32. štev,
Ishaja razen pendsijka In dneva po prazniku
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise irankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 1'80, osmrtnica in zahvale po K 3‘—, razglasi in poslano vrstica po K 2*50; večkrat, objave po dogovora primeren popust.
Pavialnl Iranko v državi SMS.
V Ljubljani, v torek 10. februarja 1920.
	
1	
	
	b§ii
s		
Leto IV.
Poiamemi Stav. stana —— 60 vinarjev. —
Naročnina: Po poiti aM s dostavljanjem na dom za celo leto K 96, za pol leta K 48, za četrt leta K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo celo leto K114, sa ostalo tujino in Ameriko K 120. — Reklamacije za list so poitnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 81, Učiteljska tiskarna.
Oiasil© jugoslov. socSelno - demokratične stranke. Telefonska št. 312.
Za pravični volilni red.
manifestacija.
Sijajna delavska
Sji°d, ki ga je bila sklicala naša ljub.ianska krajevna politična orga-mcacija za nedeljo pred »Mestnim domom«, je uspel kakor je bilo pričakovati: udeležba impozantna, razpoloženje delavstva resno in odločno. Tudi ta shod je pričal, da nas je veliko in da imamo v volilni borb! računati z najboljšimi rezultati. Z včerajšnjim shodom je stranka stopila direktno v intenzivni volilni boj. Temu shodu bodo sledili še drugi vsepovsod. Delavsko ljudstvo le na naši strani strnieno to močno, pripravljeno na vse.
Shodu le predsedoval sodro*
V e n c a j z, referiral je pa sodrug Golouh, katerega izvajanja so navzoči sprejeli z navdušenimi medklici in dolgotrajnim ploskanjem. Dokaz, da so bile njegove besede prave.
Shod ie protestiral proti krščan-sko-socijalnemu belemu terorju na Ogrskem in proti klerikalnim bratcem na Slovenskem. Protestiralo se je nadalie energično proti pariški mirovni konferenci in proti vsem im-perijalizmom. Zahtevalo se ie moderni volilni red po proporcu ter odpravo dveletne bivalne dobe. Zlasti se le naglašalo splošno žensko volilno pravo. .Sodrug Golouh ie po-
udarjal, da se ne bo trpelo nikakršne reakcije ter izrazil solidarnost slovenskega delavstva s srbskimi sodrugi. ki so odgovorili na žuganje g. Pribičeviče s splošno stavko. V smislu govornikovih izvajanj je bila spieieta daljša resolucija. Po shodu se je vršil obhod po mestu do deželne vlade. Dolgi, vzorni sprevod je napravil na vse najboljši vtisk. Nato so se podali sodrugi Golouh. Petrič in Vencajzk predsedniku deželne vlade, ki je deputacijo tako! sprejel ter obširno in natančno pojasnil nov volilni red in koncesije, ki Jih Je tozadevno • napravila vlada elavstvu Glasom teh pojasnil se bodo vršile volitve sredi meseca marca. Dveletno hlvalno dobo v občini se le odpravilo ter določilo enoletno. Žensko volilno oravi-co se oo gotovi strani omejuje. Gla-suleio oa tudi delavke. Volilni imeniki bodo v kratkem razernjenl.
Na trgu pred »Slonom« le sodrug Golouh poročal o intervenciji pri vladi, povdarlal ponovno stališče stranke ter vabil delavstvo na soglasno delo za zmago pri občinskih volitvah. Po zaključnih besedah so-drnga Vencajza se le nato obhod razšel. Natančneiše poročilo in resolucijo prinesemo jutrt.
Direktna pogajanja z opozicijo v Belgradu.
Zahteve opozicije.
LDU. Belgrad, 7. Včeraj ob 17. le bila prva seja delegatov demokratske zajednice in opozicijonalne-ga bloka. Razpravljalo se le o sestavi koncentracijske vlade. Danes se pogalania nadaljujejo. Pri tem prvem sestanku so se Izražala le splošna naziranja o sedanjem parlamentu Zlasti se je debatiralo o tem, ali naj se ta parlament vzdrži, ali naj se izvedejo nove volitve. Včeraj dopoldne so stranke opozicijonalnega bloka določile svoje delegate: Narodni klub dr. Lorkoviča in dr. Drin-koviča. Jugoslovanski klub dr. Korošca in Stanka Banoviča. neodvisni dr. Bogdana Medakoviča in dr. Pe-Itša, demokratska zajednica Kosto Timotijeviča in Svetozara Pribiče-viča, radikalci Ljubo Jovanoviča. Opozicijonalni blok je določil, da otvori dr. Korošec pogajanja. K njim so demokrati poslali Kosto TU rnotijeviča. Dr. Korošec in Timotije-S razmotrivala delozmožnost sedanjega kabineta. V imenu opozi-cijonalnega bloka Je Izjavil dr. Korošec: 1. da mora sestaviti koncentracijsko vlado; 2. da naj parlament vol! ustavni odbor; 3. parlament naj uredi volilni zakon in druge važne zakonske predloge, kakor proračun, ratifikacijo mirovnih pogodb. zakon glede Narodne banke, valutno vprašanje itd.; 4. parlament naj zboruje stalno. G. Timotijevič je odvrnil, da demokratska zajednica pristane le na to: 1. da se sestavi končentraclj-ska vlada; 2. da bo vlada imenovala ustavni odbor; 3. da sedanji parlament sprelme volilni zakon; nato se bodo tako! vršile nove volitve. In si-
cer zato. ker sedanji parlament ni več delazmožen.
