobren z manjšimi dopolnili, podrobno opredeljena.
Jesenska Ulmska sezona Kinoate-Ijeja se je predsinočnjim zaključila s filmom Kjer sanjajo zelene mravlje, nemškega režiserja Wernerja Herzoga. Ob tem večeru velja zabeležiti nekaj ugotovitev. Prva je skoraj polna dvorana Kulturnega doma, ki dokazuje, da je vztrajnost v ponujanju kakovostnih filmskih predstav obrodila svoje sadove in da dober film tudi v Gorici ne predpostavlja nujno peščico gledalcev v polprazni dvorani. Z minimalnimi nihanji velja ta pozitivna ugotovitev za celotno letošnjo sezono Kinoateljeja, ki je naletela na odziv mestne javnosti.
Namenoma smo uporabili izraz mestna javnost, saj je publika filmskih predstav narodnostno mešana. Celo bi rekli, da je bil odziv boljši v italijanski javnosti kot pa v slovenski (glede na to, da gre za pobude slovenskega društva v slovenskem kulturnem domu), ki le postopoma "odkriva', da film ni zgolj razvedrilo, pač
prosto cono Starancanu
na vprašanje. Socialista Mofferdinova in Cej sta bila za prioriteto marini, tudi s črpanjem iz drugih sredstev Pokrajine. Bergamin KD, je dejal, da ne gre spreminjati sprejetih načrtov in da je treba potrditi obveze za vse štiri posege. Odbornik De Grassi (PRI) je izrekel pomisleke, češ da se ne gre prenagliti pri izbirah in da je treba pred vlaganjem velikih vsot v načrt marine ali obnove poslopja v Ul. Diaz preučiti koristnost teh investicij.
Po prekinitvi seje se je večina sporazumela za skupno resolucijo, ki so jo izglasovali ob vzdržanju KPI. V kompromisnem besedilu so zaobjeti vsi različni poudarki večinskih strank. Resolucija navaja namreč vse štiri načrte, poudarja potrebo po takojšnjem uresničevanju marine pri Starancanu tudi s črpanjem sredstev iz rednih proračunskih postavk Pokrajine, hkrati pa tudi potrebo predhodnega preverjanja zainteresiranosti zasebnih podjetnikov, brez katerih investicija v marino ne bi imela smisla.
pa izraz kulture in sredstvo sporočanja.
Nadalje lahko ugotovimo, da se je z letošnjo filmsko sezono utrdila zanimiva praksa razgovorov ob filmu. Več desetin gledalcev se je po vsaki predstavi zaustavilo v domu in sodelovalo pri pogovorih o filmih in vprašanjih, ki jih je izzvalo gledanje. Prav zaključni razgovor ob Herzogovem filmu je prinesel prijetno presenečenje.
Predsednik deželne Zveze za okolje Andrea VJehrenfennig je ob ekoloških in kulturnih vprašanjih, ki jih postavlja film, navedel razlike med t.i. trdo tehnološko družbo, ki je centralistična, ne spoštuje narave niti krajevnih kultur, in "mehko" ekološko družbo, ki je pravo nasprotje prve. Ob tem smo v dvorani občutili ozračje te druge vrste družbe, ko je pogovor - povsem naravno in brez ugovorov - stekel v treh jezikih, slovenskem, italijanskem in furlanskem. Vsak se je izražal v svojem jeziku, mnogi so razumeli tudi druge, ostalim je pomagalo prevajanje. Bolj kot vsekakor zanimivo razmišljanje o ekologiji, ne samo kot zaščiti narave pač pa tudi ljudi in manjšinskih kultur, je bila fenomen večera spontanost mladih v trojezičnem razgovoru. Morda bogastvo starejših Goričanov, ki so obvladali vse tri jezike, ni povsem izgubljeno.
■ O ženskem vprašanju bo govor danes ob 17. uri v dvorani Palače hotela na predstavitvi knjige »Non cre-dere di avere dei diritti«, ki jo je izdala knjigarna žensk v Milanu.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
KRALJ NA BETAJNOVI
Režija: Mario Uršič
V ponedeljek, 21. t. m. ob 20.30 -ABONMA RED A v torek, 22. t. m. ob 20.30 -ABONMA RED B
V Kulturnem domu v Gorici
Avtobusi vozijo po običajnem voznem redu.
Na Pokrajini odločni za dvoumni glede marine v
Dvoje problemov je osredotočilo pozornost pokrajinskih svetovalcev na seji. v četrtek zvečer. Prvo zadeva vprašanje podaljšanja zakona o prosti coni, ki zapade konec leta, drugo prednostne izbire pri načrtih za katere je Dežela (skupno) namenila Pokrajini 4,5 milijarde lir. O obeh problematikah je predložila resoluciji KPI.
O problemu proste cone je pokrajinski svet že razpravljal pred dobrim mesecem, 9. novembra, ko je odobril resolucijo za obnovo olajšav proste cone. KPI je predlagala naj Pokrajina v teh odločilnih dneh ponovno dvigne svoj glas in naj skupaj z drugimi silami na Goriškem pozove rimsko vlado, naj ohrani zakonske olajšave, ki jih goriška pokrajina nujno potrebuje. Ostale stranke so osvojile ta predlog, pri tem pa je o problemu obnove proste cone odbornik Tomat podal nekaj informacij.
Po tem, kar je dano vedeti pokrajinski upravi, naj bi rimska vlada te dni odobrila odlok o enoletnem podaljšanju. Odlok bo moral kasneje odobriti
Parlament, pri čemer naj bi to začasno podaljšanje spremenili v triletno, v tem razdobju pa bo vlada skušala doseči odobritev osnutka o dokončni reviziji proste cone. Glede le-te se seveda postavljajo nekatera sporna mnenja, na primer to, da bi olajšave vključili v zakon za obmejna območja. Goriška pokrajina je za to, da se sedanja prosta cona, s potrebnimi popravki, podaljša za nedoločen čas, v pričakovanju tega trajnega ukrepa pa je vsekakor za vsaj začasno podaljšanje.
Spornejše je bilo vprašanje razvojnih načrtov, ki jih je pred časom evidentirala uprava. Gre za štiri posege in sicer obnovo odkupljenega poslopja bivšega kronikarija v Ul. Djaz v Gorici, ureditev marine pri Starancanu, ureditev turistično-kolesarske poti pri GradeŽu in hudournika Verše. KPI je ob ugotovitvi, da dodeljena sredstva ne omogočajo vseh teh posegov, predlagala, naj se da prednost marini in naj se ta poseg vključi v proračun za leto 1988.
Predstavniki večinskih strank so v svojih izjavah iznesli različne poglede
Stališče Sindikata slovenske šole glede poteka 20. občnega zbora
Pridržana prognoza za pešca
Tajništvo Sindikata slovenske šole, tajništvo Gorica, nam je poslalo, s prošnjo za objavo, sledeče pismo:
'Izvršni odbor Sindikata slovenske šole - Tajništvo Gorica je na svoji prvi seji dne 17. 12. 1987, po ustoličenju, razpravljal o odprtem pismu objavljenem v Primorskem dnevniku dne 11. 12. 1987, v katerem gospa ravnateljica Nižje srednje šole "Ivan Trinko" razmišlja o SSŠ in ocenjuje njegov 20. redni občni zbor. Na omenjeno odprto pismo, daje Sindikat naslednje pojasnilo.
Da bi SSŠ za svoje občne zbore koristil le zadnji dve uri pouka, je neizvedljivo zaradi različnega urnika v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Zato je SSŠ prosil Šolsko skrbništvo za razumevanje in dobil privoljenje, da se bo pouk končal na vseh šolah ob 10.30. S tem bi bila dana možnost
vsem, tudi najbolj oddaljenim, da bi bili na občnem zboru vsaj ob drugem sklicu, ki je bil napovedan za 11. uro. Zahteva po različni prekinitvi pouka z ozirom na razdaljo posamezne šole do kraja zborovanja bi povzročila samo .zmedo med šolniki, dijaki in starši.
Gospo ravnateljico pa sprašujemo za pojasnilo, kako naj bi mogli ggj. profesorji, ki so imeli na šoli "Trinko" pouk 3. uro, biti ob 11. uri istočasno v razredu in na občnem zboru; da ne govorimo o onih, ki so na sekciji "Trinko" v Doberdobu končali pouk ob 10.50.
Da bo popolnoma jasno, povemo čisto preprosto, da meče Sindikatu polena pod noge vsakdo, ki svojeglavo zavira njegovo delovanje. Kdor je pa bil na občnem zboru in je doumel iz prebranih poročil, kakšno vlogo
opravlja Sindikat v našem manjšinskem prostoru, je najbrže spoznal, da tako početje ne škoduje samo Sindikatu, ampak naši šoli sploh.
Res je, da je moral šolski skrbnik pred dvema letoma, za 19. občni zbor Sindikata, preklicati svoje dovoljenje za skrajšani pouk. Res je tudi, da so profesorji na šoli "Trinko" podpisali obvestilo št. 32: "...če se nameravajo udeležiti sindikalnega zborovanja, ki ga je napovedal za 4. decembra ob 10.30. Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica..." Potem se je pa zgodilo, kakor je vsem znano.
Na ostalo izkrivljeno cikanje, kdaj se je občni zbor končal, koliko članov šteje SSŠ - Gorica, menimo, da nismo dolžni pojasnil nikomur, ki ni član našega Sindikata. Vsekakor pa izjavljamo, da smo zadovoljni z letošnjo udeležbo na občnem zboru, čeprav niso prišli vsi člani. Oddanih je bilo 115 glasovnic, na vseh slovenskih šolah in vrtcih pa je zaposlenih 250 uslužbencev (učno, neučno osebje). Niso pa vsi' ti člani SSŠ, med temi pa je tudi gospa Rožica Simčič Lojk, ki dobro ve, da se tudi tokrat neučno osebje šole "Trinko" skoro v celoti ni udeležilo občnega zbora. Je tam pač tako ozračje.
