fCIfl I ICT š'evllka ™2'
Naročnina za Ljubljansko Q	Bil, *WI WL Jj& wUffl ^8» HpSk H	H	K	H	Uredništvo: Ljubljana,
pokrajino: letno 701ir<za gjSl BB«	VHMV MmAM Ha «gg. E«	HUn	pS!	feMg&ja	H	Gregorčičeva ulica 23. Tel.
inozemstvo 75 lir), za •/. g9 SFJ	^«ESta*ir	«HW	\Bgk	E‘J	BK	■■	25-52. Uprava: Gregor,
leta 35 lir. za ■/. leta 17 50	,BIIP	.	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
lir, mesečno 6.— lir. Te- v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovin o, Industrllo. obrt In denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953.
LONCESSIONARIO ESCLOSIVO per la pubblicitž di provenienza italiana ed eetera: II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) 1STITUTO ECONOMICO 1TALIANO-MILANO. Via G. Lazzaroni 10.	I	|	in	inozemstvo	ima	IST1TUTO	ECONOMICO	ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Iznaia
vsak torek in petek
Liubliana. torek 29. decembra 1942-XXI
CenaCSTS 0‘60
Plačevanje normalne mezde ob državnih praznikih
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo:
Cl. 1. — Ob obletnicah ustanovitve Rima (21. aprila), ustanovitve Imperija (9. maja), pohoda na Rim (28. oktobra) in obletnici Zmage (4. novembra) so zasebni delodajalci dolžni plačati svojim delavcem, tudi če se ne dela, normalno dnevno mezdo.
Cl. 2. — Delavcem, ki ob prazničnih dneh iz prednjega člena ne bi delali, se mora izplačati normalni zaslužek, s katerim se razume zaslužek, ki bi ga prejeli, ako bi bili delali po normalnem dnevnem urniku podjetja.
Za akordne delavce se mora ravnati izplačilo po osnovni plači s pribitkom najnižjega pogojenega akordnega odstotka.
Akordnim delavcem tistih skupin, za katere nista pogodbeno določena temeljna plača in akordni, odstotek, se mora ravnati izplačilo po srednjem dnevnem zaslužku, ki so ga prejemali v plačilni dobi ob času slovesnosti.
Cl. 3. — Delavcem, od katerih se zahteva ob prej navedenih prazničnih dneh, da delajo, se mora izplačati poleg normalnega zaslužka za opravljeno delo (izključivši morebitni povišek, določen v kolektivnih pogodbah za praznično delo) še ena normalna dnevnina v smislu prednjega člena 2.
Cl. 4. — Po členu 2. te naredbe je ravnati tudi z delavci, katerih ob zgoraj navedenih prazničnih, dneh ni bilo na delo, če so bili razlogi naslednji:
a) nezgoda, bolezen, nosečnost in porod,
b) mirovanje dela, če ni povzročeno po višji sili ali po občih in neodklonljivih potrebah tehničnega značaja,
c) mirovanje dela zaradi delitve tedenskega delovnika na manj ko 6 dni,
d) mirovanje dela, če ga je povzročila premaknitev počitnic od dobe, ko 9e počitnice običajno dajejo,
e) mirovanje dela kot nadomestni počitek za nedeljsko delo,
f) mirovanje dela zaradi tega, ker so slovesnosti iz člena 1. sovpadle s prazničnim dnevom v smislu zakona ali kolektivnih pogodb ali s praznovanjem krajevnega svetnika-patrona.
Cl. 5. — Za zasebne nameščence; in druge delavce s stalno plačo (ki se ne spreminja zaradi morebitnih slovesnosti med plačilno dobo) se uporabljajo določbe te naredbe samo, če se od njih zahteva, da delajo ob kateri izmed navedenih obletnic.
Prav tako se uporabljajo za zasebne nameščence, ki se navadno plačujejo po dnevih ali po urah ali kakor koli neposredno po dejansko opravljenem delu.
Cl. 6. — Ta naredba stopi v moč na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, z veljavnostjo od 28. oktobra 1942-XX.