Sela opozicije.
LDU. Belgrad. 8. Včeraj dopoldne se ie sestala opozicija. Dr. Korošec je poročal o svoli konferenci z g. Timotijevičem. Opozicija Je formulirala svole znane pogoje, o katerih le dr. Korošec obvestil Timotijeviča. ki ie včeraj popoldne na konferenci ministrskega sveta o njih poročal vladi. Eden izmed bistvenih pogojev opozicije je ta. da zahteva zasedanje začasnega narodnega predstavništva do konstituante. Kakor se govori v krogih opozicije, se osebna vprašanja o sestavi koncentracijskega ali eventualno koalicijskega kabineta izključena.
Dr. Pavlovič vrnil svol mandat.
LDU. Belgrad, 8. Predsednik narodnega predstavništva dr. Pavlovič, kateremu je bil poverjen nalog, da vodi porazgovore s strankami za sestavo kabineta, je svoj mandat vrnil kroni, ker ni Imel uspeha.
Kandidati! opozicije.
LDU. Belgrad. 7. Ako pride do sestave koncentracijskega kobineta. bi bili kandidati opozicije: za radikalno stranko dr. Vesnič. Pasič. dr, Ninčič in dr. Velizar Jankovič, za Jugoslovanski klub dr. Korošec la Gostinčar, za Narodni klub pa dr. Drinkovič in dr. Šurmin.
DementL
LDU. Belgrad, 7. Kakor javlja »Beogradski dnevnike, se v vladnih krogih odločno dementira vest, da se Je vlada spustila v pogajanja z opozicijo na pritisk Iz inozemstva.
PROTI DRAGINJI.
LDU. Belgrad, 8. Včeraj je bila
v kabinetu ministra za prehrano kon-!®renca o gospodarskih problemih. Največja pozornost se je obrnila na sredstva, ki jih je minister prehrane Predlagal za pobijanje draginje.
AMNESTIJA.
m-* B®terad, 7. Minister za ™J°f^8tvo Je predložil prestolonasledniku regentu več smrtnih ob-
v	amnestijo.,
Pi*EHRANA BOSNE IN HERCEGOVINE.
©Ita Belgr,ad’ 7- Ker je Dalma-glede preskrbe z mesom popol-navezana na uvo® iz Bosne In
Hercegovine, je minister za prehrano odredil, da se določi poseben kontingent klavne živine, ki se bo smela Izvažati iz Bosne samo na račun javnih aprovizacij Dalmacije.
OBNOVA SRBIJE.
LDU. Belgrad, 7. Včeraj popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, pri kateri so bili sprejeti zelo važni sklepi glede obnove Srbije. V ta namen se je osnoval poseben odbor ministrov.
PLOVBA PO RUMUNSKIH VODAH.
LDU. Belgrad, 8. Minister za promet je dovolil plovitev jugoslo-vensidh ladij v romunskih vodah.
ITALIJANSKI SOC1JALISTI ZA JUGOSLOVANSKE UJETNIKE V ITALIJI
Maffi proti uničevanja Jugoslovanov.
LDU. Trst, 6. febr. »II Lavorato-re« poroča iz Rima z dne 5. febr. o poteku razprave o jadranskem vprašanju v italiianski zbornici;
Posl. Maffi (socialist) je vladi predložil interpelacilo o neznosnem stanju vojnih ujetnikov, ki so nastanjeni v nezdravih prostorih in jih uporabljajo za dela v kraiih, kjer razsaia malarija. — Državni podtajnik Finocchiaro Aprile izjavlja, da vlada uporablja volne ujetnike za dela tudi v kraiih, okuženih po mala-riii, to pa zaradi tega. da dvigne poljedelstvo in industrijo in pa. ker noče ustvarjati privilegije. — Posl. Maffi razvila nato žalostno sliko bede. ki io nudijo volni ujetniki. Oboleli za malariio niso le ti reveži, marveč tudi voiaki. ki jih stražiio. Dasl ima voina uprava na razpolago mnogo zdravih taborišč v popolnoma zdravih kraiih. lih vendar ne upo-rablia za vojne ujetnike. Ugotavlja, da se ie takoj po njegovi interpelaciji opustilo taborišče v Velletri in so se oboleli volni ujetniki preselili v kraje z boli zdravim podneblem. Govornik zahteva, nai se kaznujejo oni. ki so odgovorni za primere obolelosti ali celo smrti med vojnimi ujetniki. Poslanec Sem Benelli interpelira vlado o pogaianiih vlade v jadranskem vprašanju. Nacionalist Federzoni na-glaša. da le vlada hotela rešiti la-dranski problem tako, da na eni strani popolnoma soglaša z nazira-niem Amerike, na drugi strani pa poudaria potrebo sporazuma z Ju-goslavilo. Posl. Vossallo (katolik) le govoril o politiki Italije v orijentu in zlasti o postopanju Grkov v Mali Aziji.
