KRANJ, Torek, 30. 12. 1969 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka in Tržič. — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar LETO XXII. — Številka 99 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredah izi sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 1 Srečno In zdravo 1970 10-Ictnica obrtnega podjetja Eiladivar iz Žirov Minulo nedeljo, 28. decembra, je kovinsko obrtno podjetje Kladivar Žiri praznova- lo 10-letnico obstoja, ali točneje — 10-letnico prehoda od storitvene na industrijsko de- Dedek Mraz Loki Ljudska knjižnica v Škofji Loki letos že peto leto zapored organizira praznovanje MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE zato varčujte pri Gorenjski kreditni banki ki vam odobri NA PODLAGI PRIVARČEVANEGA DENARJA kredit po 2 °/o obrestni meri Obenem sodelujete pri nagradnih žrebanjih, če varčujete najmanj za dobo dveh let. ob novoletni jelki. Ob sode- » lovanju Loškega gledališča iti organizacije SZDL bodo organizirali obiske dedka Mraza po šolah, vrtcih in podjetjih. V Loškem gledališču bo te dni pred novim letom predstava Marije Hetzl Novoletna zgodbica. Zadnja predstava bo 31. decembra ob 16. uri. Dedek Mraz bo obiskal otroke tudi v torek, 30. decembra, ob 19. uri pred veleblagovnico Nama. J. K. Še ena bencinska črpalka v Kranju Včeraj dopoldne je Petrol Iz Ljubljane na Zlatem polju v Kranju odprl že šestnajsto bencinsko črpalko na Gorenjskem. Visoka od. likovanja za sindikalne delavce Ob 50-letnici KPJ, Skoja in sindikatov je predsednik republike Josip Broz - Tito odlikoval za dolgoletno delo v sindikalni organizaciji trinajst sindikalnih delavcev iz kranjske občine. Danes (torek) bodo dobili odlikovanja: Jakob Stibelj, Tončka Mohor — Kalan, Stane Božič — red zaslug za narod s srebrno zvezdo; Slavko Zalokar, Miha Sekne, Stane Matelič, Miro'jub Nadi-ževec, Franc Jenko — red dela z zlatim vencem; Ljubo Ravnikar, Edo Resman, Marija Strajnar — red zaslug za narod s srebrnimi žarki; Danila Gril, Stane Toplak — red republike s srebrnim vencem. javnost. Ob tej priliki so v Dobračevem odprli nov proizvodni obrat, ki ga je zgradilo domače gradbeno podjetje Remont. Celotni stroški (adaptacija nekdanjih hlevov, instalacije, nabava strojev in ?druge opreme) znašajo 650 tisoč N din. Kladivar ima danes 70 zaposlenih in doživlja nagel razcvet. To je pravzaprav nenavadno, kajti še pred dvema letoma je bil tik pred propadom. A z razširitvijo proizvodnje na elemente za avtomatizacijo, predvsem na vibracijske oddajnike in elek-tromagnete, so uspeli premagati težave. Letos so ustvarili 2 milijona 3C9 tisoč N din bruto dohodka, v letu 1970 pa upajo, da se bo ta vsota povečala za nadaljnjih 1 milijon 900 tisoč N din. — ig Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucij« 1 (siavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22 152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali Oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 %, popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. V skladu s poslovno politiko podjetja vabi Združena lesna industrija Tržič k sodelovanju delavca, ki si je pridobil strokovne izkušnje v gospodarskih organizacijah s področja razvoja podjetij in ki ima veselje do dela na tem področju. V TA NAMEN OBJAVLJA ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ po sklepu komisije za sprejem naslednje prosto delovno mesto: inženir razvoja poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: *«s*s 1. da je diplomiran strojni ali lesni inženir 2. da ima vsaj 3 leta ustrezne prakse Osebni dohodki so določeni z pravilnikom Poskusna doba je 6 mesecev Možnost nastopa službe takoj Stanovanje po dogovoru Prijave z življenjepisom, podatki o dosedanjih zaposlitvah ter dokazila o šolski izobrazbi bo sprejemal splošni sektor Združene lesne industrije Tržič 8 dni od dneva objave. V petek, 26. decembra, zvečer so v galeriji Prešernove hiše (Kranj) odprli razstavo graHk slikarja Rudija Slmoniča. — Foto: F. Perdan V galeriji Mestne hiše v Kranju razstavljajo svoja dela tuji slikarji samorantniki. Dva od njih, Jože In Konrad Peternelj, sta doma iz Žirov, tretji, Anion PlemclJ, pa 7 Bleda. Prikazujejo 30 podob, slikanih na platno, lesonit ali steklo. Razstava, ki Jo je organiziral Gorenjski muzej, bo odprta do 15. januarja. " KRANJ • RADOVLJICA ŠKOFJA LOKA • TRZIC SZDL danes in jutri: človek Pravzaprav s temi zadnjimi letošnjimi pogovori ne želimo delati obračuna o vlogi socialistične zveze, čeprav bi bilo to nekaj običajnega za ta trenutek, ne želimo ocenjevati doseženega. Nismo spraševali, kaj predstavniki oziroma predstavniki vodstev občinskih konferenc socialistične zveze na Gorenjskem menijo o družbenem življenju in dogodkih (ki jih je organizacija SZDL obravnavala in reševala) ta hip, ko bo gong v kratkem najavil konec starega in začetek novega leta. Tokrat si sami dovoljujemo morda malce skromno, če ne preskromno oceno, da je to leto pomenilo za razvoj in vlogo socialistične zveze velik korak in pomembno preobrazbo. Dovoljujemo si, da le na kratko ponovimo v , tem letu velikokrat izrečeno ugotovitev, da je socialistična zveza od trenutka do trenutka v vrsti pomembnih družbenih dogodkov vse bolj postajala organizacija delovnega človeka. In po čem sprašujemo? Po tem, o čemer smo to leto nekajkrat razpravljali in pisali na straneh časopisov, in 0 čemer bo že na začetku prihodnjega leta podana ■klepnil beseda. Sprašujemo torej po tezah o socialistični zvezi danes in želimo i/, njih v tem kratkem mozaiku pogovorov izvedeti osnovni namen in pomen: cilj teh le/, v primerjavi s členom organizacije SZDL — človekom. Predsednikom oziroma predstavnikom vodstev občinskih konferenc na Gorenjskem se le uvodoma zahvaljujemo za odgovore ter čestitke in lepe želje, ki so jih namenili članom o/iroma prebivalcem Gorenjske v prihodnjem letu. Želimo jim, da bi tudi IS njih novo leto po-menilo vse najboljše. [ OSNOVA JE V KRAJEVNI SKUPNOSTI Predsednik občinske konference SZDL Jesenice Berti Brun w »Reformski procesi in trž- ! no gospodarstvo so si iz dne- j va v dan v mnogih primerih precej nasprotujoči. Menim, da so to najbolj občutljiva vprašanja, ki zadevajo človeka — člana socialistične zveze. Prav zato sem trdno pre- i pričan, da bo socialistična zveza v prihodnje morala vse bolj posegati tudi na področje gospodarstva. Ne more in ne sme nam biti vseeno, kakšen je standard prebivalcev — članov socialističe zveze v naši občini. Prav tako nam ni vseeno, kam in kako zaposliti nove mlade ljudi. Menim, da so prav ta in nekatera druga vprašanja tista, kjer bi se morala srečavati socialistična zveza kot organizacija in člo-* vek kot član te organizacije. Letos so nam nekatere nove oblike delovanja oziroma obravnavanja razvojnih vprašanj pokazale, kako nadaljevati v prihodnje, da bo sleherni član lahko sodeloval in vplival na razreševanje svojih problemov. Spomnimo se samo nedavnih javnih tribun. Takšno delo nas samo združuje in utrjuje. Zato moramo biti v prihodnje na tem po- i dročju dosledni in omogočiti, da bodo posamezniki drobne ' probleme lahko razreševali že I tam, kjer bivajo (v krajevni skupnosti, v krajevni organizaciji SZDL). Če bomo nam- l reč uspeli v osnovi, bomo uspevali tudi pri razreševali j u težjih in širših problemov.