Izvršni odbor Sindikata slovenske šole - Gorica
S težkimi poškodbami se v goriški splošni bolnišnici zdravi 75-letni Carlo Missigoi iz Moša. Mož se je ponesrečil včeraj kmalu po polnoči. Hodil je peš po odseku državne ceste, ki gre skozi Moš. Ko se je namenil čez cesto, se je nenadoma znašel pred fiesto, ki jo je upravljal 42-letni Nedio Braidotti. Avto je upokojenca silovito sunil na tla. Missigoiu so v splošni bolnišnici ugotovili številne poškodbe po vsem telesu, udarec v glavo in zlome po udih. Zdravi se s pridržano prognozo.
Lisica ni bila okužena s steklino
Lisica, ki jo je je zadavil pes v Ga-brjah, kakor smo poročali predvčerajšnjim, ni bila stekla. Tako sporočilo prihaja iz Padove,_ kjer so opravili predpisane izvide. Žival je imela na-mrščeno in deloma odpadlo dlako in precej ran, obnašala pa sev je neobičajno. Prav zaradi teh znakov, je obstajal utemeljen sum, da gre za nov primer pojava stekline. Bolezen se namreč pojavi ciklično, vsakih nekaj let. Nov primer bi torej sodil v povsem normalen pojav.
Koncert v Doberdobu
Godba na pihala Kras in sekcija Glasbene matice v Doberdobu priredi-
ta drevi ob 19. uri godbeni kocert v šolski telovadnici v Doberdobu. Člani in godbeniki vabijo vse k udeležbi na koncertu, ki mu bo sledila skupna družabnost.
______________izleti________________
SPD Gorica obvešča smučarje-tečajni-ke, da bo jutri prvi avtobus odpeljal ob 7. uri iz Štandreža, 7.10 iz Sovodenj, 7.15 iz Gabrij, 7.20 s Poljan, 7.25 iz Doberdoba, drugi pa ob 7.15 s Korna v Gorici.
Na Tržaški univerzi sta diplomirala
LIVIO SEMOLIČ in
MARKO LUTMAN
Novima doktorjema političnih ved iskreno čestita
ŠZ DOM
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Robocop, il futuro della legge.
VERDI 18.00-22.00 »I miei primi 40 anni«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Baby giochi intimi di una ragazza«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 18.00-22.00 »I miei primi 40 anni«. Prepovedan mladim pod 14. letom.
COMUNALE 18.00-20.45 »II pentimento«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Vražja cesta BMX«. Ob 22. uri »Vroče noči Josephine M.« Nočni kino.
DESKLE 19.30 »Tam kjer reka potemni«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa San Giusto, Korzo Italia 242, tel. 84606.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30 Giovanni Ra-gusa, iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 11. uri Giordano Re iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče, ob 12.30 Maria Cristina Zorzut Tronkar iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Števerjanu.
MfGIBBOtfS
fffičesu/et/ . /co/cA^
Iz Glasgowa neposredno v najboljše trgovine.
MC GIBBON’S 12-LETNI »BISERVA SPEC!AL«
V Gorici je na prodaj brez carinskega davka.
Uvoznik in razdeljevalec:
SOLAKIA
Corsi & Cotič
vsakodnevni privilegij

GMV

MISSONI! teSPORT
Ko«itU|iic
[ ROTAL ST. ANDREVVS |
Siji'
til
GMVjeans
ob nedeljah in ponedeljkih odprto GORICA - Korzo Italija, vogal Ul. Nizza
Mesnica »CABSICA«
NABREŽINA CENTER 144 - TEL.: 200020 TRŽIČ - UL. TIMAVO 15 - TEL: 0481/72574
PRAZNIČNA PONUDBA:
PIŠČANČJI FILET	8.500	lir
PURANJE MESO	8.500	lir
PIŠČANČJA BEDRA	2.800	lir
ZAJCI	5.400	lir
TELEČJA PEČENKA	8.900	lir
v ponedeljek, 21. t.m., odprto
Vsem voščimo vesele božične praznike
TRŽIČ: ZORZIN IVANA — trgovina z mesom na debelo in na drobno
Pogovor s predsednikom TO SKGZ dr. Mirkom Primožičem
Izrabiti moramo vsako priložnost da uveljavimo naše pravice
Položaj na Goriškem v zadnjem dveletju je nam Slovencem prinesel marsikaj pozitivnega. Izrazom zadovoljstva pa moramo dodati tudi kančke grenkobe, saj so marsikdaj prevladale nam neprijazne in neprijatelske sile, ter žal našle tudi ugodna tla za protislovensko vzdušje, na katerega nismo bili več navajeni. Tako je mnenje predsednika Teritorialnega odbora SKGZ za Goriško dr. Mirka Primožiča tik pred občnim zborom Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki bo v nedeljo, 20. decembra, v Kulturnem domu v Gorici.
»Občni zbor nam bo nudil priložnost ne le da ocenimo delo narejeno v zadnjih dveh letih, marveč da se zamislimo kje smo bili uspešni, kje smo zagrešili napake, kaj bi bili lahko bolje naredili, pa še kako naprej, da bodo naša prizadevanja dobila svojo konkretizacijo,« meni Primožič.
Najprej nas je zanimalo izvedeti za Primožičevo oceno o zadnjem dveletju.
Pričel je naštevati pozitivne rezultate. »Utrdili smo mrežo naših postojank. V zadnjem času so svoje nove prostore dobila kulturna ter druga društva v Štever-janu, na Vrhu ter v Podgori. V Kulturnem domu v Gorici smo imeli več prireditev. Ne le slovenskih, tistih, ki so postale že ustaljene. Imamo vrsto novih pobud, soočanj, nastajajo nove skupine, še zlasti iz vrst mladih. Važni so tudi zelo pozitivni ter večkrat odlični rezulati naših športnikov, kar je v dokaz, da smo prav ravnali, ko smo vlagali v telovadnice in športno dejavnost. Pomembno pa je
še zlasti to, da so prag našega Kulturnega doma v zadnjem času prestopili tudi naši italijanski someščani. Imeli so več prireditev, ki so imele prav dober odziv. Se zlasti važno je, da gre za mlade ljudi, ki nimajo v sebi protislovenstva, ki je bilo značilno za nekatere pripadnike starejših generacij.«
Seveda se je treba zavedati, da igra tudi naša šola pomembno vlogo. V zadnjih letih so bila nanovo urejena, tako v Gorici kot v okoliških občinah, šolska poslopja. V Doberdobu je bila ustanovljena paralelka nižje srednje šole iz Gorice, kar so družine na Krasu zelo dobro sprejele. Pomembno pa je, da je Goriška občina dobila finansiranje za južni šolski center, ki bo seveda imel pomembno vlogo v vzgoji slovenske mladine na Goriškem. S tem v zvezi omenja Primožič tudi obnvoljeno in povečano vlogo Kon-zulte za slovenska vprašanja v goriški občini, ki je šla na pravo pot soočanja z večinsko stvarnostjo. »Za vse te dosežke smo se morali boriti,« pove Primožič, »nič nam ni bilo darovanega.«
»Seveda pa imamo tudi veliko negativnih prijemov,« meni predsednik TO SKGZ. »Še vedno imamo ljudi, skupine ter organizacije, ki umetno ustvarjajo pregrade med Slovenci in Italijani. To je prišlo do izraza večkrat: ob odkritju spomenika deportirancem; ob mazaških akcijah na slovenska društva, cerkve in tudi na imovino posameznih občanov; ob letošnjih slovesnostih 40-letnice priključitve; ob lanskem incidentu v Gradeš-kem zalivu. Takrat so se za več časa zaostrili odnosi med Gorico in Novo Gorico. Posledice smo trpeli tudi mi Slovenci na Goriškem, saj je bila odpovedana priredba Trubarjeve razstave.«
Spet je ocenjeval preteklost pozitivno, ko nam je dr. Mriko Primožič, povedal, da je SKGZ v zadnjem času imale koristne stike z občinami na tej in drugi strani meje, z različnimi ustanovami, s poli-
tičnimi strankami ter sindikati in drugimi združenji. »Seveda bi bilo moralo vsega tega biti še več,«.je še povedal, »vendar pa so marsikdaj bili objektivni razlogi, da tega nismo uresničili.«
»Pozitivno pa je bilo tudi to,« je še dejal Primožič, »da se utrja naše gospodarstvo. Zadovoljni smo z delovnimi uspehi naših ljudi tako na področju trgovine kot obrti in kmetijstva, saj je prav od teh uspehov odvisno kako se bodo obdržali v bodoče.«
Seveda je tu padla beseda tudi o delovanju Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Pred leti uvedena teritorialnost se je pokazala kot uspešna, pa čeprav, čisto razumljivo, prihaja občasno do takih ali drugačnih nesporazumov tudi v odnosih s centralo. Vse to pa skušamo na najboljši način urediti. SKGZ je utrdila stike s članicami, tudi v želiji skupnega reševanja vprašanj, ki nastajajo. SKGZ je povedala svoje mnenje tako o vprašanjih, ki so tipični za nas Slovence, kot tudi o takih, ki so splošnega značaja.