BURNA SEIA ITALIJANSKE
ZBORNICE.
Klerikalci so izzivali sociialiste. — Deianski spopadi.
Trst, 6. febr, V včerajšnji seji rimske zbornice poslancev le prišlo do burnega incidenta med katoliškimi poslanci in socialisti, ki se je razpasel v pravi tepež. Poslanec itali-lanske ljudske stranke Cappa je na odgovor vladnega zastopnika glede zastopstva delavskih organizacij v centralnem odseku za brezposelne protestiral proti temu. da se preziralo delavski zastopniki, ki niso včlanjeni v socialističnih organizacijah, in da se pristransko upoštevajo le organizacije socialistov. Kakor opisujejo italiianski listi nastopni prizor, so socialistični poslanci opetovano motili govornika z ostrimi medklici, na katere so llm odgovarlali klerikalni poslanci z Podobnimi izrazi: »Sleparji lludske dobre vere. prodan-sl, ministerialci. OiolittinnciU. Socialistični poslanec Panebianco se je zagnal v poslance italiianske lludske stranke, drugi socialistični poslanci so mu sledili v velikem številu, poslanci nasprotne stranke so ostro reagirali. Prišlo le do velikega me-teža. Nasprotniki so se obkladali s sunki, s klofutami ter najrazličnejšimi psovkami. Nekateri poslanci so popadali po tleh, več Prizadetih, kakor poslanci Marni Vella in drugi, je krvavelo na obrazu. Seja je bila prekinjena in galarlje so se izpraznile. Po posredovanju kvestorjev jo tepež trikrat popustil in se vedno zopet razvnel Še ® vcclo strastlo. Incident je trajal kakih 20 minut. Ko je bil mir zopet vzpostavljen, sta zbornični predsednik hi ministrski predsednik, ki je že prej skušal pomlrjiti razvnete duhove. Izrekla obžalovanle nad ekscesi. Posl. Panebianco je bil pozvan k redu. Nato je zbornica nadaljevala razpravo o proračunu javnih del.
MULLER ŽIGOSA POSTOPANJE LERSNERJA.
LDU. Lyon, 7. (Brezžično.) Nemški državni minister za zunanje
stvari Miiller je oficielno izjavil francoskemu diplomatskemu opravniku v Parizu, da je baron von Lersner postopal v popolnem nasprotju z navodili svoje vlade. Vendar pa nemška vlada nikakor nima možnost, da bi izpolnila zahtevo entente po izročitvi vojnih krivcev.
Francoski železničarji pred stavko.
LDU. Nauen, 6. (Brezžično.) Glavni odbor francoskih železničarjev je sklenil, pričeti stavko dne 10. februarja, ako se ne ugodi zahtevam.
MiLLERAND PRAVI NASLEDNIK CLEMENCEAUJA.
LDU. Pariz. 6. (DunKU.) V nadaljnjem poteku razprave o zunanji politiki je ministrski predsednik Mil-lerand zagotovil zbornici, da bo novi kabinet nadaljeval politiko ministrstva Clemenceau in bo obdržal vse zveze Francije. Ako bi narodni interesi to zahtevali, bo vlada vzpostavila odnošaie z Vatikanom in kabinet bo povabil parlament, naj se o tem izjavi. — Olede ladranskega vprašanja Je ministrski predsednik iziavH. da Francijo vodi pri prvem njenem dejanju edinole skrb za svetovni mir, za bratski italijanski narod ter za srbski narod.
NOVI FRANCOSKI BRAMBNI ZAKON.
LDU. Pariz, 7. (DunKU-Brez-žično.) Novi brambni zakon, o katerem sedaj razpravljajo, določa aktivno vojaško službeno dobo enega leta. Brambna dolžnost v prvi rezer-
vi	traja devet let, v drugi rezervi pa petnajst let. Zakon bo stopil v veljavo dne 1. januarja 1922.
Naša zakonodaja m socijalna vprašanja.
Štirinajst mesecev samostojne države ujedinjene države SHS! Vsi
smo gojili v svojih srcih dobro nado. da se bodo razmere temeljito izpre-menile in da začnemo živeti boljše življenje. Bridko smo razočarani. Delavstvo ie predvsem upalo, da se bo niegov gmotni in družabni položaj izdatno izboljšal. Mislilo je. da se bo izpopolnilo socilalno zavarovanje proti bolezni, nezgodam, da se uvede starostno zavarovanie, da se ustanove delavske zbornice, obratni sveti itd. Nič nimamo od vsega tega. Vse drugače le v drugih državah 1 Usta-navliajo se delavske zbornice, odbori za presojanje mezd, komisije za skle-panle kolektivnih pogodb, uradi za zjedinjenje (EinigungsSmter) itd. — Skoro v vseh državah je bil že sprejet zakon o plačanem dopusta delavcev, zakon o delavskem času za ženske in mladoletne, o zaščiti delavskih mater in še nebrol drugih takih in enakih nad vse važnih socijalnih odredb. Ali nimamo pri nas v svobodni Jugoslavili res nobenega smisla za vse to, kar je v korist delavstva ? 1
Delavstvo, vzdrami sel Zahtevaj «1 vlade in kompetentnih organizacij, da se začno z vsemi temi vprašanji, ki so zate živijenske važnosti, pečati 1 Zahteval, da se nezmožne meščanske vlade kratkomalo odstavi, ker nimajo smisla in nočejo niti slišati o tvojih pravicah l Aii res moramo živeti ravno ml delavski državljani SHS, najslabše, ali moramo biti res na vseh poljih zapostavljeni? Ali nismo bili že zadosti izkoriščani? Ali naj se pustimo zlorabljati še nadalje?
