PoStnlna plačana v gotovini Štev. 297. V Ljubljani, v soboto, 27, decembra 1941-XX. heto VI Itkljatns pooblattenka m oglaievanje italijanskega tn tnjege | Uredništvo la spravat S.opltar)er« «, Ljubljano. | Concessionarl« etcluslve pet la pabbllcUA m proveoienza Itallane UTorai Uniona Fobblidta Itaiiana ti A. Milana | Redaziona. Amminiatratione: topitar jeva 6, Lobi« n«. I ed ester«: Uniona PnbbiicitA itaiiana S. A. Milana Vojaški položaj v Libiji po vojnih poročilih št 570, 571, 572 Novi strategični premiki v redu izpeljani Uradno vojno poročilo št. 570 pravi: V Cirenaiki so se boji zopet razvneli v pokrajini južno od Barce. Angleške mehanizirane skupine so večkrat napadle naše čet?^ z namenom, da bi ovirale njihova premikanja. Na bojišču pri Solumu je bil zavrnjen angleški izpad. Na področju pri Bardiji nič posebnega. Nemški letalski oddelki so bombardirali cilje na kopnem z vidnim uspehom. Sovražnik je izgnbil 3 letala, ki so jih sestrelili nemški lovci. V bližini Marsa Matruha so tri letala vrste Hurrican- napadla naše ogledniško letalo, ki je sestrelilo eno angleško letalo in se vrnilo na oporišče s prtimi ranjenci na krovu. 571. uradno vojno poročilo pravi: S pomočjo novih oklepnih sil iz zaledja je sovražnik vztrajno poskušal predreti na več točkah gorski rob ob bengazijski pokrajini, mehanizirane divizije osi pa so ga odbile. Krajevni protinapadi nemških oklepnih sil so bili uspešni. Uničenih j-' bilo več angleških tankov in topov in ujetih je bilo mnogo vojakov.^ Posadki v Solumu ta Bardiji sta prisilili napadajoče angleške _ oddelke k umiku in sta jim prizadeli precej izgub. Na srednjem Sredozemskem morju je bilo rešenih nekaj angleških mornarjev z angleške križarke »Neptun-"'« in nekega rušilca, ki so ju naše pomorske sile potopile 19. t. m. Skupine nemških letal so v nekaj zaporednih valovih bombardirale vojaške in pristaniške naprave na otoku. Malti. Spremljajoča lov-ska letala so sestrelila dve letali vrste Hurri-cane. Uradno vojno poročilo št. 572 pravi: Naše edinice so v zahodni Cirenaiki v redu nadaljevale določena premikanja,_ ki jih sovražnik navzlic močnim in ponovnim poskusom ni nikakor mogel ovirati. Bengazi, ki je dejansko uničen, so po radijski trditvi sovražnika samega zasedli indijski oddelki brez bojev. Ponovni angleški napadi pri Solumu in Bardiji so bili »trti Sovražnik je izgubil nekaj oklepnih avtomobilov. Pri letalskem napadu na Tripolis so naši lovci napadli in sestrelili angleško letalo. Nekaj misli iz božičnega nagovora sv. očeta Pija XII. Papež o pravih temeljih in pogojih za novi red in mir na svetu Vatikan, 27. dec. s. Sv. oče Pii XII. je dne 24. decembra opoldne po radiu imel krščanskemu svetu govor, v katerem je med drugim dejal, da pošilja na predvečer božiča vsem svojo očetovsko besedo, da bi jih opomnil, naj bi ostali trdni v svoji veri. Pogled v sedanjost mu vzbuja trpka čustva, tem bolj, ker se zdi, da ni nobene stezice, ki bi vodila do sporazuma med bojujočima se taboroma. Ko se iščejo vzroki za sedanji položaj, se pogosto sliši trditev, da krščanstvo m izpolnilo svojega poslanstva. Krščanstvo, zatrjuje papež, se ni izneverilo svojemu poslanstvu, pač pa so se ljudje uprli pravemu krščanstvu, Kristusu in njegovemu nauku. Mnoge narode Evrope in sveta je prevzela verska mlačnost in verski odnosi v družabnem življenju so zavzeli že povsem fizični in mehanični značaj. Bodoča preosnova bo mogla nuditi mnoge prednosti za zopetni dvig dobrega, a zahtevala bo previdno in zrelo razmišljanje ne le spričo ogromnih težav tega dela, temveč tudi zaradi hudih posledic, ki bi nas na kvarnem in duhovnem področju zadele, ako bi to delo propadlo. Dalje bo zahtevala široka obzorja ter voljo do trdnih sklepov, pogumne in delovne ljudi, a predvsem zavest o pravi odgovornosti, ki se ne bo izmikala božjim postavam. Zgodovina uči, da mirovne pogodbe, ki so bile sklenjene ob nasprotujočih si pogojih, bodisi zaradi slabe morale ali šibke politične modrosti, niso imele dolgega življenja. Porušenje, ki izhaja iz te vojne, pa je preveliko, da bi mu pridružili še slab in neustrezajoč mir. Ako se hočemo tolikšni nevarnosti izogniti, je potrebno, da sodelujejo z odločno voljo, z vsemi svojimi silami ter s pleme- nitimi nameni vsi narodi človeštva. Gre za splošno stvar, ki je splošne koristi in ki zahteva sodelovanje vsega krščasntva, v kolikor gre za verska in moralna načela nove stavbe. Zato papež izpol-nuje svojo dolžnost, ako z ugledom svojega apostolskega poslanstva opozarja vesoljni svet na nevarnosti, ki groze miru, ki naj bi ustrezal pričakovanju vseh narodov za boljšo bodočnost. Ta novi red mora biti postavljen na neporuš-nem in nepremagljivem temelju moralnega zakona, čigar spoštovanje mora biti sestavni^ del javnega mnenja vseh narodov in vseh držav, in sicer tako soglasno, da ne bo mogel nihče o njem dvomiti ali zmanjševati njegovo oDveznost. Pij XII. fe nato naštel nekaj pogojev mednarodnega reda, ki naj bi zagotovil narodom pravičen in trajen mir in ki naj bi bil začetek blagostanja in napredka. V tem reda na mort lnlh načelih zlasti ni mesta za kršitve svobode, nedotakljivosti in varnosti drugih narodov, pa naj bi bilo njihovo zemeljsko razširjenje kakršno koli in kakršna koli tudi njihova obrambna sposobnost. Na drugi strani ne more biti mesta za odkrito ali zahrbtno zatiranje jezika in kulture narodnih manjšin. Na tretjem mestu je potrebno, da odpadejo sebični nameni po polastitvi vseh glavnih gospodarskih virov in potrebščin za splošno uporabo, tako da so nekateri narodi izključeni od njih. Na četrtem mestu je treba izključiti totalno vojno in tekmovanje v oboroževanju. Za izvedbo razorožitve naj se določijo primerna sredstva, ki naj bodo častna za vse in dovolj uspešna, da bi mogla dati življenjsko in moralno silo pravim odnošajem med državami. V okviru novega reda, ki bo temeljil na moralnih na- Nov glavni tajnik in podtajnik fasistovske stranke .anu Rim, 27. dec. s. Tajnik stranke je poslal Du-ceju naslednje pismo: »Duce, že večkrat sem imel čast, prositi Vas za vpoklic pod orožje, ker se mi zdi prav, da bi bila tajniku stranke dana možnost, da z orožjem sodeluje v tej revolucionarni vojni. Ko boj vedno bolj divja in ko se tisoči dostojanstvenikov vseh stopenj bore po različnih bojiščih, Vam obnavljam gorečo prošnjo, da bi mi dovolili, da v drugič postanem vojni prostovoljec. Adelchi Serena.« Duce je uslišal željo tovariša Serene in je na njegovo mesto v tajništvu stranke poklical nad-invalida Alda Vidussonija. Ta se je rodil leta 1915. v Foglianu in je legionar iz španske vojne, odlikovan z zlato in bronasto kolajno za vojaško hrabrost. Poprej je bil tajnik GUF-a v Trstu in zvezni Vojaški in zemljepisni raz!ogi za strategrčne premike na libijskem bojišču Rim, 27. dec. s. Velika borba, ki se je pred šestimi tedni vnela v Marmariki, se je sedaj prenesla v vzhodno cirenaiško puščavo. Sijajne zmage italijanskih in nemških čet so bile značilne za prvi mesec borb. Angleško ofenzivo so napovedovali z zmagoslavno zavestjo, da bodo sile osi pregazili v nekaj dneh, cclo v nekaj urah. Toda kmalu so italijanske junaške in spretne edinice razpršile sovražnikove sanje. Začetni uspehi sovražnikovi niso nič premogli proti drznosti in zaletom italijanskih m nemških sil, ki so se vedno odločno vrgle v protinapad. Pozneje pa je prišlo do utrujenosti, ki pa* in bila tolikšna kakor sovražnikova — vedeti je namreč treba, da je bila sovražniku zaradi egiptskega zaledja oskrba mnogo boljša in lažja — in do potrebnega umika italijanske obrambe. To je zahteval tudi zemljepisni položaj v Cirenajki: Velik lok, obsegajoč gorovje Ge-bel, pod njim tetiva, ki veže Tobruk s predelom južno od Bengazija, kjer je vse ozemlje ena velika puščava. Če se obramba ne more uspešno držati v višini Tobruka, bi lahko sovražnik z motoriziranimi sredstvi udaril naravnost skozi puščavo, kjer ni nobenih ovir, do ozemlja južno od Bengazija, s tem pa bi bile čiste v Gebelu odrezane. . V libijski voini so se bitke že dvakrat razvijale ob tej dolgi tetivi. Vsa Cirenajka je v vojaškem pogledu eno samo veliko bojišče. Na tem bojišču je v zadnjih dneh prišlo do urejenega manevra, v katerem je bilo hote in po dobro premišljenem načrtu žrtvovano potrebno ozemlje. Te žrtve na afriški šahovnici imajo, kakor_ vsi vedo, vse drugačen pomen kakor v Evropi. Igra pa še ni pri kraju. (Stefani.) Sovjetski poskusi