Ljubljana, 21. decembra 1942-XXI.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino:
Emilio Grazioli
Reforma delavskega zavarovanja na Hrvatskem
Dne 28. aprila 1942 je bila podpisana zakonska uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovanju delavcev (= ZZD-a) od 14. V. 1922, ki je stopila v veljavo 1. junija 1942.
Namen uredbe je predvsem prikrojiti bivši jugoslovanski ZZD novim razmeram, ki so nastale a ustanovitvijo Neodvisne Iirvatske države. Poleg tega pa vsebuje uredba več materialnih sprememb ZZD-a zaradi zboljšanja dajatev zavarovancem, spremembe, katere je deloma pripravil in izdelal že sam bivši Osrednji urad*za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Organizacija delavskega zavarovanja je pa pri tem ostala nespremenjena, samo nosilec vsega delavskega zavarovanja se ne imenuje več »Središnji Ured Za Osiguranje Radnika« (= SUZOR), temveč »Središnica Osiguranja Radnika« (— SOR). V naslednjem navajamo na kratko nekaj važnejših materialnih sprememb ZZD-a, ki bodo najbrže postale aktualne tudi v Ljubljanski pokrajini, kadar se bo začelo delati na reformi delavskega zavarovanja.
Splošne pripombe
§ 16: Del prispevka, ki ga delodajalec v gotovini odbije od delavskega zaslužka, se smatra za poverjeno imovino. Namen te odredbe je, da delodajalci bolj redno plačujejo zavarovalne prispevke.
Bolniško zavarovanje
§ 18: Brezplačna zdravniška pomoč kakor tudi zdravila in zdravilni pripomočki pripadajo obolelemu zavarovancu 52 (po ZZD-u 26) tednov, pa tudi preko tega za čas, za katerega mu pripada hranarina. Hranarina se izplačuje 52 (po ZZD-u 26) tednov, ako je bil bolnik zavarovan v zadnjem letu pred obolenjem najmanj 6 mesecev oziroma v zadnjih dveh letih najmanj 12 mesecev, sicer pa 26 tednov. Hranarina ne pripada za čas, ko ima oboleli zavarovanec na podlagi veljavnih zakonitih predpisov (n. pr. na podlagi paragrafa 219 obrtnega zakona) ali pa na podlagi kolektivnih pogodb pravico na plačo, vendar samo do 12 tednov.
§ 20: Bol no-p odporna doba se more podaljšati do 78 tednov (po ZZD-u do največ enega leta).
Nezgodno zavarovanje
§ 14: Nevarnostni razredi so samo trije in sicer:
V I. razred spadajo obrati brez strojnega pogona, v katerih je zaposlenih največ 5 delavcev. Prispevna tarifa znaša po naredbi ministra udružbe (korporacij) od 29. IV. 1942 br. 27.485 točasno 1% zavarovane mezde.
V II. razred spadajo obrati s strojnim pogonom in obrati, v ka-
terih je zaposleno več kot 5 delavcev, ako no spadajo v seznam obratov večje nevarnosti. Prispevna tarifa znaša po zgoraj cit. naredbi 2.25% zavarovane mezde.
V III. razred spadajo obrati, katere uvrščava minister udružbe na predlog SOR-a v seznam obratov večje nevarnosti. Ta razred ima tri skupine. Na podlagi cit. naredbe veljajo te prispevne tarife: skupina III-A s 3.5%, skupina III-B s 4.75% in skupina I1I-C s 6% zavarovane mezde.
Nezgodna tarifa ne sme biti v nobenem primeru večja od 8% zavarovane mezde.
Omenjamo, da je prvotna tablica nevarnosti SUZOR-a razlikovala 863 različnih postavk posla, katerih število se je kasneje zmanjšalo na 409, SOR pa uporablja sedaj samo 5 postavk. V zavarovalno-tehničnem pogledu bj pa popolnoma zadoščala, zlasti v Ljubljanski pokrajini, ki nima izrazite industrije, ena sama nezgodna tarifa, prav tako kot jo imamo v bolniškem, invalidnem pa tudi v pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev itd. itd.