« Sekretar občinske konference SZDL Kamnik Franc Svctelj SZDL — ŽIV, POPOLN MOZAIK »Socialistična zveza bo morala stremeti, da bo človek v občini imel več možnosti za razreševanje različnih vprašanj. Poglejmo za primer kmetijstvo. Kljub večletnim razpravam na terenu se stvari niso premaknile. Zato smo se sedaj odločili povsem konkretno. Občinski skupščini bomo predložili program, ki bo upošteval tako rekoč sleherno kmetijo v naši občini. Druga nič manj pomembna izkušnja za prihodnje pa je, da tudi v socialistični zvezi ne moremo brez izobražencev in strokovnjakov. Socialistična zveza ne bi smela biti samo organizacija potrošnikov (prebivalcev na terenu), ampak tudi organizacija proizvajalcev (zaposlenih v gospodarstvu). Mislim, da je že čas, da se zavemo, da je človek, ki je zaposlen, ki vsak dan hodi v službo, tudi član socialistične zveze, da je tudi on človek z drobnimi in velikimi težavami, in uspehi. Ko bomo uresničili to spoznanje, bo socialistična zveza živ in popoln mozaik delovnih ljudi.« ČLOVEK — SUBJEKT ODLOČANJA Predsednik občinske konference SZDL Kranj Tone Volčič »Inštitut za sociologijo in filozofijo pri ljubljanski univerzi je v okviru slovenske študije anketiral tudi prebivalce v dveh krajevnih skupnostih v kranjski občini. Na vprašanji, katera organizacija je največ naredila za ljudi in kalna ima največji vpliv in moč, je velika večina odgovorila, da je to socialistična zveza. Kaj torej lahko ugotovimo? Socialistična zveza si je z javnimi razpravami o volilnem programu, kulturi, o kmetijstvu, gozdarstvu in nekaterimi, ki še bodo, že pridobila ugled in vpliv. Že sedaj je poslala organizacija, v kateri lahko posameznik vpliva na odločitve. Prav zato v prihodnje ne smemo ostati na pol poti. če mnenj in pripomb občanov — članov socialistične zveze ne bomo upoštevali, bo njihovo zaupanje v organizacijo upadlo. Naša dolžnost je tudi, da jim povemo, zakaj nekatere pripom- i be morda v posameznih primerih niso bile upoštevane. Menim, da bo le tako socialistična zveza postala organizacija slehernega delovnega človeka in da bo tako človek resnično sam odločal oziroma vplival na odločitve.« OPORA IN MOST Predsednik občinske konference SZDL Radovljica Jošt Rolc »Socialistična zveza je resnično zaživela z zadnjimi ustavnimi spremembami in zakonskimi določili. Z oblikami, ki smo jih uvedli v naši občini, je središče delovanja in skrbi resnično postal človek, družina. In prav po tej poti bi morali nadaljevati v prihodnje. Ta organizacija mora postati opora in most I med slehernim posameznikom in posameznimi predstavniškimi organi. Pa ne le to. Njen pogled ne sme biti usmerjen na položaj, izobrazbo mesečni dohodek — na človeka, ki dan za dnem dokaj uspešno rešuje in uveljavlja svoje želje in potrebe. Ta most mora voditi do slehernega člana, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne more najbolje in -hitro reševati svojih težav. S tem ne mislim, da je naša organizacija do sedaj vse te stvari zanemarjala. Nikakor. Rad bi le poudaril, da bo to v prihodnje osnov- ] ni cilj tega, kar danes pra- j vimo: SZDL danes. — Inženir, direktor, delavec, kmet, žena, upokojenec, mlad neizkušen človek — vse to je tisto, čemur se naša organizacija ne sme in ne more odreči in zaradi česar je socialistična zveza že dosegla lepe uspehe.« Predsednik občinske konference SZDL škofja Loka Janez Thaler DOSLEDNOST IN VEČJA UČINKOVITOST »V preteklosti smo velik* krat /preveč govorili in premalo naredili. Ljudje so prišli na sestanek, povedali svoje, mi smo to zabeležili, odgovora in rešitev pa ni bilo. Ljudje so postali razočarani. Pa ne gre izključno za rešitve. Vemo namreč, da med množico ne moreš vsem ustreči. Prepričan sem, da ljudje tega tudi ne pričakujejo. Pomembno je, da se prepričajo, da njihove pripombe niso izzvenele v prazno in da zvedo, zakaj niso bile upoštevane ali sprejete. Mislim, da je to osnovna naloga socialistične zveze v prihodnje. Menim, da smo po letoS-njih volitvah in ustavnih spremembah v dobršni meri že prenehali s takšno prakso. Socialistična zveza iz dneva v dan postaja organizacija, ki v praksi dokazuje, da je sposobna načenjati probleme svojih članov. In niso ravno redki primeri, ko so se ljudje že lahko prepričali, da danes ni več nobena težava, nekoga, ki so mu občani zaupali določeno delo, poklicati na odgovornost.« USPEŠNA PREIZKUŠNJA Predsednik občinske konference SZDL Tržič Miloš Savič »Samo en primer bi povedal, za katerega menim, da resnično kaže, kaj pomeni socialistična zveza danes, kaj člani od organizacije pričakujejo. Vsi skupaj smo se odločili za ureditev šolskih prostorov v naši občini in vsi skupaj si prizadevamo, da bi uredili ceste, vodovod, televizijski pretvornik itd. Mislim, da je to dovolj veliko priznanje tako za organizacijo kot za člane. In v prihodnje? Zastavili smo korak in se namenili proti cilju. Prepričan sem, da pot ne bo lahka. Toda, če bomo dosledni, če ne bomo samo govorili, marveč dogovore tudi uresničevali ter upoštevali slehernega občana, potem bo socialistična zveza postala resnično takšna organizacija, kakršno si člani želijo, v kakršno zaupajo in v kateri bodo videli cilj razreševanja osebnih in skupnih težav. Morda bo kdo rekel, da so to lepo zveneče besede. Ne. To je naš cilj in dolžnost ▼ preobrazbi organizacije in človeka — člana SZDL.« A. Žalar Jih poznate? Veste kdo so? Stavim, da za vse prav gotovo ne. Veste, najprej smo mislili, da jih bo deset. Bolj okroglo se sliši. Pa ni šlo. Malce se nam je podrl vrstni red, malce je ponagajala bolezen in tako smo ostali kar pri devetih. O čem pravzaprav govorimo? Oprostite. Pobrskali smo po podatkih, primerjali številke, poprosili in primerjali smo tam, kjer skoro vsak hip lahko povedo, kakšen 'je trenuten ali nekajleten položaj delovne organizacije in tako smo dobili skoraj čisto veren vrstni red največjih delovnih organizacij na Gorenjskem. t Nikar se ne prestrašite. Nikar ne nehajte brati in ne obrnite strani. Ne bomo pisali o številkah, ne bomo strogo strokovno govorili o reformi in ne bomo še enkrat napisali tisto, kar ste letos nekajkrat slišali, brali. Strogo resne pogovore o reformi, o najrazličnejših ukrepih, o resolucijah in podobnem bomo ob tem svojevrstnem gospodarskem razmišljanju pustili za prihodnje leto. j Na kratko vam bomo predstavili predstavnike devetih največjih. Da pa le ne bomo preveč neresni in nam ne bi kdo očital, da smo iz našega gospodarstva še na starega leta dan norce brili, bomo resno pokramljali, kaj oni •(direktorji) pravijo o težavah in podobnem, ki vas oziroma nas (pa tudi mene) 365 dni v letu tiščijo. In ker sem prepričan, da naših govornikov celo tisti ne poznajo dobro, ki pravijo: Naš direktor .. ., smo jih poprašali, kdaj in kje so rojeni, koliko časa so že direktorji, kaj delajo v prostem času itd. * Tako! Sedaj, ko vsaj približno veste, za kaj gre, je čas, da nehamo dolgoveziti. Začnimo. I dili, jaz pa ne. Najbrž zato, ker sem bil navdušen šport-! nik.