Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
f	LISea	KNJI2.
»ivorza	T	.	.	,
Ljubljana
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48’—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
98.
kos.
V LJUBLJANI dne 9. decembra 1939.
Letnik X,
626. Uredba o dopolnilnem zapisniku k trgovinskemu in kompenzacijskemu sporazumu med Jugoslavijo in Grčijo.
627. Pravilnik o dopolnilnih tečajih absolviranih sester pomočnic za pridobivanje pravice do babiške prakse.
62S. Navodilo za odkupovanje živali, vozil, jezdne, vprežne in tovorne opreme za poirebe aktiviranih edinic vojske in mornarice.
VSEBINA:
629. Mednarodni sporazum za pobijanje trgovine z belimi sužnji in konvencija, uporaba na Birmanijo.
630. Naredba o strokovnem nadzorstvu nad sadnimi drevesnicami in nad prometom s sadnim drevjem.
631. Popravek obrazca službene pogodbe po viničarskem redu.
632. Razne objave iz »Službenih novinc.
Uredbe osrednje vlade,
(52(5.
Na podstavi § 117. finančnega zakona za proračunsko leto 1939./40. z dne 25. marca 1939. predpisuje ministrski svet na predlog gospoda ministra za zunanje posle in gospoda ministra za trgovino in industrijo tole
uredbo
o dopolnilnem zapisniku k trgovinskemu in kompenzacijskemu sporazumu z dne 22. avgusta 193(5. med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Grčijo, podpisanem v Beogradu dne 18. oktobra 1939.,*
ki se glasi:
S L
Za izvrševanje se objavlja dopolnilni zapisnik k trgovinskemu in kompenzacijskemu sporazumu z. dne 32. avgusta 1936. med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Grčijo, podpisan v Beogradu dne 18. oktobra 1939., ki se njegovo besedilo glasi takole:
Dopolnilni sporazum k trgovinskemu in kompenzacijskemu sporazumu * dne 22. avgusta 193(5. med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Grčijo.
Trgovinski in kompenzacijski sporazum z dne 22. avgusta 1936.** se podaljšuje do 20. aprila 1910. in se molče podaljša za šest mesecev, če se ne odpove pred 1. mar*
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije-; z dne
21.	oktobra 1939., št. 241/LXXX V/667.
** »Službeni lisk št. 755/94 iz 1. 1936.
cem 1940. Dogovorjeno je pa,, da je treba uporabljati ta sporazum s spodaj določenimi spremembami in dopolnitvami:
Člen 1.
Terjatve, ki izvirajo iz izvoza jugoslovanskega blaga v Grčijo, se poravnavajo od 21. oktobra 1939. dalje takole:
1. 20 % vrednosti tega blaga se plača v prostih devizah,
2. 7 % vrednosti tega blaga se poravna po določbah člena 2. tega zapisnika, in
3. ostanek 73 % te vrednosti se poravna s kompenzacijskimi boni, ki jih izda Grška banka po določbah sporazuma z dne 22. avgusta 1936.
Člen 2.
Grška banka odpre v dobro Narodne banke kraljevine Jugoslavije poseben brezobrestni račun, imenovan Račun A . V ta račun se zlagajo vplačila 7 % vrednosti jugoslovanskega blaga, uvoženega v Grčijo po prednjem členu. Razpoložljivosti tega računa A so določene:
1. za plačilo stroškov za nakladanje in razkladanje jugoslovanskega blaga, ki se izvozi, ali tujega blaga, ki se uvozi v Jugoslavijo čez solunsko luko, kakor tudi provizije v zvezi s tem;
2. za poravnavo aktivnih saldov v dobro grških železnic, ki izvirajo iz periodnih obračunov med železniškimi upravami obeh držav.
Tečaj, ki se uporabi za vplačila, ki naj se opravljajo po računu A, in ki bo po njem izplačevala Narodna banka kraljevine Jugoslavije prizadetim jugoslovanskim izvoznikom nasprotno vrednost v dinarjih za 7 % njih faktur, se določi z vzajemnim sporazumom med obema emisijskima bankama.
...
Člen
Izjemno od določb člena 1. tega zapisnika se poravnavajo terjatve, ki izvirajo iz izvoza jugoslovanskega žita (pšenice, koruze, grašice, ovsa, ječmena) v Grčijo, docela v prostih devizah.
Člen 4.
Kompenzacijski boni se smejo uporabljati, razen za plačila po sporazumu z dne 22. avgusta 1930.:
1. za stroške jugoslovanskih (ali v Jugoslaviji stanujočih grških) potnikov in turistov, ki potujejo v Grčijo, in sicer po 350 drahem na dan in osebo, ob vnaprcdnem izplačilu 1500 drahem v Solunu, 6000 drahem pa v Atenah. Ti zneski se po oceni Grške banke lahko zvišajo do 1000 drahem na dan in osebo;
2. za stroške jugoslovanskih ali v Jugoslaviji bivajočih grških študentov, ki študirajo v Grčiji, do zneska 6000 drahem na mesec.
Celokupna vsota, ki se sme odobriti v kompenzacijskih bonih za gorenje stroške v enem letu, ne sme presegati znesek 25,000.000 drahem.
Člen 5.
Da bi se olajšala izmenjava med obema državama, sta stranki pogodnici sporazumni, da bosta preskušali blagohotno vse primere izvoza blaga, za katero veljajo plačilne ali druge utesnitve.
Grška vlada izda potrebne dovolitve za izvoz v Jugoslavijo po pogojih, določenih v členu 3. sporazuma z dne
22.	avgusta 1936., za tčle grške proizvode v enem polletju:
Bombaževa preja:
št. 4 do 14 ..................... 100.000 zavojev
št. 16 do 24 .................... 50.000 zavojev
Kože, surove	 50	ton
Oljčno olje, v sodih ali konvah . .	30	ton
Črna volna ...»	 250	ton
Člen 6.
Obe stranki pogounici sta se sporazumeli, da dopolnita seznam v členu 9. trgovinskega in kompenzacijskega sporazuma z dne 22. avgusta 1936., ki je ta zapisnik njega sestavni del, s temile postavkami:
Št. jugosl.	Carina
carinske	Imenovanje	v	zlatih
tarife	dinarjih
Iz 242/1 Aktivno oglje za rafinerije, nazvano litokarbon, za količino 300 metrskih centov........................................ 5'—
Iz 331/1 Grobe tkanine iz svilenih odpadkov, nazvane kukularika, ki tehtajo na 1 m2 po 240 g in več, za količino 2000 kg . . , , .  ................................. 600	-
Člen 7.
Pri obeh emisijskih bankah se osnuje poseben brezobrestni račun, imenovan »Račun B«, ki je določen za pobotovanje vzajemnih terjatev, ki izvirajo:
1. iz prodaje nepremičnin in trgovskih hiš in iz najemnin, ki gredo grškim ali jugoslovanskim državljanom, kateri prebivajo v Jugoslaviji ali v Grčiji;
2. iz pošiljk delavcev, obrtnikov, nameščencev in drugih oseb, ki delajo na ozemlju ene stranke pogodnice in ki so namenjene njihovim rodbinam;
3. iz drugih primerov, o katerih se sporazumeta obe emisijski banki.
Obe banki se sporazumeta o tehničnih načinih in
o tečajih, ki naj se uporabljajo glede teh vplačil.
Člen 8.
Potrdila o izvoru za proizvode po izvoru iz ene države pogodnice, izvožene v drugo državo pogodnico, sprejema le-ta brez konzularnega vizuma. Konzularni vizuin, ki bi se utegnil zahtevati za potrdila o ocarinitvi, se mora dajali brezplačno.
Člen 9.
1. Narodna banka kraljevine Jugoslavije in Grška banka določita med seboj tehnične načine delovanja tega zapisnika kakor tudi vse podrobnosti bančne narave, ki izhajajo iz tega delovanja.
2. Grška banka priobči Narodni banki kraljevine Jugoslavije vsakih 10 dni stanje računa blagajniških zapisov.
3. Kompenzacijski boni, ki bodo ua dan izteka tega sporazuma še v prometu, veljajo kot naslovi terjatev, katerih vnovčevanje se bo dopuščalo samo za izvoz grškega blaga v Jugoslavijo in za potrebe jugoslovanskih potnikov in turistov v Grčiji.