§ 39: Nezgodna renta se prizna le tedaj, ako je del a 11 ez možnost
večja od 20% (po ZZD-u večja od 10%).
§ 45: Odpravnino namesto nezgodne rente sme zahtevati ponesrečenec, ako ije njegova trajna delanezmožnost manjša od 33Vs% (po ZZD-u manjša od 20%).
Invalidno zavarovanje
§ 10: Prispevna tarifa invalidnega zavarovanja znaša najmanj j 4% in največ 6% (po ZZD-u 3%) zavarovane mezde. Višino prispevne tarife določa na predlog SOR-a ministrstvo udružbe. Za prvih 6 let je določena prispevna tarifa 4°/o.
§ 30: V zavarovanje se štejejo vsi tedni, za katere je invalidni prispevek predpisan (po ZZD-u samo oni tedni, za katere je prispevek resnično plačan).
§ 27; Karenčna doba znaša za i invalidne, starostne in posmrtnin-ske rente oziroma odpravnine 260 tednov, to je 5 let (po ZZD-u pa za invalidne rente 200 tednov, za starostne rente 500 tednov, za po-smrtninske rente in odpravnine pa 100 tednov).
§ 30: Starostna renta pripada po izpolnjenem 65. letu starosti (po ZZD-u pa po 70. letu starosti).
(Konec prihodnjič.)
prav tako predložiti prijavo, ki pa ni zavezana taksi.
Dalje opozarja davčna uprava na kazenske posledice: Kdor ne prijavi tek. računov, se kaznuje s plačilom trikratne takse poleg redne; tisti pa, ki niso imeli odprtih ali tekočih računov in tega ne prijavijo, se kaznujejo z globo L. 190.—.
Vse družbe in podjetja, ki so zavezana polaganju teh prijav pa iz vsakršnega koli vizroka ne poslujejo — ne obratujejo, a v trgovskem registru še niso zbrisana, prosi davčna uprava, da ji to prijavijo.
Opozorila
davkoplačevalcem
Že v
21 Brali
barva, plcsira in kemično s n a £ i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce ovratnike in manšete. Perc, suši, rnonga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 3 Telefon št. 22-72.
Plačilo uslužbenskega davka
Davčna uprava razglaša:
Vsi delodajalci, ki morajo po določilih čl. 100. zakona o nep. davkih plačevati uslužbenski davek v davčnih znamkah, naj tv smislu zakonitih naredb predlože v januarju 1943 davčni upravi v Ljubljani v pregled knjižice za uslužbenski davek radi ugotovitve, če so uslužbenski davek pravilno in redno plačevali v davčnih 'mamkah.
Ce ne predlože knjižic, se bo proti njim postopalo po določilih čl. 139 oz. v primeru davčne utaje po čl. 142 nov. davč. zakona.
Iz davčne knjižice mora biti razvidna plača uslužbenca leta 1942, odpadajoči uslužbenski davek ter specialni doprinos.
Davčne knjižice naj predlože delodajalcu s posebnim seznamom v dvojniku, na katerem morajo biti vpisani vsi uslužbenci ter za vsakega uslužbenca celoletni zaslužek in odpadajoči 1 Vi % bed-nostni sklad.
Plačevanje rentnine
Vse osebe, ki imajo dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih pravic, morajo te dohodke napovedati v roku od 2. do 31. januarja 1943-XXI.
Rentnina se plača na dohodke od premoženjskih predmetov lin premoženjskih pravic, ki niso zavezani zemljarini, zgradarini, pri-dobnini niti družbenemu, niti uslužbenskemu davku.
N. pr. obresti od dolgov kakršne koli vrste (kratkoročna, hipotekarna, menična posojila, posojila proti zadolžnici ali brez nje, posojila na vero), rente.
Dalje najemnine, zakupnine in vsakovrstni drugi dohodki od pre-
moženja in premoženjskih pravic, ki niso zavezani nobenemu drugemu davku, zakupnine za stav-bišča in druga zemljišča, če so ta večja od katastrskega čistega dohodka, brez ozira na to, kako ta zemljišča izkoriščajo.