Ne, in še enkrat nel Zavedajmo se in spoznajmo vsal to, da smo zadosti močni, da si lahko izvojujemo, če treba tudi s silo svoje pravice!
Razširjenje železniškega prometa. Od 7. februarja bodo razen dose-4an> h vlaKov iz Ljubljiue do 1 rbl-ža, Bač, Borovelj, Vetrinj, Podbrda, Bubniarcev. Kočevja in Straže vo-
zili zopet vsak dan redno zjutranjl osebni vlaki in se vračali z navedenih postaj zvečer v Ljubljano. Uvedena je tudi direktna zveza s Karlovcem podnevi.
LJUBLJANSKIM SODRUGOMl
Danes ob pol 20. tiri diskusijski večer.
Seja osrednjega društva kovinarjev se vrši v torek takoj po deta
v društvenih prostorih.
Naši gozdovi.
Ker so se pojavljale v javnosti pritožbe, češ. da se naravnost siste* matično uničujejo naši gozdovi in da zadene glavna krivda gozdarstvene organe, so »e uvedle poizvedbe, ki so dokazale, da se res tu in tam nekoliko preveč seka, da se pa o ka-kem sistematičnem uničevanlu ne d« govoriti in da vrši gozdarstventf osobje težko službo vestno po pred" piših.
Nedostatld javne uprave v taai oziru obstole v naslednjem:
1. Na Gorenjskem le mnogo le*, nlh prekupčevalcev, ki niso lesni tr-govci in tudi nimajo priglašene obril in kupujejo les od kmetov in vdor, ter ga oddajajo potem lesnim trgov« cem za velik dobiček. Proti tem bf bilo treba nastopiti potom orožništv* radi prestopka obrtnega zakona.
2. Obče znano je, da imamo v Skx veniji v gozdarski stroki premalo strokovnjakov, tako, da morajo po« samezniki opravljati službo za dva ta še več. Zato bi bilo želeti da podpira tudi lavnost to važno delo In nazna* nja prestopke v smislu določb gozd« nega zakona orožništvu, gozdno varstvenemu osobiu ali neposredna okrajnim političnim oblastvom.Stem, da se posamezni prekršali kar objav« ljalo v časopisih, se stvari ne koristi* ker se s tem 5e vedno ne ve za zlikovca in se tako dotičnl prestopniM opozori, da se pravočasno skrije Im odtegne kazni.
3. Kranjska do sedal ni imela po* sebnega, deželnim razmeram primer" nega gozdnega zakona. Splošna zm konska določila, ki so le vedno v veljavi, so v pravem pomenu besedi Rresplošna ter ne odgovarjajo pov* sod v zadostni meri.
Z ozirom na to je gozdarski odde« lek deželne vlade za Slovenijo n« poziv predsedništva deželne vlad* oziroma ministrstva gozdov in rudnikov. že izdelal ln predložil na pristojno mesto osnutek enotnega deželnega gozdnega zakona za Slovenijo, S katerim se bo odpomoglo tem nedo* statkom. Uvedla se bo splošna prt« lava golosekov ln prebiralnih sečen} gotovih površin, kakor le to v veljavi na Koroškem z nalbollšlm uspehom že 35 let In na Štajerskem Že 21 let Skrbelo se bo za redno sekanje ta spravljanje lesa m pravočasno pogo* zditev goličev v povsem zadostril meri. Podučevanje gozdnih posestnikov po strokovnjakih dobi moderno podlago.Posebno se bopazilo za var* stvo gozdov lavnega Interesa, na h*« dourniške okoliše m na vzdrževanj* oziroma povzdigo splošne gozdorej* v dežeH. Upati je, da se zakon v krajU kem uveHavi in da se nekateri predpisi uveljavilo tudi za prejšnje, še n* zastarele prestopke.	T.	U.
UPRAVNA KOMISIJA TEHNIČNO-
VISOKOŠOLSKIH FONDOV.