« j »Kdaj bo po vašem mnenju jeseniški železar socialno in materialno izenačen z delavci v nekaterih drugih panogah našega gospodarstva?« »Vprašanje bi malo popravil, kajti izenačiti materialne pogoje jeseniškega delavca s temi pogoji v drugih panogah je nemogoče. Pri nas so delovni pogoji dosti težji. Najpogostejši stavek, ki ga v železarni zasledimo v odpovedi delovnega razmerja je: .Delovno razmerje odpovedujem zaradi velikih psiholoških in fizičnih naporov, ki so potrebni za obvladanje tehnologije in proizvodnje v železarstvu.' Laže bi na vaše vprašanje dal naslednji odgovor. Kljub dokajšnji negotovosti glede pogojev gospodarjenja v prihodnjem letu, sem prepričan, da se razlika ne bo povečevala. Seveda pa mesečna nagrada jeseniškega delavca — železarja v primerjavi z vloženim delom in delovnimi pogoji tudi prihodnje leto ne bo enakovredna. Prav tako bo prihodnje leto približno enak njegov socialni položaj in na tem področju lahko pričakujemo delno izboljšanje šele 1971. leta — Ob tem pa želim, da bi nove gospodarske mere prihodnje leto zagotovile stabilno potrošnjo in dohodek in da se jeseniškemu delavcu ne bi bilo treba na tem področju primerjati s sosedovim dvoriščem, kjer se zdaj prijetne je živi.« Direktor Železarne Jesenice: mag. ftiž. Kune Peter 1 Rodil se je 1. januarja 1934 na Vrhniki. V Železarni je že več kot deset let, direktor pa leto in pol. Tistih nekaj ur na teden, ko je prost, pa se najraje igra z otroki. »Kadite? »Ne. Ko sem se trinajst let vozil z vlakom, so drugi k.a- Direktor Save Kranj: inž. Bcravs Janez Rodil se je 27. julija v Ladji pri Medvodah. 1955. leta je postal inženir kemije, bil je potem nekaj časa na sekretariatu za notranje zadeve, kasneje direktor na srednji tehnični šoli Iplas, od 1963. leta pa je direktor Save Kranj. »Koliko prostega časa imam? Hm, toliko, da imam trenutno še vedno 22 dni neizkoriščenega letnega dopusta. Sicer pa zelo rad berem in če le morem grem v »gmajno« po gobe; letos je bila dobra gobarska letina. — Ce kadim? Da, ampak ne bi smel.« »Kaj menite o integracijskih procesih v našem gospodarstvu in kako ti vplivajo na delavca?« »Integracijski procesi so danes potreba. Eni pravijo temu združevanje kapitala, drugi integracije; izrazov je veliko, težnja pa ista. — če bi na Gorenjskem že pred časom združili lesno-predelo-valno, kovinsko oziroma tekstilno industrijo, danes prav gotovo ne bi bilo takšnih problemov. Prav zato pozdravljam akcijo Peka. Sicer pa menim, da so pri integraciji važne priprave. Te morajo biti takšne, da je 1 in 1 v vsakem primeru enako 2,5. če bi se vedno držali te formule, ne bi prišlo do primerov, da močnejši rešuje šibkejšega in delavcem se ne bi bilo treba bati, da jim bo potem slabše. Delavci so danes marsikje do integracij nezaupljivi, ker so bile že večkrat preslabo ekonomsko pripravljene oziroma obdelane. Največja težava v takšnih primerih je, če podjetje nima izdelanega niti svojega razvojnega programa. Integracija, ki pomeni le fizično združitev brez upoštevanja večje produktivnosti, ckonomičnejšega poslovanja, osebnega dohmlka, lahko pripelje še do večjega siromaštva. Pa še nekaj. Delavci morajo biti v takšnih primerih o vsem čimbolje obveščeni. Največja neumnost je, kadar ob integraciji govorimo o poslovni tajnosti. Delavci namreč niso poskusni zajci, ampak samoupravljava, ki morajo odločati.« Direktor veleželcznlnc Merkur Kranj: Jaka Kolčne Rojen 13. avgusta 1919 na Dolcnjs] em, nirektor podjetja je 24. leto. »Prosti čas imam precej pičlo odmerjen in v takšnih redkih trenutkih rad prise-dem k Igri taroka. Kar pa se kajenja tiče, imam najraje kakšno cigaro. Pa napišite, da se prijateljem priporočam zanjo.« »Kakšen je položaj naše trgovine in kakšne so prednosti ter težave trgovskega poklica?« »Trgovina pri nas dolgo časa ni bila priznana kot pomembna gospodarska panoga. Na Gorenjskem je bil odnos do nje precej mačehovski, zato smo velikokrat imeli precejšnje težave s kadri. Trgovski poklic, posebno v naši stroki, ni bil priljubljen. No, sedaj je ravno obratno. Vse zamujeno želimo v trgovini čez noč nadoknaditi. Toda v trgovini je tako, da je za dobro preskrbo prebivalcev potrebna čim-• boljša prodajna mreža. Danes k temu težijo vsa trgovska podjetja na* Gorenjskem. Seveda pa so tudi v trgovskem poklicu razlike. Za nas je pomemben in potreben moški. Zakaj? Poprečno vsak dan moramo na železniški postaji razložiti okrog 50 vagonov blaga. Pa še druge težave so v tem poklicu. Seveda pa iitia ta poklic tudi lepe strani. Mislim, da je ena glavnih, da mora naš prodajalec, preden lahko začne opravljati ta poklic, najprej veliko znati. Kaj danes pomeni znanje, pa ni potrebno razlagati. Ko sem govoril o tem, da danes vsa trgovska podjetja težijo k čimboljši prodajni mreži, sem hotel reči, da velja to tudi za naše podjetje. Tako po eni strani skrbimo za čimboljše sodelovanje s pos lovn i m i pa r t ner j i-p ro i zva-jalci, po drugi strani pa povečujemo tudi prodajno mrežo. Tako prav sedaj gradimo novo trgovino v Lescah in Ljubljani.« Direktor Iskre Elektromehanike Kranj: Boris Kryštulek Rodil se je 14. novembra 1926 v Tržiču. V Iskri je U od 1948. leta. 24. decembra letos je bil tretjič imenovan n direktorja te tovarne: naj-prej je bil od 1961. do 1963. teta« potem je bil dve leti direktor organizacijsko kadi OVakega področju iskra. n a i v e C i i h 1965. leta pa je bil ponovno imenovan za direktorja kranjske Iskre. »Ob prostem času so moj konjiček znamke. Sem namreč filatelist.« »Kadite?« »Da.« »Povejte nam nekaj o razvoju tovarne v zadnjih letih ln položaju delavca v njej.« »Ob 4850 zaposlenih bomo letošnji proizvodni plan presegli, izvozili bomo za tri milijone dolarjev in od tega kar 65 odstotkov na konvertibilno področje. Od 1965 le ta smo V tovarni podvojili proizvodnjo, osebne dohodke in si ustvarili takšne sklade, da nimamo posebnih težav pri modernizaciji in razvoju. Prav tako je v štirih letih v naši - tovarni »dobilo kruh« 700 novih delavcev. Res pa je, da osebnih dohodkov nismo mogli povečati za toliko, kot so ljudje pričakovali. Vendar pa menim, da ni nič manj pomembno, da vsako leto namenimo 5 milijonov novih dinarjev za reševanje vprašanj naših delavcev. Mislim pa, da v okvir o razvoju in polo/aju delavca, po katerem sprašujete, sodi tudi letošnja odločitev, da bomo na Jesenicah zgradili nov obrat, kjer se bo lahko zaposlilo 200 žensk.