4. Zneski faktur se pretvarjajo na podstavi srednjega menjalnega tečaja v Curihu na dan pred dnem vplačila.
Člen 10.
Mešana komisija, ki jo ima v mislih člen 12. trgovinskega in kompenzacijskega sporazuma z dne 22. avgusta 1936., se takoj vzpostavi, da bi proučila možnosti razširitve osnov grško-jugoslovanskih izmenjav kakor tudi ustanovitve prostejšega sistema za trgovinska plačila med obema državama. Komisija se snide čimprej, da prouči izsledke teh proučevanj in določi bistvene smernice, ki naj rabijo kot osnova novi ureditvi trgovine med obema državama.
Člen 11.
Določbe dopolnilnega zapisnika z dne 29. junija
1938.,* ki je njegova uporaba podaljšana do 20. oktobra 1939., se nadomestijo s tem zapisnikom.
Obe emisijski banki sta se dolžni sporazumeti pred tem dnevom o tehničnih načinih in o tečajih, ki naj se uporabljajo pri pričakovanih vplačilih na račun A in na račun B tega zapisnika.
Člen 12.
Ta zapisnik je sestavni del trgovinskega in kompenzacijskega sporazuma z dno 22. avgusta 1936. in stopi v .veljavo z dnem 21. oktobra 1939.
V potrditev tega je napravljen ta zapisnik v dveh primerkih v Beogradu dne 18. oktobra 1939.
(M. P.) dr. Ivan Andres s. r.
„	(M.	P.)	Ilaoul Bibiea-Rosetti s. r.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo skladno s členom 12. dopolnilnega zapisnika, ko se razglasi v »Službenih no-vinah«.
V Beogradu dne 20. oktobra 1939.; M. S. št. 1390.
Predsednik'
Minister za zunanje posle	ministrskega sveta
Al. Cinear-Markovič s. r. Dragiša Cvetkovič s. r. Minister za trgovino	Podpredsednik
in industrijo	ministrskega	sveta
dr. Ivan Andres s. r. dr. Vladko Maček s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
* »Službeni lisk št. '154/74 iz 1. 1938.
627.
Na podstavi § 29. uredbe o spremembah in dopolnitvah določb zakona o strokovnih šolah za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi z dne 13. novembra 1930. predpisujem tale
pravilnik
o dopolnilnih tečajih absolviranih sester pomočnic za pridobivanje pravice do babiške prakso.*
člen 1.
Dopolnilni tečaji sester pomočnic, da bi pridobile pravico do babiške prakse, se prirejajo pri šolah za babice. Tečaj traja 6 mesecev.
Člen 2.
Tečaj se priredi, če se na razpisani natečaj prijavi zadostno število kandidatinj. To število določi na predlo« šolske uprave ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Člen 3.
V tečaj se sprejemajo predvsem tiste sestre pomočnice, ki so po diplomskem izpitu delovale na deželi in želijo ostati na tem delovnem torišču tudi še po dovršenem dopolnilnem tečaju, dalje kandidatinje, katere pošiljajo državni in samoupravni uradi in naprave in ki,so prebile najmanj štiri leta v poklicu sestre pomočnice.
Člen 4.
Pogoji za sprejem v tečaj so tile:
1. kandidatinja ne sme biti starejša od 30 let;
2. imeti mora diplomo šole za sestre pomočnice;
3. moževo dovolitev, če je poročena, če je ločena pa odločbo duhovnega oziroma civilnega sodišča;
4. zdravniško potrdilo, da je duševno in telesno zdrava, da ni noseča in da je sposobna, opravljati ba-biški poklic.
Pred sprejemom v šolo opravljajo kandidatinjo pred komisijo, ki jo odredi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, sprejemni izpit:
1. iz anatomije in fiziologije po programu šole za sestre pomočnice;
2. iz nege in higiene dojenčkov in malih otrok in iz zaščite otrok;
3. iz nalezljivih bolezni in epidemiologije;
4. iz strežbe bolnikov.
Člen 5.
Pouk je teoretičen in praktičen, po dve uri na dan. Teoretični pouk obsega tčle predmete:
1. anatomija in fiziologija ženske;
2. porodništvo;
3. izbrana poglavja iz ginekologije.
Praktični pouk obsega:
1. nego otročnic in novorojencev;
2. pregled nosečih žensk in porodnic; opravo normalnih porodov in asistiranje pri patoloških porodih.
Teoretični pouk poslušajo obenem z učenkami šole babice ali pa pri posebnih urah, kakor to predlaga ■ uPrava šole, ministrstvo za socialno politiko in ljudsko
zdravje pa ta predlog odobri. Poleg tega morajo predavatelji poglavitno z izpraševanjem učenk ponavljati predmete, ki imajo pomen za babiški poklic in ki so jih opravile v šoli za sestre pomočnice, kakršni so higiena, nalezljive bolezni, strežba bolnikov, zaščita mater in otrok.
Za praktično delo se porazdelijo kandidatinje po sobah za otročnice, porodišču, operacijski dvorani in ginekološki ambulanri.
Po dovršenem dopolnilnem tečaju opravljajo kandidatinje diplomski izpit in dobijo, če izpit narede, diplomo o opravljenem izpitu.
Člen 6.
Tečaje vodi upravnik šole za babice, poučujejo pa predavatelji-ce te šole.
Člen 7.
Med tečajem imajo kandidatinje stanovanje in hrano v šolskem internatu. Če v internatu ni prostora, se smejo sprejeti kandidatinje na stanovanje in hrano v šolo za sestre pomočnice.
Za internatske stroške plačujejo kandidatinje iste prispevke kot učenke rednega tečaja babiške šole, ki so sprejete ob svojih stroških. Ob vstopu v tečaj plačajo kandidatinje ali naprave, kjer so v službi, naenkrat ali v obrokih 2000 dinarjev za nabavo babiških priprav, učbenikov, predpasnikov itd.
Za bivanje v internatu veljajo člen 15. pravilnika šole za babice in predpisi hišnega reda. Med tečajem ne morejo dobili kandidatinje dopust, razen v izjemnih rodbinskih primerih..
Člen 8.
Sestre pomočnice z babiško diplomo se lahko postavljajo za glavne in za pomožne babice babiških šol, gine-kološko-porodniških oddelkov pri bolnicah, dalje v posvetovalnice za noseče in po socialno-medicinskih napravah, domovih za matere in dojence idr.
Člen 9.
Sestra pomočnica, diplomirana babica, se ne sme baviti, če opravlja tudi babiško prakso, z nikakršnimi posli sester polnočnic zaradi strežbe in obiskovanja bolnikov z nalezljivimi boleznimi.
Člen 10.
Sestre pomočnice, ki so v dopolnilnem tečaju pri šolah za babice, službujejo pa pri kaki napravi, imajo pravico do svojih rednih prejemkov za čas, dokler so v tečaju. Uprava higienskih zavodov mora poskrbeti za njih nadomeščanje.
Ta pravilnik veljakod dna razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 20. oktobra 1939.; S. St. 32.808.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje
dr. S. Butlisavljevič s. r.  .»•«*.--------------
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4- novembra 1939., št. 253/LXXXVlll/707.
628.
Na podstavi člena 1. uredbe o odkupovanju živali in vozil za potrebe aktiviranih edinic vojske in mornarice M. s. št. 1215 z dne 29. septembra 1939. predpisujem tole
navodilo
za odkupovanje živali, vozil, jezdne, vprežne in tovorne opreme za potrebe aktiviranih edinic vojske in mornarice.*
Člen 1.
Živali in vozila kakor tudi jezdna, vprežna in tovorna oprema iz ljudstva, ki je v času, ko se izda to navodilo, pri aktivnih edinicah vojske in mornarice na vajah, se sme odkupiti za potrebe vojske in mornarice po določbah tega navodila, če privolijo lastniki teh živali, vozil, jezdne, vprežne in tovorne opreme pismeno v ta odkup.
Odkupujejo komisije, določene s tem navodilom.
Člen 2.
Živali, vozila, jezdna, vprežna in tovorna oprema, last državnih in samoupravnih naprav, odvzete za potrebe vojske in mornarice, se ne upoštevajo za odkup po tem navodilu.