Kaj pa v bodočnosti? »Treba bo narediti marsikdaj, da bomo uresničili to kar nas žuli: spet vzpostaviti dobre odnose med nami in tistimi italijanskimi sodržavljani, ki so se nam odtujili po Travniku; okrepiti bomo morali stike s strankami, sindikati, krajevnimi upravami; še bolj okrepiti že itak dobre stike z Novo Gorico; skrbeti, da se bodo slovenski ljudje gospodarsko še bolj uveljavili; avtohtono kulturno delovanje mora sloneti na novih prijemih, ki so bolj dojemljivi za našo mladino; ne smemo odstopiti od že doseženih pravic in bomo morali, s tem v zvezi, poiskati vsako priložnost, da se te pravice tudi uveljavijo, še zlasti tiste o važni vlogi in ovrednotenju našega jezika.« Svoja izvajanja pa je dr. Primožič zaključil s pomembno odločitvijo Ustavnega sodišča o razobešanju slovenske zastave ter poudaril, da je bila pobuda o tem dana prav pri nas v Gorici. (mw)
Franco Dugo razstavlja v Vicenzi
Franco Dugo ima 46 let. Rodil se je v Grgarju sredi vojne, v letu 1941. S ponosom v katalogih prirejenih za razstave v raznih krajih Italije pravilno piše »Grgar« in ne »Gargaro«. Razstalja od leta 1972. Seveda na več skupinskih razstavah širom po Italiji, Jugoslaviji, Franciji, Avstriji, Poljski, Madžarski, Japonski, Sovjetski zvezi. Imel je tudi več osebnih razstav tako v Italiji kot v Jugoslaviji in Avstriji.
Njegove razstave so vedno vzbujale pozornost kritikov in ljubiteljev umetnosti, saj so bile v glavnem zaokroženega značaja. Običajno je za vsako razstavo pripravil dela z zaokroženo temo. Kot grafik je iskal in našel tudi nov način izražanja. Njegove tematske razstave so vzbujale pozornost, soglasja in tudi vžigale polemike.
Letos je imel že tri samostojne razstave. Najprej v Vittorio Venetu. Na jesen v Mestni galeriji v Ferrari. Tam so izdali tudi zajeten katalog. O njegovem delu sta v njem pisala Paolo Bellini in Gian-carlo Pauletto. Franco Dugo je tam predstavil spet tematsko zbirko slik z naslovom »La Danza di Salomi«.
Sedaj se z isto tematsko razstavo Franco Dugo oglaša v Vicenzi. V tam izhajajočem mesečniku Fogli d'arte je objavljen spis Francesca Macedonia, ki obuja spomin na prva srečanja tega gledališkega umetnika z likovnim umetnikom.
MARKO VVALTRITSCH
Tudi letos živahno zanimanje za tečaj smučanja SPD Gorica
Za tečaj smučanja, ki ga že vrsto let prireja Slovensko planinsko društvo v Gorici, v sodelovanju s Smučarsko šolo na Nevejskem sedlu, je tudi letos živahno zanimanje. Začel se je prejšnjo nedeljo, obiskuje pa ga nad sedemdeset tečajnikov, od katerih je dobra tretjina začetnikov. V zimsko—športnem središču pod Kaninom in Montažem je letos (vendarle) dovolj snega že v začetku zime in bo zato dobršen del tečaja mogoče speljati že v decembru, medtem ko se bo tečaj zaključil januarja, seveda če ne bo vmes nepredvidenih težav, zaradi obilice snega, zaprte ceste itd.
Proti koncu sezone bo planinsko društvo priredilo, prav tako na Nevejskem sedlu, društveno tekmovanje.
Prvo srečanje s snegom je bilo prejšnjo nedeljo in je bilo, lahko rečemo, izredno hladno. Hladno predvsem za nesmučarje, medtem ko so tečajniki, zlasti začetniki, na mraz pozabili, medtem ko so lovili ravnotežje na progi. Drugo lekcija bo že jutri, potem pa se bodo na Nevejskem sedlu, spet srečali v januarju.
Posnetek je bil napravljen prejšnjo nedeljo, ko so smučarski učitelji, preden so pričeli s praktičnimi vajami, praktično preizkusili, koliko veščine je ostalo tečajnikom od lanskega leta in kako obvladajo vožnjo z dilcami.
Berite
»Novi Matajur«
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174
V NEDELJO ODPRTO!
Izkoristite praznični dan Za ugoden nakup
Prijetna skupna družabnost števerjanskih lovcev in kmetov
Člani števerjanske lovske družine so ob koncu prejšnjega tedna poskrbeli za prijetno družabnost. Pripravili so lovsko večerjo — srno s polento — in z njo, poleg članov družine in prijateljev, pogostili tudi števerjanske kmete in vinogradnike. V prostorni kleti v Dvoru se je tako zbrala lepa in prijetna družba. Za dobro voljo so poskrbeli domači godci, strupen mraz pa so si udeleženci družabnosti kmalu pregnali z odlično briško kapljico.
V imenu gostiteljev je udeležence pozdravil Predsednik lovske družine Vladimir Lutman.
ŽENSKA — MOŠKA — OTROŠKA OBLAČILA
v TRŽIČU, Ul. Duca d’Aosta 91-93
V NEDELJO ODPRTO Obiščite nas
Vsem klientom
voščimo
vesel
praznike!
■Seliča = SiPi
ARPEDAMEIMTI
... dajte nam prostor
in načrtovali bomo stanovanje
PRAVI SISTEM ZA OPREMO
Program polic »L 15 Lo Scafale«, ki ga izdeluje pohištvena industrija Lema, vam nudi opremljeno steno s številnimi rešitvami brez omejitev pri merah.
L 15 je enostaven za knjižnice, izkorišča vsak centimeter prostora in tako daje stenam ali vmesnim pregradam najrazličnejšo uporabnost. Primeren je tako za predsobo kot dnevno sobo, za delovno sobo kot spalnico, mansardo in celo kopalnico.
Pohištvo je iz tanzanijskega oreha, črnega ali navadnega hrasta, breze in jesena, ki je lahko lakiran v beli barvi ali črn. Izbirate lahko med 44 vrstami omarnih vrat in 19 vrstami ročajev. Omare so na razpolago v dveh širinah, treh globinah in štirih različnih višinah. Razni fiksni elementi, predali, mize, ki jih lahko razstavimo in spremenimo v posebne mize ali bar, premične police z lučjo, police za TV sprejemnike in gramofon. To je le nekaj primerov številnih elementov, ki sestavljajo program.
Načrtovalci programa L 15, ki ga lahko dobite pri SELVA ARRE-DAMENTI, so želeli z njim doseči čim večjo uporabnost, neskončno število možnih kombinacij in tako ponuditi kupcem opremo, ki se je s časom ne bodo naveličali.
VEDNO JE PRAVI ČAS, DA OPREMITE VAŠE STANOVANJE!
Se\
oprema za urade skupnosti
FORNITURE
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395

Na današnjem veleslalomu za SP v Kranjski gori
Vsi love Alberta Tombo
Šah: Kasparov - Karpov
Prvak še upa
SEVILLA — Kaže, da na srečanju za naslov svetovnega šahovskega prvaka razburljivih trenutkov noče biti konec. Šahista sta namreč zadnjo partijo dvoboja prekinila v boljši poziciji za Kasparova. Slednji ima namreč kmeta več, vendar pa je vprašljivo, če bo prednost, ob zelo razredčenem materialu, lahko realiziral. Vsekakor se bo moral Karpov, če bo hotel ohraniti remi (in ponovno osvojiti naslov svetovnega prvaka), natančno braniti. V primeru prvakove zmage (s katero bi izenačil stanje na 12:12) pa bi slednji še za naslednji ciklus ohranil najžlahtnejšo svetovno lovoriko. Kaj se je pravzaprav včeraj zgodilo? Kasparov je igral potrpežljivo in pozicionalno, kar seveda ni v njegovem stilu, ter izkoristil nasprotnikovo pomanjkanje časa. Partija se bo nadaljevala drevi ob 16.30.
KASPAROV - KARPOV (Angleška igra): 1. c4 e6; 2. Sf3 Sf6; 3. g3 d5; 4. b3 Le7; 5. Lg2 0-0; 6. 0-0 b6; 7. Lb2 Lb7; 8. e3 Sbd7; 9. Sc3 Se4; 10. Se2 a5; 11. d3 Lf6; 12. Dc2 Lb2; 13. Db2: Sd6; 14. cdS Ld5; 15. d4 c5; 16. Tidl Tac8; 17. Si4 Lf3:; 18. LI3: De7; 19. Taci Tfd8; 20. dc5 Sc5: 21. b4 ab4; 22. Db4: Da7; 23. a3 Sf5; 24. Tbl Tdl: + ; 25. Tdl: Dc7; 26. Sd3 h6; 27. Tel Se7; 28. Db5 SIS; 29. a4 Sd6; 30. Dbl Da7; 31. Se5 Sa4:; 32. Tc8:+ Sc8:; 33. Ddl Se7; 34. Dd8+ Kh7; 35. SI7: Sg6; 36. De8 De7; 37. Da4: Df7:; 38. Le4 Kg8; 39. Db5 SI8; 40. Db6: Df6; 41. Db5 De7 prekinjena.
KRANJSKA GORA — Karavana svetovnega pokala v alpskem smučanju nestrpno čaka povelje za današnji štart prve tekme za pokal Vitranc v Kranjski gori, tretjem veleslalomu sezone, jutri pa v tretjem slalomu. Vsa smučarska elita v tehničnih alpskih disciplinah se je zagnala v lov za italijanskim reprezentantom Albertom Tombo, ki niza zmago za zmago, kot da bi se igral s svojimi tekmeci.