Z naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 1 julija 1919, št 565 Ur. L se Je izdalo ustanovilo zfl tehnično ~ visokošolske fonde, ki naj lih upravlja posebna za to postavljena komisija. Upravna komisija za te fonde se je kmalu sestavila ter začela v zmislu narecbe pridno z na' biranjem sredstev, ki nal bi zalagali tehnično-visokošolski fond. Za tehnik ško-vlsokošolske fonde so doslei darovala razna podjetništva v skupnem znesku 1,027.296 K 20 vin. 11 koncu JmkH omenjeno, da podpira
upravna komisija doslej 101 dijaka-tehnika na faznih tehniških visokih šolali v inozemstvu, kakor v Pragi, Brnu. Pfibramu. Dunaju, Gradcu in v Ljubljani, 21 šumarjev in geodetov v Zagrebu ter 124 tehnikov raznih strok na tehniški fakulteti kr. vseučilišča v Ljubljani. Poleg teh podpor dijakom, je komisija dovolila in deloma že tudi izplačala znatno vsoto 452.000 K za ustanovitev in opremo znanstvenih inštitov. zlasti za kemični, geotoško-mineraloški in elektrotehnični inštitut. Toda zaveda se komisija, da jo čakajo še druge ne manj važne naloge, če hoče res v polni meri doseči svoj namen, zakar je pa treba še mnogo, mnogo denarnih sredstev. Zato se obrača še enkrat do vseh merodajnih činiteljev, da ji pomagajo doseči svoj cilj. sodelovati pri zgradbi kulturnega zavoda, ki naj bo vreden sovrstnik svojih tu- in inozemskih sesterskih tehničnih visokih šol. .
Dnevne vesti.
Invalidi čakajo.
Žalibog, da čakajo. In mi smo proti temu storili vse. kar ie bilo v naših močeh. »Večernemu listu« pa je treba končno povedati, da je v Belgradn načelnik urada za invalide pristaš SLS dr. Jež. in da ie v prvi vrsti od njega odvisno, da se zahteve in potrebe invalidov hitro in povoljno rešijo. Ne bomo se posluževali metode, ki ie v navadi v sodobni klerikalni žurnalistiki, ter kratkomaio rekli: dr. Jež se ne briga. dr. Jež prodaja invalide. dr. Jež gleda na svoje interese ter trdili vse to zgolj zaradi tega, ker je dr. Jež pristaš klerikalne stranke. Ne, povemo samo da če je »Večerna posoda« zgubila končno dno in govori sedaj o invalidih, nam ne more zato v tem oziru natveziti nobene krivde, ker načeluie oddelku za invalide njen strankin posluževa-telj. Samo to smo hoteli povedati.
Ponavljamo.
Ponavljamo: Žarnice, ki tako primanjkujejo v Ljubljani In ki se jih niti ljubljanska občina ne more preskrbeti, ima v zalogi faktor neke klerikalne tiskarne, ki le predobro znan In ki dela že nekaj čas izborne profite. DotSčni Je klerikalec nalhuišega kalibra in o njem bi lahko povedali Se kaj več. To je resnica, ki io ne more prikriti nobeno jezuitično zavijanje klerikalnega večernega kulturnega zbornika. Za nas je s tem stvar prt kraju.
Na naslov deželne vlade za Slovenilo!
Živimo v času, ko se vse pre-osnavlja in ko iz zmešnjav skorada že ne moremo več na čisto. Zatorel je dolžnost vsakega našega državljana, da pomaga s pridnim delom rz tega kaosa. Ljudstvo se pritožuie in izraža svojo nezadovoljnost nad kri-
• v •___
vičnrm
postopanjem kapitalističnega trgovca napram nižjemu, revnemu sloju. Vlada naj torej napravi temu nezadovoljstvu konec s tem, da prevzame vso trgovino pod državno kontrolo in da trgovcu samo določene odstotke za njegovo upravo, dalje naj vlada izda legitimacijske izkaznice za vsakega državljana in sicer v treh razredih: 1. razred bogataši z belo izkaznico. 11. razred urad-ništvo z rdečo izkaznico In III. razred delavstvo in ubogi sloji z modro izkaznico. S temi izkaznicami naj bi se vsak posameznik v trgovini legi timiral In od teh izkaznic nai bo tudi odvisna visokost cene. Bogataš ali vojni dobičkar nai plača s svojo Izkaznico dvakrat ali trikrat toliko kot drugi. On lahko plača. S tem pa je obenem plačal tudi državi davek. Le takrat bo država na konju, ako bodo šli dobički v nien žep, ne pa v žep privatnih špekulantov.
Skrb za volne Invalide.
Prejeli smo: Ko sem se lansko leto kot vojni invalid vrnil v domovino, sem se takoi iavil k nadpregledni komisiji, h kateri žal še sedal nisem bil klican. Sicer imamo invalidi svojo organizacijo, ali s prošnjo za kako podporo se pri njej le težko kaj do seže. Ce n. pr. kdo za kaj takega prosi, sc zahteva od njega, da se za poroštvo podpišejo na prošnji dve ali tri osebe. Ker pa nas ie mnogo takih invalidov, ki smo brez takih sorodnikov. ki bi za nas mogli kaj storili, si na ta način nikakor ne moremo m si tudi nikdar ne bomo mogli pomagati. Zato bi bilo prav. če bi se vsem takim vojnim invalidom izplačala večletna invalidna pokojnina v toli kem iznosu, da bi si lahko vsak po sameznik sam opomogel s kako obrilo, kar sedaj ni mogoče, ker nt-mamo niti najpotrebnejših sredstev na razpolago. S samimi obljubami se
za nas gotovo ne bo nikdar nič naredilo, tako pa bi bilo ustreženo nam in bi se obenem koristilo tudi sploš-nosti.	—	K.
Maribor — pastorka tobačne uprave.