A.	Komisije za odkupovanje živali, vozil, jezdne in vprežne opreme.
Člen 3.
Komisije za odkup živali, vozil, jezdne, vprežne in tovorne opreme odredi poveljnik tistega divizijskega ob-lastva, na katerega ozemlju so aktivirane edinice vojske in mornarice.
Te komisije se odredijo takoj, ko stopi to navodilo v veljavo.
Člen 4.
1. V komisije za odkup živali, živalskih vozil, jezdne, vprežne in tovorne opreme se odrejajo:
po en general ali višji častnik vrste vojske in
po en višji nižji častnik jezdne vrste vojske ali poveljnik mitraljeske čete.
Razen teh se odrejajo v te komisije tudi še:
a) za odkup živali:
po en veterinarski častnik;
b) za odkup živalskih vozil:
po en državni mojster kolar in kovač;
c) za odkup jezdne, vprežne in tovorne opreme:
po en državni mojster sedlar.
2. V komisije za odkup mehaničnih vozil in koles se odrejajo:
po dva višja častnika, okategorizirana za avtomobilsko službo, in po en državni mojster avtomehanik.
Člen 3.
Koliko komisij naj se odredi, je odvisno od števila aktiviranih edinic, števila krajev, kjer so. kakor tudi šlevila živali, vozil in opreme pri teh edinicah.
Če treba, se odredijo za elane komisije lahko tudi osebe, ki niso v kraju, kjer naj se opravi odkup.
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
H.	novembra 1939., štev. 252 l.XXXVI1/690. — Uredbo gl. >Službeui list« št. 495/80 iz 1. 1939.
B. Odkup živali.
Člen 6.
Odkupovali se smejo samo popolnoma zdrave in za službo sposobne živali, ki ustrezajo tudi vsem ostalim pogojem, predpisanim z določbami člena 4. pravil o po-polnjevanju vojaške sile s popisnimi živalmi in prevoznimi sredstvi.
Vsak prodajalec popisne živali mora imeti za žival, ki jo prodaja, pravilen potni list na svoje ime.
Člen 7.
Najvišje cene, do katerih se smejo ceniti popisne živali po tem navodilu, so:
I.	J e z d n i konji:
a) pri konjiških edinicah — do 4000 dinarjev za žival;
b) pri poljskih, protiletalskih in protivozilskih baterijah — do 5100 dinarjev za žival;
c) pri gorskih baterijah in mitraljeskih eskadronih
— do 3900 dinarjev za žival;
č) pri mitraljeskih četah in četah spremljajočega orožja — do 3300 dinarjev za žival.
II. Vprežni konji in mezgi:
a) pri poljskih (izvzemši M. 28) in protivozilskih baterijah — do 5300 dinarjev za žival;
b) pri voznih baterijah: poljskih M 28, poljsko-liav-bičnih, havbičnih, protiletalskih M. 28 in dolgih topovih kakor tudi za težka vozila drugih poveijništev (s skupnim bremenom čez 400 kg na konja) — do 7900 dinarjev za žival:
c) pri gorsko-havbičnih baterijah — do 6100 dinarjev za žival;
č) za navadne vozove z dvojno vprego (z nosilnostjo okrog 400 kg) in vozne sodove za vodo — do 3900 dinarjev za žival.
III. Tovorni konji in mezgi:
a) pri gorskih baterijah in mitraljeskih eskadronih
— do 3900 dinarjev za žival;
b) pri mitraljeskih četah in četah spremljajočih priprav — do 3300 dinarjev za žival;
c) ^za tovore do 80 kg — do 2800 dinarjev za žival.
IV. Osli in mule:
a) za tovore do 80 kg — do 2500 dinarjev za žival.
V. Voli in bivoli:
a) močni, za težke vozove — do 3000 dinarjev, za žival;
b) navadni, za navadne vozove — do 2500 dinarjev za žival.
Živalim se določi cena v okviru najvišjih cen glede na splošni sestav, razvitost, leta starosti, stanje in uporabnost.
C. Odkup vozil.
Člen 8.
Odkupovati se smejo samo tista vozila, ki so v dobrem stanju in sposobna za službo pri edinicah, za katere se odkupujejo, in ki ustrezajo tudi vsem ostalim pogojem, predpisanim s členom 7. pravil o popolnjevanju vojaške sile s popisnimi živalmi in prevoznimi sredstvi.
Prodajalec vozila mora imeti potrdilo pristojnega občinskega oblastva o lastnini vozila, katero prodaja.
Clen 9.
Vozilom določajo cene komisije po stanju, v katerem je vozilo, upoštevaje tržne cene takih vozil v času, ko se vozilo ceni in odkupuje.
C.	Odkup jezdne, vprežne in tovorne opreme.
Clen 10.
Odkupovali se sme samo jezdna, vprežna in tovorna oprema, ki je v dobrem stanju, sposobna in uporabna za službo pri edinicah, za -katere se odkupuje, in ki ustreza tudi še vsem ostalim določbam, predpisanim s členom 6. pravil o popolnjevanju vojaške sile s popisnimi živalmi in prevoznimi sredstvi.
Prodajalec opreme mora imeti potrdilo pristojnega občinskega oblastva o lastnini opreme, katero prodaja.
Clen 11.
Opremi določijo komisije ceno po stanju, v katerem je oprema, upoštevaje tržne cene za tako opremo v času, ko se ceni in odkupuje.
D.	Postopek komisij pri odkupu.
Clen 12.
V začetku svojega poslovanja obhodijo komisije po vrsti vse tiste aktivirane edinice, za katere naj po na-redbi poveljnika divizijskega oblastva odkupujejo živali, vozila in opremo, in ločijo vse, kar utegne biti upoštevno za odkup.
Ce so lastniki na kraju samem, začno komisije, ko so dobile od njih pismeno privolitev v odkup, ceniti po določbah členov 6. do 11. tega navodila; nato odvzamejo, če pritrdi lastnik cenitvi, od njega pismeno privolitev v prodajo po komisijski cenitvi.
Ce lastniki niso na kraju samem, opravijo komisije cenitev po spredaj navedenih določbah in zahtevajo od lastnikov preko pristojnih okrajnih ali občinskih obla-stev pismeno privolitev v prodajo po komisijsko določeni ceni in jih hkrati obvestijo tudi o času in načinu izplačila kakor tudi o znesku predpisanih državnih taks, ki se morajo odbiti od odkupne cene.
Clen IB.
Odkupljene živali, vozila in opremo izplačajo komisije lastnikom takoj.
Izplačila se opravljajo po predpisanih priznanicah (obrazec 1*) po odbitku zakonsko določenih taks.
Tistim, ki ne morejo priti in denar osebno prevzeti, pošlje komisija po pristojnem okrajnem ali občinskem oblastvu priznanico v podpis. Brž ko prejme komisija predpisno podpisano priznanico, jim pošlje denar s poštno nakaznico.
Clen 14.
Komisija vpiše kupljene živali, vozilo in opravo za vsako edinico, za katero je bila odkupila, v sezname po obrazcu II (za kupljene živali), po obrazcu III (za živalska vozila in opremo) in po obrazcih IV in V (za motorna vozila in kolesa).
Ti seznami se napravijo v dvojniku.
* Obrazci I do VI so objavljeni v »Službenih novicah« 1939., str. 1485 do 1489.
Clen 15.
Sezname, sestavljene in izpolnjene po določbah člena 14. v dvojniku, dostavi komisija tistemu povelj-ništvu (ediuici), za katerega račun je bila odkupila.
Unikatu seznamov priloži komisija živalske potne liste, prenesene na ministrstvo za vojsko in mornarico, in tudi potrdila o lastnini vozil in oprave.
Poveljništvo (edinica), ki te sezname prejme, vpiše kupljene živali v svoj živalski seznam, vozila in opremo pa v ustrezne materialne knjige in hrani pri teh unikat seznamov s prilogami.
Duplikat seznamov o kupljenih živalih, vozilih in opremi poveljništva (edinice) overijo in vrnejo komisiji radi nadaljnjega obračuna in likvidacije.
Clen 1«.