Na večer pred kranjskogorskim veleslalomom, s katerim se bo začel jugoslovanski največji praznik v alpskem smučanju, je Alberto Tomba, ki je prišel v Kranjsko goro prav zadnji med vsemi udeleženci, saj je po četrtem uspehu v Madonni di Campiglio krenil še domov v Bologno, da bi še med svojimi domačini proslavil vnovi-
PIANCAVALLO — Odjuga grozi današnjemu ženskemu slalomu na Pi-ancavallu, saj je temperatura visoko nad ničlo. Organizatorji pa upajo, da se bo le ohladilo in da bo proga vzdržala (seveda ne bodo štedili s'snežnim cementom). Kot prva se bo ob 10. uri podala na progo Švicarka Gadientova, Jugoslovanki Mateji Svet, ki je še včeraj zjutraj trenirala v Kranjski gori, pa žreb ni bil naklonjen, saj bo kot zadnja prve jakostne skupine, torej 15., kar je na mehki progi seveda dokaj neugodno. Tega mnenja je bil tudi
čen uspeh v svetovnem pokalu, samozavesten izjavil: »Pričakujem novo zmago, toda moram reči, da bi bil zadovoljen tudi z mestom, ki vodi na oder za najboljše, saj se zavedam, da vendarle ne morem nenehno zmagovati.«
Novi junak svetovnega pokala pa je bil tudi vljuden do gostiteljev, ko je dejal: »Na domačem terenu pa bi privoščil tudi zmago kateremu izmed Jugoslovanov,« med katerimi je posebej omenil seveda Bojana Križaja, ki ga je imel že pred slalomom v Madonni di Campiglio za enega izmed najbolj nevarnih tekmecev. Kako prav je imel v sredo novi smučarski šampion, se je izkazalo tudi na tekmi, saj je bil Križaj edini, ki se je na prvi slalomski progi približal italijanskemu reprezentantu
Jože Drobnič, glavni trener jugoslovanske ženske reprezentance, ki je še povedal, da so na Piancavallu tudi ostala jugoslovanska dekleta, ki bodo startala po naslednjem vrstnem redu: 28. Mojca Dežman, 30. Veronika Šare, 59. Katra Zajc in 63. Katjuša Pušnik. Katje Leskovškove ne bo na Piancavallu, saj si še ni opomogla po poškodbi.
Nastop na Piancavallu je prijavilo 75 tekmovalk iz 16 držav. Drugi tek se bo pričel ob 12.30. (M. Šušteršič)
na tri stotinke sekunde, še ostrejši dvoboj dveh šampionov pa je nato izpadel, ker je Bojan Križaj na drugi progi naredil usodno napako, ki ga je izločila iz boja za zmago.
Alberto Tomba bi si danes rad zagotovil tudi najlepše darilo, saj bo prav danes praznoval 21. rojstni dan. Toda v športu je že tako, da mu ga utegnejo zagreniti tekmeci, ki so prišli v Kranjsko goro razjarjeni po nenehnih italijanskih zmagah.
Glavni trener jugoslovanske moške reprezentance Jože Šparovec je pred veleslalomom izjavil, da je edini v ekipi, ki se za sedaj lahko uvrsti med deseterico v veleslalomu, Tomaž Čiž-man, medtem ko bodo imeli v slalomu veliko besedo tudi ostali.
Seveda pa za prvo preizkušnjo na terenih Podkorena v Kranjski gori ne gre pozabiti odličnih avstrijskih veleslalomistov, zlasti pa se pripravlja na ponoven prodor Švicar Joel Gaspoz, ki ima v svojem žepu tri zadnje zmage v Kranjski gori.
Za vrhunec decembrskega dela svetovnega pokala v tehničnih disciplinah se tako v Kranjski gori obetata dve nadvse zanimivi tekmi, ki bosta privabili tudi številne gledalce. Za Kranjsko goro sploh velja, da je ena najbolj obiskanih prireditev svetovnega pokala, prav zato jo tudi sestavljal-ci koledarja svetovenga pokala ne morejo izriniti z vsakoletnega programa. Prvi tek današnjega veleslaloma bo ob 10. uri, drugi pa ob 13. uri.
JOŽE DEKLEVA
Nogomet: priziv Juventusa
Ostaja pri 0:2!
MILAN — Disciplinska komisija nogometne zveze je v drugi stopnji obravnavala primer pedarde, ki je ob odmoru na prvenstveni tekmi Juventus -Cesena začasno spravila igralca San-guina iz borbe.
Komisija je potrdila razsodbo prvostopenjskega razsodišča in obveljal je rezultat 2:0 v korist Cesene.
Vodstvo Juventusa ima sedaj možnost, da poskusi srečo pri prizivni komisiji nogometne zveze, izgledov za uspeh pa je malo.
Hajduk razočaran
ZUERICH — Razsodišče UEFA je potrdilo splitskemu Hajduku prepoved nastopanja v evropskih pokalnih tekmovanjih v naslednjih dveh letih. Vodstvo Hajduka je vložilo priziv po razsodbi, ki je bila posledica hudih neredov med tekmo z marsejskim moštvom Olimpigue.
Košarka: danes Alno - Yoga
BOLOGNA — Anticipirano tekmo košarkarske A-2 lige med Alnom in Yogo bodo odigrali danes z začetkom ob 16.50, medtem ko se bo televizijski prenos (RAI 2) začel ob 17.35. V okviru A-l lige sta se Tracer in Irge domenila za spremembo sporeda. Irge bo jutri igral doma v Desiu namesto v gosteh. Stvar se bo izgladila v povratnem delu prvenstva.
Festival košarke v Beogradu
BEOGRAD — V okviru praznika beograjske košarke se bosta jutri v športni dvorani "Pionir" v prijateljski tekmi pomerila Partizan in Crvena zvezda.
Danes ženski slalom na Piancavallu
Tenis: finalno srečanje za Davisov pokal
Hipoteka Švedske: 2:0!
Namizni tenis: drevi v ženski A ligi v Zgoniku
Kras Globtrade - Barcellona
GOETEBORG — Po prvem dnevu finalnega teniškega srečanja med Švedsko in Indijo, veljavnega za dodelitev Davisovega pokala, vodijo domačini z 2:0. Rezultat je izšel iz dveh zelo jasnih zmag Wilanderja nad Kirshna-nom (6:4, 6:1, 6:3) in Jarryda nad Am-ritrajem (6:3, 6:3, 6:1).
Danes bodo odigrali igro dvojic. Sodeč po rezultatih iz prvih dveh borb imajo Indijci bolj malo možnosti, da bi položaj popravili.
Fromula ena: aprila 1988
PARIZ — FISA je objavila spored dirk, veljavnih za svetovno prvenstvo formule ena za leto 1988.
Začelo se bo v Braziliji 3. aprila, zaključna dirka pa bo v Avstraliji 13. novembra. V Italiji bosta dve dirki. 1. maja bo v Imoli VN San Marina, 11. septembra pa v Monzi VN Italije. Vsega skupaj bo na sporedu 16 dirk.
Boks za svetovni naslov
CAPO D'ORLANDO — Za svetovni naslov (WBA) superperesne kategorije se bosta nocoj pomerila prvak Brian
V amaterskih nogometnih prvenstvih bodo pred napovedano prekinitvijo jutri v 1. in 2. AL odigrali predzadnje kolo 1. dela, v 3. AL pa bo v skupini M na vrsti predzadnje kolo, v skupin L pa že 1. povratno kolo.
1.	AMATERSKA LIGA Gradese - Primorje
Čeprav je Gradese solidno začel (6 tekem, 8 točk), je v naslednjih šestih zbral le tri točke. Prav zato se je v ekipi pojavila živčnost, ki je dosegla svoj višek v nedeljo, po porazu s Per-cotom. Zaradi nešportnega vedenja navijačev (dva sta celo vdrla na igrišče) so mu naložili 100.000 lir globe, izključeni pa so bili Boemo, Frausin in Patruno. Na žalost niti Primorje ne bo v popolni zasedbi, ker sta Husu in Milani izključena. V taboru Primorja se zavedajo, da so pred težko oviro, še zlasti, ker je ekipa v gosteh neučinkovita v napadu (na tujem že 480 minut ni dala gola).
2.	AMATERSKA LIGA CGS - Zarja
Zgleda, da Bazovci ne morejo prebroditi krize, v katero so zašli po sicer odličnem začetku. V zadnjih petih nastopih so namreč zbrali eno samo točko, predvsem zato, ker so odpovedali napadalci: v teh petih nastopih so dosegli le en zadetek, in še tega iz 11-metrovke. Jutri sicer igrajo proti novincu lige in sodeč po dosedanjih izidih, je šibka točka Tržačanov prav nastop na domačem igrišču (trije porazi). Tokrat pa CGS ne bo prav na »domačem« terenu. Zaradi nerazpoložljivosti svojega igrišča bo namreč nastopil kar v Bazovici, kar je za Zarjo dobro in slabo obenem.
S. Sergio - Vesna
Če upoštevamo, da sta ekipi na zgornjem delu lestvice in ju loči le točka, bo ta gotovo osrednja tekma kola. Križane, ki so bili več tednov na vrhu lestvice, je prav v nedeljo prehitel S. Sergio. Tržačani so po medlem
Mitchell iz Južnoafriške republike in Italijan Salvatore Curcetti. Izvedenci prisojajo več možnosti za uspeh prvaku, ki razpolaga z dobro tehniko, je pa tudi dovolj napadalen.