za preboj obkolitve pri Leningradu spet spodleteli Krajevni napadi na drugih delih ruske fronte povsod odbiti Berlin, 27. dec. s. Nemško vrhovno poveljstvo ' je objavilo naslednje uradno vojno poročilo: Na vzhodni fronti je bilo tudi včeraj močnejše bojno delovanje. Pri obrambi proti sovjetskim napadom na srednjem odseku bojišča so čete nekega armadnega zbora uničile 21 sovjetskih tankov. Skupine nemških bojnih letal, strmoglav-cev in lovcev so na srednjem in severjiem odseku bojišča bombardirale naprave sovjetske vojske in razpršile sovjetske kolone vseh vrst orožja. Vbodno od Tihvina in na murmanski železnici so nemška letala hudo poškodovala več sovjetskih vojaških vlakov. Berlin, 26. dec. s. Glede vojskovanja nemških čet na vzhodnem bojišču zatrjujejo pristojni kropi, da so se, vsi sovjetski poskusi, da bi se zvezali po kopnem z oblegano leningrajsko posadko, izjalovili spričo nemške obrambe. Pot po ledu preko Ladoškega jezera je stalno pod ognjem nemških letal, ki bombardirajo sovjetske edinice in jim ne dovoljujejo, da bi v znatnem številu in v redu prišle v stik z obleganci. V četrtek popoldne se je nemškim pehotnim silam posrečilo, da so pred Leningradom odbile osvobodilen poskus, ki ga je sovražnik začel z znatnimi silami. Sovražnik je vrgel v napad ogromno število pehote, da bi dosegel vsaj krajevni uspeh; za velikanske izgube se ni zmenil. Napad je podpiralo 30 težkih in najtežjih tankov, od katerih je večina po zagrizenem dvoboju obležala strta in negibna na bojišču, ostali pa so se morali umakniti. Rusi so tudi tokrat utrpeli silne žrtve na vojnih sredstvih in moštvu. Is tega dne so Sovjeti sprožili hud napad na nemško postojanko na nekem drugem bojišču in pri tem uporabili razne vrste orožja. Čeprav pa so napad podpirali sovražni bombniki, je bil vendarle odbit. Razni drugi poskusi, po katerih so Rusi hoteli vdirati v nemške postojanke, so drug za drugim spodleteli spričo hudega ognja nemškega topništva še preden je sovražnik mogel priti v stik z nemškimi predstražamL tajnik v Enni. Nazadnje je bil glavni tajnik faši-stovskih vseučiliških skupin in je diplomiral v gospodarskih vedah na rimskem vseučilišču. Za podtajnika stranke je bil postavljen časnikar Carlo Ravasio iz Milana. Rodil se je 1897, je vojni invalid in je bil ranjen za narodno stvar. Bil je fašist od leta 1921. in je v stranki imel različna mesta. Med drugim je bil načelnik tiskovnega urada in zvezni podtajnik v Milanu itd. Nazadnje je bil tajnik časnikarskega sindikata v Milanu ter član državnega vodstva v časnikarskem sindikatu. Bil je sotrudnik različnih listov in revij ter je spisal več knjig pesmi in proze. Prepoved o pošiljanju ‘ * " voščil po pošti v Nemčiji Berlin, 27. dec. s. Minister za propagando dr. GSbbels je izdal sporočilo, v katerem odločno vabi nemško javnost, naj za novo leto nikar ne pošilja razglednic ter voščil kakor so to ljudje delali za božič, Tako pošiljanje namreč odvrača uslužbence vojne pošte od njihove najvažnejše naloge. Na koncu svojega oklica, naj ljudje ne pošiljajo nobenih novoletnih voščil po pošti, opozarja minister za propagando, da bodo kaznovane vse tiskarne, ki bi tiskale in prodajale novoletne voščilne razglednice. Podpis vojaške zveze med Anglijo in Kitajsko Šanghaj, 27. dec. s. Uradno poročajo, da sta Anglija ter kitajska vlada maršala Čangkajška skleniti vojjaško zvezo. Pogodbo o voj. zvezi sta podpisala za Kitajsko vrhovni poveljnik kitajske vojske ter za Anglijo general Wavell, vrhovni poveljnik angleških vojnih sil v Indiji in William Flatt, vrhovni poveljnik indijskega letalstva, ki sta v Cungking priletela iz Rangoona. Smrtne obsodbe v razpravi proti vohunom In saboterjem v Sofiji Solija, 27. decembra, s. Vojaško sodišče v Sofiji je izreklo sodbo v razpravi, ki je trajala več mesecev in ki je obravnavala zadevo dr. Dimitrova ter 35 drugih bolgarskih, angleških in srbskih obtožencev. Ti so bili obdolženi številnih nasilni-ških, sabotažnih in vohunskih dejanj. Dvanajst obtožencev je bilo obsojenih na smrt, 22 pa na različne zaporne kazni od 6 let ječe do dosmrtne ječe. Dva obtoženca sta bila oproščena. Vsem obsojencem so bile vzete državljanske pravice. Plačati bodo morali tudi globe v zneskih od 20.000 do 500.000 levov. V odsotnosti so bili obsojeni: voditelj skupine dr. Dimitrov, bivši tiskovni zastopnik pri angleškem poslaništvu v Sofiji Norman Davis ter uslužbenci jugoslovanskega poslaništva v Sofiji Petrovič, Nenadovič, ŠevČič in So-kolovič. Nad štirimi prisotnimi obsojenci bo smrtna kazen izvršena takoi. čelih, ne more biti končno mesta za zatiranje ver« in Cerkve. Papež, ki je govoril približno 40 minut z visokim in jasnim glasom, je končal svoj govor s pozivom krščanskemu Rimu, kot središču pravice in svetilniku civilizacije, kateri se morata Evropa in svet zahvaliti za vse najsvetejše, najmodrejše in najbolj pošteno, kar obstaja v življenju narodov in olepšuje zgodovino Iz tega Rima, ki je skala in učitelj krščanstva, pošilja papež svoje vroče želje za blaginjo posameznikov, posameznih narodov in vsega človeštva, zroč s hrepenenjem v čas, ko bodo državniki spremenili meče v pluge, ki bodo plodovito preorali našo zemljo. (Stelani) Japonska vojska Fe zasedla ves Hongkong Nova japonska Izkrcanja na Luzonu in Borneu Tokio, 27. dec. s. 25. decembra zvečer je bilo objavljeno kratko japonsko uradno vojno poročilo, da so japonske čete zasedle ves Hongkong^ Poročilo pravi. Dne 25. decembra ob 17.30 je sovražnik sprejel poziv na vdajo, ker ni mogel več nadaljevati odpora zaradi naših neprestanih letalskih napadov. Ob 19.30 so japonske sile prejele ukaz, naj opuste nadaljnji boj. Lizbona, 26. dec. s. Angleško ministrstvo za kolonije je snoči objavilo, da sta poveljnika vojske m pomorskih ali sporočila hong-rnerju, da bi bila nadaljnja Injave nesmiselna. Hongkonški guverner je zaradi tega izdal ukrepe v skladu z nastalim položajem. konškemu guvernerju, obramba trdnjave nesi Tokio, 27. dec. s. Japonsko vrhovno poveljstvo prvič sporoča imena poveljnikov, ki so vodili japonski zgodovinski boj za osvojitev Hongkonga. Japonski vojski pred Hongkongom je poveljeval geperal Sakai. pomorskim silam pa pod-admiral Masaiki Nijimi. General Sakai je od začetka vojne s Kitajsko poveljeval japonskim četam na severnem Kitajskem. Admiral Nijimi pa je bil vrhovni poveljnik japonskega brodovja v južnokitajskih vodah, in sicer od aprila meseca letos. Tokio, 27. dec. s. Pri operacijah proti Hongkongu je japonska vojna mornarica potopila ali uničila eno angleško podmornico, eno topničarko ter šest torpednih pomorskih ladij. Pri zasedbi Hongkonga so Japonci dobili v roke veliko stre- Vesti 27. decembra 0b prisotnosti velikega števila vojaških dostojanstvenikov so prevčerajšnjim pokopali v Napo-liju generala Bersarelija, ki je bil ranjen v zadnjih borbah v Marmariki. Na Sredozemskem morju je bil potopljen neki norveški parnik, ki je plul za Angleže. 48 članov njegove posadke je bilo rešenih, poroča agencija Stefani iz Tetuana. V Nankingu, sedežu vlade tistega dela Kitajske, ki je pod oblastjo Japoncev, bodo zaradi zasedbe Hongkonga prihodnje dni imeli veliko zborovanje, katerega se bo udeležilo 800.000 ljudi. Na zborovanju bo sklenjena uvedba novega reda v vzhodni Aziji. Poslanik Združenih držav v Sofiji ter člani ameriškega diplomatskega zbora so včeraj z rodbinami odpotovali iz bolgarske prestolnice v Carigrad. Voditelj ameriškega orada za cene Henderson je odločil, da mora vsaka ameriška rodbina dati mesečno 20 kg papirnih odpadkov za potrebe v vojni industriji. Iz teh odpadkov bodo delali papirnate ovoje za naboje. V nekaterih bolgarskih tovarnah in podjetjih je bil delovni čas po vladni odobritvi podaljšan za dve uri. Na sedanjem zasedanju japonske zbornice bodo v glavnem obravnavah novi državni proračun, zlasti tista njegova posebna določila, ki po-množujejo dajatve zaradi vojnih stroškov. Angleški bombniki so ▼ španskih obrežnih vodah potopili nemški parnik »Benno«. V nemških vladnih krogih pravijo, da je to nezaslišana nova kršitev španske nevtralnosti, ki da je hudo razburila španske oblasti in pa špansko prebivalstvo, saj je to v desetih dneh že drugi primer takega napada. V dolgem in prisrčnem razgovoru sta nemški zu- nanji minister von Ribbentrop in bivši iraški ministrski predsednik Rašid Ali proučila vsa vprašanja, ki se tičejo Iraka in Nemčije. Rašid Ali je v preteklem moju vodil iraški odpor proti Angležem. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je dal španskim listom izjavo, v kateri pravi, da bo sovjetsko vprašanje končno rešeno v letu 1942, da bodo države trojne zveze še tesneje sodelovale na vzhodni polovici sveta, da bo Nemčija nadaljevala boj neizprosno do konca in da je noro govoriti 6 kakršnih koli nemških poskusih za mir, ker se mora boj končati — in se bo končal — z uničenjem enega vojskujočega se tabora. Tudi če bi vojna morala trajati še leta in leta, je končna zmaga tako gotova, kakor je gotovo, da se zemlja vrti. Japonska podmornica je torpedirala in potopila ameriško trgovsko ladjo »Absarokoc (5800 ton). Posadka je ladjo pravočasno zapustila. liva. Zasegli so tudi 21 trgovskih ladij, med katerimi so trije večji parniki, ki eo pluli pod angleško ali pod sovražnikovo zastavo sploh. Tokio, 27. dec. s. Vsi japonski listi slave na prvih straneh zasedbo Hongkonga in pravijo, da je njegov padec uvod v končno osvoboditev azijskih plemen od izkoriščanja po angleškem in ameriškem imperializmu. Tudi Čangkajškov položaj je zaradi tega angleškega poraza znatno slabši, zakaj Amerika in Anglija bosta le težko držali in izpolnjevali obveznpeti, ki jih imata do Čangkajška. Tokio, 27. dec. s. Kakor trdijo v japonskem vrhovnem poveljstvu, je po padcu Hongkonga neizogiben tudi padec Manille in pa Singapooreja. Pravijo, da sta Anglija in Amerika zdaj v vojaškem položaju, ki je docela drugačen kakor bi pa moral biti. Dalje zatrjujejo v japonskem vrhovnem poveljstvu, da japonsko ljudstvo ne sme misliti, da bodo japonske vojne sile hotele počivati na lovorikah, temveč nai bo prepričano, da bodo boj bojevale z največjo odločnostjo do zmagovitega konca. Bern, 27. dec. s. Agencija »Tfv;hange Tele-graph« poroča o sedanjih bojih na filipinskem otoku Luzonu, da se je položaj branilcev v zadnjih 24 urah poslabšal in se zdi kočljiv. Japonci so na različnih točkah otoka izkrcali čete ter razpolagajo zdaj z velikimi oddelki. 'Ajdi na severnem delu otoka Bornea so se izkrcala nova japonska ojačenja. Tokio, 27. dec. s. Agencija Domei poroča, da se brez prenehanja nadaljujejo japonski napadi na filipinske in ameriške čete na Luzonu. Pri napadih sodelujeta mornarica in letalstvo. Ame-rikanci in Filpinci skušajo obupno braniti dostop do glavnega mesta na Luzonu, Manille. Zaradi bližajočega se napada na Manillo sta predsednik filipinske republike Quezon ter ameriški visoki komisar razglasila Manillo za odprto mesto, in sicer po nasvetu vrhovnega poveljnika ameriških čet generala Mc Arthurja. Ta odločitev priča o silovitosti japonskih letalskih napadov. Po istem poročilu domnevajo, da so japonski oddelki zasedli mesto Baguijo na severu otoka Lmona. Japonska pehota pa je izboljšala svoje postojanke in naoreduie od Linsovena proti ManiilL »Dan matere in otroka« v Ljubljani V Ljubljanski pokrajini ja bilo obdarjenih 2038 družin Ljubljana, 27. dcccmbra. Ni sedežu pokrajinskega Dopolavora na Vaboru je preielclo sredo ob pol 12 ženski fa- sij obdaroval mnogo revnih mater in otrok, ki so bili pomoči najbolj potrebni. Dvorana, ki ,ic bila lepo okrašena in vsa v zastavah s slikami Kralja iu Cesarju ter Duceja, je bila polna. Poleg številnih drugih se je te dobrodelne prireditve udeleži! tudi Visoki Komtear Eksc. Emilio Grazioli, ki 90. ga pozdravili pred vbodom strankin podtajnik kom. dr. Giorgio Gatti, nadzornik pokrajinskega Dopolavora Dario I.iberatr, zaupnica ženskega fašija ga. Devec-chijeva ter še mnogo drugih vplivnih osebnosti. Visokega Komisarja so spremljali podprefekt g. David, poveljnik divizije genejaf Orlando, podpoveljnik .GlLL-n prof. Cassani, ljubljanski župan dr. Adlešič, zastopnik ljubljanskega škofa. _ načelnik socialnega oddelka pri Visokem Komisariatu ter še večje Število drugih. Za njegovo blagohotno udeležbo se je Visokemu Komisarju zahvalila najprej zaupnica ženskega fašija ga. Devecchijeva z naslednjim govorom: »Ekscelenca! V Ljubljanski pokrajini, kakor tudi v vseh |»okr«jinah Italije, se v Duce-jevem imenu v tem svetem dnevu, v pričakovanju rojstva božjega, praznuje ganljivi obredni dan. v katerem se poveličujeta Fašizmu najljubši bitji: mati in otrok. Po navodilih Vaše Ekscelence bomo ra/delili v novi italijanski pokrajini naslednja darila: 160 zavitkov, vsebujočih 11.200 kosov oblek in perila. 408 denarnih nagrad po 100, 190. 200 in 290 lir, 5 zibelk in 50 oprem za dojenčke, izmed katerih bo 15 podeljenih materam v mestni porodnišnici. Za to slovesnost, katere namen je nagraditi mno-gočlanske družine in zaslužne starše za dobro vzgojo otrok, smo izdali skupno 250.000 lir. Seznam nagrajenih družin je bil sestavljen deloma iz seznamov, ki smo jih prejeli od raznih mestnih uradov, največ prisotnih mater pa se je prostovoljno javilo v naših uradih, kjer so nam z zaupanjem govorile o svojih družinah. o delu, o trpljenju, ki jih obdaja, deležne so bile naše brezpogojne vzajemnosti, one vzajemnosti, ki je bistveni temelj očarljivega Fašističnega vzora. Ekscelencal To poudarjam zato, ker želim, da bo Vaše srce ozarjalo upanje, ono upanje, ki je za nas Fašiste največje in najdražje: da bo namreč v srcih številnih inater nove pokrajine, kakor tudi ostale množice skromnega, delavnega in dobrega ljudstva vzklila z današnjim dnem iskra ljubezni do Njega, ki s trdno roko in mirnim srcem vodi usodo vojskujoče se domovine: iskra ljubezni do našega preljubega Duceja.* Beseda Visokega Komisarja Ko je svoj govor končala, je takoj povzel besedo Eksc. Grazioli in dejal: »V vsej kraljevini Italiji je današnji dan posvečen slavljenju matere in otroka, to je posvečevanja družine. Fašistični režim je po volji Duceja z mnogimi raznovrstnimi ukrepi uve-v_' ;del dobrodelne pobude v korist družine in to hf.l posebno v korist družin z velikim številom otrok. Z nvedbo italijanske zakonodaje v tej ,ns pokrajini bodo zgoraj omenjeni ukrepi kori-inf stili tudi družinam te pokrajine. Medtem ko komunizem družino uničuje, fašistični režim priznava v njej poglavitno osnovo nacije 111 zaradi tcea jo ščiti in krepi. Ni si mogoče zamisliti obstoja kulturnega naroda, pri katerem ni ohranjena poleg vere visoka moralna vrednost družine. Danes se v imena Duceja v vseli krajih pokrajine podeli 784 denarnih nagrad družinam z velikim številom otrok, katerim je pomoč najpotrebnejša, in sicer v skupnem znesku 25.00« lir, poleg tega se izroči tudi t Globoko potrti sporočamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je po dolgi in težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, umrla naša ljubljena iena, sestra, svakinja in teta, gospa Katarina Logar roj. Debevec. Pogreb drago pokojnice bo v nedeljo ob 3 popoldne i* Zal, kapelica sv. Petra, na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana, dne 27. decembra 1941. Žalujoči: Anton Logar, soprog n, in družina Debevec^ 169i otroških oprav oziroma zavojev z oblačili. S tem bo obdarjenih skupno 2038 družin. Zdra- vi in pošteni del slovenskega prebivalstva bo brez dvoma znal ceniti to novo gesto velike dobrohotnosti Duceja. Ob tej priliki izrekam željo, da se bo prebivalstvo z lojalnostjo znalo izkazati hvaležno velikemu italijanskemu narodu s tem, da bo reagiralo proti oni peščici komunistov, ki kot plačanci nam sovražnih dr-žav_ in pod krinko potvorjenega nacionalizma ubijajo, ropajo, zavajajo zaslepljene in zapeljane ljudi v pogibelj in ustvarjajo nered, kjer bi bilo potrebno mirno sožitje. Ponovno vam zagotavljam, da je naša vlada vlada neomejene trdote, istočasno pa tudi izredne pravičnosti. Italija je večkrat dokazala svojo dobrohotnost in lojalnost. Slovenski narod naj si z isto lojalnostjo zna ohraniti to dobrohotnost in istočasno mora imeti pred očmi, da bo njegova prihodnost zelo težavna, ako ne bo končno uvidel, da je ▼ interesu njegove bodočnosti potrebno prijaviti neizprosno vse one, ki ga hočejo zapeljati na katero koli pot, ki ni istovetna z najlojalnejšim sodelovanjem. Želim vam in vašim družinam, da bi si ohranili mir in boljšo bodočnost« Sledilo je potem razdeljevanje daril, ki ga je začel Visoki Komisar sam. Ob izročanju daril se je najvišji zastopnik civilnih oblasti v Ljubljanski pokrajini z vsakim obdarovancem ljubeznivo razgovarjal ter se ^podrobno zanimal, v kakšnih razmerah doma živi. Ekscelenca Grazioli je ostal na sedežu Dopolavora poldrugo uro. nakar se je prisrčno, poslovil od