Za odkup živali, vozil in opreme potrebne denarne vsote dobijo komisije na začasno priznanico iz blagajne tistega poveljništva, ki ga določi poveljnik divizijskega oblastva.
Za obračun in likvidacijo na začasno priznanico dobljenega denarja napravijo komisije izpisek po obrazcu VI in mu priložijo izplačane priznanice in overjene duplikate ustreznih seznamov po členu 14. tega navodila.
Računi se morajo z blagajno poveljništva, iz katere je bil denar vzet, likvidirati v 15 dneh po končanem odkupu živali, vozil in opreme.
Clen 17.
Potrebni denar razporeja in pošilja v mejah odobrenega kredita 800,000.000 dinarjev načelnik kontrolno-proračunskega oddelka po predpisih pravil o računo-vodstveno-blagajniški službi pri vojski in mornarici.
Po končanem odkupu.se napravi obračun na način, ki ga predpiše načelnik kontrolno-proračunskega oddelka.
Clen 18.
Vsa poveljništva, edinice in naprave, katerim se izročijo odkupljene živali, vozila in oprema v službeno rabo, napravijo posebne sezname po členu 14. toga navodila in jih dostavijo po pristojni poti za vozila in opremo načelniku artilerijsko-tehničnega in ekonomskega oddelka, za živali pa načelniku veterinarskega oddelka.
K. Končne določbe.
Clen 19.
Cenitev živali, vozil in opreme po tem navodilu je neodvisna od cenitve, ki se je opravila po členu 245. zakona o ustroju vojske in mornarice in členu 24. pravil o popolnjevanju vojaške sile s popisnimi živalmi in prevoznimi sredstvi takoj, ko so dospele živali, vozila in oprema na vaje.
Clen 20.
Ce žival, ki je bila spoznana za sposobno, da bi se odkupila, in bila kot taka komisijsko cenjena, katere lastnika pa ni na kraju samem, pogine ali se onesposobi, preden se dobi lastnikova privolitev v prodajo, se mu izplača po cenitvi, za katero je bila zahtevana od lastnika privolitev.
Določbe tega člena veljajo tudi za vozila in za jezdno, vprežno in tovorno opremo, če se kakor koli uničijo ali toliko oškodujejo, da se ne dajo več popraviti.
Ce se poškodovani vozovi in oprava dajo popraviti, se to opravi v vojaško-državnih delavnicah na račun države.
Clen 21.
Ce se odredi odpustitev živali, vozil in opreme z vaj, a je komisija nekaj takih živali, vozil in opreme odločila in ocenila za odkup, ni pa še dobila zahtevane lastnikove privolitve, se take živali, vozila in oprema odpuste z vaj, odkup se pa lahko izvrši naknadno po določbah tega navodila, če pripelje lastnik to žival, vozilo in opremo takoj pred zadevno komisijo.
Clen 22.
Vsi stroški, ki nastanejo v zvezi s poslovanjem po tem navodilu, obremenjajo kredit 300,000.000 dinarjev, ki je bil odobren s členom 3. uredbe o odkupovanju živali in vozil za potrebe aktiviranih edinic vojske in mornarice.
Clen 23.
Nadaljnja napotila za izvrševanje tega navodila izdajo po potrebi pristojni oddelki ministrstva za vojsko in mornarico.
Minister za vojsko in mornarico, armijski general
Milan f). Nedič s. r.
629.
Mednarodni sporazum
za pobijanje trgovine z belimi sužnji z dne 18. maja 1904. in mednarodna konvencija za pobijanje trgovine z belimi sužnji z dne 4. maja 1910. — Uporaba na Birma ni jo.*
Kraljevsko jugoslovansko poslaništvo v Parizu je obvestilo z dopisom z dne 11. avgusta 1939., št. 969, ministrstvo za zunanje posle, da je prejelo od britanskega veleposlaništva v Parizu notifikacijo z dne 4. aprila
1939.,	št. 215 (531/4/39), da je bila Birmanija, ki je bila kot del Indije udeležena pri mednarodnem sporazumu za pobijanje trgovine z belimi sužnji, podpisanem dne 18. maja 1904. v Parizu, in pri mednarodni konvenciji za pobijanje trgovine z belimi sužnji, podpisani dne
4.	maja 1910. v Parizu, dne 1. aprila 1937. odločena od Indije in da se morata potemtakem te mednarodni pogodbi od 1. aprila 1937. dalje uporabljati na Birmanijo kot na britanski prekomorski teritorij.
Jugoslavija je ratificirala te mednarodni pogodbi dne 12. aprila 1929. v Parizu; objavljeni sta v »Službenih novinah« št. 117/L z dne 21. maja 1929.**
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu dne 7. septembra 1939.; Pov, št.. 17.213/1.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. septembra 1939., št. 209LXXII1/569.
** »Uradni list« št. 21/6 (II) iz l. 1929./30.
Banove uredbe.
630.
III.	št. 3463/1.
Na podstavi členov 66. in 67. zakona o notranji upravi z dne 19. junija 1929. (»Službene novine« št. 143/LX1 — »Uradni list« št. 313/76 iz leta 1929.) predpisujem radi pospeševanja sadjarstva kot važne panoge narodnega gospodarstva tole
naredbo
o strokovnem nadzorstvu nad sadnimi drevesnicami in nad prometom s sadnim drevjem.
člen 1.
Vse drevesnice v dravski banovini, v katerih se vzgajajo za prodajo drevesca jablan, hrušk, češenj, višenj, sliv, češpelj, breskev, marelic in orehov ali za vzgojo teh sadnih plemen namenjene podlage, kakor tudi promet s takimi drevesci in podlagami se postavljajo pod strokovno nadzorstvo kraljevske banske uprave. Stroški za strokovno nadzorstvo se krijejo iz banovinskih kreditov.
Člen 2.
Nihče ne sme osnovati drevesnice, označene v čl. 1., brez posebne dovolitve kraljevske banske uprave. Prosilec za to dovolitev mora v prošnji navesti, kje namerava napraviti drevesnico, njeno površino, vrste sadnega drevja in podlag, ki jih namerava vzgajati, približno letno proizvodnjo in osebno teoretično in praktično strokovno izobrazbo v drevesničarstvu. Tudi mora dokazati, da ima lastna matična drevesa onih sadnih sort iz sadnega izbora (čl. 5.), ki jih bo razmnoževal, oziroma, da mu je zagotovljena dobava potrebnih cepičev od takih matičnih dreves iz drugih nasadov.
Člen 3.
Če kraljevska banska uprava na osnovi podatkov po čl. 2. in uradnih poizvedb ugotovi, da ima prosilec primerno zemljišče, potrebno teoretično in praktično strokovno usposobljenost v drevesničarstvu, da mu je zagotovljena preskrba s potrebnimi cepiči onih sort iz sadnega izbora, ki jih bo razmnoževal (čl. 2.), in da je dejanska potreba za nameravano drevesnico, izda prosilcu dovolitev za osnovanje drevesnice, v nasprotnem primeru pa prošnjo odkloni.
Člen 4.
Požlahtnjena drevesca in orehi morajo biti v drevesnicah sajeni v taki razdalji, da pridejo največ 4 drevesca na m2. Posamezne skupine sadnih sort in podlag morajo biti vidno označene s primernimi etiketami.
Člen 5.
Le one sorte požlahtnjenega sadnega drevja in orehov se smejo dajati v promet, ki so določene v oblastveno predpisanem sadnem izboru za dravsko banovino. Druge sorte se smejo oddajali le z dovoljenjem kraljevske banske uprave, in sicer osebam, ki jih žele preskusiti in ljubiteljem sadjarstva. Ta omejitev ne velja za pritlično drevje vseh sadnih plemen in za podlage.
Člen 6.
Vse zanikrne in v rasti zaostale sadike se morajo že v drugem letu odstraniti iz drevesnice in uničiti.
Oddajali se smejo le sadna drevesca 1. in 2. vrste. Drevesca 1. vrste morajo imeti najmanj 5 cm debelo deblo v obsegu in poleg vrhnega poganjka najmanj 4 stranske veje v kroni, če so cepljena pri tleh, ter najmanj 3 stranske veje v kroni, če so cepljena v vrh. Drevesca 2. vrste morajo	imeti	najmanj	4 cm debelo deblo
v	obsegu in v kroni	poleg	vrhnega	poganjka najmanj
3 stranske veje. Obseg se meri pri polovični višini debla.