Nagrada ”azzurrov“
Arianni Bogateč	'
Ob priliki bližnje prireditve "Buon Natale šport" bo posebno nagrado za svoje uspešne nastope za državno reprezentanco prejela članica TPK Sirena Arianni Bogateč. Ob njej bodo nagrajeni tudi drugi mladi tržaški športniki, ki so v tem letu oblekli državni dres.
Nekateri slovenski atleti bodo danes v Tržiču deležni nagrad deželne atletske zveze, ki bo kot vsako leto razdelila priznanja ob koncu sezone.
Za absolutni deželni rekord v hoji na 10 km bo nagrado prejel Fabio Ruzzier, za novo uradno mladinsko znamko v metu kopja (novo orodje) pa bo nagrajen član AD Bor Infordata Alan Oberdan. Za uspehe v državnem merilu bo deležna priznanja tudi metalka Irena Tavčar..
začetku (dva remija) in edinem porazu (proti Zarji, 1:0) začeli s polno paro. V 8 tekmah so zbrali kar 15 točk, v zadnjih 6 natopih so dali 16 golov, vratar pa že 565 minut ni klonil. To dokazuje, da je S. Sergio res homogena ekipa, ki ima najprodornejši napad (25 danih golov) in najsolidnejšo obrambo (4 prejeti goli). Čeprav bo S. Sergio brez svojega najboljšega strelca Perlitza (8 golov), ki je izključen, čaka Vesno izredno težka naloga.
Kras - Edlle Adriatica
Težka preizkušnja čaka tudi Kras, ki v zadnjih nastopih ni navdušil. Zgleda namreč, da je nasprotnik, ki je startal med glavnimi favoriti za končno zmago, prebolel krizo, v katero je zašel. Po drobrem začetku so namreč Tržačani doma doživeli kar tri zaporedne poraze, a v zadnjih nastopih so odločno reagirali. S 4 zaporednimi zmagami so se približali ekipam zgornjega dela lestvice in ponovno začeli upati na napredovanje. Zato je razumljivo, da bodo prišli v Repen s trdnim namenom, da ne zgubijo. Z remijem bi se verjetno sprijaznil tudi Kras, ki bo brez Fanigliuola (izključen je bil za tri nedelje zaradi nešportnega obnašanja).
3.	AMATERSKA LIGA S. Marco - Breg
S. Marco si je prepričljivo zagotovil naslov zimskega prvaka in s tem potrdil, da praktično nima konkurenta, ki bi mu preprečil pot v 2. AL. Doslej ni še doživel poraza, svojo moč pa ima v
V	drugem kolu ekipnega prvenstva za državni naslov se bosta drevi ob 18. uri v Zgoniku srečali ekipi Kras Globtrade in Barcellona s Sicilije. Ekipa Barcellone se je lani spet uvrstila v A ligo. Kras Globtrade se je z njo že srečal v sezoni 1984/85, vendar v drugačni postavi. Letos igra za gostje Jugoslovanka Aničičeva, ki v drugi kategoriji zaseda prvo bis mesto poleg klubske soigralke Bottiglierijeve. Ime tretje igralke se ni dalo izvedeti, ob predstavitvi ekip pa so povedali, da bo to perspektivna mlajša igralka iz njihovih vrst. Čeprav povratnik, a z novo zasedbo igralk, bo ekipa s Sicilije enakovreden nasprotnik predstavnicam Krasa Globtrade, z izjemo seveda Branke Batinič.
V	drugem kolu bodo istočasno tekmovale tudi ostale ekipe Krasa Globtrade. Danes gostujeta moška ekipa C lige v Trentu (Cassa Rurale), ženska B ekipa B lige pa pri ekipi AUR Ora. Jutri bo moška ekipa D-l lige gostila ekipo iz Trsta Ronco 5, prva ženska
obrambi (v 11 nastopih je prejel le 4 gole, dal pa jih kar 22). Tokrat bo sicer brez najboljšega strelca Sanninija (šest golov), ki je izključen, vendar sta zelo nevarna tudi bivša »primorjaša« Starc (3 goli) in Pascon (4 goli).
Romana - Gaja
Zgleda, da so gajevci pred razmeroma lahko nalogo. Romana je po obetajočem začetku v zadnjih 8 nastopih doživljala poraze in dala le dva gola. Zato pričakujemo gladko zmago Gaje, ki pa bo brez izključenega Vengusta (zaradi 4. opomina).
Union - Primorec
Kot pri Trebencih, je tudi pri Unionu prišlo do zamenjave trenerja. Po odstavitvi Castrija bo jutri prvič na klopi sedel Fidel in čeprav nenapisano pravilo pravi, da ekipa, ki zamenja trenerja, po navadi zmaga, Trebencem to ne bi smelo delati preglavic. Iz lastnih izkušenj namreč vedo, da to ne drži. Zato mislimo, da bo po 6 tekmah »suše« (4 remiji) Primorcu le uspelo priti do zmage. (B. Rupel)
Moraro - Juventina
Vil. kolu je žreb določil medsebojna srečanja 6 najboljših ekip. V Medeji bo igral Arrigosport, v Fari Mariano, v Moraru pa Juventina. Ta tekma je gotovo osrednja v tem kolu, saj se bo vodeči Moraro srečal z ekipo, ki je v zadnjih 4 srečanjih zbrala največ točk: 7 od 8 možnih. Po tem, kar so Štan-drežci pokazali v nedeljo v Sovodnjah, lahko računajo na pozitiven rezultat. Brazzanese - Sovodnje
Srečanje v Bračanu bi lahko označili kot tekmo zadnjih. Obe postavi, ob
postava B lige pa ekipo Karneid iz Bočna. (J. J.)
Rokomet (D liga): Kras drevi v Spilimbergu
Danes bodo Krasovi rokometaši gostovali v Spilimbergu, kjer bodo skušali nadoknaditi točko, ki so jo v soboto zapravili proti Libertasu. Furlanska ekipa je telesno močnejša in zato bodo naši fantje fantje velike težave pri prodiranju skozi njeno obrambo. Krašovci bodo zato skušali nasprotnika presenetiti s hitrimi protinapadi, ki so lahko izvedljivi na takšnem igrišču, kot je v Spilimbergu. Tekma bo torej vse prej kot lahka in le če bodo naši dali vse od sebe, lahko upajo na zmago, ki jim je potrebna, da ne bi izgubili stika z vrhom lestvice. Lazarjevi varovanci so med tednom v prijateljski tekmi presenetljivo premagali ekipo Jadrana iz Hrpelj, ki je nedvomno močnejša od vseh ekip, ki nastopajo s Krasom v D ligi. Tekma se je končala
Manzanu, si namreč delita poslednje mesto. Marsonovi varovanci še iščejo prvo prvenstveno zmago, medtem ko so Furlani bili že dvakrat uspešni, a so doživeli tudi 8 porazov in prejeli največ golov (24).
Mladost - Immobiliare
Naloga Doberdobcev ne bo lahka, saj je jutrišnji nasprotnik prav na zadnjem srečanju iztržil pomemben remi na tujem proti drugouvrščenemu Fos-salonu. Za Mladost velja samo eno pravilo: zmaga. Le tako bodo obdržali stik z zasledovalci San Marca, ki ga bo zelo težko dohiteti.
z rezultatom 32:31 v korist Krasa, med našimi pa sta največ golov dala Gabrijel Raseni (9) in Aleks Milič (6). S prikazano igro pa so ugodno presenetili vsi igralci, kar daje upanje, da tudi drevi zabeležijo uspeh. (Pjotr)
Radio Opčine
Po Radiu Opčine bodo v okviru športne nedelje, letos zadnje po vrsti, neposredno prenašali nogometni tekmi 2. AL S. Sergio - Vesna in Kras -Edile Adriatica. Neposredno se bodo tudi javljali poročevalci iz Kranjske gore, kjer bo na vrsti moški slalom za pokal Vitranc in obenem za svetovni pokal. Na vrsti bodo tudi prispevki o Jadranovi sobotni tekmi, o tekmi Mebla in o srečanjih Sloge.
Ob tej priložnosti športna redakcija Radia Opčine želi vsem vesele božične praznike in srečno novo leto 1988.
Dirka tris
NEAPELJ — Zmagoviti kombinaciji dirke tris sta 1-10-9 ter 1-9-10. Kvota: 813.274 za 1001 dobitnika.
HM
ŠPORT
Ul. Kette 2 - Bazovica Tei. 226515
PRIPRAVA SMUČI
— drsna ploskev — robniki — maža
samo 19.900 lir
SMUČI - VEZI - PUHOVKE
po neprekosljivih cenah
Z^idchi d
'%pori
SESLJAN (center)
POSEBEN LABORATORIJ Z NAPRAVO »SKI TEAM«
za pripravo smuči za tekmovalce
smučanje - smučanje - smučanje
%
B E LF E
ar
GORE-TEK'
Red
Devil
'ftjžiniss
H
meross
COLMAR
sportalm +
dandhedTter
etirel'
m
ENRICO COVERJ
LUHTA
POST CARL)
chervc'
s posojilom »CREDITO AMICO CRT«
12 mesečnih obrokov brez obresti.