« n a j v e c I i S. . .- J ' ■• Direktor Peko Tržič: Jože Dolenc Rodil se je 19. marca 1912 v Ljubljani. Direktor Peka je od septembra 1967, pred tem pa je bil pomočnik zveznega sekretarja /.a Finance v Beogradu. »Nimam veliko prostega časa. Ce se le da, sem ob nedeljah prost, takrat pa sem najraje skupaj z družino.« »Čigave čevlje nosite?« »Razumljivo da naše — od Peka. Sicer pa mislim, da je naša tovarna tako znana, da je ni treba posebej reklamirati.« »Kaj menite o regionalnem povezovanju?« »V naši stroki so možnosti za tako povezovanje. Tako smo že dali pobudo za sodelovanje čevljarske industrije na Gorenjskem. Prvi pogovori so ugodni, za prihodnje pa bo vse odvisno od ustreznih raziskav. Menim, da so takšne možnosti tudi v drugih gospodarskih panogah na Gorenjskem; tako v lesni pa tudi v kovinski industriji. Sicer pa se bo morala gorenjska industrija razvijati intenzivno in ne ekstenzivno, kot temu pravimo v gospodarstvu.« »Kako pa uspehe v podjetju občutijo delavci?« »V osmih mesecih smo povečali proizvodnjo za 19 odstotkov, promet za 11,2, izvozili bomo za 2,4 milijona dolarjev itd. Seveda pa imamo tudi težave. Te so največje pri uvozu surovin in modernizaciji, ki je prav tako povezana z uvozom. No, pa kljub vsem težavam, pri katerih nisem naštel tistih, ki jim nekateri pravijo kar re-formske, bomo letos povečali osebni dohodek zaposlenih od lanskih 980 na 1050 dinarjev letos. Precej denarja pa vsako leto namenimo tudi za reševanje stanovanjskih težav zaposlenih.« Direktor KžK Kranj: inž. Eržen Janez Rodil se je 12. septembra 1924 v Selu pri Žirovnici. S kmetijstvom se ukvarja že od 1950. leta, ko je diplomiral, direktor KŽK pa je od 1964. leta, ko je bil leta ustanovljen. V prostem času sem najraje z družino, ukvarjam pa , tudi z lovom in smučam rad. če kadim? Seveda, vendar ne preveč.« »Kakšen Je danes položaj kmetijstva oziroma kmetijskega proizvajalca?« »Cc želite od mene oceno, potem moram ugotoviti, da je trenutni položaj v vsem poreformnem obdobju najtežji. To občutimo še posebno mi v kombinatu, ki predstavljamo primarno in sekundarno kmetijsko proizvodnjo. Naj povem samo primer: Surovine in drug proizvodni material se nenehno dražijo, naši končni proizvodi pa ne. Menim, da bodo vsi ukrepi, ki se trenutno pripravljajo na področju kmetijstva, postali učinkoviti šele čez dve leti. Položaj v živinoreji pa bomo najbrž lahko popravili šele v prihodnjih treh letih. Položaj oziroma težave, ki sem jih naštel, pa veljajo tudi za zasebnega proizvajalca. Kmalu po reformi je bila proizvodnja zasebnih proizvajalcev razvrednotena, v zadnjih dveh letih pa precej omejena. Sedaj, ko je nastopila tako imenovana konjunktura, pa zasebni proizvajalci nimajo blaga. Za primer naj povem samo živinorejo. — Menim, da je v kmetijstvu v zadnjih letih še najmanj pretresov doživela mlečna proizvodnja.« Direktorica Planike Kranj: Milica Ozbič Malo nerodno mi je bilo, ko sem dosleden obliki tega kramljanja, tudi edino žensko predstavnico poprašal po rojstnih podatkih. »Rojena sem 14. septembra 1929 v Hočah pri Mariboru. 14 let sem že v Planiki, direktorica pa sem postala pred dvema mesecema. — Moj prosti čas je podoben prostemu času naše poprečne žene: gospodinja sem doma. Pozimi ujamem razen tega kakšen trenutek za smučanje, poleti pa za plavanje. — Mislim, da ni nič nenavadno, če rečem, da kadim.« »Kaj menite o perspektivnem razvoju čevljarske industrije In kako bo le-ta vplival na delavce zaposlene v tej široki?« »Razvoj čevljarske industrije je obdelan v dolgoročnem razvojnem programu celotnega slovenskega gospodarstva. Tako je za čevljarsko industrijo napovedano, da sc bo proizvodnja v prihodnjih 20, 30 letih povečala za dve in polkrat do trikrat. Takšno povečanje naj bi sc doseglo z uvajanjem sodobnih tehnoloških dosežkov z investiranjem v sodobno opremo. To, kar velja za čevljarsko induslrijo nasploh, pa velja tudi za naše podjetje. Vendar ob povečani proizvodnji ne smemo pohabiti na prodajo. V naši stroki prodv ideva- mo, da bomo dobršen del proizvodov izvozili, ker domači trg ne bo mogel vsega sprejeti. Omenim naj še, da ob tem povečanju proizvodnje ne predvidevamo povečanja zaposlenih. Na tem področju se bo spremenil le kvalifikacijski sestav. Prav zato v našem podjetju že nekaj let namenjamo precej denarja za izobraževanje in pridobivanje kvalifikacij, ki so za sodobnejšo proizvodnjo potrebne.« Direktor Gorenjske predilnice škofja Loka: Franc Urevc Rodil se je 18. maja 1932 v Gorjah pri Bledu. Direktor Gorenjske predilnice je dve leti. Pred tem pa je bil sekretar komiteja v Skofji Loki, delal je na republiškem svetu zveze sindikatov in pri CK ZK Slovenije. Ne kadi, pozimi rad smuča, poleti pa hodi v hribe. »Povejte nam, kako se kaže nelikvidnost v tekstilni industriji in kakšne posledice ima za delavce?« »Velik del tekstilne industrije je žc dlje časa v težavah. Zato je tekstilna industrija med tistimi panogami, ki so najbolj nelikvidne. Vzroki so isti kot v gospodarstvu nasploh: Zastarela in slabo akumulativna podjetja ki pa so razen tega zelo obremenjena z družbenimi dajatvami, si še nekako prigospo-darijo denar za osebne dohodke in najbolj nujne modernizacije, zmanjka pa jim denarja za obratna sredstva. Tako sc začne veriga dolgo-vanj, ki jo najprej občutijo slabša podjetja, postopoma pa tudi tista, ki dobro gospodarijo. Ker kupci nc plačajo njim, tudi oni ne morejo plačati svojim dobaviteljem. Prej ali slej začne nelikvidnost tako slabo vplivati tudi na položaj delavca. Najbolj narobe pa je, da ne vpliva slabo samo na položaj delavcev v tistih kolektivih, ki slabo gospodarijo, marveč tudi pri drugih. Naoak je bilo to, da nelikvidnosti nismo z ustreznimi ekonomskimi ukrepi pravočasno preprečevali. Sed?.j, j ko je to že skoraj splošen po;av, bo probkm izredno j tc/ko razrešiti, ceno pa bodo zopet plačali predvsem tisti. Li dobio gospodarijo.« Direktor Elana Begunje: Jože Osterman Rodil se je 1. marca 1914 v Kranju. Je diplomirani inženir gozdarstva in direktor v Elanu enajsto leto. »Ne kadim in ne pijem. Posebno zaradi slednjega imam ob raznih srečanjih in nazdravljanjih včasih težave. V prostem času pa pozimi malo smučam. — Da seveda, na Elanovih smučeh.« »Kaj predlagate gorenjski lesno-predelovalni industriji?« »Podati splošno oceno o lesno-predelovalni industriji na Gorenjskem je težko, ker je izredno razvejana. Vendar menim, da so tista podjetja, ki niso imela zagotovljene redne preskrbe s surovinami, pokazala in dosegla v zadnjih letih več. Kot primer naj povem samo Alplcs Železniki. Iz nekdanje zadružne žage, ki je bila predvidena za likvidacijo, je zraslo perspektivno podjetje. Za prihodnje pa sem prepričan, da bi bilo na Gorenjskem treba uskladiti proizvodne programe lesno-prede-lovalnih podjetij. Uskladiti bi jih morali s potrebami na domačem in tujem trgu. Prav tako bi morali doseči boljše sodelovanje z gozdarstvom. Ce ne bomo dosledni na teh področjih, se bo dogajalo, da bodo redni mesečni zaslužki zaposlenih padali namesto rasli, prav tako pa se bo zmanjšalo število zaposlenih v lesno-predelovalnih podjetjih.