Prejeli smo: Da smo v Mariboru in sploh na Sp. Štajerskem sploh že od ustanovitve države sem zapostavljeni, le žalostna resnica.
V Ljubljani je kadiva 2—3 krat toliko na razpolago, kakor pri nas. To pa zato, da verižnikom njihov posel tem lepše cvete. Mislili smo doslej, da finančna uprava sama za nas premalo skrbi, ter da ii ni dosti na tem, ali si pridobi kaj simpatij od nas iz spodnje Štajerske, ali ne. Sedaj vemo, da ie uprava tobačne tovarne v Ljubljani tako pravična, da ne misli nikoli na pravilno razdelitev blaga...
V Mariboru smo že itak za 2 meseca v dobavi tobaka zaostali. Dobivali smo kadivo navadno šele okrog 29ega v mesecu. Ali sedaj je že 8. februarja, pa še nič ni. Pozivamo torel pristoino oblast, da stvar uredi bi upravniku tob. tovarne v Ljubljani g. Mandlu naroči, da skrbi tudi za nas. ki smo že tako zelo oškodovani — namreč po oderuštvu in verižništvu v gostilnah in kavarnah.
*
Nabrala sta na železničarski veselici v Zagorici 88 kron za tiskovni sklad sodruga Fran Rinaldo in Čeč. Srčna hvala!
Dobava semenskega žita. Odsek za prehrano objavlja: Minula jesen ni bila povoljna za sejanje. Radi tega Je ostala znatna površina zemlie. zlasti v naših južnih pokrajinah, neposeja-na. Ker je v največjem interesu države, kakor tudi vsakega poedinega državljana, da pridemo do kar naj-višjega žitnega donosa v tem letu. pozivlia ministrstvo za prehrano in obnovo dežel vsa oblastva. vse kmetijske organizacije in lastnike zemljišč, da zastavijo vse sile, da se zemlia zaseie kar največ z iarim žitom in tako nadomesti, kar se le zamudilo v minuli jeseni. Ministrstvo hoče dobaviti iz aktivnih pokrajin potrebno množino semenskega žita. — Žitni zavod v Ljubljani bo izvedel dovoz tega žita in ga izročil Slovenski kmetiiski družbi, da ga razdeli med kmetovalce. — Naročila za semensko žito nai se tedal pošiljajo Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani.
U vedenje selske službe ter opustitev dveh nabirahiic. Z dnem lt). februarja t. 1. se opustite nabiralnici Iška vas in Tomišell ter uvede pri kr. poštnem uradu Studenec pri Ljubljani dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pismonoši v sledeče vasi: Iška Loka. Matena, Brest. Št. Janž. Tomišel}, Vrbljane, Strahomer, Iška vas. Iška. Gornji Ig, Kot in Staje. Dostavljanje se bo vršilo ob pondeljkih, sredah in petkih.
Zasačeni tatovi moke. Na glavnem kolodvoru so po noči že večkrat kradli trije zelo mladi ključavničarski vaienci moko iz zaprtih vagonov. Sedaj so jih zasačili. Nakradene so imeli 120 kg moke.
Tihotapci nekolkovanih kron. Razni tihotapci skušajo iz raznih sosednih ozemelj vtihotapiti nekolko-vane bankovce, zlasti one za 1000 K in 100 K. Policija je te dni pri nekem tihotapcu Italijanu zaplenila več tisočakov, ki so biii nekolkovani. Te bankovcc skušajo potem kolkovati z napačnimi koleki.
Državna kmetijska šola na Grmu priredi dne 24. in 25. februarja t. I. dvodnevni tečai za napravo gnojišč in gnoiničnili jam. Tečaj le namenjen zidarskim mojstrom in gospodarjem, ki imaio priti in se vzdrževati na svoje stroške. Tečaj se prične v torek, 24. februarja, ob 9. uri. Udeležbo na tečaju je priglasiti pismeno najkasneje do 21. februarja t. 1. ravnateljstvu državne kmetijske šole na Or-mu pri Novem mestu.
Predsednik Gospodarske komisHe za stvarno demobilizacijo odpotuje uradno za nekai dni iz Ljubljane ln r.e sprejema strank v času od 9. do 14. svečana 1920.
Kultura.
sloven-9. febr.
Reoertoir kraljevskega skega gledališča. O-p era: ponedeljek, zaprto. 10. febr. torek, »Mignon«, abon. C/32. 11. febr. sreda, »Boheme«. abon. B/33. 12. febr. četrtek. >.Rusa!ka 2«. abon. C/33. 13. febr. petek »Mignon«, abon. K/33. — Drama: 9. febr. ponedeljek, »Korenček-Ženitev«, abon. D/33.10. febr. torek, »Nočni čuvaj«, abon. A/32. 11. febr. sreda, »Na dnu«, izven abon. uradniška predstava. 12. febr. četrtek »Brezdno«, abon. E/32. 13. febr. petek, zaprto.
Iz dramskega gledališča. Prihodnja predstava ob znižanih cenah
za uradnike se vrši v sredo, dne 11. t. m. »Na dnu«. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v pisarni Društva zasebnega uradništva, Gosposvetska cesta 12, II. nadstr.