vseh in odšel s spremstvom ua Komisariat. Veselo presenečenje tudi v ženski bolnišnici leti dan pa so doživele veselo presenečenje tudi matere v ženski bolnišnici. Tudi te so bile v imenu Duceja na »Dan matere in otroka« obdarovane z lepimi darili. Tja je prispela v »redo popoldne zaupnica ženskega fašija ga. Deveccnijeva v spremstvu podzaupnice Cassanijeve in ge. Ruffinijeve in med revne matere razdelila celo vrsto oprem za novorojenčke. FaSističnim veljakinjam, ki so v porodnišnico prinesle za božič tako veselo presenečenje} so matere izrazile toplo zahvalo za pomoč, ki jim je bila podeljena po volji Duceja. Zaposlenost v novembru Ljubljana, 23. decembra. S tem, da 60 nekateri bivši predeli Slovenije octali izven meja zdajšnje naše pokrajine, se je seveda tudi precej skrčilo število delavstva, zavarovanega pri Pokrajinskem zavodu za socialno zavarovanje. Zdaj so tam .včlanjeni samo delavci, ki prebivajo na Dolenjskem in Notranjskem, jih je 6eveda zdaleka manj kot pred razmejitvijo našega ozemlja. Statistika za november kaže, da je bilo ta mesec pri ZSZ včlanjenih skupaj 25.788 oseb od katerih je bik) moških 16.336 in 9132 žensk. Dobra šestina (4543) je včlanjenih tudi pri TBPD. Znatno manjše pa je število zavarovancev pri Merkurju. Koliko je bilo bolnikov in kakšna jc dnevna zavarovalna mezda Bolnikov je bilo v mesecu novembru pri ZSZ skupaj 699, dočfm jih je bHo pri Trgovski bolniški blagajni )e 76 in pri Merkurju vsega skupaj trije. | Zavarovalna mezda pa je kljub temu, da Ima ZSZ največ članov, najmanjša, saj znaša le 17.51 lir, dočim je pri TBPD že 23.96 lir in pri Merkurju celo 26.80 lir. Zavarovani delavci po strokah Se največ je zavarovanih delavcev, ki 60 zaposleni pri hišnih delih. Sem spada predvsem hišna služinčad. Včlanjenih je bilo 3578 oseb. Na drugem mestu 60 zavarovanci, ki so zaposlenjj>ri graditvi cest, železnic m podobnih opravilih. Bilo jih je zavarovanih 2203. Na tretjem mestu so člani, ki so zaposleni pri gradnjah nad zemljo. Zavarovanih je bilo 1738. Sele na četrtem mestu pa so zavarovanci kovinske industrije, ki go imeli svojčae zelo veliko zavarovanega članstva. Zdaj jih je 6amo 1603. Potem slede zavarovanci gozdno-žagarske industrije. Njih je 1544. Za temi najvažnejšimi poklici, pa go še zavarovanci ostalih obrti, katerih število pa je znatno manjše od že navedenih številk. Nova smuška skakalnica na Rakeku Rakek, 26. decembra. Klub, kateremu se obeta še lepa bodočnost, je brez dvoma naš SK Javornik. Saj zaznamuje že drugo športno pridobitev. Poleg lepega, nanovo zgrajenega športnega igrišča pri oesti, so 6edaj postavili novo smuško skakalnico. Požrtvovalnosti in vneti delavnosti članov samih, gre hvala, da je postavljena nova skakalnica, sedaj največja v pokrajini. Kot bližnji sosedje Blok, so tudi v cerkniški dolini že od nekdaj ljubili zimski šport. Saj pa je za to tudi dovolj prilike. Ugodnih terenov je nič koliko. Nova smuška skakalnica, na kameri bodo možni skoki 30 m ali še več, je po načrtih športnika J. Nedoga postavljena na hribčku Župniče. Je nedaleč od žel. posta re, kar bo gotovo važno. Čeprav je btk) delo precej težavno m čas pičlo odmerjen, so jo vneti člani SK Javornika zgradili v 14 dneh. Nova čakalncia pa čaka samo še primernega 6t>ega in prvi vneti skakači bodo že lahko zdrčidi po 6 m dolgem zaletišču. Videli bomo naše domače fante, kako bodo postavljali »znamke«, na tudi drugi gostje-športniki 6e bodo lahko merili med seboj. Pa ne 6amo skakalnica, tudi bližnji tereni bodo lahko nudili dovolj športne zabave. Ce bo koga zanimala daljša tura, ta jo bo pa lahko mahnil na vabečo Stvinico, od tam pa na Bloke. Naši kraji bodo sedaj prišK do veljave. Gostom se ni moglo nuditi toliko» kakor so dobili kje drugod, vendar tistega, kar so iskali, tudi v naših krajih ni manjkalo. O tem ee lahko prepričajo danes. Rakovskim vnetim in požrtvovalnim športnikom pa V6e priznanje in čast z željo, da bi na tej skakalnici dosegli mnogo lepih uspehov. stopinj mes zjutraj.je bilo 6pet pošteno mrzlo. Živo je zdrknilo čez noč kar na osem stopinj Danes srebro pod ničlo. Nočno nebo je bilo jaeno kakor ribje oko. Proti jutru je potegnil še sever in na oknih so ee začele delati velike ledene rože, ki bodo gotovo ostale ves dan. Ljudje so hodili z zavihanimi ovratniki, roke pa do komolcev v žepih. Skoraj vsak je imel »ščin-kavca« na nosu. Kolesarjev je bilo malo na cestah m le najbolj oddaljeni od mesta so prihajali vanj na kolesih. Bili 60 zaviti kakor bi sli na severni tečaj. Pa imajo tudi prav. Saj ne gre, da bi zaradi kolesa dobili na staTa leta revmatizem ali pa išia6, ld bi jih gnjavil tja do groba. Današnji trg je bil le za silo Današnji ljubljanski trg je bil le za silo. V kratkem bi lahko rekli, da Je bil trg v znamenju kislega zelja, kajti na vseh koncih in krajih trga ga je bilo dovolj in če bi bilo 5e toliko suhega mesa, pa bi mislili, da smo v raju. Tako pa... Tudi branjevk je bilo le sila malo na trgu. Košare bo bile zavite v koce in odeje, da ne bi povrtnina zmrznila, ko je pa bilo danes kar polteno mrzlo. Veliko je bilo na prodaj tudi glavnatega zfelja. po katerem so gospodinje prav pridno segale. Tudi radiča je bilo precej in pa vsega takega, kar gospodinje rabijo za kuho. Na sadnem trgu pa je bilo kakor po navadi. Pomaranč kolikor si jih hotel, enako tudi orehov, lešnikov in drugega kar prija želodcu. Pa tudi gospodinj ni bilo na trgu toliko kakor druge sobotne dni. Vidi se, da imajo še nekaj boiiine zaloge. Prišle ro na trg predvsem zaradi mesa, ki so ga danes dobile kar po 28 dkg za osebo fn bodo jutri spet lahko naredile okusno juho, ki dobro de prav posebno v zdajšnjih mrzlih dneh. Proti Italijanskim četam v Gebelu se bore vsi narodi fn plemena angleškega cesarstva in Poljaki z izredno silovitostjo, le pravih Angležev ni videti nikjer, razen ene čete, ki je ostala mirno v Tobruku. Angleži so si pridržali vaa poveljniška mesta, v pehoti pa ne služijo, ker je tu preveč trpljenja, pravijo italijansrtd listi. Lokomotiva 1 več vagoni je skopila a tira blizu Namurja v Belgiji, kjer je bilo 15 mrtvih in 40 ranjenih. V Madridu je spet imel sejo španski vrhovni vojni svet pod predsedstvom generala Varda. Po 6eji je vse člane sprejel general Franco. Čimdalje bolj se množe znamenja, da bi utegnili Francija in Španija napovedati vojno Združenim državam, sodi dopisnik japonskega lista »Niči-Niči« in pravi, da vstaja ▼ Franciji vedno večja nejevolja zaradi (pritiska angleških držav na francoske kolonije in zaradi zasege največjega francoskega parnika »iNormandie«. Angleško mornariško poveljstvo sporoča, da se 1575 tonska podmornica »Tetrarch« ni vrnila v oporišče. Šivilje naj se gotovo udeleže svojega sestanka v nedeljo 28. decembra ob 10 dopoldne v prostorih Pokrajinske delavske zveze, I. nadstropje, soba St. 5, Miklošičeva c. 22. Dnevni red je izredno važen, zato naj ne manjka nobena zavedna šivilja. Podpore brezposelnim delavcem Ljubljana, 27. decembra. Na zadnji seji Pokrajinskega namestitvenega odbora, ki ji je predsedoval cotnm. Giorgio Gatti, je bik) sklenjeno, da se v zimskih mesecih izplačajo brezposelnim delavcem v Ljubljanski pokrajini podpore, katerih izplačevanje se v smishi zadevne uredbe podaljšuje. Izplačevali jih bodo proti predložitvi poslovne knjižice in sicer redno vsak teden onim delavcem, ki 60 redno priglasili pri namestitvenem uradu svojo brezposelnost v zadnjih petih mesecih ali ki so bili v zadnjem letu skupno pet mesecev brez posla. Novice iz Države Italijanska Narodna banka dala 2 milijona lir v dobrodelne namene. Duce je sprejel guvernerja italijanske Narodne banke (Banca d’Italia), ki mu je po 6klepu višjega sveta te banke sporočil, da je »Banca d’Italia« nakazala znesek 2 iniljona lir v dobrodelne namene. Duce je gornjo vsoto razdelil takole: 500.000 lir za Bolniši^icp reda 6V. Mavri-cija v mestu Ao6ta; 500.000 lir za Romarsko bolnišnico v Napoliju; 200.000 lir za šolske kuhinje italijanske liktoiske mladine (GIL-a) v Napoliju, Bariju, Cataniji in Palermu; 100.000 lir za šolsko kuhinjo v Cagliariju in 100.000 Hr za šolsko kuhinjo v Sassariiu. Prodaja radijskih aparatov. Zaradi potrebne discipline in reda pri prodaji radijskih aparatov in potrebščin, ki se rabijo v radiofoniji, je bilo izdano pojasnilo, da si morajo trgovci točno zapisati, koliko tega blaga ®o dobili in koliko ter komu 60 ga prodali. Trgovci, ki prodajato