« Tako. Pri kraju smo. Devet največjih delovnih organizacij na Gorenjskem smo izbrali na podlagi letošnje osemmesečne fakturirane realizacije. Kot sem že uvodoma omenil, se nam je malo podrl vrstni red. Direktorja Tckstilindusa iz Kranja nismo dobili, ker je zbolel, dU rektor Loških tovarn hladilnikov pa je na daljšem poto»' vanju. i če ste to kramljanje pre* brali do konca, potem vedite^ da vam predstavniki devetih^ največjih na Gorenjskem že-r lijo v prihodnjem letu vse najboljše. — V vašem imenu1 hvala, želimo jim vse naj* boljše v prihodnjem gospo durskem letu. Andrej žalar Preden se novinar loti intervjuja s kakim kulturnikom — ob otvoritvi razstave na primer, ob izidu nove knjige, po uspelem koncertu, gledališki vlogi itd. — navadno že vnaprej pripravi vprašanja, ki ga zanimajo. O svojem sobe-sedniku mora zbrati čim več podatkov. Zanima ga človekova mladost in umetniško zorenje, zvedeti skuša, kakšni so njegovi načrti, o čem razmišlja in kaj pripravlja. Potlej vse skupaj združi, poveže, doda konec lastnih misli, in članek je gotov. Lepo, mar ne? A kaj storiti, če gre za osebnost, ki jo ljudje dobro poznajo, za — denimo —moža, ki so mu radio, televizija in časopisi posvetih že veliko pozornosti? V takšnih primerih rutinski intervju odpade, saj bi bralcu skoraj gotovo ne povedal nič novega. Časnikar je prisiljen iskati samosvoje rešitve, zastavljati sveža, nenavadna vprašanja. Morda bo »žrtev« uspel prikazati v drugačni luči, z drugačnega zornega kota. Morda se mu bo posrečilo osvetliti mojstrov intimni svet, drobne, vsakdanje želje, hotenja in radosti, lastne slehernemu razumnemu bitju. Nekaj podobnega smo poskušali tudi mi. Peterico izbrancev, pet sodobnih slovenskih kulturnikov, katerih imena vam bržkone niso tuja, smo pobarali, zakaj pravzaprav ustvarjajo, kaj jim njihovo delo pomeni. Ga opravljajo z veseljem ali pa je glavno in edino vodilo denar? Kdaj in kako so se odločili za poklic likovnika, prevajalca, scenografa? Kdo je slikarju-naivcu iz žirov prvič potisnil v rok 2 čopič? Odkod mlademu, takrat 21-letnemu Šeligu heming-wayska trmoglavost in doslednost? Kot boste videli, smo nalašč izpustili običajno naštevanje uspehov in dosežkov ter obšli podrobne biografske podatke naših sokramljavcev. Upamo, da zato njih portreti niso nič manj prepričljivi. JANEZ SEDEJ, danes eden najvidnejših slovenskih slikarjev naivcev, je doma iz Žirov. Poznavalci so zanj prvič slišali leta 1960. Od tedaj naprej si pomembnejše razstave jugoslovanskih naivcev — bodisi doma, bodisi na tujem — brez nekaj značilnih Sedejevih krajin ne moremo več zamisliti. Takole pravi o sebi: »Slikarski talent, strast do barv, je značilnost naše rodbine. Tiči nam v krvi, podedovali so jo tudi bratovi in moji otroci. (Brat Janeza Se-deja je Maksim Sedej, znani akademski slikar — op. p.). Prvič sem ji podlegel pred mnogimi leti, ko je Maks, še kot študent zagrebške likovne akademije, prinesel domov več reprodukcij velikih mojstrov in sva ob njih preživela marsikatero lepo urico. Takrat se mi kajpak ni niti sanjalo, da bom kdaj slikal. Bil sem čevljar in čevljar naj bi ostal do konca. Sele po upokojitvi, leta 1955, me je znova zgrabilo. Zaradi okvare na hrbtenici sem namreč moral opustiti moj konjiček — šport. In ker brezdelje ter nekoristno zapravljanje časa nista moja prijatelja, sem kupil barve ter začel kopirati reprodukcije Eisenmengerja, Loraina in drugih. Strokovnjaki pravijo, da so kopije zelo dobre. Potem mi je brat svetoval, naj opustim preslikovanje ter poskusim narediti kaj svojega. Poslušal sem ga. Pet let sem na skrivaj 'pacal' in v tem času končal 17 slik. Vse dokler nekoč ni prišel mimo umetnostni zgodovinar Andrej Pavlovec, se ni nihče zmenil zanje. Ampak Pavlov- I cu so bile všeč. Organiziral je razstavo na loškem gradu. Nikoli ne bom pozabil, kakšno tremo sem imel pred otvoritvijo. Kaj bo reklo občinstvo, kako me bo sprejc-lo? A potlej, predstavljate si, so ljudje pokupili vse slike. Led je bil prebit. Vrgel sem se na delo, uspeh mi je vlil zaupanje vase. Danes je naročil toliko, da vseli niti ne zmorem. Slikam j kolikor se da. Ena krajina j ml vzame poprečne^ mesec dni. Veste, čopič ne teče vedno enako dobro, dostikrat 1 sem nei a/položen. Vendar pa me novi poklic zelo veseli. ! Saj ne tajim, tudi zaradi de- i narja se izplača. Toda če bi . gledal le na zaslužek, bi veči- | no del prodal tujim kupcem. Ampak raje vidim, da ostane- | jo doma. Tako je bolj prav.« VIKTOR JESENIK, profesor in prevajalec, sodi med ljudi, ki rušijo jezikovne pregrade med narodi, že 20 let prestavlja Iz francoščine v slovenščino in obratno. Je za- j res univerzalen, loteva se ta-ko športnih, turističnih in strokovnih besedil, kot tudi umetnosti in literature. »Ko sem pred dobrima dvema desetletjema zapustil Francijo, mojo drugo domovino, in prišel v Kranj, sem ' sklenil svoje nadaljnje delo posvetiti zbliževanju obeh dežel. Prevajanje, vsestransko prevajanje je eden od osnovnih pogojev, je prvi korak na poti povezovanja narodov. Slednje pa dobro obvladam. | Leta 1958 sem prenehal poučevati na kranjski gimnaziji | in sc popolnoma osamosvojil, i Od takrat delam kot svobo- [ den prevajalec. Plemenit, ko- 1 risten in bogat poklic je to, dasi včasih nemalo naporen. Večkrat sučem pero od jutra do polnoči in še čez, popreč- ' no 12 ur na dan. Vsi prevo- j di, zlasti Antologija slovenske ' poezije, Izbor slovenskih no- ' vel, Kosovel, Bor in drugi, so bili v Franciji izredno lepo sprejeti. Zelo rad sodelujem tudi pri navezovanju stikov med pobratenimi mesti. Zavest, da so moji razgovori v La Cio-tatu — pred 13 leti — in predlogi, ki sem jih posredoval tedanjemu predsedniku občine Kranj tov. Vinku Hafnerju, obrodili sadove, me vedno navda s ponosom ... O prevajalstvu samem bi vam lahko povedal marsikaj zanimivega. Osebno se najraje lotevam pesmi. Ležijo mi, čeprav zahtevajo od človeka maksimalno zbranost in pre-Hnjerj občutek za jezik. K siru sem vedno razpoložen, prevajam hitro in ne poznam •ustvarjalnih kriz«. Prav zaradi teli lastnosti, si lahko privoščim neodvisnost, svobodni poklic. Zal pa mi za druge stvari ostaja bore ma- I lo časa. Ne uspem slediti j razvoju sodobne literature, j ne utegnem obiskovati prija- | teljev, opuščam celo instruiranje tujih študentov, kar je bila dolga leta ena od mojih | najbolj priljubljenih dejavno sti.