Predmet obdačenja je v letu 1942 stvarno doseženj dohodek.
Davčne prijave morajo vložiti upniki, to je osebe, ki te dohodke sprejemajo. Ako se upnik nahaja v inozemstvu, mora napoved vložili dolžnik, ki mora tudi davek plačati namesto upnika.
Kdor napovedi ne vloži v roku, določenem v tem pozivu, bo plačal kot kazen 3°/o odmerjenega osnovnega davka, 10% pa če napovedi ne vloži niti na osebni poziv v roku 8 dni.
Davčnega zavezanca, ki namenoma, da bi se izognil plačanja davka, navede v napovedi neresnične izjave ali zataji kak vir dohodkov, zadenejo posledice po čl. 142. zakona.
Prijava odprtih ali tekočih računov
Davčna uprava opozarja vse
delniške družbe (razen zavarovalnih, družbe z o. z. in vsa podjetja zavezana voditi poslovne knjige (»knjigaši«) v smislu čl. 53a zak. o neposr. davkih), da morajo prijaviti davčni upravi v smislu določil tar. post. 37 o. t. najpozneje do 15. januarja 1943 vse v II. polletju 1942 na novo odprte ali tekoče račune.
Taksa iznaša L. 12.— za vsak odprti ali tekoči račun, prijava se mora predložiti v originalu in prepisu, predpisano takso je treba v kolkih prilepiti na original.
Tisti zavezanci, ki v minulem polletju niso imeli na novo odprtih ali tekočih računov, morajo
Veljavnost bankovcev za Ital. vzhodno Afriko
Službeni list je objavil naslednjo objavo: Z odlokom ministrstva za finance z dne 25. novembra 1942-XXI je bil v Kraljevini dovoljen obtok bankovcev po 1000, 500, 100 in 50 lir posebne serije za Italijansko vzhodno Afriko, katere je izdala Banca d’Italia na podstavi pooblastitve ministrskega odloka z dne 28. marca 1938-XVI, spremenjenega in dopolnjenega z ministrskim odlokom z dne 8. avgusta 1938-XVI.
Ti bankovci, ki so drugačne barve nego redni bankovci in imajo na gornjem in spodnjem robu naličja natisk v rdeči barvi: «Serie speciale Africa Orientale Italiana» in «£ vietata la circola-zione fuori dei territori deU’Afri-ca Orientale Italiana», so torej popolnoma izenačeni bankovcem, ki so že doslej v obteku, in se morajo zaradi tega z vsem učinkom sprejemati.
Iz italijanskega gospodarstva
Ker je gospodarstvo Črne gore
zaradi vojne zelo trpelo, se že sedaj delajo priprave, da se dvigne črnogorsko gospodarstvo. Zlasti se misli na povečanje agrarnih kreditov. Ti pa se ne bi izplačevali v denarju, temveč v orodju in na-turalijah. Tako se namerava porabiti 200 milijonov lir za osuše-nje Skadarskega jezera, da bi se kmetijski donos Crne gore dvignil. Tudi se delajo načrti za izkoriščanje ležišč boksita in rjavega premoga v Antivari oz. v Plevljah in Berani.
V švedski zunanji trgovini zavzema Italija poleg Nemčije najvažnejše mesto. To najbolj dokazujejo naslednje številke: Izvoz Italije na Švedsko se je dvignil od 39 milijonov švedskih kron v 1. 1939. na 126 milijonov kron v 1. 1941. Italijanski izvoz na Švedsko se je torej potrojil. Istočasno je narastel švedski izvoz v Italijo od 45 milijonov na 94 milijonov švedskih kron in se je torej podvojil. Lansko leto je dobavila Italija Švedski tako veliko blaga, kakor so ji ga dobavile Danska, Norveška in Finska skupno. A s temi državami je imela Švedska vedno zelo živahne trgovinske stike.