radijske aparate in radiofonske potrebščine, pa so dolžni od vsakega kupca zahtevati legitimacijo, če ga ne poznajo, ter K6tme, ki so potrebne za nakup teh stvari. V zvezi s tem pa še pripominjajo, da gramofonske plošče ne spadajo med tist« izdelke, na katere 6e nanaša novi odlok. Odobreni novi zakonski predlogi. Zakonodajni odbor za javna dela in promet v fašistični zbornici 6e je te dni ob navzočnosti ministra za javna dela, eksc. Bottaia, sestal na sejo in odobril novih enajst zakonskih predlogov. Najzanimivejši med njimi so zlasti tieti trije, ki se nanašajo na trgovsko mornarico na radio-telegrafsko službo na ladjah ter na izdelovanje ladij in njihovo oborožitev. Naslednji trije zakonski osnutki se tičejo zasebne gradbene delavnosti v zvezi s sedanjim vojnim stanjem, spremembe cen pri javnih delih in podobno. Nar slednji osnutek govori o vpisu avtomobilov iz Italijanske Vzhodne Afrike in Albanije v splošni avtomobilski register in njih podelitvi podjetjem za opravljanje javne službe. Eden odobrenih zakonskih načrtov pa določa ustanovitev novih od-delkbv cestne milice. VIII. mednarodno razstavo dekorativne umetnosti že pripravljajo v Milano. Izdana je bila posebna okrožnica, ki naznanja, da eo se že zdaj začele velike priprave za VIIL mednarodno razstavo dekorativne umetnosti in sodobne arhitekture. Ta umetniška prireditev je napovedana za dobo od aprila do junija 1943. v Milanu. Doslej je tovrstna prireditev še najtepše uspela lansko leto. Razstava je bila odprta komaj dva in pol meseca, pa io je obiskalo kljub izrednim vojnim razmeram približno prav toliko ljudi, kot tisto v prejšnjem letu, čeprav je trajala še enkrat dijč. Za to umetniško razstavo so si zastaviti kot glavno nalogo, predstaviti »idealno hišo za vse», kakor beremo v italijanskih časopisih. »Vprašanja, ki se nanašajo na vsakdanje življenj« vseh 6k>iev, bodo režen« v lepotnem. t«h-rrrčnem in gospoda nskem oziru ter v sklad j z bodočimi družabnimi in gospodarskimi pogoji Italije in Evrope«-, piše člankar v »Piccolu*. Sporazum glede razdeljevanja semenskega krompirja. Med organizacijo Kmečkih zadrug in trgovci je bil te dni dosežen sporazim, po katerem botlo za prihodnje leto trgovska podjetja razdeljevala semenski krompir. Trgovske družbe bodo, predn bo uveljavljena zapora nad krompirjevim pridelkom v korist kmečkim zadrugam, pridelek pobrali, prebrali m potem razdelili krompir za seme. Trgovskim podjetjem bodo odmerjene točno določene količine, ki jih bodo po posameznih pokrajinah'določile trgovske zveze v sporazumu s kmečkimi zadrugami. Ce se glede teh količin ne bi mogli sporazumeti, jih bo določila posebna krajevna komisija pod predsedništvom pokrajinskega prefekta. Razdelitev semenskega krompirja bo urejena po podobnih vidikih, poljedelci pa ga bodo dobili, kakor bo odredilo ministrstvo za kmetijstvo in gozdove. Z novim 6pvorazumotn je tako zajamčeno, da bodo kmetje v redu dobili semenski krompir. Kmečka poslopja in prepoved graditve. Svoj-čas ie bil sprejet zakonski predlog, ki pre{K>veduje graditi zasebna poslopja, tudi če je bilo za njih graditev dovoljenje podaljšano na podlagi prejšnjih predpisov. »L’Eco di Romat pa zdaj naznanja, da ta prepoved ne velja za kmečka poslopja, za graditev naprav in skladidšč, ki služijo za shranjevanje in predelovanje poljskih pridelkov, za pokra-vila in predelavo dosedanjih zasebnih zgradb, za gradbena dela Fašističnih samoupravnih zavodov, za graditev ljudskih hiš in za dela, ki jih opravlja Narodni zavod pri graditvi domov za državne uslužbence. ^fEarl Derr Biggcrs MI 25: »Morilec je zagrešil majhno napako — to je bilo zelo lepo od njega. Potegnil je vijak, 3a bi mogel kazalec poljubno pre-. makniti, v naglici pa ga je pozabil spraviti spet v staro stanje. Gotovo vam ni treba razlagati, kaj to pomeni.« Chan ga je pogledal s pogledom, polnim navdušenja. »Vi ste pa res prvorazreden detektiv. Prosim vas, vedite, da sem to spoznal že danes zjutraj. Nikoli vam ne bom nehal biti hvaležen. Seveda začenjam zdaj razumevati.. .« Tarneverro je položil uro na stekleno ploščo toaletne mizice. »Mislim, da sva si zdaj v 6vesti neke stvari, gospod komisar!« je pripomnil. »Kdaj je bil izvršen zločin? Gotovo ne dve minuti čez oseml Tukaj imamo opravka s silno prebrisanim junakom. Potem, ko je ubil Shelah, je poškodoval uro, jo postavil na staro mesto — še prej pa naravnal na dve minuti čez osem — jo nato razbil, da bi nas tako premotil z dozdevnim bojem.« Vedeževalčeve oči so sc bleščale, ko je pokazal na rob toaletne mizice. »To. je zdaj razlaga za ogrebotino na stekleni plošči. Tolkel je z uro po robu, dokler ni pero izskočilo in se ura ustavila.« Chan je tedaj iskal nekaj po tleh. »Tukaj je nekaj steklenih drobcev,« je rekel. »Ne, ne.« je nadaljeval Tarneverro. »To ne bo yerjetno. Razbito steklo bo treba Iskati pač tam, kjer leži ubita miss Fane. In zakaj? Neznani storilec je držal uro, kakor ste bili to prej vi {»kazali, v robcu. S tako zavito uro je tolkel ob mizo in odnesel steklene ^ robce tja, kamor je smatral za potrebno.« Charlie je prikimal. Prevzela ga je nova skrb. »Toda vi ste še bolj prebrisani. Loteva se me skušnjava, da bi svoje mesto odložil spričo razočaranja nad lastnimi skromnimi sposobnostmi in omejenostjo. Lahko vzamete moj znak, gospod Tair-neverro, ker ste se v tem primeru jx>kazali za sijajnega detektiva.« Tarneverro ga je j>ogledal zelo dvomeče. »Ali res tako mislite? Bojim se, da nekoliko pretiravate. Ko pa je stvar tako silovito preprosta. Kair nlelo se mi je, da bodo skoraj vsi zmogli za ta čas dokazati svojo odsotnost. Premišljeval sem zatorej, kako lahko se da čas na uri spremeniti. In tako se jc tu tudi pripetilo. Morilec jo je premaknil na čas, za katerega je imel svoj alibi — ali pa na poznejši čas, za katerega bi si lahko na vsak način dobil alibi. Vsekakor pa se lahko dogodi v primeru velikega razburjenja takšna napaka in ta naš zločinec se jc spotaknil na malem vijaku, katerega je pozabil spet pritisniti na pravo mesto.« Chan je vzdihnil. »Moja hvaležnost do vas je velika, pa vendar sem potrL Cel« vrsta alibijev je zdaj uničena in kot brezmejna planjava se pred nami razprostira naše delovno področje. Alibi Van Horna je ničev, enako Martinov in Jaynesov. Prosim vas za ©proščenje, Mr. Tarneverro — tudi vaš alibi se je razblinil v nič.« Vedeževalec je vzravnal glavo in es nasmehnil. »Ali rabim alibi?« je rekel navidez zelo veder. »Morebiti ne,« se je zarežal Chan. »Toda, če pade drevo, je z njim izginila tudi njegova senca. Kdo ve, če ne boste nekoč tudi vi obžalovali padca tega drevesa.« »Saj se lahko zgodi, da imam kakšno drugo drevo!« je odvrnil Tarneverro. »Potem vam seveda čestitam!« Charlie se je ozrl okrog sebe. »Moral bom dati to nesrečnico odpeljati iu potem preiskavo do jutri zjutraj zaključiti, da bo prišel strokovnjak za posnemanje prstnih odtisov. Videli boste, da mi tukaj na Havajih ne delamo s preveliko naglico. Temu je vzrok podnebje.« Spravil je uro v predal toaletne mizice in odšel 1 Tarneverrom ven, za seboj pa zaklenil vrata. »Zdaj bomo iskanje nadaljevali v sobi, če bomo imeli čas. Znabiti nam bo vaš razum šo kaj pričaral. Kako me danes spremlja sreča! Kaj bi počel brez vas?« Manjša skupina udobnih atolov na vrtu je govorila, da so se skoraj vsi gostje znali uživeti v položaj, kakršen jc pač bil. V sobi sta našla jnlijo in Jimmyja Bradshawa, ki sta sedela tesno drug ob drugem. Mladenka je po vsem videzu jokala in Bradshaw je kazal, da se je z vso vnemo j)osvetil vlogi tolaž-nika. Chan je dal Juliji ključ od ute in ji obzirno 6j)oročil, da bo treba igralkino truplo po vsej verjetnosti spraviti v hišo, odkoder bi jo potem odpeljali, kadar pride nalog od oblasti. Julija je z Jimmyjem odšla ven, da bi uredila vse potrebno. Cha Or _ . listo pa to leto niso sestavili. V letu 1942. bodo po vsej Nemčiji seveda nadaljevali s kolesarskimi dirkami na cestah in po stadionih. Tekmovali bodo tudi tovarniški dirkači. Posebna pozornost bo veljala spet luksemburški dirki. Ta tekma obsega štiri dirke. Dirka bo 30. in 31. maja pod imenom »Okrog Luksemburga«. Na sporedu so še nekatere druge važne kolesarske dirke. V marcu mesecu bo prvo srečanje med hrvaško in italijansko državno reprezentanco. Tekma bo odigrana v Italiji, vendar pa mesto še ni določeno. Prav dober čas na kolesu sta dosegla Belgijca Debryker in Dekysher, ki sta 100 km dolgo progo prevozila v času 2:01.27. Dirka je bila v zaprtem prostoru. Znani svetovni prvak na planiški skakalnici Rudolf Gehring je bil na bojišču ranjen. Dobil je strel v nogo in se bo moral nekaj tednov zdraviti preden bo mogel spet na smučke. Maratonska lista za leto 1941. V tej listi so navedeni samo rezultati, ki so jih dosegli italijanski in nemški maratonski tekači. 