« ( SAŠA KUMP, scenograf Pre- I šernovega gledališča Kranj, star znanec obiskovalcev dramskih predstav, upraviče-no velja za enega prvih glasnikov sodobnih tokov v odrski umetnosti, že pred dvajsetimi leti je zavrgel klasične scenske rešitve in začel iskati novo pot. »Odkar pomnim, me privlači svet iluzij. Kot otrok sem dan na dan premikal igrače in jih prestavljal sem ter tja, dokler niso nazadnje pred menoj zaživele. Danes prestavljam kulise. Grem se scenografa, čeprav sem v bistvu likovnik. Imam sicer slikarske ambicije, toda odru dajem prednost. Veste, moram mu dajati prednost, kajti dosegel sem že določene rezultate in zato ne kaže odnehati. Napak bi bilo, če bi obstal sredi poti, napak zlasti sedaj, ko resnično kaže, da bomo v Prešernovem gledališču dobili nov, dobro opremljen oder. Sodobna scena, dasi je na videz enostavna, čista in vedno podrejena dogajanju, namreč ne trpi utesnjenosti in pomanjkljivih tehničnih sredstev. Doslej sem stvari skušal reševati s kompromisi, s poudarkom na likovni opremi, ki v scenografiji sploh igra vse večjo vlogo. Opozoril bi rad tudi m tuko posebnost mojega poklica. Vedno bolj namreč dobiva značilnosti timskega dela. Žal Slovenci še nismo premagali starih tabujev in mnenj, naj ima vsaka dramska hiša lastnega scenografa, režiserja itd. Zakaj tako? Zakaj ne bi raje gledališča objavila razpise za najboljše zamisli in s tem omogočila sposobnim ljudem, da se Izkažejo? Meni osebno je včasih že kar nerodno, da sceno v Kranju postavlja le Saša Kump, da ima nekakšen monopol. Morda bi pa kdo drug pokazal več iznajdljivosti.« DORA PLESTENJAK SLANA, akademska slikarka lz Škofje Loke (sedaj živi v LJubljani), je, kot sama pravi, noro zaljubljena v mestece pod Lubnikom.' NI ga, ki hI vedel, kolikokrat doslej ga Je prenesla na papir In platno. A kljub temu se znova in znova vrača občudovat njegove strehe, ozke ulice in »tare, pošvedrane hiše. Druga njena ljubezen pa so portreti. »Zakaj sem postala slikar? No, že od mladih nog so bile barve in svinčnik moji sopot- niki. Risala sem doma, risala v šoli, risala vedno in povsod. Da naj se vpišem na akademijo, sta me prepričevala starša, profesor likovne vzgoje, sorodniki, kolegi ... Nadarjena si, so mi govorili in nisem jih hotela razočarati. Toda v štirih letih študija, ki je bil zame prava muka, sem izgubila vso zanesenost, vse veselje do čopiča in barv. Dvom v lastne sposobnosti in ugotovitev, da zgolj talent še zdaleč ni dovolj, sta mi slikarstvo malone priskutila. Po končani akademiji sem zato sprejela mesto likovnega pedagoga na osnovni šoli Skofja Loka. In to me je rešilo. Sele med otroki sem namreč spoznala smisel likovne umetnosti. Opazovala sem, kako so napredovali, se z njim vred veselila uspehov in uživala nad neposrednostjo ter izrazno močjo njihovih izdelkov. Po treh letih sem bila spet stara Dora, polna elana in načrtov. Danes imam svoj atelje, želim si ustvarjati, a ne najdem časa. Tu je sin Domen, pokora, ki mi nikdar ne da miru — in nora sem nanj, veste — ; tu je tisoč drobnih gospodinjskih opravil, ki jih ni i moč enostavno odriniti. Po-I mislite, mož (ak. slikar Fran-' ce Slana — op. p.) prihaja domov ves izmučen od neprestanega dela! Strašno mu za- ' vidam. Ne vem, kaj bi dala, i da bi bila lahko v njegovi | koži, da bi lahko tudi jaz sli- ! kala do onemoglosti.« RUDI ŠELIGO, 34 letni pisatelj in profesor iz Kranja, se v svojih delih obrača k preprostim ljudem, k ljudem z ulice, ki |lh srečaš povsod. Opazuje Jih In opisuje, spremlja, vendar ne skuša vplivati nanje In spreminjati življenja, ki so si ga ustvarili. Zadnje dve, tri leta pa vedno bolj teži k mladini. »Kako da sem začel pisati? Po pravici povedano, ne vem in o tem tudi ne razmišljam. Vem samo, kdaj sem napisal prvo novelo. Bilo je leta 1956. Prej so me privlačile note, glasba, le knjige nikdar. Krstna zbirka zgodb kajpak ni posebno dobra, toda v njej so zajeti že vsi osnovni koncepti kasnejše usmeritve. Pri kritikah sem sicer doživel polom, vendar mi to začutla ni vzelo poguma. Celo vzpodbudilo me je. Bil sem piepii čan, da moram nadaljevati. Zakaj pišem, zakaj slikam? Odgovarjajo Janez Sedej, Viktor Jesenik, Saša Kump«, Dora Ple stenjak, Rudi Šeligo Zame denar ni bistven, čeprav se knjige kar lepo prodajajo in z njimi tudi zaokrožim druge dohodke. Veseli me bralcem nekaj sporočati, puščati praske v zidu, kot sem svoj čas zapisal. Se več: s pisateljevanjem se ne pečam zgolj za hoby, ampak predstavlja moj eksistenčni status in je pomembnejše od osnovnega poklica. Ne morem pa pritrditi avtorjem, ki menijo, da lahko prek literature vplivamo na svet, ga spreminjamo. Povedati moram, da me že precej let zanima mladina, kranjska mladina. Prepričan sem namreč, da Kranj predstavlja cel svet. Človeštvo se je znašlo na prelomnici zgodovine, dasi vstopamo šele v hodnik te prelomnice, ki bo trajala izredno dolgo. In prav mladi so njeni glasniki, napovedovalci prihajajočega časa. lahko bi jim rekli planetarna mladina — seveda ne zaradi vesoljskih ladij in Lune, temveč spričo dejstva, da bodočim generacijam grozi svojevrstno, skoraj breztežno stanje. Buržoazija 19. stoletja je pokopala boga in povzdignila človeka, mi pa ugotavljamo, da je tudi človek mrtev. Torej ni več zveličavnih vrednot, ki bi dajale svetu neko težnost. In vse, čemur smo priča in kar postaja usodno za civilizacijo, se v natančno enaki meri godi med kranjsko mladino. Treba jo je samo doumeti in razumeli bomo tudi današnjo stvarnost.« Razgovor vodil: I. GuzclJ s S Srečno novo leto 1970 želi vsem potrošnikom in poslovnim prijateljem VELETRGOVSKO PODJETJE KOKRA — KRANJ t S S Leto se steka. Gorenjci smo, kakor koli že, znani kot dobri pivci. Poglejmo, koliko smo od julija do septembra popili pijač. V dobrih devetdesetih dneh smo v vseh gorenjskih občinah stočili po grlih blizu 8000 hektolitrov piva (na Jesenicah 1748, Kamniku 567, Kranju 2700, Radovljici 1726, škofji Loki 922 in Tržiču 408). Vina smo popili znatno manj — 3564, žganja pa 220 hektolitrov (največ žganja so prodali v Kranju 97 hI, slede Jesenice 83, Radovljica 37, Tržič 24, Kamnik 20 in škofja Loka 12). Vseh alkoholnih pijač smo tako popili blizu 13.000 hektolitrov. Lepa številka! V statistiki so zaobseženi samo družbeni gostinski obrati. Upoštevajte še zasebne krčme, pa bo številka precej večja. I GLAS * 7. S TRAM -J Preberite pred Silvestrom ali po njem Priporočamo se za obisk naših prodajaln Glas bere mnogo ljudi, saj je najbolj bran časopis na Gorenjskem. Bralci običajno žele čimveč domačega branja, zato smo se odločili, da ponovno začnemo v Glasu priobčevatl posebno prilogo Vsako soboto. Naš prvi izdelek je pred vami. Trudili se bomo, da vam bo všeč. Vsako soboto bo prihajala z Glasom tudi priloga Vsako soboto. V njej boste našli skorajda vse, kar si želite. Reportaže, kratke zgodbe, grozljivke, šale, nagradno križanko. — Skratka, mnogo zanimivega branja. Naše uredništvo vedno upošteva staro modrost, več ljudi, več ve. Zato vas prosimo, pišite nam, kaj vas zanima, kaj bi radi. Trudili sc bomo, da vam bomo ustregli. •James Bukley in Ruth Scholes iz O kl ham a sta se poročila v Kranju Med dvajsetimi pari, ki so v soboto v kranjski poročni dvorani stopili v zakonski stan, sta bila tudi 33-letni zavarovalni agent James Bukley in 20-letna uslužbenka Ruth SchoV les iz pobratenega angleškega mesta Oldham. Ker sta zelo navezana na pobrateni Kranj (ženin je bil tokrat že petič prij nas, nevesta pa prvič), sta se odločila, da skupno zakonska! pot skleneta prav v Kranju. Ob tem pomembnem življenj-t skem koraku sta jima bili priči Marta in Milan Tepina ia| Kranja. Po poročni slovesnosti jima je v imenu občanovj Kranja spregovoril podpredsednik občinske skupščine Jane«; Sušnik. Potem, ko jima je zaželel srečo, je med drugim de*j jal: »Veseli nas, da sta se poročila v Kranju. To nam je T' posebno čast... Upam, da nista zadnjič v našem mestu. Kadar bosta prišla, nam bo v veliko čast.