Italijanske državne železnioc so
po poročilu agencije Agit izdale v letih 1922/23 do 1941/42 za zboljšanje in obnovo železniškega prometa 18.5 milijarde lir. Od te vsote je bilo izdano za elektrifikacijo železnic 3.65 milijarde, za železniški vozovni park 4.7 milijarde in za druga železniška dela 10.15 milijarde lir.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 29. decembra 1942-XXI.
Štev. 102.
Manufaktura
na
debelo
Šalamun & Lampe
LJUBLJANA
Frančiškanska 4
Telefon 37-8?»
»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••« ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••« *•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
i	!	:	:•	!?’	•
1 Veselo in srečno novo leto j j dCi jCat*sUu
!	1943 I j ...............as
:	ž e 1 i v s e m
e
j	svojim cenj.
j	odjemalcem
| FRANC PAVLIN
! modna in galanterijska trgovina
j LJUBLJANA, Kongresni trg
Kemična tvornica
Kemija, fizika, medicina, higijena
Krekov trg 7
• : Srečno in USDGHBDOIIIO I i Svetlobna telesa, električne stroje in aparate, !• u * * i « i o	*:	elektroinstalacijski material, tehnične predmete
NOVO I G l 0
• •	••	Vamnajugodnejenudltvrdka
: j	želi vsem svojim	: •
ji	ceiJodiema^em	[j	SLAVO KOLAR
i i OSVALD D0BEIC
trgovina galanterijskega, kratkega in modnega blaga
LJUBLJANA, Pred Škofijo 16
•	•
•	•
• •
' i Srečno isevo leto I j
••••< S	•	•
Brzojavni naslov: Elerkansky Ljubljana — Telefon št. 20-88
•	«	i
*•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
I ^	j	t	i	i	1	q j) \ ) 3
: j Srečno in veselo j : Želi vsem cenj. odjemalcem
• •	/	o	•	S
lin*
LASTNIK:	MILAN	KO	L	A	R	j
Llufolgasns, Ble'waisova c. 25a / Tel. 24-66
j j KOŽUHOVINA 1
• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••«•••••••••••••••••••<(	•••••••••••••••••••••••«••••5
J 5	*	«•••••••••••••••••••••••eaaaaa••••••••••••••••••••••••••••••«••••••••••••••••••••••
•	w	*
• • w “ !	••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••o«o•••
Velika zaloga krznene konfekcije
Sprejemamo vseh vrat popravila in prikrojevanje po naj novejših modelih
1
Telefon
22-62
odo leto 1943 i j a rit Hf S$IC DEEBl i	"	O	O L C J
: : ANT ISiSPffpl : : LJU9LJANA, SV. PETKA C
ypli vsftin svmini	:	*	■■■■■•	■%■»■«#> mm ■»
JOSIP DOLENC, krznar
j Fr. P. Zajec
i	diplomiran optik
Ljubljana
l	Ulica 3. maja
i Prehod Nebotičnika
želi vsem svojim cenjenim gostom in odjemalcem
MARIU ŽIVEC j
gostilna in trgovina * Lurivom j
L | U B L I A i A
Cesta 29. oktobra 17
t9
LJUBLJANA. Mestni trg it. 26
•	••••••••••••••••»••••••••••••••••••••••••••••••»	J	TT	..	.	v	i	•
Vsem cenj. odjemalcem zeli
Srečno novo letol943 j j	VuU&	*W0-	itU	1943	I
»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••t	••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