Sadike s slabimi	koreninami se	ne smejo oddajati.
Predpis 2. odstavka ne	velja za	breskve, marelice,
orehe, pritlično drevje vseh sadnih plemen in za podlage.
Člen 7.
Sorte sadnega drevja in podlag, ki se oddajo v promet, morajo biti označene s primernimi etiketami.
Clen 8.
Sadno drevje in podlage preprodajati smejo samo drevesničarji, ki imajo dovolitev po čl. 2. te naredbe, in pa državne in banovinske drevesnice. Tudi za preprodajalce velja predpis čl. 7.
Clen 9.
Vsak drevesničar mora voditi evidenco o letni proizvodnji sadnega drevja in podlag, in sicer po številu, sadnih plemenih, sortah, oblikah (visokodebelnato, nizko-debelnato, pritlično sadno drevje) in letnikih. Evidenčno knjigo mora drevesničar dati na vpogled strokovnim kontrolnim organom kraljevske banske uprave o priliki pregleda drevesnice (čl. 11.).
Clen 10.
Drevesničar mora najkasneje do 15. avgusta vsakega leta poročati kraljevski bailski upravi, koliko ima sadnega drevja in podlag, sposobnih za oddajo, katerih sort in oblik in po kakšni ceni.
Clen 11.
Drevesničar mora strokovnim kontrolnim organom kraljevske banske uprave, ki še izkažejo z njenim pooblastilom, dovoliti prost dostop v drevesnico radi strokovnega pregleda.
Clen 12.
Kdor krši predpis prvega stavka čl. 2., drugega stavka čl. 4., členov 5., 7., 8., 9., 10. ali 11. te naredbe, se kaznuje po čl. G9. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 1000 din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni. Denarne kazni se izrekajo v korist državne blagajne (čl. 70. navedenega zakona).
Kdor osnuje drevesnico brez dovolitve po Čl. 2., jo mora zopet odstraniti.
Člen 13.
Drevesničnrju, ki krši predpis prvega stavka čl. 4., <1. 6., ali ki ne ščiti nasadov v svoji drevesnici zoper rastlinske bolezni in škodljivce in teli ne zatira kakor lo predpisujejo zakon o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin z dne 9. decembra 1929. (»Uradni listr st. 104/23 iz leta 1930.) in na osnovi tega zakona izdan? naredbe oblastev, izda oblastvo zaradi teh nerednosti °Pomin, v ponovnem primeru pa mu odredi, da mora °dstraniti drevesnico.
Člen 14.
Drevesničarji, ki že imajo v času, ko stopi ta najdba y veljavo, drevesnice, označene y čl. 1., morajo za
dovolitev po čl. 2. prositi najkasneje do konca januarja 1940. Drevesničarji, ki tega ne store ali se jim v smislu čl. 3. ne izda dovolitev, morajo drevesnice odstraniti.
Člen 15.
S to naredbo niso prizadeti predpisi banove naredbe o zatiranju San Josčjevega kaparja z dne 25. aprila 1936.,
111.	št. 3055/1 (»Službeni lisk št. 290/43).
Člen 16.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 27. novembra 1939.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
631.
VI.	št. 27.593/1.
Popravek
obrazca službeno pogodbe po viničarskem redu.
Obrazec službene pogodbe po viničarskem redu, objavljen v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne 18. oktobra 1939., št. 523/83, je popraviti kakor sledi:
1. V točki I. a) je namesto »... rez, količenje, kop, gnojenje, okopavanje, popotno zatiranje plevela ...< prav: »... rez, količenje, kopi (1., 2. in 3. kop), gnojenje, popolno zatiranje plevela ...«;
2. v točki VIIL je namesto »Vrednost zemljišč ...« prav: Najemninska vrednost zemljišč ...« ter
3. v točki X.je namesto: »...znaša mezda v akordu ...« prav: »... znaša letna mezda v akordu«.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 22. novembra 1939.
632.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 190 z dne 22. avgusta 1939.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 21. julija 1939. so bili premeščeni: po službeni potrebi: Kač Franc, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Jesenice, v postajo Kamnik; Miloševič Ivan, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Škofja Loka, v postajo Smederevo; Žabkar Karel, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Sv. Lovrenc na Pohorju, v postajo 11rastnik; Žerovnik Frančišek, pomožni strojevodja X. položajne skupine kurilnične izpostave Jesenice, v kurilnico Ljubljana.
Številka 191 z dne 23. avgusta 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. julija 1939. je bil postavljen d r. K o z 1 n c Maks, ve-
terinarski višji pristav VII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom pri sreskem načelstvu v Slov. Konjicah, za veterinarskega višjega pristava VI. položajne skupine.
Številka 192 z dne 24. avgusta 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. julija 1939. so bili premeščeni na prošnjo: S e t i n a Helena, učiteljica VI. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske Sole v Apačah, na ljudsko šolo v St. Juriju ob j. H ti r g e r F r a n č i š k a , učiteljica
VI. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Kapeli, na ljudsko šolo v Ribnici: Kalan Bogomila, učiteljica VI. položajne skupine ljudske šole v Cerkljah pri Kranju, na ljudsko šolo v Predosljah: P o d n a r M a k s i m i 1 i j a n a , učiteljica Vil. položajne skupine ljudske šole v Pilštanju, na ljudsko šolo v Kostanjevici; Šuštar Marija, učiteljica Vil. položajne skupine ljudske šole pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, na ljudsko šolo v Hrastniku: Jugovič M a r i j a , učiteljica VI. položajne skupine ljudske šole v Velenju, na ljudsko šolo v Trbovljah; S p 1 i h a 1 Judita, učiteljica VI. položajne skupine ljudske šole v Grižah, na ljudsko šolo v Trbovljah; Cola r M arija, učiteljica VI. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske Sole v Moravčah, na ljudsko šolo v Višnji gori; Ašič Alojzija, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole v Koprivnici, na ljudsko šolo v Polhovem Gradcu; Rošker Justina, učiteljica Vil. položajne skupine v Pišeeah, na ljudsko šolo v Ljutomeru: Ja ut Angela, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole pri Sv. Rupertu v Slov. goricah, na ljudsko Solo pri Sv. Juriju v Slov. goricah: Kotnik V i 1 i g o j, učitelj VI. položajne skupine ljudske šole pri Sv, Marjeti, sre/, ptujski, na ljudsko šolo v Pobrežju pri Mariboru; Kotnik Pavla, učiteljica VI. položajne skupine pri Sv. Marjeti, srez ptujski, na ljudsko šolo v Pobrežju pri Mariboru; Cepe Otilija, učiteljica Vil. položajne skupine ljudske šole v Sv. Križu, srez Maribor, levi breg, na ljudsko šolo v Studencih pri Mariboru; Lebič Ivan, učitelj VII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Prevaljah, na ljudsko šolo v Kuzmi, srez murskosoboški; Lebič Neža, učiteljica VI. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Prevaljah, na ljudsko šolo v Kuzmi; S i e v a n č e c Rudolf, učitelj VIL položajne skupine z 2. periodnim poviškom ljudske šole v Šalov-cih, na ljudsko šolo v Tišini; Jarc Vera, učiteljica
VII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Štrekljevem na ljudsko šolo v Ženavljah; Pečarič Boris, učitelj VII. položajne skupine ljudske šole v Št. Jerneju na Dolenjskem, na ljudsko šolo v Podgradu; Škedl Bogomira, učiteljica VII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Selih pri Hinjah, na ljudsko šolo v Zagradcu; Lokaj Elza, učiteljica VIL položajne skupine ljudske šole v Puconcih, na ljudsko šolo v Šoštanju; Vajt Franc, učitelj
VI.	položajne skupine ljudske šole v Velikih Dolencih, na ljudsko šolo pri Sv. Emi; Vajt Marija, učiteljica VIL položajne skupine ljudske šole v Velikih Dolencih, na ljudsko šolo pri Sv. Emi; Demšar Antonija, učiteljica VII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Št. Rupertu pri Laškem, na ljudsko šolo v Železnikih; Zidar Ana, učiteljica VII. po-
ložajne skupine ljudske šole pri Sv. Marjeti, srez laški, na ljudsko šolo v Lembergu; Bolha Roza, učiteljica
VII.	položajne skupine ljudske šole v Mokronogu, na ljudsko šolo v Žalni.
Številka 193 z dno 2G. avgusta 1939.
Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne 25. julija 1939., št. 53.594, so bili postavljeni za pomožne manipulante X. položajne skupine: pri pošti, brzojavu in telefonu Ljubljana 1 Ježek Maksimilijan in Kos Bogomir, pri pošti, brzojavu in telefonu Maribor 2 L ob k o v N i k o I a . pri pošti, brzojavu in telefonu Sevnica C u m a k Nikolaj, pri pošti, brzojavu in telefonu Murska Sobota Cer v Ludvik.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 21. julija 1939. je bil premeščen po službeni potrebi Zlember Josip, oficial Vlil. položajne skupine postaje Rakek, v postajo Šibenik.
številka 191 ■/. dne 26. avgusta 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. julija 1939. so bili premeščeni na prošnjo:	Kodrič
Stanislav, učitelj VII. položajne skupine meščanske šole v Žalcu, na meščansko Solo v Domžalah; Bande* 1 Marija, učiteljica VI. položajne skupine meščanske šole v Domžalah, na 3. mešano meščansko šolo v Ljubljani; Z u p a n e c Cirila, učiteljica V. položajne skupine meščanske Sole v Ribnici na meščansko šolo v št. Vidu nad Ljubljano.
Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne 25. julija 1939.. št. 53.592, so bili postavljeni za manipulante IX. položajne skupine: pri pošti, brzojavu in telefonu Grosuplje Adamič Alojzija; pri pošti, brzojavu in telefonu Celje Berger Antonija; pri pošti, brzojavu in telefonu Pragersko Godec Štefan; pri pošti, brzojavu in telefonu Planina pri Rakeku Jerančič Franc; pri pošti, brzojavu in telefonu Gornji Logatec Tomažin Angela; pri pošti, brzojavu in telefonu Ptuj H udi na Franc; pri pošti, brzojavu in telefonu Ljubljana 2 Cuderman Leopold: pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Kokol Iva. dosedanji pomožni manipulanti X. položajne skupine.
Z odločbo	ministra za prosveto z	dne 29.	julija
1939.,	št. 2932.	je bil	premeščen na	prošnjo	na II.
državno realno gimnazijo v Ljubljani Terčelj Filip, profesor	VIII.	položajne skupine	deške	realne
gimnazije v Splitu.
številka 195 z dne 29. avgusta 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. avgusta 1939., IV. št. 5378, so napredovali: pri državnem rudniku v Velenju, prometni upravi v Zabukovci ing. Podkrajšek	Ciril, rudarski	pristav	Vlil.
položajne skupine s 1. periodnim poviškom, za višjega rudarskega pristava VIL položajne skupine; pri državnem rudniku v Velenju Sure Miško, pomožni skladiščnik VIII. polož. skupine s 1. periodnim poviškom, za glavnega skladiščnika VIL položajne skupine in Čerin Teofil, pomožni tehnični manipulant VIIL položajne skupine s 1. periodnim poviškom, za tehničnega višjega manipulanta VII. položajne skupine.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Poliar Rohert v Ljubljani, Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani j njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani,
Ste v. HtS.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 98. kosu X. letnika z dne 9. decembra 1939.
V. No. 338/22.	3507—3—3
Razglasi kraljevske banske uprave
V-No. 346/224—1939.	3562	3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske hanovine v Ljubljani razpisuje za obrtniška dela pri gradnji vseučiliške knjižnice v Ljubljani
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. decembra 1939. ob enajstih
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu takse po tar. post. 200.a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi št. 18 tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
1. dodatna tesarska dela din 81.763'50
2. ključavničarska, dela . „ 208.908'—
3. pečarska dela	.	.	.	„	73,615'80
4. slikarska dela	.	.	.	„	49.028'04
5. pleskarska dela	.	.	.	„	116.91372
6. parketarska dela	.	.	,,	274.82375
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 2. decembra 1939.
*
T. št. 9537/1.	3563	3—1
Razpis javne ofertne licitacije
za nabavo pisarniških potrebščin. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi čl. 86. do 105. zakona o državnem računovodstvu prvo javno ofertno licitacijo za nabavo papirja, kuvert in drugih pisarniških potrebščin.
Licitacija se bo vršila v skrajšanem roku dne 3. januarja 1910. v sobi št. 21 v II. nadstropju kraljevsko banske uprave, Bleivveisova cesta 10.
Kavcijo v višini 5% oziroma 10% od vsote ponudene nabave je položiti pri banovinski blagajni, Bleiweisova cesta št. 13.
Ponudniki morajo na dan licitacije med 10. in 11. uro izročiti predsedniku licitacijske komisije |>otrdilo o dražitelj-ski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji.
Pogoje in informacije dobe interesenti vsak dan med uradnimi urami v ekono-matu kraljevske banske uprave na Blei-vreisovi cesti 10, soba št. 33.
Iz pisarno kraljevske banske uprave dravske banovine.
V Ljubljani dne 5. decembra 1939.
V-No. 330/236.	#	>	3540-8-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za do*
bavo in montažo diagnostične rentgenske aparature v kirurgičnem oddelku obče državne bolnice v Ljubljani
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. decembra 1939. ob 11. uri
dop. v upravni pisarni obče državne bolnice v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 230.000'—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne ir, razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 4. decembra 1939.
*
V. No. 330/220.	3505-3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za parketarska dela v prizidku kirurgičnega paviljona obče državne bolnice v Ljubljani
III. javno pismeno ponudbeno licitacijo na elan 14. decembra 1939. ob 11. uri
dopoldne v prostorih tehničnega oddelka v Ljubljani, referata za zdravstvene zavode. Aleksandrova cesta 11.
Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tem uradu.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 102.254'40.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 29. novembra 1939.
V. No. 323/92.	3482	3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev mizarskih del pri upravnem in ambulantnem poslopju v Topolščici L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. decembra 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 38 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13.
Hkrati s ponudbo je predložiti proračun z vpisanimi enotnimi cenami, ki jih vpišejo ponudniki sami v uradno napravljeni proračun, ki znaša dinarjev 133.513'34.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine. y. Ljubljani dne 15. novembra 1939.
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo in postavitev parnega kotla v kotlovnici obče državne bolnice v Ljubljani
L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. decembra 1939. ob 11, uri
dopoldne v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani.
Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobi proti plačilu takse po tar. post. 42. taksn. zakona med uradnimi urami pri elektrostrojnem odseku kr. banske uprave v Ljubljani, Stari trg 34.
Ponudbe naj se glase v obliki •popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 305.000'—. Upoštevale se bodo le ponudbe, ki bodo nižje od din 304.238. Predpisana kavcija znaša din 31.000'—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 29. novembra 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 109/39—3.	3566
Amortizacija.
Na prošnjo dr. Bride Vojteha, obč. zdravnika na Jelši, otok Hvar, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku 6 mesecev po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Življenjska |>olica Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani št. 4.820 noe dr. Brida Vojteh v nom. vrednosti 30.000'— din.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 28. novembra 1939.
H5
Og 112/39—3.	3552
Amortizacija.
Na prošnjo Klinar Marije, biv. vzgojiteljice v Ljubljani, Dolenjska cesta 31, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku 6 mesecev po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Nadaljevalna hranilna knjižica Kmetske posojilnice ljubljanske okolice »
Ljubljani k hranilni knjižici št. 14.412 z vlogo din 9.850’— noe Rozman Marija.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 24. novembra 1939.
IV O 538/39—6.	3547
Poklic dediča neznanega
1 •	1	• v v
bivališča.
Gračner Martin, posestnik v Medlogu št. 22, je dne 9. junija 1939. umrl.
Poslednja volja se ni našla.