Marijonetno gledališče. Radi obolelosti g. Klemenčiča ostane marijonetno gledališče za nedoločen čas zaprto. Že kupljene vstopnice veljajo pri prvi predstavi, ki se vprizori.
Prireditve.
Društvo slovenskih sodnikov v Ljubljani sklicuje dne 7. marca 1920 dopoldne ob 10. uri v razpravni dvorani deželnega sodišča štev. 79 v I. nadstropju drugi redni občni zbor. Dnevni red: Poročilo odbora in preglednikov; volitve; organizacija društva: ustanovitev skupnega društva sodnikov cele države ali Zveza posameznih samostojnih društev.
Zveza poštnih organizacij v Ljubljani vabi na širšo odborovo seio v sredo, dne 11. t. im ob pol 20. uri v pismonoški dvorani na glavni pošti. Tudi člani, ki niso odborniki, se vabijo.
Organizacija natakariev in hotelskih uslužbencev priredi v sredo, dne 11. februarja ob 20. uri plesni venček. Podprotektorat gospod Josip Ivančič, kavarnar. K obilni udeležbi tiljndno vabi odbor.
Pevsko društvo »Slavna« Vič-Glince priredi dne 15. februarja t. 1. ob 5. uri popoldne »Zabavni večer« v prostorih restavraciie »Amerika» z bogatim sporedom. Ker je del čistega dobička namenjen revnim šolskim otrokom občine Vič, vabi k obilni udeležbi odbor.__________________
Iz Slovenije.
Kamnik.
Kakor povsod, tako se ie tudi pri nas že vršil javni protestni shod proti uveljavljenju nameravanega volilnega reda za občinske volitve. Na shodu, kateremu ie predsedoval so-drug Pavič, ie poročal sodrug Kosič, ki ie med drugim protestiral tudi proti temu, da se le iz državne smod-nišnice odpustilo 42 delavk. Poleg tega se ie hotelo odpustiti tudi polovico moških delavcev, pa se ie končno vendarle dosegel sporazum s tem. da bo polovica delala prvi, druga pa drugi teden. Govornik povdaria, da bi bila vladna dolžnost, upeliati v tukajšnji smodnišnici kako drugo po-trebneišo industrijo, če se že obstoječa ne rentira. Odpomore naj se splošni bedi in brezposelnosti delavstva s povzdigo domače industrije! Dalje le sodrug govornik govoril tucli o valutnem vprašanju, o agrarni re formi in o dosedanjih občinskih upravah, ki so po krivdi svoiih kler. županov in vsied pritiska duhovščine podpisovale ogromne vsote vojnega posojila za podallšanje voj ne in nenasitne žepe visoke dunajske posvetne, vojaške in cerkvene go spode. In vse te ogromne vsote so se podpisovale za pobijanje ljudi in so danes za ljudstvo izgubljene. Duhovščina pa ie prirejala Drocesiie in mo lila za zmago. In kai ie s komisijo za določevanje cen? O njei se ne sliši ničesar, ker menda sploh ne ob stoja. Nato je govoril sodrug Radovič o volilnem redu in predlagal pro testno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Shod ie zelo lepo uspel. Že limo si še mnogo takih. Ljudstvo se prebuja...
Radeče pri Zidanem mostu.
Občni zbor podružnice »Svobo de« v Radečah pri Zidanem mostu se le vršil v nedelio. dne 11- ianuarja ob zelo dobri udeležbi. Odkar se je ustanovila »Svoboda«, ie ta podruž nica. v kolikor so 11 bili dani oredpo goji za izobraževalno delo. dosegla že lepe uspehe. Priredila le več pri reditev, zabavnih i» dobrodelnih Dramatični odsek zelo naoreduje m si bo v kratkem postavil lasten oder. Na občnem zboru se je poka zalo, kako zelo se zlasti zanimajo ženske za našo izobraževalno zvezo. Zborovanje je otvoril sodrug Pl-činin, ki je podal poročilo odborove-oa delovanja. Sodružica Pičininova ie podala nato blagajniško poročilo, ki je za podružnico povoljno. S. Vehovec iz Ljubljane ie poročal o pomenu izobrazbe, o nalogah delavstva v bodočnosti in o vzgoii delavske mladine. Nato se le izvolil sledeči odbor: Pičlnin Alfred, piedsednik; Gramc Franc, namestnik: Pičinin Frančiška, blagajničarka; Januš Ku-nibert, namestnik; Zaveršnik Fani, tajnica; Tabor Vincenc, namestnik; Kovačič Josefa, Novak Franc, preglednika računov; odborniki: Pohar Mici, Novak Tomaž, Pohar Franč., Petrič Anton, Ocepek Rozalija, Bur-kelc Leopold, Zupančič Uršula, Za-hrashuk Ana, Blal Terezija, Kovačič
Erna. Novo izvoljenemu odboru kličemo: Neustrašeno naprej po naši začrtani poti. Uspehi nam ne bodo izostali,
Strnišče pri Ptuiu.