« J Kot spomin na ta dogodek jima je izročil skromno darilo. Otroško zibelko. Zakonca Buklev bosta ostala v Kranju da sobote, 3. januarja. -jk j « Zakaj priloga? GLAS * 8. STRAN Največji proizvajalci pohištva vam bodo predstavili V DRUGI POLOVICI MESECA JANUARJA NA JESENICAH i SALON POHIŠTVA SUPERMARKET UNION JESENICE Leto 1969 bo zapisano v j zgodovini. Mnogo pomemb- I nih reči se je zgodilo v teh j dobrih tristo dneh. Da ne bo ; nesporazuma . .. kaj pa je i navsezadnje sploh pomembno? Med kontinenti, poldnevniki, med državami, verskimi in idejnimi mejami, med različnimi barvami kože in med mnogimi drugimi zgodovinskimi okoliščinami je težko odločiti... Pa vendarle ... je pomembno, da je človek prvii v zgodovini poletel na smučeh na novi pla-niški skakalnici prek 160 m ... je pomembno, da je pristal na mesecu ... je pomembno, da je narednik ameriške I armade odkril svetovni jav-Dosti, kaj se resnično dogaja j v Vietnamu ... da se je ne- | kega mrzlega decembrskega dne kipar naivec Peter Jova-novič odločil, da daruje petdeset svojih risb banjalu-škim otrokom! ... Morda! ... Vse te reči so pomembne, te in mnoge druge. Oblikujejo misel, da vsakdo izmed nas ni »otok zase« marveč del celine, del človečtva! Ozrimo se k iztekajočemu se letu. a vsa druga — smo storili dovolj doma, I na zemlji, dovolj, da bi živeli srečnejše bolj človeško! Ne! j Obtožujoči so časopisni stolp- j ci o Biafri, Vietnamu. Sega- ; mo po zvezdah, a umiramo j od lakote. Vojne nismo izu- j mili letos. Te- postajajo vse daljše in vse bolj krute! Ne- : uniči j iv je človeški razum, ' kadar snuje nova morilska orožja. Dileme, ki nas pre-trssajo, so vsako leto hujše! Vsako leto je konica, na ka- l teri stojimo, ostrejša! Mnoga \ bojišča sodobnega sveta to potrjujejo! Vietnam, Bužnji j vzhod, Biafra. 21. julija ob 02.56 je ameriški kozmonavt Neil Armstrong stopil na mesečevo površino. »To je majhen korak za človeka in velikanski skok za človeštvo,« je dejal. Človek je osvojil mesec. Je bilo to dejanje večje, je bilo potrebno zanj več poguma kot za zavzetje Anapurne ali Mont Everesta? Kdo ve? I^»h-ko primerjamo trenutke odločitve treh astronavtov, ko so vstopili v raketo Saturn, z odločitvijo Kolumba, da odpluje v Indijo po povsem novih poteh. Naj bo blišč uspeha (zasenčil je vse druge letošnje dogodke) še tolikšen, Iz svoje človeške kože ne moremo. Mesecu smo stopili na teme, spoznavamo ga . .. Toda ali nas ne razjeda dvom Včasih so vojne bile in so prešle, a v tem trenutku člo-| veške zgodovine se nam vendarle lahko zgodi, da se srečamo pos'ednjič s tem nesmiselnim dejanjem! Meč visi na vratu od tistega usodnega trenutka, ko je sončnega dne, 6. avgusta 1945, na ukaz polkovnika Tibbetsa padla iz bombnika B-29 prva atomska bomba. Letalo Enola Gey — in polkovnik Tibbets s svojo posadko, so tako odprli najbolj strahotno stran človeške zgodovine. Ne bo odveč, da se spomnimo. Pred svojo človeško vestjo in pred vsemi zanamci so spremenili sončni dan v Hirošimi v pekel. Umorili so 78.150 ljudi. Danes, po tolikih letih, ki nas ločujejo od tega trenutka lahko trdimo, da nihče na ta dan ne more biti ponosen. Se nam kaj takega lahko zgodi v prihodnosti? Da! Morda se je tega najbolj bal eden tvorcev atomske bombe — Robert Openheimcr ...« To je strašno, postal sem smrt človeštva.« »Naj se ta dan ni- Peter Jovanovič, Spodnja Žeta na 1, p. Poljane Pomoč prizadetim v Banjaluki — SPLOSVA POLOŽNICA — PRIZNANICA Din 2.000 " t bevdaml din đva tifioč jc v.i Peter Jovanovič SpKinja Žetina 1, p.Poljan« 7^1501 - 789 -36 "-j NHv rtfmui: Po»o5 prlz.deti« , v Banjaluki 29.12.69". — SPTO*NA POIOJN1CA — TEMEtlNICA 2.000 Je V| lačjil ... p«tar ...Jovanovi8___ Spodnja Ž« t ina 1, p.. Poljan«. r M - to - 3* * | Na/iv računo: Po«Ov5 prl*ad«ttiB_ v Banj»loki ,,.„. 29.12.69.' SI.l'/RA DRUiBINKCA KNJIGOVODSTVA SPLOŠNA POLOŽNICA m* — OBVESTItO Tok 1 ■ i« vpu;j .._.,P«ttr JovsnoviS „ ,Spodnja Ž«tln« 1, p.Poljan« T torijt nem* % Naziv računa [ bol Z 789 - ?6 I PonoS pri nadeti« V Banjaluki koli več ne ponovi piše v novi Hirošimi« ... Da, naj ... Pa Vendar ali se v tem trenutku nekaj podobnega ne dogaja v Vietnamu. Dogaja se, kar se je dogajalo v Hitlerjevi Nemčiji, kar se je dogajalo v stalinskih čistkah ... Dokazujemo človekovo nemoč. Narednik Michael Bern-hardt pripoveduje o pokolu v vietnamski vasi Son Mi: »Prišli smo v vas in pričeli streljati z avtomatskimi puškami . .. Bili so povečini starci, žene in otroci.. . imel sem občutek, da je pod trupli še nekaj živih ... Vse skupaj je trajalo pol ure.« Tu se civilizacija končuje ... kot človeštvo smo na razpotju. V petdesetih letih smo spoznali razdiralno moč atomske bombe, spoznali smo plin in bakteriološko orožje, a to, s čimer smo sc ponovno srečali tokrat ... to ni več orožje ... To je sla po gospostvu nad življenji... Civilizacija? Kadar človeštvo hkrati mori ali presaja človeška srca ... je z nami nekaj narobe. Svobodno živimo in trudimo se, da bi nam bilo vsem bolje. Trudimo se, da bi govorili tako kot stvari stoje ... trudimo se, da ne bi teptali našega človeškega dostojanstva. A vsem ni mogoče živeti po takšnih postavah! Svet je daleč od tega, tudi tam, kjer vojne ni in sc te postave razglašajo za splošno veljavne. Prisluhnimo pismu Aleksandra Solžcnicina. Ko so ga izključili iz društva sovjetskih pisateljev ... »Otre-site prah s svojih ur, pravi... Za nekaj stoletij ste zaostali za svojim časom ... Dvignite svoje priljubljene težke zavese. Saj sploh niste opazili, da je od zunaj napočila zora.