1. Constan-tino (It.) 2:32.20, 2 Fanelli (It.) 2:33.30, 3. Borgsen (Nem.) 2:33.30, 4. Wober (Nem.) 2:34.27, 5. Pado-vani (It.) 2:34.51. Slede še Puch (Nem.), Lucidi (It.), Pittatore (It.) in Marconi (It.), Rezultati so prav dobri in spadajo v mednarodni razred. Pa tudi- vreme je bilo ob prazn kih zelo lepo. Nebo je bilo jasno in 6once je prijetne prigrevalo. Človeku je 6ončna toplota kar pri jetrc deia. Lepo vreme je izvabilo posebno v četrtek Sila veliko ljudi na promenado, pa tudi popokine so meščani v velikem števiiu pohiteli v ljubljanski okolico. Toplomer je kazal čez vse praznike pod ničio. Precej hladno je bilo v sredo popoldne, ko je živo srebro zdrknilo kar na 5 stopinj pod ničio. Že uro kasneje pa se je dvignilo nad ničlo in zmrzlo blato se je začelo tajati, tako da 60 bile netlakovane ceste hudo blatne. Na Stefanovo je sicer malo kazalo, da bo počasi začel padaiti 6neg, kajti po Kamniških planinah je imel snežni metež pravcati ples. In zakaj ne bi ta vihar potegnil tudi v Ljubljansko kotimo? Pa ni. Le veter je hudo zavijal okrog oglov in prepihalo te je do kosti, posebno če te je dobilo na odprtem. Najvnetejši smučarji so jo mahnili na Dolenjsko in Notranjsko in pravijo, da so se imeli kar dobro na smučiščih. Sneg je bi! imeniten, podlage dovoli, le veter jim je precej kvaril lepo smuko. Tudi drsalci so prišli na svoj račun: drsališče pod Cekinov im gradom je bilo namreč na Štefanovo odprto in mladina se je zabavala na ledeni ploskvi. Letošnji božič 60 ljudje prež:ve!i še bolj resno kakor zahteva to od njih veliki dogodek, ki se je zgodil v Betlehemu. Ne samo ta dogodek, ampak tudi važnost sedanjih časov zahteva od ljudi polno resnost. In vprav na te praznike «o bile pozabljene ranie manjše razprtije med sosedi *n znanci. Zakaj si ne bi bili dobri prijatelji, ko je pa na svetu že itak toliko neprijateljstva? Tudi mestni reševalci in gasilci 60 imeli čez praznike prav lep mir. Reševalci 60 prepeljali v bolnišnico le nekaj bolnih meščanov, nekaj ponesrečencev pa so prepeljali tudi s kolodvora, ko jih je vlak pripeljal v Ljubljano, Kaj hujših nezgod pa med prazniki ni bilo. tako da so tudi reševalci m gasilci uživali božični mir. Koledar Danes, soboto, 27. deccmbra: Janez Ev. Nedelja, 28. decembra; Nedolžni otročiči. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa c .43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. Vsem ljubljanskim nabiralcem Rdečega križa! V6a pooblastila (legHimacije) za zbiranje prispevkov za Rdeči križ morajo imeti tudi podpis vlad-nega_ delegata, drugače niso veljavna. Zato nujno prosimo vse gg. nabiralke in nabiralce v Ljubljani, naj čirnprej oddajo poblastila okrožnim načelnikom, ti pa najkasneje 27. t. m. tajništvu sekcije za socialno pomoč v Frančiškanski ulici 6-1. Ko bodo pooblastila podpisana, jih bomo takoj vrnili po isti poti. Dotlei naj zoiranje prispevkov počiva. Po vrnitvi pooblastil pa se bo zbiranje nadaljevalo nespremenjeno kot doslej. — Pokrajinski odbor Rdečega križa. Podaljšanje rumenih legitimacij upokojenih že-lezniških^ uslužbencev, rentnikov itd. se vrši na postaji Ljubljana glavni kolodvor dne 2. jan. 1942 od črke 4 do vključno O, dne 3. jan. od črke H do vklj. M, dne 5. jan. od črke N do vklj. Š, dne 7. jan. 1942 od črke T do vklj. Ž in dne 9. jan. 1942 za zamudnike. — Na postaji Ljubljana-šiška dne 10. jan. od črko A do vklj. G, 12. jan. od H do vklj. M, 13. jan. od N do vklj. Š. 14. jan. od T do vklj. Z in 15. jan. za zamudnike. — Na postaji Ljubljnna-Rakovnik dne 16. jan. 1942 za vse. — Legitimacije se sprejemajo na teh postajah ob določenih dne do 11. Ostala splošna navodila dobe upokojenci pri predstojnikih pristojnih postaj. firnssistl in nosne Koiitčh-confezloni clte na flcftclot maschili, troverete ogni Vse vostro fabbisogno presso kar potrebujete, dobite la Ditta pri tvrdki C. C. TARGIONI • MILANO Corao Buenos Ayr«s 75 i Cercasi rappresentante - Iščemo zastopnika Igor Zagrenjen; Zavetje v Lukec 6pet pogleda Rauarja. Čeprav je gledal preč, 6e mu žalostno zasvetijo oči prčcej, ko 6e sreča z Luk-čevimi. Prav narahlo odkima. Tedaj pa Kertuc odpre oči. Nemirno preletč ves krog, na Lukcu 6e ustavijo. »Lukec, k meni 6topi, čisto blizu!« zapiska 6 slabim glasom, da ga je komaj moči razločiti. »Semle sedi!« pristavi in pokaže na posteljo. Lukec 6ede k zglavju in se 6pogne. »Z menoj gre h kraju, vsem možem reci, da jim voščim, naj 6e imajo poslej dobro, če le mogoče pa boljše, kot so se imeli pri meni! V6ak naj najde dom in se kam vsede da mu na 6tara leta ne bo treba guliti kljuk na tujih vratih!« Govorjenje ga je zdelavalo. Dolgo časa je nato molčal. Tačas pa so vsi 6tegali vratove, da ne bi kakšne reči preslišali. Potem je pa kar na lepem spet začel; »Lukec! Boljšega pomagača si ne bi bil mogel misliti kakor 6i til Tebi izročam vse 6voje in tudi druge ljudi, ker ti ne boš nikoli umrl, tebe se ne primeta ne krogla, ne nož, saj si ljudska jeza 95 pečevju v ama, kljubovanje, trma in — skratka, tisto, kar ljudje nosijo na dnu srca, tjsto, kar se k belemu dnevu malokdaj zbudi, zamre in okrne pa nikoli! Ni mi zastonj ovoril Premk, stari mož, — zdaj grem njemu, da bova kartala — ni mi zastonj govoril, da kakor dolgo te je poznal, ni mogel reči zate: za eno leto, za dve, za deset, za dvajset 6e je postaral! Blagor tebi, Lukec zmerom 6i ene starosti, % nikoli ne boš umrl, zato, ker ne mo-reš”umreti! Blagor se ti, Lukec! Tudi, če bi kdaj odšel na ono kraj, kamor jaz zdaj mislim, kakor koli bodo naši ljudje spet v stiski — s plaščem boš pokril vse nebo, odondot boš ukazoval! Spodaj pa bo bila plat zvona, ljudje bodo drveli skupaj! Kar vidim jih, kar vidim, kako tečejo, ta 6 koso, oni 6 6ekiro, tretji s puško! Čez V60 deželo boš razprostrl perot-nice tegale našega dobrega, črnega plašča! Blagor 6e ti, Lukec! Zares se ti blagor! Vidiš, jaz pa moram romati! Ko bi ti v.edel, kako nerad grem, kako me mika, da bi še ti vedel, kako nerkl grem, kako me mika da bi še kdaj 6edel na Volka in 6e z vami kam spustil! Pa ni nič, Lukec, iti moram, konec je! — Kajne, Ranar, z mano gre h koncu, po pravici povej, če ne en cel teden ne boš jedel drugega ka- kor tisto, kar si boš sam nabral v gošči!« Ranar je bil tiho. »Ranarl« je nato zahropel Kertuc in 6e poskusil vzdigniti z zglavja, pa ni šlo. »Ranar!« je zapiskal. »Povej, če ni res, da gre z mano h koncu! Reci!« Preveč je bilo truda, Ranarju ni bilo treba odgovarjati, Kertuč se je spustil 6 težko glavo nazaj in zamižal. Lukec ga je s 6Vojo trdo roko božal po laseh in kadar se mu je nabralo kaj potil, na čelu in senečh, takrat ga je varno obrisal preč z rjuho. še mati ne more tako skrbn6 in rahlo obrisati bolnega 6inčka. Ta misel je prešinila Toneta, ko ju je gledal. Kertuc pa je 6pet odprl oči. Zdaj je pa rekel, čeprav že z veliko slabotnejšim glasom, vendar tako, da 60 ga vsi slišali: »Lukec, tebi dajem vse može, vso last, kaj je premoremo, vso oblast in ukazovanje! Dobro me poslušajte, kar vas je okrog mene! Lukec bo odslej Kertuc, njega morate poslušati! Pa kaj bi vam naročal! Lukec, ti jih boš že znal krotiti!« Spet je umolknil in 6e oddihoval. Potem pa je znova začel v slovesni, 6olzni tišini: »Zdaj pa le! Kar pojdimo! Daj mi sem Volka, Tonč! Tako! Dobro! Prav! Pa naprej! Kar naprej! Za menoj, možje!« Tč, zadnje besede, je zakrakal prav s tistim glasom, ki 60 ga bili vajeni tolikokrat poslušati. Kako je hropel! Kar na lepem pa je zbrcal s sebe vse odeje. Planil je pokonci, z divjimi očmi pogledal okrog sebe in zavpil: »Naprej! Naprej!« Potem pa je padel na obraz in obležal. Kertuc je bil mrtev. Veliki, mogočni poglavar Kertuc je bil mrtev! Tonetu so lile 6olze čez lica, ko se je ovedel. Kje zadaj je bil že boj! »Kertuc, nisem te prej poznal, bil 6i pa možak! Bog naj ti da pravi kraj, da se boš lahko na Volku podil čez hrib in plan tam gori! Bog ti daj vse dobro, Kertuc!