Scecna in vesela MH/a Uta 1943
:	želi	vsem	cenjenim odjemalcem
I L E N A S I & GERKMAN
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica
s	•	s
S	•	•
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••t*	•
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a*	•
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
B. ŽILIC & Komp.
trpina z železnino, steklenina in porcelanom
Ljubljana, Gosposvetska 4
ManulaLiurna iigovina
lahko Cesnik
Ljubljana, Lingarjeva ul. 1
• »•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• •
•	•
•	•
Pri nakupu vsakovrstnega manufakturnega blaga Vam priporočamo znano veletrgovino
Srečno Novo leto	I	|
• J
želi vsem cenjenim odjemalcem	5	•
IVAN SAK
L o n f c L c i j a	S	S
!	j	LJUBLJANA, Mesini irg 19	j	l
2	•	•	•
•	•	•	•
• • ••••••••••••••••»•••••••••••••••••••••••••••■•c
>« * co
ii I
S
itn
d
o
©
H
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJ)	:
Bogata] Ivan	|
Kongresni trg št. 19 (poleg nunske cerkve	j
Izvršuje vse električne instalacije in popravila. Trgovina ii	:
| R. MIKLAUC	-	„Pri	škofu"-Ljubljana 11	Jožko	Dolenc	I	•	stalno na zalogi. Strokovno in solidno delo — nizke cene	:
^'incfCfricvcT ul	3	■	PtgcI	SI^o/iio 3	•	•	""	•	••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••••••
S	w	J	^	*	*	• j	GRAVER	S	*•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••••••••••••••••••••••••••»,*
S	Trgovina	na	drobno	v	pritličju	—	na	debelo	v I. nadstropju	it.,.,	.	■-/■	5	:	rt x ■	i	i	i	i	m.	o	I
j Ustanovljeno leta 1869	Telefon	štev.	29-09	j j LJUBLJANA. MeStm trg 5/1 { j SreCIlO 111 VeSelO nOVO letO 1943	S
•	:	s	Telefon 44-25	j	;	osem svojim odjemalcem	:
etikete	\	\	Fianc Slamič, velemesarija	|
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••v************** J
• ••••••••••(•••(•»••••(•••••••••••••••••••••o****...............................................    J
: • :
Obilo sreče v novem letu 1943
želi vsem švojim odjemalcem PRVA KRANJSKA VRVARNA
IVAN TU. ADAMIČ
L(IIBL) AiA, Sv. Petra c. 31
: • pečate, štampilije iz gumija in : :	LJUBLJANA,	Via	Ariella	Rea	•
•	:	kovin, klišeje za klobučarje,	J	•	:
•	:	knii^oveze itd., lastnoročne	•
S	;	podp se, šablone, vžigalnike za	•	V.......................................... .................................
sode, zaboje itd., gozdna kladiva
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• J
• •••••••• »i
• •
• 5
#•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••' •
MElEŽGftN JftBNtt
Tvornica likerjev, ruma, vinjaka, vina-vermuta, bermeta, malinovca iz gorskih malin in kisa
VIKTOR MEDEN, LJUBLJANA
Celovika cesta št. 10 — Telefon it. 20-71
Srečno in uspešno novo leto 1943 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Veselo in srečno novo leto 1943
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
trgovina sadja in zelenjave i A Ljubljana, Pogačarjev irg 1
Marjan Glavnik
Ivan Zupančič
izdelovatelj metel Ljubljana, Kersnikova urica 3
| »KUBO« brzoparilniki j
: j	KOTLI ZA ŽGANJEKUHO	j
• Pralni kotli - Azbest - FILTRI za VINO - Tovarniške naprave -	• Kotle za sirarne in mlekarne — Priporoča se:
„KOTLAHfCA“	I
l	Božič	Ivan	•
•	kotlarstvo in kleparstvo j LJUBLJANA, Bleiweisova (.35 (bivie strojne tovarne - Telefon 37-92 j
S
CMNEJD
r rM
ER 81 VE RO V ji:
X
TRGOVINA Z ŽELEZNINO
LJUBEJANA
:	NA	DROBNO
NA B E B E TL O
“"f Paulic
zastopstvo ŠK0D0VIH zavodov
OBIŠČITE
galanterijsko veletrgovino jvan
LJUBLJANA, MESTNI
amec
ŠT. 21
:
:
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik
0
sander
Elektromotorje iz znamenitih Škodovih tovarn, električne črpalke, ventilatorje, aparate za gospodinjstvo ter ves ostali elektro-tehnični material v najboljši izvedbi in v veliki izberi s t a 1 n o v zalogi
ikar, tiska tiskarna >Merkur<, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.