Popravilo drsne ploskve, robnikov in maža: 20.000 lir — PRIPRAVA TEKMOVALNIH SMUCl
Vesele praznike vam želi
tommaeim
^aiport
TRST - UL. MAZZINI 37 - 39
Nogomet: v amaterskih prvenstvih v glavnem težko za naše ekipe
Košarka: v 13. kolu prvenstva B-2 Jadran nocoj (21.00) v kraju Dueville
Jadran v goste za uspešen konec
V deželnih odbojkarskih ligah
V Nabrežini za vrh
Še zadnje letošnje gostovanje in zatem zaslužen počitek za Jadranove košarkarje, ki bodo nocoj gostovali v kraju Dueville, v bližini Vicenze. Ekipa Berton Dueville je s Faenzo in No-vellaro novinec v letošnji B-2 ligi in moštvo iz Veneta je doslej imelo prav tipične težave novincev v prvi sezoni na višjem tekmovalnem rangu. Berton je doslej zbral 8 točk, prav v prejšnjem kolu pa je v gosteh doživel hud poraz (95:73) proti Pesaru. Vse kaže, da se bo nocojšnji Jadranov nasprotnik letos boril za obstanek, saj trenutno zaseda predpredzadnje mesto na lestvici, skupaj s Spineo in Novellaro.
Kljub nezavidljivemu položaju gostiteljev pa res ni nobenega razloga, da bi naši košarkarji že pred »vstopom na avtobus« mislili,. da se od letošnjega dela lige poslavljajo z naslovom »zimskih prvakov«. Glede tega bi bilo prav koristno, če bi se s spominom vrnili v Faenzo, kjer so naleteli na trdoživega in nevdanega tekmeca, ki sploh se ni izkazal za tako slabega, kot bi lahko sklepali po njegovem položaju na lestvici.
Po našem skromnem mnenju je letošnje prvenstvo bolj zanimivo od
Robert Paulina je zadnje čase kar standardni igralec Jadranove postave
vseh dosedanjih prav zaradi dejanskega ravnovesja sil med nastopajočimi moštvi. To je takoj razvidno tudi po bežnem pogledu na številčna razmerja med danimi in prejetimi koši: le malo-katera ekipa je v tem pogledu utrpela visoke negativne razlike in tudi to je
pokazatelj neke splošne visoke kakovostne ravni.
Zato je toliko bolj razveseljivo, da so Brumnovi varovanci povsem sami na vrhu v tako ostri konkurenci. Na dlani pa je, da bi vsak spodrsljaj v nadaljnjih srečanjih lahko pomenil izgubo tega primata.
Verjetno pa so »modri košarkarji« napredovali tudi na področju miselne priprave in zbranosti, tako da nas ne bi smela skrbeti morebitna odpoved na psihični ravni, oz. kako nepotrebno podcenjevanje domačinov.
Zdravstveno stanje naših košarkarjev je zadovoljivo, čeprav še zdaleč ni optimalno. Klavdij Starc si je na nedeljskem srečanju nategnil vlakna šti-riglave stegenske mišice, Daneva in Sosiča pa mučijo bolečine v kolenskem sklepu oz. v ledvenem delu hrbtenice. Za nameček je tudi Banello zbolel za gripo. Kot vidimo, ni nič resnejšega, malenkostne zdravstvene nevšečnosti pa le obstajajo.
Srečanje med ekipo Berton Dueville in Jadranom bo v športni palači v Drevoredu dello Šport s pričetkom ob 21.00. (Cancia)
Našim deželnim odbojkarskim liga-šem se tudi drevi obeta težko kolo. Nekateri se bodo sicer pomerili z objektivno slabšimi nasprotniki, a to je lahko včasih dvorezen meč, še posebej glede na nekostantnost večine slovenskih šesterk, druge pa spet čaka preizkušnja z vodilnimi. S kakšnimi občutki se pripravljajo na drevišnje spopade, je seveda vprašanje zase.
Dejstvo je, da ima ta čas večina naših odbojkarjev eno samo skrb in en sam cilj: čimprej spraviti za svojim hrbtom čimvečje število tekmecev. Prvenstvo je žal že po sedmih kolih obračunalo z marsikatero poletno željo, razen če (upajmo) ne bo prišlo do nepredvidenih podvigov v seriji lahko realno še računa na napredovanje le ženska ekipa Sokola Indules. Res pa je tudi, da so nekatera moštva že od vsega začetka imela kot cilj obstanek, ta pa so tudi tista (izjema je zaenkrat Soča Sobema), ki so kolikor toliko izpolnila pričakovanja.
V moški C-2 ligi se 01ympii po dre-višnjem nastopu obeta dokončen prodor v zlato sredino lestvice. Goričani bodo namreč gostovali v Fiume Venetu pri etypi, ki je še brez točk in je vsega izbojevala le 3 nize na 24.
Moška odbojkarska C-l liga
Val za tretjo zaporedno zmago
Po zmagah na račun Cessalta (8 točk) in Povbletta (v gosteh) bi lahko zgledalo, da bodo drevi valovci v Štandrežu zlahka obračunali z Mog-lianom (4 točke). Ko je ozračje v ekipi na višku, nastopi včasih podcenjevanje. Izkušeni Valov trener Brožič že svari svoje in gasi ogenj pretirane navdušenosti, a nevarnost ni le namišljena, temveč realna. Grand Prix ima namreč za sabo dva lepa uspeha s 3:0: v Trstu proti CUS, prejšnji teden pa doma proti ASFJR. Moštvo je tako spodbilo-predprven-stvene napovedi, po katerih naj bi bil Mogliano Pepelka v ligi. Skratka, postava iz Veneta v Štandrež zanesljivo ne bo prišla z repom med nogami, zato je gotovo ne gre podcenjevati. Na dlani pa je, da naši odbojkarji računajo na zmago.
DANAŠNJI SPORED: Cessalto -Povoletto; Maniago - Volpato; Val -Prix Mogliano; Elettronica - CUS TS: ASFJR - Rangers; Inter 1904 -Ferro Alluminio.
Na drevišnjem pomembnem gostovanju v Trentu
Farco Meblo pred razpotjem
Današnje gostovanje Farca Mebla v oddaljeni Trento bi lahko bržkone odločilno vplivalo na nadaljnjo pot združene ekipe v letošnjem drugoligaškem prvenstvu. Po zelo slabem začetku, ki je našo ekipo že potisnil na rob prepada, je Farco Meblo naposled ubral pravo smer, ne toliko zaradi dveh zaporednih zmag, saj jih je dosegel proti ekipam z dna lestvice, temveč predvsem zaradi prikazane igre, ki je zdaj mnogo bolj zanesljiva in obetavna.
Gostovanje pri Gaierhofu, ki je v dosedanjih osmih nastopih zbral enako število točk kot Farco Meblo (premagal je Sangiorgino s 3:0, v gosteh Ferraro s 3:1, prejšnji teden pa je bil s 3:1 uspešen še v Ravenni), je zato po dveh nastopih na domačih tleh temeljna preizkušnja, pravcato razpotje: vzpon proti vrhu ali peklenski boj za obstanek v ligi, ki letos posredno ali neposredno zadeva kar pet ekip? Prepričani smo namreč, da lahko novoletni odmor naši ekipi dobro zaleže, da spet ujame predprvenstveno formo, zato pa je drevišnji nastop zadnja ovira, ki jo je treba zlepa ali zgrda premostiti.
V četrtek je Farco Meblo odigral trening tekmo v Novi Gorici pri tamkajšnjemu jugoslovanskemu drugoligašu. Naše igralke so vse štiri nize zlahka dobile, trener Dolinšek je bil z nastopom deklet kar zadovoljen. Nastopila je tudi Elena Maver, ki pa se še ni povsem rešila bolečin v kolenu in njen nastop je tudi drevi vprašljiv.
Kljub nemškemu sponsorju je Gaierhof čisto italijanska ekipa. Sestavljajo jo v glavnem mlade igralke, »proizvod«
Napad Bety Načinov! v srečanju z Volpejem
sicer ne preveč bogatega trentinskega naraščaja, zvezda šesterke pa je izkušena podajačica Sighelejeva, ki se je po eni sezoni v A-l ligi z Novento vrnila v svoj klub.
DANAŠNJI SPORED: Ferrara - Conegliano; CUS Padova - Cornuda: Adamoli - Torrione; Nervesa - Capellari: Gaierhof - Farco Meblo; Sangiorgina - Mogliano.
Povsem drugačne teže je nasprotnik Bora Cunja Avtoprevoz. Plavi se bodo namreč v Tržiču pomerili z enim od predstavnikov številne druščine drugouvrščenih. Fincantieri je izgubil le v Pordenonu pri Montalbi, kot edini doslej pa je premočnemu Vivilu iztržil dva niza.
Podoben je položaj tudi v enakovredni ženski ligi. Sloga Koimpex bo gostila šibki Spilimberghese, ki še ni zmagal in sameva na dnu prvenstvenega vrstnega reda. Slogašice so doma že premagale mnogo močnejše tekmece, zato lahko upravičeno pričakujemo uspeh.
Težko pa bo Agorestu v Fontanaf-reddi. Tamkajšnja šesterka je od vodilne trojice menda najbolj izkušena in že pred pričetkom lige ni skrivala svojih ambicij po napredovanju, goriš-ka ekipa pa je zabredla v psihološko krizo, ki je v zadnjih nastopih močno načela v prvih kolih pridobljeni ugled.
V moški D ligi bo tokrat spet na sporedu slovenski derbi. Na Opčinah se bosta namreč pomerili šesterki Sloge in Našega prapora IMSA. Slogaši so bili doslej mnogo bolj uspešni, saj imajo pozitiven obračun zmag in porazov, briško moštvo pa je zmagalo le v Porcii. Po svoje sta obe ti naši šesterki zadovoljili. Slogaši so namreč letos občutno boljši kot lani, Naš prapor IMSA pa je res zelo mlado moštvo in že to je uspeh, da se več kot zadostno upira bolj prekaljenim nasprotnikom.