Zapustnikov brat Gračner Štefan, čigar bivališče sodišču ni znano, se s tem obvešča o pripadu dediščine s pristavkom, da poda, če bi v letu dni ne prišel sam k sodišču ali ne imenoval pooblaščenca, g. Soderšnik Franc, sluga Ljubljanske kreditne banke, podr. v Celju, ki se s tem postavlja za njegovega skrbnika, v njegovem imenu dedno izjavo in da se bo hranila čista zapuščina, ki mu pripade, pri sodišču, dokler se ne zglasi sam ali se ne dokaže, da je umrl ali bil proglašen za mrtvega.
Okrajno sodišče v Celju, odd. IV., dne 19. oktobra 1939.
*
I O 603/36—140.	3551
Poklic dediča neznanega bivališča.
Klavžar Anton, stanujoč v Ljubljani, 'Aleksandrova cesta št. 4/V, je dne 5. junija 1936. v Ljubljani umrl.
Poslednja volja se ni našla.
Med zakonitimi dediči je tudi njegov sin Klavžar Boris, čigar zadnje znano bivališče je bilo v Italiji, Milano, Via Pier della Francesca 34 in katerega sedanje bivališče sodišču ni znano.
Zato se Klavžar Boris poziva, da se v enem letu od dne tega oglasa naprej zglasi pri tem sodišču, ali da imenuje sposobnega pooblaščenca ter poda dedno izjavo. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z g. Slano Avgustom, zasebnim uradnikom v Ljubljani, Suvoborska 29, ki se postavlja za skrbnika odsotnemu Klavžarju Borisu. Cista zapuščina, ki mu pripade, pa se bo hranila pri sodišču, dokler se ne zglasi sam ali se ne dokaže, da je umrl ali bil proglašen za mrtvega.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I.,
dne 28. novembra 1939,
I 107/39-23.	3517
Dražbeni oklic.
Dne 15. januarja 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rakek vi. št. 905.
Ceniina vrednost: din 70.000’—.
Najmanjši ponudek: din 35.000’—.
Varščina: din 7.000’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, odd. II., dne 23. novembra 1939.
I 799/38—54.	3513
Dražbeni oklic.
Dne 13. januarja 1940. dopoldne o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba'nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dovje vi. št. 589.
Cenilna vrednost: din 62.940’—.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 31.470’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori dne 27. novembra 1939.
I 512/39-10.	3435
Dražbeni oklic.
Dne 17. januarja 1940. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 37 k. o. Krška vas.
Cenilna vrednost: din 221.287 50.
Vrednost priteklin: din 11.950’—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 147.525’—.
Varščina: din 22.128'75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II.,
dne 16. noveinbrd 1939.
*
I 601/39-17.	3501
Dražbeni oklic.
Dne 17. januarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 280 in 909 k. o. Veliki Trn, vi. št. 583 k.
o.	Krško in vi. št. 97 k. o. Ravno.
Cenilna vrednost: din 77.724'50.
Vrednost priteklin: din 1.660'—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 51.816'32.
Varščina: din 7.772'45.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Dražba se bo vršila po skupinah, katerih razpored, varščina in najmanjši ponudek so razvidni iz dražbenih pogojev.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II,
dne 25. novembra 1939.
$
I 340/39-10.	3254
Dražbeni oklic.
Dne 151. j anuarja 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba sledečih nepremičnin zemljiška knjiga Lača ves a) vi. št. 40,
b)	vi. št. 8, c) vi. št. 9.
Cenilna vrednost: ad a) din 57.966’80. ad b) din 28.G34’50, ad c) din 16.374’—.
Najmanjši ponudek: ad a) din 38.645, ad b) din 19.08975, ad c) din 10.916’—.
Vrednost pritekline: ad a) din 90'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 26. oktobra 1939.
I 1642/39—14.	3536
Dražbeni oklic.
Dne 17. januarja 1940. dopoldne ob osmih bo v sobi št. 7 podpisanega sodišča javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga vi. št. 3, 156, 238 k. o. Lancova vas, zemljiška knjiga vi. št. 214 k. o. Dokleci, zemljiška knjiga 298 k. o. Zg. Pristava.
Cenilna vrednost: din 57.500’90.
Vrednost priteklin: din 3.450'—.
Najmanjši ponudek: din 38.335’—.
Varščina: din 5.750'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 2. decembra 1939.
I 1745/39-16.	3535
Dražbeni oklic.
Dne 17. januarja 1940. ob devetih dopoldne bo v sobi št, 7 podpisanega sodišča javna dražba nepremičnin I. zemljiška knjiga vi. št. 114 k. o. Sitež, II. zemljiška knjiga vi. št. 115 k. o. Sitež, 111. zemljiška knjiga vi. št. 116 k. o. Sitež, IV. zemljiška knjiga vi. št. 287 k. o. Sitež.
Cenilna vrednost: ad I. din 77.660'80, ad II. din 17.19120, ad III. din 7.53970 in ad IV. din 615’—.
Vrednost priteklin: din 5.900'— k vi. št. 114 k. o. Sitež.
Najmanjši ponudek: ad I. din 51.774, ad II. din 11.462’—, ad III. din 5.027’— in ad IV. din 410’—.
Varščina: ad I. din 7.767’—, ad 11. din 1.720’—, ad III. din 754’— in ad IV. din 62’—,
Stran 623.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na družbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 2. decembra 1939.
1 952/39—8.	_	3559
Dražbeni oklic.
Dne 13. januarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Brezje vi. št. 166.
I. skupina:
Cenilna vrednost: din 10.825'20.
Najmanjši ponudek: din 7.217'—.
Varščina: din 1.083'—.
II. s k u p i n a :
Cenilna vrednost: din 5.684'—._
Najmanjši ponudek: din 3.789'50.
Varščina: din 568'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe,, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici dne 4. decembra 1939.
»j.
I 332/39—8.	3429
Dražbeni oklic.
Dne 15. januarja 1940. ob desetih d o p o 1 d n e bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin:
1. zemljiška knjiga Travnik vi. št. 38 in 388.
Cenilna vrednost: din 130.494'—.
Najmanjši ponudek: din 86.996'—:
2. zemljiška knjiga Hrib vi. šl. 108 in 428.
Cenilna vrednost: din 64.497'—.
Najmanjši ponudek: din 42.998'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici dne 20. novembra 1939.
I 450/39.	2888
Dražbeni oklic.
Dne 16. j a n u a r j a 1940. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zavrh vi. št. 96. 165 in 187.
Cenilna vrednost: din 33.368'—.
Vrednost pritekline: din 3.900'—.
Najmanjši ponudek: din 24.845'32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. 11*,
dne 11. septembra 1939.
Konkurzni razglasi
1251.
3546
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini ležeče zapuščine po Maršiku Josipu, bivšem gostilničarju v Slatini Radencih.
Konkurzni komisar: Gorenc Franjo, starešina okrajnega sodišča v Gornji Radgoni.
Upravnik mase: Dr. Lotrič Lenart, odvetnik v Gornji Radgoni.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 1, dne 19 decembra 1939. ob 10. uri.
Oglasitveni rok do 15. januarja 1940.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 25. januarja 1940. ob 10. uri.
Okroz.no sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 4. decembra 1939.
St 3/39-6.
1252.
❖
Poravnalni oklic.
3553
Uvedba poravnalnega postopka o imovini Petača Antona, pekovskega mojstra in posestnika na Jesenicah, Kralja Petra cesta 8.
Poravnalni sodnik: Dr. Bregar Stanko, starešina okrajnega sodišča v Kranjski gori.
Poravnalni upravnik: Dr. Vovk Janko. advokat na Jesenicah.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Kranjski gori dne
3.	januarja 1940. ob 10. uri.
Rok za oglasitev do 20. decembra 1939. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. UL. dne 30. novembra 1939.
Por 13/39—2.
H*
1253.	3548
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopka o imovini Vezjaka Jakoba, krojača v Mariboru, Vetrinjska ul. 17
Poravnalni sodnik: Habernuith Avgust, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravnik: Dr. Krulc Franjo, odvetnik v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave ori spodaj imenovanem sodišču, soba št. 80. dne 15. januarja 1940. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 5. januarja 1940. Okrožne sodišče v Mariboru- »dd. III., dne 4 decembra 1939.