« Tako mu je želel Tone iz razvnetega srca in ganjene misli. * Vse je jokalo, samo Lukec je imel suhe oči. Ko pa ga je Tone po dolgem iskanju pozneje vendarle dobil v temnem, ozkem hodniku, je, preden ga. je zagledal, zaslišal silovite, tope udarce ob zid. Lukec je udarjal z obema rokama po steni v žalostni togoti. Tone ga je komaj pogovoril. Kakor hitro pa 6ta etopila na luč, 6e je Lukec spet izpremenil, kar pri priči 6e je prelevil v starega. Jedko in trdo 60 letela njegova povelja. še v očeh mu ni bito več najti sence žalosti. Rad je pa le moral imeti Kertuca, si je dejal Tone tudi poslej. • Lukec je najprej ukazal zbor. Prvi 60 prihiteli plahutairji, potlej možje iz zavetij in za njimi še drugo ljudstvo. »Petdeset naših mož ostane v Glavniku!« je 6pregovoril Lukec. »Kdor od tistih, ki so 6e skrivali po hribih, je tod blizu doma, lahko tudi! Vsi skupaj pa morate poslušati Matevža Škerjanca! Njega sem izbral, da bo branil trg, če bi i rancozi poskusili še kaj nagajati. Med Matevžem in menoj boš prenašal vesti ti, Mih6r, ki tako nerad hodiš! Matevž, ti boš pri priči razdelil med ljudi orožje, kar 6mo ga danes dobili. Jernač bo paznik pri ujetih Francozih! Imel boš 6amo spodnji del, kleti — to ne bo pogorelo, saj je sam kamen! Matevž, ti pa glej že nocoj, da ljudje ne bodo uganjali neumnosti! Kdor bi kaj poskušal na 6vojo pest — še na mieel naj ti ne pride, da bi mu prizanesel! V6i na mesta!« Tako je dejal Lukec in j>o besedi 6« je tudi zgodilo. » Še 6e vali črh diln iz jetnišnice, še sv.gajo plameni. Glavnik je pa že miren. Samo temne sence se pomikajo 6 ceste na cesto, oprezujejo okrog hiš. Drugi pa eo že pospali. Andrejčkov 3 o ž e: A f, Žalost m veselje Roman v slikah Risal lože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik m 3 'Aleševo opravičevanje je bilo zastonj. Ko je odhajal, je videl, kakšno peklensko veselje je sijalo z obrazov zamorcev naokoli. Bolj kakor kdaj prej je mislil na beg, pa časa ni bilo dosti. Trije dnevi za premislek so minili, ko bi trenil. 278. Zadnjo noč je dolgo molil za rešitev. Proti polnoči ga je zbudil lahen šum. Pri oknu je stal tuj moški in poslušal. Ko je videl, da se je Aleš vzdignil, je zamahnil z roko, naj molči, potem pa skozi okno skočil v sobico. / Skrbno je gledal po sobi in vprašal Aleša, če je sam. Ta mu je potrdil in začudeno gledal tujca. Bil je to že prileten mož v arabskem plašču in s turbanom na glavi. A kolikor je Aleš mogel saditi v temi, ni bil Arabec. Hvalevreden ukrep preti preklinjanju na nogometnih igriščih Nogometna igrišča - pozorišča discipliniranih sil Osrednji italijanski odbor za pobijanje brez-božništva se je pred nedavnim obrnil na italijansko nogometno zvezo, naj s primernimi ukrepi poskrbi, da tudi nogometni igralci na igrišču ne bodo več preklinjali, kajti ta panoga Športa, ki je povsod tako razširjena, naj ne bi bila priložnost za uveljavljanje sirovosti. pač pa naj bi bila igrišča prizoriče discipliniranih eil. Na to prošnjo je predsednik italijanske nogometne zveze, gen. Giorgio Vaccaro vljudno odgovoril, da je zvezno ravnateljstvo v Rimu na 6voji seji dne 6. decem- bra z velikim odobravanjem sprejelo omenjeni predlog, oziroma prošnjo, ter da bo na to stvar opozorilo vse nogometne sodnike, naj kletvinam na nogometnih igriščih posvetijo posebno pozornost in naj pri priči kaznujejo vsakega igralca, ki bi po igrišču med tekmo klel, če bi mu kakšna njegova poteza spodletela. V vsakem takšnem primeru naj sodniki prisodijo kazenski strel zaradi preklinjanja. Nogometna zveza za ta svoj sklep res zasluži vso zahvalo. Dajmo zemlji apna! Z apnom pognojen vrt bo dal več in lepšega sadja Najstarejši prebivalci Severne Amerike Zelo zagonetna zgodovina Indijancev in njihovih kulturnih stopenj je zdaj vsaj deloma razvozlana Narodoslovcem, jezikoslovcem in zgodovinarjem se je v zadnjih desetletjih posrečilo vsaj ftfckoliko razvozi jati silno zapleteno zgodovino Indijancev. Naj6tarejši prebivalci Severne Amerike 60 bili BHffcone prvotni Algonkini in Eskimi v notranjosti današnje Kanade, kjer 60 v pustinjah lovili divje jelerie, v jezerih in rekah pa ribe. Niso poznali ne poljedelstva in živinoreje, in 60 bili torej na stopnji preproste prakulture. Jedili so samo to, kar jim je narava neposredno sama nudila. Začel se je potem polagoma uveljavljati tuj način življenja iz Aljaske, to je kultura totemistov, ki 60 lovci v strogem pomenu besede in obenem častilci sonca in raznih živali Razdvojili 60 prvotno kulturo na dva dela, v eskimsko, ki se je potem širila proti severu in algonkinsko, ki se je raztegnila proti vzhodu na Labrador in proti rek« sv. Lovrenca, na drugi 6trani pa proti zahodu do Kalifornije. Algonldm so bili številčno najmočnejša skupina Indijancev in še dane6 so ostanki nekaterih algon-k inski h rodov raztreseni po Sev. Amerki. Totemisti so prodirali e severa preko ozemlja Algonkincev na jug, kjer 60 6e nastanili kot Sošoni, Pima, Z umi, Kere6 in posebno kot Sioux. Za totemisti 60 prišli iz Azije rodovi tiste kul-Itire, ki je imela središče v Zadnji Indiji in Birmi. V novo zemljo so prinesli češčenje lune, v socialnem oziru pa ženskovladje, ki je v zvezi ? poljedelstvom, in tajne moške zveze. Poljedelstvo so ta plemena opustila na svoji poti skozi arktično pokrajino. Zasedla so V60 Aljasko in Kanado in so znana na tem ozemlju kot Atabaski plemena, pro-lirala pa so tudi proti jugu in 6e nastanila na Rio Grande ob mejah Mehike pod imenom Navaho ali Apaši. Prišla 60 celo do Mehikatiskega zaliva in 6e obrnila ob obali spet proti severu ter 6e končno kot Irokezi in Huroni nastanila ob velikih jezerih. Irokezi so podili pred seboj totemistične Sioux in jih vrgli v prerije Srednje Amerike. Irokezi in Huroni so bili ob obalah velikih jezer staino naseljeni in 60 nasadili turščico, bob, tobak. Razen poljedelstva 60 gojili tudi lov na bivole, jelene in ribe. Stanovali so v podolgovatih kočih skupno, večkrat do 200 glav, tako da je imela V6aka družina 6voj poseben prostor. Poznali so lončarstvo in rabili posode iz bakra. Od kod ta višja kultura? Iz južne Azije, najbrže iz Kitajske. Se višja, mlajša in tehnično višja kultura je prišla čez oceanske otoke. Pozna umetno namaknje zemlje, tkatetvo, kovine, 6tavbno umetnost, in uvedla je v Ameriki celo koledar in pisavo s klini. Pomešala se je v Kaliforniji in na jugu 6 totemistično in ustvarila znano višjo mehikansko kulturo. V severovzhodni Ameriki, ob zahodni obali današnje Kanade, ki je zaščitena z mnogimi otoki in fjordi, se je razvila posebna kultura, oč;vidno kot mešanica prej omenjenih kultur Plemena, ki so tu na6eljena, so Tlingit, Cimšijan, Hajda in Vakaš-Seliš. Vsa ta plemena lovijo losose, ki plavajo v velikih množinah v poletnih mesecih v gornje struge reke. Sicer pa stanujejo v pravih rz desk zgrajenih kočah. Posebno znameniti so v rezbanski umetnosti, 6aj 6 svojim preprostim kamenim orodjem ustvarjajo prava čuda rezbarij 17 cedrovega fesa. Svoje čolne in hiše krasijo z izrezljanimi živalskimi podobami. Posebno pa so znameniti vieoki Pri nas še vedno premalo upoštevamo vrednost apna, ki rahlja in drobi zemeljsko površino ter druži zemeljske delce v grudice in tako ustvarja iz zrnatega grudičast sloj, ki je rastlinam najugodnejši. S tem, da 6e pretvori zemeljska površina v grudice, dobi zrak dostop v globino, prst postane produšna in topla. Strnjena in zaprta zemlja je vedno manj rodovitna. Apno pa tudi posreduje med hranilnimi 6novmi, ki 60 v zemlji In med koreninicami dreves. Hranilne snovi namreč razkraja Ln pretvarja v obliko, ki se da raztopiti in jih rastlina lahko uživa. Apno razkraja tudi umetna gnojila, preden jih rastline lahko vsrkajo Glavna naloga apna pa je, da veže in odpravlja škodljive kisline, ki se posebno pogosto v pre-gnojeni in z -gnojnico gnojeni zemlji tako hitro razvijajo. Zemlja sama je že od narave bolj nagnjena k kisanju. Z apnom pa preprečimo kisanje prsti, kislo zemljo pa razkisamo. Kakor je že vsem znano, vsebuje zemeljska površina na milijone bakterij, ki presnavljajo prst in so za rast rastlin tako neobhodno potrebni. Žemlja brez bakterij je mrtva in neplodna. Apno pa po-epe&uje razvoj zemeljskih bakterij, jih poživlja in pripravlja zemljo v stanje, ki je ravno tem bakterijam najugodnejše. Dokazano je, da je apno potrebno vsakemu živemu bitju, saj dobimo njegove sledi v vsakem najmanjšem delcu v 6tanicah rastlin, živali in ljudi. Apno pomaga pri ustvarjanju in utrjevanju 6tanic in ako bi iim odvzeli apno, bi brezjDOgojno zapadle 6mrti. Poleg zgoraj našletih vrlin apna, pa to