Sočo Sobema čaka drevi v Sovod-njah običajna zadnja šansa. Letos oslabljeni NPT ni nepremagljiv, a Sočani tokrat res ne smejo več zamuditi nove priložnosti za prvi par točk. Vreči puško v koruzo bi bilo res nespametno, saj konec koncev mirnejše vode niso tako oddaljene, krog »kandidatov« za izpad je namreč dokaj širok.
Ena osrednjih tekem v tržaški pokrajini bo v Nabrežini, kjer se bodo četrtoligašice Sokola Indules pomerile s Prato, eno od moštev, s katerim naše igralke delijo začasno drugo mesto (a Prata je odigrala tekmo več). Gre torej za neposredni spopad, ki bo določil ime glavnega zasledovalca ta čas vodilnega Juniorsa, vendar v višjo ligo napredujeta dve ekipi.
Čeprav bosta igrala v gosteh, se tudi Kontovelu Electronic Shop in Bregu Agrar ponuja možnost za uspeh. Tekmeca sta namreč enakovredna, imata enako točk kot naši šesterki. Brežanke bodo igrale v Vidmu pri CUS, Kontovelke pa v Martignaccu pri Lavoratoriju Fieri.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
Pršut «SAN DANIELE« sušen nad 12 mesecev
Pršut «PARMA« Pršut «SAURIS»
Pršut «NAZIONALE«
Parma
Pršut «MEC»
Pršut v kosih
sušen nad 12 mesecev sušen nad 12 mesecev
sušen nad 9 mesecev sušen nad 7 mesecev
pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace -repi - rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam
DUkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19.
			domači šport - domači šport - domm	H šport	a			
DANES
SOBOTA, 19. DECEMBRA 1987
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
18.00	v Zgoniku: Kras Globtrade - Bar-cellona
ŽENSKA B LIGA
18.00	v Ori, osnovna šola: Auer Ora -Kras Globtrade B
MOŠKA C LIGA
18.00	v Trentu, Ul. Barbacovi: Cassa Rurale A - Kras Globtrade
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
21.00	v Duevilleju, Drevored športa: Berton Mode - Jadran
PROMOCIJSKA LIGA
18.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Santos: 20.15 v goriškem Kulturnem domu: Dom Gometal - Staranzano
DRŽAVNI KADETI
17.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Adriaim-pex - Airone
NARAŠČAJNIKI
15.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Ricreatori; 16.00 v Dolini: Breg - Libertas;
18.00	v Repnu: Polet - Sokol; 18.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT - Kontovel Electronic Shop
DEČKI
15.00	v goriškem Kulturnem domu: Dom - Segafredo; 16.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Servolana A - Bor Indules
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
18.00	v Trentu, Ul. S. Croce: Gaierhof -Farco Meblo
MOŠKA C-l LIGA
20.30	v Štandrežu: Val - Prix Mogliano
MOŠKA C-2 LIGA
16.30	v tržiški športni palači: Fincantieri - Bor Cunja Avtoprevoz; 10.30 v Fiume Venetu, Trg Marconi: Frost Fiume Veneto - 01ympia
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex -Spilimberghese; 20.00 v Fontanafreddi, Ul. dello Šport: Itar Cucine - Agorest
MOŠKA D LIGA
19.00	v Sovodnjah: Soča Sobema -NPT; 20.30 ha Opčinah: Sloga - Naš prapor IMSA
ŽENSKA D LIGA
18.00	v Martignaccu, Ul. S. Biagio: La-voratori Fiera - Kontovel Electronic
Shop; 20.00 v Nabrežini: Sokol Indules -Prata; 20.00 v Vidmu: CUS Udine - Breg Agrar
UNDER16 ŽENSKE
15.30	na Opčinah: Sloga Koimpex -DLF TS; 17.30 v Nabrežini: Sokol - Sloga Sklad Mitja Čuk
ROKOMET
MOŠKA D LIGA
17.30	v Spilimbergu: Spilimbergo -Kras Trimac
NOGOMET
UNDER 18
14.30	V Dolini: Breg - Costalunga;
14.30	na Opčinah, Otroško naselje: S. An-drea - Vesna
NAJMLAJŠI
15.00	v Palmanovi: Palmanova - Juven-tina
CICIBANI
15.30	v Trstu, pri Sv. Sergiju: S. Sergio - Breg Best; 15.30 v Trstu, na Montebellu: Altura - Primorje; 16.15 v Trstu, Ul. Con-ti: Esperia - Zarja Adriaimpex
MLAJŠI CICIBANI
15.30	v Trstu, igrišče Giarizzol: Giariz-zole - Zarja
obvestila
PK BOR
obvešča, da bo zbiranje udeležencev plavalnega srečanja s PVK Koper danes, 19. t. m., ob 15.30 v bazenu pri Al-turi.
KK BOR
sporoča, da bo sestanek košarkarskega odbora v ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 na stadionu 1. maj.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da bo jutri, 20. t. m., v Borovem športnem centru božična akademija, z nastopom vseh vadečih vrst. Začetek ob 15. uri.
FARCO MEBLO
obvešča, da je odhod avtobusa v Trento na prvenstveno tekmo odbojkarske B lige Gaierhof-Farco Meblo danes ob
9.30	s Trga Oberdan in ob 10. uri iz Sesljana.
JUTRI
NEDELJA, 20. DECEMBRA 1987
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Gradežu: Gradese - Primorje
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Bazovici: CGS - Zarja; 14.30 v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Sergio - Vesna; 14.30 v Repnu: Kras - Edile Adriatica
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Moraru: Moraro - Juventina;
14.30	v Krminu: Brazzanese - Sovodnje;
14.30	v Trstu, igrišče Campanell: Union -Primorec; 14.30 v Doberdobu: Mladost -S. Andrea; 10.00 v Ribiškem naselju: San Marco Sistiana - Breg; 14.30 v Tržiču, občinski stadion: Romana - Gaja
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Križu: Vesna - Breg Best; 12.30 v Trstu, igrišče Campanell: Campanelle -Primorje
NAJMLAJŠI
9.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju: Triestina -Breg Best; 10.15 v Trstu, igrišče Campanell: Campanelle - Primorje
ZAČETNIKI
9.00	v Dolini: Breg Best - Ponziana;
10.30	na Proseku: Primorje - Giarizzole;
10.30	v Bazovici: Zarja - Vivai Busa A
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
17.30	v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Arniči del Basket
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Trstu, šola Morpurgo: Stella Azzurra - Polet; 11.00 v Dolini: Breg Ad-riatherm - Libertas
DRŽAVNI KADETI
11.00	v Nabrežini: Jadran Farco - SGT
KADETI
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Adriaim-pex - Santos
DEČKI
9.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju: Servolana B - Kontovel Electronic Shop
ODBOJKA
UNDER 18 ŽENSKE
10.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Sloga Koimpex
UNDER 16 ŽENSKE
9.30	v Trstu, Monte Cengio: CUS TS -Breg
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade A -Karneid
MOŠKA D-l LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade - TT Ronco
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000.lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
19. decembra 1987
Vojaški proračun 1988 za 10 odstotkov večji
Italija bo okrepila ves obrambni aparat
RIM — Načelnik generalštaba vojnega letalstva Franco Pisano je obrazložil včeraj tisku načrt za okrepitev vojaške obrambe, ki ga pripravlja minister Zanone. Gre za izreden sklad 20-25.000 milijard lir, ki naj bi jih porabili v 10 letih; 7-10.000 milijard bi odpadlo na znanstvene raziskave. »Številk se ni treba ustrašiti,« je rekel Pisano, »kajti pojmovati jih velja kot naložbo, ki bo pospešila razmah industrije pa tudi socialne rasti.«
Ves ta denar bi bilo treba razdeliti po njegovem med vse tri vojaške rodove, vendar ne odstotkovno, kot doslej, ampak upoštevajoč neko prednostno lestvico. Na njenem vrhu pa je letalstvo, »saj bi prišla morebitna grožnja iz zraka«. Zaradi tega naj bi namenili (leta 1989) 1.300 do 1.500 milijard nakupu radarskih letal awacs, to je ameriških boeingov 707, opremljenih z vrtečim radarjem, ki z višine 11.000
metrov nadzorujejo vse, kar se premika v premeru 370 kilometrov na zemlji, po morju in v zraku. »Če pa zanje ne bo denarja iz izrednega sklada, bomo porabili sredstva iz lastnega proračuna,« je dodal Pisano. Prva dva »leteča radarja« naj bi kupili leta 1991 ali 1992, že leta 1989 pa tudi dve letalski cisterni.
. Italija bo tudi okrepila sodelovanje s Francijo in Španijo na področju obrambe v Sredozemlju. V tem okviru bo z deležem 14 odstotkov sodelovala pri izdelavi francoskega teleizvidniškega satelita Helios (220 milijard lir), ki bo pošiljal na Zemljo posnetke 5 do največ 10 metrov velikih predmetov, a s tremi posnetki zajel območje, ki gre od Turčije pa tja prek Kanarskih otokov. Celoviti obrambni proračun 1988 (s karabinjerskim rodom vred) bi moral doseči 21.000 milijard lir ali 10 odstotkov več kot letos.
Sneg tudi v Kaliforniji
V teh dneh je sneg pobelil tudi sončno Kalifornijo. Posnetek je iz Gormana pri Los Angelesu, kjer je zapadlo do 60 centimetrov snega, tako da so morali tovornjake reševati s parkirišč z vlačilci	(Telefoto AP)
Umrla
Marguerite
Yourcenar
VVASHINGTON — Marguerite Yo-urcenar, belgijska pisateljica, ki je bila vse življenja navezana na Francijo in na njeno kulturo, je umrla predsinoč-njim v ZDA. Ime Vourcenarjeve je povezano tudi z enim izmed najpomembnejših kulturnih dogodkov povojne Francije, ko je 78-letna pisateljica postala prva ženska članica prestižne Francoske akademije.