Por 14/39—2.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 3564 kraljevine Jugoslavije
Stanje 30. novembra 1939.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . - .1.987,808.088-38 (+	686.088-04)
Devize, ki niso v podlogi 688,944.242-66 (+ 26,942.206-31) Kovani denar 349,036.201-25 (— 50,208.652-25) Posojila • . .2.559,884.480*89 (+49,531.187-63) Vrednostni
papirji . . . 403,546.729-20 Prejšnji predjemi
državi ... 1.630.232.036-11 (+	383.333-30)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000-—
Min. fin. po uredbah od 24. Vili. in
16. IX. 1939. 797,950.000-—(+ 67,700.000'—) Vrednosti re-
zervn fonda 240,815.248-31 Vrednosti ostalih fondov .......... 38,578.406-25
Nepremičnine ............ 211.601.608-99	(+	1,799.786-12)
Razna aktiva jž,719,237.667-62 + 99,044.145-83)
12.127.634.709-66
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . . 180.000.000-—
Rezervni
fond .... 245,059.182-93 (+	17.500-—)
Ostali fondi 39,391.350-44 Bankovci v
obtoku . . 9.163,239.900-—(+212,962.700-—) Obveze na
pokaz . . . 1.929,895.255-21(— 22,101.824-27) Obveze z rokom . . . 210 000.000"—
Razna pasiva 360.049.'»21-08(+ 3,899.719-85)
12.127.634.709-66 Obtok in obveze . . . .11.093,135.165-21
Skupna podloga- stvarna
vrednost . .. 3.180,492.941-40 Cejotnokritje . . . . 28‘67 °/„
Kritje v zlatu .... 28"51 °/,
Obrestna mera:
po eskomptu.............................  f>%
po zastavah: na zlato in varante .	5%
na vrednostne papirje ...... 6%
*
Agrarna operacija: Zg. Toplice. 3554 .štev. RU 387/21-33.
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnega zemljišča posestnikov iz Zg. Toplic.
Načrt o nadrobni delitvi skupnega zemljišča, vpisanega pod vi. št. 274 k. o. Zaloviče. bo na podstavi S bil. zakona z dne 26. X. 1887., kranj. dež. zak. št. 2/1888. od dne 13. decembra do vštetega dne 27. decembra 1939. v pisarni občine Sv. Peter pri Novem mestu razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 13. decembra 1939. v času od 8. do 9. ure ravno tam.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakcr tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 13. decembra 1939. do dne 11. januarja 1940. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije II v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani dne 4. decembra 1939. Komisar za agrarne operacije II: dr. Maršič s. r.
IV. No. 29.169.	3570
Predmet: Pavšič Ivan, prekršek po čl. 6. min. uredbe o pobijanju draginje.
Razsodba.
Pavšič Ivan, trgovski poslovodja pri tvrdki Jelačin v Ljubljani, Napoleonov trg, je bil s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 29.169 z dne 25. XI. 1939. zaradi prekrška člena 6. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije kaznovan na din 150‘— globe oziroma 3 dni zapora in plačilo stroškov razsodbe. Uprava policije v Ljubljani dne 5. decembra 1939.
*
IV.	No. 5777/3.	3572
Predmet: Sax Ivan, prekršek po čl. 6. min. uredbe o pobijanju draginje.
Razsodba.
Sax Ivan, trgovec v Ljubljani, Mestni trg št. 13, je bil s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 5777/3 z dne 24. XI. 1939. zaradi prekrška čl. 6. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije kaznovan na 100 din globe oziroma 2 dni zapora in plačilo stroškov razsodbe. Uprava policije v Ljubljani dne 5. decembra 1939.
IV.	No. 24.580.	3571
Predmet: Seunig Vital, prekršek po Čl. 6. min. uredbe o pobijanju draginje.
Razsodba.
Seunig Vital, trgovec s čevlji, Ljubljana, Pod Trančo št. 1, je bil s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani, IV. št. 24.588/2 z dne 27. XI. 1939. zaradi prekrška člena 6. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije kaznovan na 100 din globe oziroma 2 dni zapora in plačilo stroškov razsodbe
Uprava policije v Ljubljani dne 5. decembra 1939.
IV.	št. 21.233.	3569
Predmet: Kalan Josip, prekršek po čl. 6. min. uredbe o pobijanju draginje.
Razsodba.
Kalan Josip, trgovec s čevlji v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra, je bil s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 21.233/3 z dne 25. XI. 1939. zaradi prekrška po čl. 6. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije kaznovan na 100 din globe oziroma 2 dni zapora in plačilo stroškov razsodbe.
Uprava policije v Ljubljani dne 5. decembra 1939.
IV.	št. 20.765/1.	3568
Predmet: Vrh Ivanka, prekršek po čl. 6. min. uredbe
0 pobijanju draginje.
Razsodba.
Vrh Ivanka, lastnica mlekarne, Pred Škofijo št. 17, je bila s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 28.765 z dne 24. XI. 1939. zaradi prekrška po čl. 6. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije kaznovana na 50 din globe oziroma
1 dan zapora in plačilo stroškov razsodbe.
Uprava policije v Ljubljani
dne 5. decembra 1939.
•j.
ER št. 9890.	3555	3—1
Razpis licitacij.
Na osnovi čl. 88. do 105. zakona o drž. računovodstvu ter ostalih zakonskih določil razpisuje obča državna bolnica v Ljubljani za opremo novega kirurgič-nega paviljona L pismeno ofertno licitacijo, in sicer
dne 10. januarja 1940. za dobavo postelj iu nočnih omaric,
dne 11. januarja 1940. za dobavo zdravniških aparatov in instrumentov, laboratorijskih predmetov ter sanitetnih potrebščin.
Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob
11.	uri dopoldne v pisarni upravnika bolnice.
Pogoji in vsa druga pojasnila z navedbo višine potrebne varščine se dobe pri ekonomatu bolnice.
LTprnva obče državne bolnice v Ljubljani dne 4. decembra 1939.
*
Opr. št. 21/7-1939-50.	3557
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisujo po določilu § 11. službenega pravilnika in po sklepu ravnateljstva tuk. urada z dne 4. dec. 1939. naslednja službena mesta:
na račun upravnih stroškov pri poslovalnicah:
1 mesto kategorije D. položaja IX. služiteljske stroke;
na račun laične kontrole bolnikov pri poslovalnicah:
2 mesti kategorije I). položaja XI. služiteljske stroke.
Hkrati se razpisujejo tudi vsa mesta, ki se z gorenjimi razpisi izpraznijo.
Ta razpis je namenjen predvsem napredovanju sedanjih uradovih nameščencev. Morejo pa prositi tudi zunanje osebe.
Prošnje za razpisana mesta se morajo vložiti najkasneje do
27. decembra 1939. do 12. ure v vložišču urada.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani
dne 6. decembra 1939.
Razne objave
3527 3-2
Poziv upnikom.
Vinarska in sadjarska zadruga r. z. z o. j. v Središču ob Dravi se je razdražita in prešla v likvidacijo. Pozivajo se vsi morebitni upniki, naj prijavijo takoj svoje terjatve.
V Središču ob Dravi dne 22. novembra 1939.
Likvidatorja.
*
3543
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za bi-cikel znamke »Turnus«, tov. št. 1178239, registriran pod štev. 150.239 sreske-ga načelstva v Murski Soboti in jo proglašam za neveljavno.
Krenos Mi halj s. r., Pužavci.
*
3565
Objava.
Izgubila sem potni list, izdan od sre-skega načelstva Maribor-levi breg pod štev. 44.733 na ime Maitz Marija, Trate št. 49, p. Marija Snežna ter ga proglašam za neveljavnega.
Maitz Marija s. r.
*
3558
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za tricikel št. 4971/137.971, izdano od sre-skega načelstva Maribor-levi breg in jo proglašam za neveljavno.
Rojko Alojz s. r., Ruperče-Sv. Marjeta ob Pesnici.
Objava.
Izgubila sem odpustnico št. 46 pet-razredne druge delti. ljud. šole v Mariboru iz 1. 1904./05. na ime Šramel Terezija. Proglašam jo za neveljavno.
Šramel Terezija, por. Rozman s. r., Brdo pri Kranju.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O, Mihalek v Ljubljani.