Pretekli petek le imela krajna politična organizacija redno krajno konferenco. Sodrug Komavli je poročal o delovanju političnega odbora in organizacije sploh. O poročilu in drugih vprašanjih se je razvila živahna debata, katere so se udeležili razni sodrugi. Izvolil se je nato nov politični odbor jn sicer: Komavli, predsednik; Teršek, tajnik; Nipič, blagajnik ; Kojc in Zaletel, preglednika. Vpisalo se je lepo število novih Članov. Priporočamo vsem sodrugom, da zahajajo redno v čitalnico »Svo->ode^, kjer se vršiio diskusijski večeri in razgovori. Nadalje jifh priporočamo, da agitirajo za politično organizacijo. ker stoji ta, z ozirom na bližajoče se volitve, pred zelo važni" mi nalogami.
Guštani.
Kritizirali smo že enkrat delovanje našega gospoda občinskega ge-renta, ki si je bil vtepel v glavo, da e delavstvo »nemčurski« element, ki razdira državo. Po mislih zdrave človeške pameti pa so državo razdirajoči elementi oni, ki izkoriščalo ljudstvo s tem. da ga farbajo, sami pa se pridno pririvajo do korit. V mežiški dolini je bilo že svojčas takih kori-tarjev prav veliko, ali hvala bogu, nekatere 1e vzel mrzel veter. Po preobratu pa so žal na nlih mesto stopili drugi. Med njimi se nahaja tudi ge-rent trga Guštani. to se pravi gostilna »Jugoslavija«, trafika, mesarija in pekarija... Ta gostilna je shajališče vseh prekupčevalcev in kvartopircev. V leseni je primanjkovalo kruha cele tri tedne, v tel gostilni oa so ga gostje dobivali kar po celi hlebec. V trafiki, ki se slučaino nahaja v gostilniških prostorih, so morali n. pr. dne 17. m. m. triie kupci tobak presneto drago plačati, da so ga dobili 1 Upamo, da bo trafiko vsai po občinskih volitvah dobil kak invalid. — Dclavci se v polni meri zavedamo, kai nam je pri volitvah storiti. Hvala gospodu gerentu. da nas le s svoiim delovanjem zopet enkrat opozoril na previdnost pri občinskih volitvah! Volili si bomo v občinski zasteo Hudi. ki bodo za občino naiinanj toliko skrbeli. kakor skrbi sedaj zase slavni gu" štanjski gerent! Brez skrbi 1
Pliberk.
Zadnji liudski shod naše stranke ie bil siialno obiskan. Zborovalni prostori so bili natlačeno čolni občinstva iz mesta in okolice. Poročala sta sodruga Beinot in Šalamon o splošnem političnem položaiu in o predstoječih
občinskih volitvah. Govoril ie tudi g. nadučitelj Močnik. Na shodu je bila sprejeta od sodruga Bemota predlagana resolucija, kjer ljudstvo protestira proti volilnemu redu za občine, ki ga namerava uveljaviti belgrajska vlada in po katerem nirnaio volilne Pravice tisti, ki ne bivajo dve leti v občini niti delavske žene. ker nimajo predpisane šolske izobrazbe Resolucija je bila enoglasno sprejeta. — Zahvaljujemo se sodrugoma govornikoma za interesantna izvajanja ip želimo drugega skorajšnjega shoda. Scdrugi. na delo!
Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza - fluid! Bodete se čudili 1 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 24 K.
Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerieve Elza-kro-gljice! 6 škatliic 12 K. Prava, želodec okrepčuioča švedska tinktura 1 steklenica 10 K. Omot in Doštnina posebej, a najceneje. — Eveen V.Fet-ler, Stubica donja, Elzatrg št. 252 (Ilrvatsko).	—A.—	930
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Tisk »Uči* tiskarne« v 1 IrM-gni
lju, Finim mi srcs. e
= REG1STR0VANS 2ASRUCA Z OMEJEM) ZAVEZO. ==
TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPANSTVA EM USADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA S A ŠKODE EN VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD.
STgRE©TSPMA. LITOGRAFIJA. Več partij dobrih
opekarjev
se sprejme pri
191
HsiiMHivLiliii.
Levstikova ulica št. 19.
m _	a
m = RaznraeževaJm aparati = |
OPALOGRAPHI
ter vse potrebščine v predvojni kakovosti
= dešll.
m
m
m
184
Glavno zastopstvo za kraljestvo SHS:
THE REX CO., Ljubljana, Šelenburgova ul. 71.
jpntn TiMiske pmopkapi družbe"
išče gospodično,
ki ie perfektna dopisovalka in tesnopisko v slovenskem in nemškem jeziku. Samo prvovrstne moči z večletno prakso naj se osebno predstavijo v pisarni Knafljeva ulica štev. 13. Gospodične izvezbane v lesni stroki
imajo prednost.	190
na
S 7.
Osebni promet
državnih železnicah.
februarjem vozijo razven dosedanjih vlakov iz Ljdbljane do Trbia, Bač, Borovelj, Vetrinj, Podbrda, Bubnjarcov, Kočevja in Straže zopet dnevno redno zjutrajšni osebni vlaki in se vračajo iz navedenih postaj zvečer v Ljubljano. Tudi je vpeljana direktna zveza s
Karlovcem po dnevi
19a	Inšpektorat	državnih	železnic.