Youcenarjeva je nedvomno ena izmed najbolj markantnih literarnih osebnosti tega stoletja. Na papir je znala preliti vse svoje notranje bogastvo in veliko erudicijo. Marguerite de Crayencour (Yourcenar je anagram priimka) je že kot dete izgubila mamo, ki je tudi sama pisala v Chateaubrian-dovem slogu, zato pa je za njeno izobrazbo poskrbel oče. Kot pripadnik francoske aristokracije, ki je navdušeno gojila preučevanje klasikov, je oče omogočil mali Margueriti, da je spoznala in vzljubila grški in latinski svet.
Marguerite je veliko potovala in si vestno širila kulturno obzorje. Dalj časa je poučevala francosko književnost v New Yorku, prosti čas pa je posvečala svoji edini veliki ljubezni: pisanju. Že leta 1922 je objavila roman Les Dieux ne sont pas morts (Bogovi niso mrtvi), ki mu je leta 1929 sledil Alexis ou le vain Traite du vain com-bat (Alexis ali razprava o brezplodnem boju), v katerem je pisateljica analizirala, z velikim etičnim občutkom, pereče vprašanje homoseksualnosti.
Njeno najbolj znano delo je iz leta 1952. Memoires d' Hadrien (Hadrijanovi spomini) vsebuje bistvo njenega pisanja v baročnem slogu, in se idejno navezuje na njego globoko poznavanje latinskega sveta. Yourcenarino pisanje je elegantno in formalno izredno izbrano, iskanje najprimernejših izrazov pa jo je gnalo, da je svoja sicer maloštevilna dela redno popravljala.
Nekaj let po objavi Hadrijanovih spominov se je Marguerite Yourcenar dokončno preselila v ZDA, kjer si je uredila manjšo hišo (imenovala jo je Petit-plaisance) v Mount Desertu. V Mainu je preživela tudi zadnja leta, ki jih je posvetila pisanju avtobiografije.
Za praznike rekorden promet in nakup trajnejših dobrin
RIM — V dneh od božiča do novega leta pričakujejo v Italiji rekorden promet. Svoje domove naj bi zapustilo kakih osem milijonov ljudi, od teh pa bo pravih turistov približno milijon. Kot vedno bo največ gneče na cestah, saj bo kar 75 odstotkov ljudi rabilo osebne avtomobile, da bo 22., 23. in 24. decembra dnevno na italijanskem cestnem omrežju več kot milijon vozil. Državne železnice bodo prav tako poskrbele za izredne vlake. Zvezni sindikati so namreč potrdili stavkovno premirje med prazniki.
Večina bo namenjena v zimskošportne centre, saj je letos skoraj povsod dovolj snega. V obdobju od 23. decembra do 2. januarja bi moralo kakih 200 tisoč tujih in 500 tisoč domačih smučarjev porabiti vsaj 1.200 milijard lir. Do konca aprila bi se morala ta vsota povzpeti na 4.000 milijard Ur, kar je nedvomno izredno pozitivna postavka v italijanski turistični bilanci. Po podatkih potovalnih agencij bo v tem prazničnem obdobju odpotovalo v tujino od 250 tisoč do 300 tisoč Italijanov. Poleg Londona, Pariza, Dunaja in Madrida se je zaradi ugodnega tečaja dolar-lira povečalo zanimanje za potovanja v ZDA. Po zaslugi perestrojke in glasnosti Italijane zanima tudi Sovjetska zveza. Nespremenjeno po je število ljudi, ki bo praznike preživelo
v tropskih krajih. Italijani naj bi torej v teh dneh v tujini pustili nekaj več kot 400 milijard lir.
Večina pa se bo za praznike podala le na krajše izlete, celo silvestrsko noč bo marsikdo prebil v krogu svojcev in znancev, saj so cene v lokalih krepko poskočile, medtem ko ni bilo bistvenih premikov v cenah tradicionalnih božičnih in novoletnih jedi. Po statističnih podatkih se je cena teh živil zvišala v povprečju od 2 do 4 odstotke, tako da se večerje v domačem krogu vsekakor izplačajo, če ne računamo porabe energije, cena elektrike in goriva je namreč za kakih 6 odstotkov višja kot lani.
Poglavje zase so darila. Trgovci se namreč dobro zavedajo, da so po zaslugi trinajste plače prazniki enkratna priložnost za nakupe. Letos bodo skušali omejiti podražitve, saj so se cene že pred prazniki dovolj zvišale: obleke in tekstilno blago za 8,2 odstotka, čevlji za 7 odstotkov, perilo pa celo za 10 odstotkov. Po napovedih pa bo večina Italijanov kupila trajnejše dobrine, za katere se je preudarno odločila po posvetovanjih v domačem krogu. Letos vlada izredno zanimanje za videorekorderje in za druge izdelke bele tehnike. Pod božičnimi drevesci in novoletnimi jelkami bo torej precej manj zavojčkov z neznano vsebino.
Katerega spola so pelikani?
LONDON — Srednjeveški teologi so se spraševali o spolu angelov, njihovi britanski nasledniki pa bi radi ugotovili spol petih pelikanov v jezercu ob parku Sa-int James, ki se razprostira od buckinghamske palače do rezidence »železne dame« v Downing streetu št. 10.
Vprašanje je v britanskem parlamentu sprožil lord Stodart, ko je ugotovil, da se pelikani ne razmnožujejo. Možnosti sta dve: ali je mrzla zima na Otoku odvzela pelikanom potrebno ljubezensko zagnanost ali pa nanje negativno deluje ostri pogled Thatcherjeve, ki se po parku Saint James večkrat sprehaja. Možno je sicer tudi, da so vsi pelikani istega spola. No, s tem vprašanjem se bodo sedaj spopadli na ministrstvu za okolje, kjer bodo morali tudi ugotoviti, odkod so pelikani pravzaprav prišli.
Poletela so »vesoljska« pisma
RIM — S poleti sovjetskih in ameriških vesoljskih ladij je svetovni telekomunikacijski sistem stopil v novo obdobje medcelinskih oddaj, novo obdobje pa je očitno napočilo tudi za pošto, ki jo bodo v doglednem času (morda) prevažali po vsemirju.
Prvih tisoč »vesoljskih pisem« je poletelo včeraj iz Sovjetske zveze, pisma letijo na sovjetski vesoljski ladjici Mir v višini 350 kilometrov in so namenjena v Zahodno Nemčijo, ZDA, Italijo in na Japonsko. Že ameriški astronavti so sicer s seboj v vesolje ponesli nekaj pisem, ki pa so bila njihova osebna last; eden izmed njih je pisma, ki so bila v vesolju, za mastne denarce tudi prodal in je bil zaradi tega ob službo.
Tisoč pisemskih ovojnic bodo ob vrnitvi na zemljo približno čez mesec dni izročili mednarodnemu gospodarskemu konzorciju, ki jih bo nato posredoval zbirateljem teh posebnih spominkov.
Božiček ima v teh dneh prepolne roke dela z obdarovanjem
Številni radovedneži se odpravljajo na Laponsko
Ko se Božiček odpravi v ZDA in se potepa po Chicagu, parkira svoje sani kar v predmestju, nato pa sede v udoben osebni taksi.	(Telefoto AP)
HELSINKI ^ Božične počitnice so že pred pragom in vsi se že veselimo skorajšnjega zasluženega krajšega počitka. Toda nekdo nekje tam gori na daljnem severu ima v teh dneh prepolne roke dela. Kdo pa je ta prezaposleni možiček? Božiček seveda!
Ali veste, kje ima pravzaprav Božiček svoj dom? Do leta 1985 se je klatil po širnih gozdnatih področjih Laponske, nato pa se je dokončno naselil v neki vasici, ki je oddaljenakakih 8 kilometrov od finskega mesta Rovanie-mi. Tja potuje vsako leto na tisoče turistov iz vseh koncev sveta v upanju, da bi se srečali z Božičkom. Največ jih zaide v te severne kraje prav med božičnimi počitnicami. Seveda gre za velik biznis, ki ga finske turistične organizacije pod pokroviteljstvom same finske vlade znajo tudi lepo izkoristiti.
Domačo vasico Božička sestavlja skupina lesenih hišic ter poštni urad, kamor pošiljajo malčki iz celega sveta na tone pisem, ki so naslovljeni nanj — letno jih prejmejo preko 450 tisoč. Seveda je nekaj hišic posvečenih tudi prodaji obvezih spominčkov. Nadebudni turistični delavci so priredili tudi nekako gledališče na odprtem, v katerem skupina stotih dečkov in deklic uprizarja večkrat na dan stare laponske šege in navade. Seveda je najzanimivejši trenutek igre, ko se iz teme pripelje na saneh sam Božiček.
Božiček je torej postal pravi poslovnež, saj si bo letos ogledalo njegovo vasico nešteto turistov, nekateri bodo pripotovali celo iz Beverly Hillsa, Londona in celo iz daljnega Tokia. Toda potolažite se, če se ne boste moglipodati na dom Božička za praznike, boste lahko to storili tudi poleti, saj vas Božiček pričakuje vse leto.
unfwtia
jntisirirati
Zima je pred vrati
zato darujte toplo haljo!
p.i EMPORIO FI0RENTIN0
Ul. San Maurizio 16 (vogal Trga Ospedale)
najpopolnejša izbira najlepših halj!
TRST
Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) Telefon 775741