še zemljo razkužuje in radi jedkosti uničuje rastlinske zajedalce in živalske škodljivce, ki bivajo v zemlji. Radi tega je apno neobhodno potrebno za mrzle, neplodne, slabe, pregnojem;, enostransko gnojene in bolne zemlje. Posebno vrtovi dostikrat jx>grešajo apna. 80% od sto slučajev, kjer na dobro obdelani vrtni prsti dobimo slab pridelek, je krivo ravno jx»manjkanje apna. Kako gnojimo z apnom? V glavnem razlikujemo in uporabljamo za gnojenje žgano, a ne gašeno apno in v prah zmlet apnenec. Za težko zemljo vzamemo po možnosti le živo apno, za lahke peščene zemlje pa uporabljamo v prah zmlet apnenec. Z živim apnom gnojimo vsako drugo ali vsaj tretje leto in 6icer rabimo ,za I m5 jx>vršine 100— 2C0 g. Ker pa je živo apno navadno v kosih, ga lesni stebri ali drogi, ki stoje pred njihovimi hišami in ki so od sfiodaj do vrha okrašeni z najrazličnejšimi človeškimi in živalskimi podobami. zložimo na kup, Id ga obdamo 6 travno rušo, da apno počasi razpada v prah. 2ivo apno deluje zelo hitro! Z apnencem pa gnojimo peščeno prst. Apnenec učinkuje bolj milo in počasi ter učinkuje precej let. Za kvadratni meter potrebujemo 300 g. Najugodnejši ča6 za gnojenje vrtov z apnom je pozna jesen in zima, zlasti še, če gnojimo obilno. Manjše množine apna pa lako dodamo zemlji vedno, vendar je bolje, da je med gnojenjem in 6etvijo odnosno saditvijo vsaj 14 dni presledka. Pri gnojenju z apnom pa moramo upoštevati, da apno ne sme priti z amonijakom v dotiko, zato ne smemo nikdar gnojiti ali mešati apno z hlevskim »nojem, superfoefatom, ko6tno moko in z mešanimi gnojili. Pač pa lahko mešamo in skupaj potresemo apno in Thomasovo žlindro, kalijeve 6oli in apneni dušik. Apno potresemo enakomerno po zemljišču in ga prav plitvo podkopljemo. Le v slučaju, da 60 tudi 6podnje plasti potrebne apna, ga poštihamo. To delo pa opravimo le ob suhem in mirnem viter nvenu, da je vsaj vrhna plast dovolj suha in se da tako apneni prah dobro zmešati z zemljo. r Z apnom pognojei vrt nam bo dal mnogo lepši ni večji pridelek, zato dajmo zemlji v zadostni množini apna! Športni drobiž Že kmalu po novem letu bo v Zagrebu povratna meddržavna nogometna tekma med nemško in hrvaško državno reprezentanco. Kakor znano 60 Hrvati prvo tekmo izgubili na Dunaju in to še precej vi6oko 6 5:1. Nemci se za povratno tekmo vestno pripravljajo in bodo na zeleno polje postavili te-le igralce: Jahn, Janes, Miller, Pauli-Sport, Poh!, Rodhe. Schjbert Riegler. Hahnemann, Conen, Wa1-ter in Durek. Pravijo Nemci, da nedavni hrvaški poraz ni merilo za hrvaški nogomet in da je v Zagrebu težko zmagati. Za Spendlerjev zimski pokal, ki ga razpisuje švicarska drsalna zveza, je veliko zanimanje tudi v Nemčiji. Teh tekem se bo po dolgem presledku udeležil tudi Berlinski drsalni klub. Z Nemci bosta imela opravka domača kluba HC Davos in pa Ztiriški drsalni klub. Nemški rokoborci bodo imeli v letu 1942 veliko prav dobrih prireditev. Nastopili bodo v Miinchnu Kjer bo veliko medržavno tekmovanje, katerega ee bodo udeležili tudi švedski rokoborci. V Mannhei-nv- ee bodo Nemci srečali z Madžari. V poletju pa bodo nastopili proti Fincem v Helsinkih. >Kako vam gre, gospod Jacomo?« »Slabo, slabo.« »Gospod Jacomo, ali1 se ne sprehajajo pri vas nikaki meni ščki v copatah?« »Niti eden.« »In bik? Kako je z bikom, gospod Jacomo?« »Molčit-', molčite.« »Vrag naj vzame tega bika, kaj ne, gospod Jacomo?« »Vrag naj ga vzame, da, gospod.« »In dekla, gospod Jacomo?« »Tiho!« je vzkliknil Pasotti pri tem nesramnem Pedraglieje--em vprašanju. »Bodite previdni. Gledo tega je gospod Giacomo doživel neprijetnosti od raznih nesramnežev.« »Pustimo to, dobri gospod kontrolor, pustimo to,« jih je ustavljal gospod Giacomo in se ves zvijal. In inženir ga je povabil, naj pošlje oba mučitelja k vragu. »Kako, gospod Jacomo,« je nadaljeval Pasotti neustrašene: ali ni ta mali župnik nesramen?« »Jaz mu pravim osel,« je zastokal gospod Giacomo. Tedaj je Pasotti, v-"s v smehu in zmagoslavju, ker je šlo za njegovo šalo, mignil Pedragliu, naj molči. Ta j'* kar pokal od radovednosti, da bi zvedel zgodbico. Franco in odvetnik sta se učila novo reč za klavir in fagot. Zmedla sta kaj in začela vsak trenutek znova. Tedaj je vstopila po prstih, da ne bi motila njunega igranja, gospa Pepina Bianconijeva. Nihče je ni zapazil razen Luize, ki ji je ponudila prostor poleg sebe na malem počivalniku blizu klavirja. Franca je gospa Papina s svojo srčno dobroto, s svojo klepetavostjo in neumnostjo razburjala, Luize pa ne. Lufca jo je imela rada, a je bila pazljiva zaradi Carlascia. Pepina je slišala s svojega vrta pesem »Oh, tako krasno,« potem fagot in pozdravljanje. Domnevala je, da bodo godli in ona je »vsa nora« za godbo. In potem gospod odvetnik, ki vedno tako lepo gode. In potem gospod Franco, »temu sploh ni treba govoriti, tako vražje rok.-' ima«, bi Če sliši tako natančno igrati klavir, ji je prav; kakor bi slišala orgle. In orgle posluša, »da bi kar umrla«! Dodala je, da se je bala, da ne bi motila, a ji je mož da| poguma. In vprašala je, če oni drugi gospod iz Lo-vena igra in če bodo dolgo ostali; pripomnila je, da morata pač oba' imeti veliko strast do godbe. ' »Le čakaj, ti slepar carinski,« je mislila Luiza in natvezla njegovi ženi najbolj smešne bajke o Pedragli^vi in odvetnikovi glasbeni strasti. In toliko več ji je pripovedovala, koliko bolj se je jezila na zoprne ljudi, ki so jo prisilili, da se je z lažjo branila pred njimi. Gospa Pepina pa je sprejela vse do zadnjega . ko suho zlato in jo spremljala z navdušenimi vzkliki veselega začudenja: »Joj, to je krasno! — AH res! — Glejte no!« Potem pa je, namesto da bi poslušala vražji prepir med klavirjem in fagotom, pripovedovala o komisarju iz Polezze in povedala, da si namerava ogledati Francove rože. »Naj le pride,« je hladno rokla Luiza, Tedaj je gospa Pepina izkoristila vihar, ki sta ga delala Franco in njegov prijatelj, ter se spustila v zaupen razgovor. ’ Gorje, če bi ga bil slišal njen Carlascia! K sreči pa je to dobro človeče spalo z nočno čepico preko ušes v svoji postelji. »Meni niso nikdar ugajale take dragocene rože,« je rekla. »Po mojem bi bilo dobro, če bi se Maironijevi komisarju malo priliznili. Grofičin zaupnik je in gorje, če ga piči muha, da bi jih začel preganjati.« • Komisar je bil namreč strašen človek. »Moj Carlo malo laja, sicer pa je dobra duša; oni drugi ne laja, I toda, no...!« »če bi na primer,« ona seve nič ne ve, nič ni sli- šala, »gospod odvetnik in oni drugi gospod prihajala s^m zaradi česa drugega in ne zaradi godbe in bi komisar to zvedel, potem, o, gorje!« Luna je razlivala svojo svetlobo na jezero proti zahodnemu bregu. Igra je bila končana in gospod Giacomo se je pripravljal, da bi prižgal svetilko, navzlic Pasottijevim vzklikom: »Luč, gospod Giacomo? Ali ste neumni? Luč pri taki mesečini?« »Zaradi vas,« je odgovoril gospod Giacomo. »Prvič «s treba iti č'z ta nesrečni Pomodoro. In potem, kaj hočete zdaj z luno! Pa četudi rečete, da je avgustovska luna; čeprav smo v septembru, sije luna ko v avgustu. Res! Nekoč, da, gospod, je bila luna v avgustu velikanska, tako velika kot dno soda. Zdaj pa je lunica, da ni za nikamor,« In prižgal je svojo malo svetilko ter odšel s Pasottijem. Do vrtne ograje ga je spremljal nesramni Pedraglio z običajnimi nesramnimi dovtipi o biku in dekli. Pasotti ga je tolažil z vzkliki1: »Slabo vzgojeni ljudje, gospod Giacomo, kmetavzarji!« Ti vzkliki so bili tako glasni, da so jih oni lahko slišali in se smejali. Glasno inženirjevo zdehanje je zapodilo gospo Pepino. Ko je kmalu nato spil običajni kozarec ml^ka, se je pesniško poslovil: »V cvetju mirt in lovorja Parnas stoji, lahko noč, gospodje vi!« Tudi gosta sta prosila za mleko. In Franco, ki je razumel njuno latinščino, je šel iskat staro steklenico iz malega, izvrst-nrga vinograda Maine. Ko se je vrnil, ni bilo strica več. Temnolasi, bradati odvetnik, poosebljena moč in mir, je dvignil roki. tiho poklical k sebi Franca z ene in Luizo z druge strani ter rekel tiho s svojim javonkim glasom: i »Velike novice.« Za ljudsko tiskarne » I.Jnhljanli Jo>* Kramarič — Izdajatelj in* "»odja — Urednik Mirke Javornik — Rokopisni ne tračamo - »Slovenski »«afc IHavnik «b tl Mesečna naročnino je 0 lir, ta Inozemstvo 10 lit — Ucedoiittoi kopitarjev* olir* klil - U p» a » a» Kopitarjeva ulica t, Ljubljana — lelelon tie». M-Ol do «o«S — Podi sinica i Novo mesto,