« Da ... Da ... Veselo živimo! Medtem ko ima nevvvor-ški nebotičnik družbe Pa-nam šestdeset nadstropij in v njem slehernega dne blizu 300.000 ljudi opravlja vsakodnevno delo, vrli ameriški ' dečki streljajo stare, onemo-: gle. V tem trenutku, ko mi I živimo svobodno, preganjajo j v Grčiji in še mnogokje vse tiste, ki žele živeti po demo-i kratičnih postavah. Medtem j ko v nekaterih visoko razvi-j tih deželah skoraj 90 odstotkov vsake generacije konča ' obvezno srednjo šolo še vedno mnogi, mnogi tavajo v te-| mi neznanja in mnogi dosež> I ki človekovega duha bodo j zanje za vedno izgubljeni. Generacije so pred zaprtimi vrati. In navsezadnje naj vas ne bo strah, če v tem trenutku j po vodah Pacifika, Atlantika I in po drugih morjih plovejo ' atomske podmornice. V tem I trenutku, ko ste obrnili ča-| sopisno stran, sta se morda j v nekem podzemeljskem bunkerju v Nebraski (ZDA) spo-' rekla v kontrolni sobi ob ra-| ketah z jedrskimi glavami ! dva petindvajsetlctnika . . j i Morda se bo njun spor kon-| čal mirno? Morda sta utru-| jena ali nepazljiva ali se ji i ma lahko zgodi, da sprožita na neki neznan cilj na zemlji 1 rakete z jedrskimi glavami ... Tako se bo nekega dne pričela vojna... Potreben je pomislek ali z nami resnično ni nekaj narobe. — Gledamo kako morijo v Vietnamu, čakamo na mir pa ... nad nami vise nuklearne bombe, pozabljamo zadnjo vojno... Zaupamo generalom, pa so vendarle storili že toliko slabega ... sc borimo proti raku, a sami morimo...? Svet je treba spremeniti . .. razlagali smo ga že dovolj! GLAS * 9. STRAN KRANJ Veletrgovina Živila Kranj skupno s PE Bled želi vsem poslovnim prijateljem in potrošnikom mnogo sreče in osebnega zadovoljstva v letu 1970 Belih pekov črna vsakdanjost »Kruha in iger!« je vpilo ljudstvo v starem Rimu. »Svežega kruha!« zahteva sodoben kupec. Gorje pekarnam, če mu ga ne ponudijo že navsezgodaj Bržkone nI človeka, ki bi mu bil vonj po vročem, pravkar pečenem, hrusta jočem kruhu, vonj, ki draži nosnice in žleze, da se nam v ustih nabira slina, da nam želodec zakruli, neznan. To je spremljevalec blaginje, o katerem sanjajo mnogi milijoni lačnih. To je simbol sitosti, močnejši in dragocenejši od dišav, ki obdajajo kronane glave. Ni ga moč ponarediti. V poskusnih laboratorijih massachusetske univerze (ZDA) so pred leti umetno, s spajanjem najrazličnejših kemičnih sredstev, izdelali skoraj dva tisoč koncentratov, katerih vonjave ustrezajo vsem doslej znanim aromam. Le stekleničko je treba odpreti in že vas zajame duh po brinju, čokoladi, benci-skih hlapih ali cvetju, po dimu, breskvah ali svežem senu, po plesrobi, gnilobi ali strojnem olju . . . Edino pri kruhu se je zataknilo. Vonja, ki preplavi okolico, kadar odprejo krušne peči in izvlečejo tople, rumeno zapečene hlebce, niso znali osamiti. Preveč originalen, preveč samosvoj je. Kdor ga samo enkrat zazna, mu ne bo nikdar več tuj. In prav omenjen duh po vzhajajočem, nabreklem testu ter vročina, ki nevajenemu, na zimski mraz ubranemu telesu kaj hitro ovlaži kožo, sta glavni značilnosti pekarn. Zato ml je bil debeli zimski plašč oni dan (ali bolje — ono noč), ko sem obiokal kranjsko »tovarno kruha«, kmalu odveč. Splch pa bi med peki, oblečenimi zgolj v tanke bele majice in lahke platnene hlače, deloval nekam smešno, še s suknjičem na plečih sem se, hodeč mimo zasoplih, od dela in sopare potnih mož, počuti! malce nelagodno. BREZ03ZIRNI POTROŠNIKI »Lepo, da ste prišli,« mc jc pozdravil dežurni tehnolog Borut Cibej. »O pekih so doslej časopisi pisali mnogo premalo. Vse mogoče stvari načenjate novinarji, marsikaj odkrijete, razkrinkate, le za življenje m vsakdanje težave naših ljudi nimate posluha. In vendar jc problemov, ki nas tarejo hi s katerimi bi javnost morala bili seznanjena, veliko.« Prikimal sem in mu dal prav. O usodi neznanih mož, ki skrbijo, da so trgovine in lokali vsako jutro založeni s skladovnico svežega, včasih še toplega kruha, namreč vemo presnete malo. No zavedamo sc, koliko truda in znanja je treba, preden iz sto in sto kupov moke, iz sto in sto litrov vode ter iz deset in deset kilogramov kvasa nastane več tisoč slastnih štruc. Strucc, žemlje in pecivo so za nas del vsakdanjosti, so kot voda in zrak, ki o njima nikdar ne razmišljamo in ne ugibamo, od kod izvirata. Gorje pekom, če bi lepega dne zatajili in bi vesoljno ljudstvo ostalo brez svojih hlebcev, rogljičev in makovk. »Sc kdaj zgodi, da n pečete premalo kruha ali da ga kupec ne dobi pravočasno?« me jc zanimalo. »Da — včasih. Toda v prvem primeru so krive trgovine. Pogosto namreč naroče preveč ali premalo 'Naga', dasi potlej, pred ljudmi, rade zvalijo krivdo na pekarno. Kar pa se tiče drugega, moram reči. da smo le redko v zamudi. Seveda, če zmanjka elektrike ali vode, če več pekov hkrati zboli in jih nimamo s kom nadomestiti (veste, tudi nam gripa ne prizanaša) Jc zakasnitev neizogibna. Ampak potrošniki tega nočejo razumeti. Karkoli drugega zmanjka, potr-pijo, pri kruhu pa so neizprosni.« 10 TON VSAKO NOČ Pol osmih je bilo, ko sta dve veliki peči nove, komaj pred slabim letom prenovljene pekarne Kranj, podružnice Žita Ljubljana, začeli bruhati šlruce in dvokilo-gramske hlebce. 10 ton — pred prazniki in ob sobotah celo 16 ton — črnega, belega, ajdovega, koruznega, ržene-ga in iik'.'aik'i'a kruha ter za MeČ stolov različnega peciva i spečejo tod vsako noč. De-j lovni postopek traja 11 ur — I od osemnajstih zvečer do sedmih zjutraj naslednjega dne. Skozi tri faze oziroma prostore, skozi sejalnico, mc-silnico in proizvodno halo mora iti testt), da iz moke, vode, kvasa ter drugih do- vonj razširjajoče štruce. Osem ljudi je dovolj, da zadeva teče. To so sejalec, dva mešalca, tehtalec, odlagalec v komoro, predpečnik in na-rczovalec. Toda vsi morajo pošteno garati. Komaj, ko-! maj najdejo toliko časa, da i posamič, zdaj eden, zdaj dru-i gi, skočijo do pisarne, pokadi-! jo cigareto, in spijejo skode-1 lico kave, ki jim pomaga odganjati spanec, i »Čeprav je našim ljudem dandanes, ko moderne avto-i raatiziranc naprave naglo izpodrivajo star način dela, ; veliko laže, sodi njihov poklic še vedno med najbolj naporne, kar jih poznamo,« meni tehnolog Cibej. »že sa-| mo dejstvo, da so prosti — ne vštevši dopustov — največ sedem noči v letu, pove vse. Spanec podnevi ni nik-, dar tako globok kot sicer, I zato sta nervoza in obolenje živcev pri pekih zelo pogostna. Večina jih zaradi slabega zdravja odide v pokoj n:\aj let prezgodaj.« ] A četudi odštejemo bolez-i ni, ki spremljajo od testa za-j maza nega moža, je pekovski stan vseeno budo težak. Kar poglejmo! Pek odide zdoma ob prvem mraku in sc vrne z jutranjim svitom. Ko drugi hitijo na koncert { in v kino, ko Zdijo pred te-j levizorjem, sledeč kvalitet-• nim večernim oddajam, si on zraven vroče peči otira potne srage. Zadovoljen ali ne, i prikrajšan je za kulturno in zabavno življenje, za večerne klepete in posedanje v krogu svoje družine. Celo ob nedeljah ni nič bolje. Sosedje gredo na sprehod, na smučanje, on pa doma spi, kajti zvečer, v službi, mora biti čil in zdrav. Naslednje jutro bodo kupci hoteli imeti sveže pecivo, sveže hlebec, šlruce . . . »Pekov državni praznik traja najdlje dva dni, več nikdar. Dopusta si ne more izbrati sam, določi mu ga podjetje — kajpak tako, da proizvodnja ni prizadeta.« Še in še sva govorila, še in datkov m.stane krah. Napra- I fC .bi l?1*0 na*teval ____i_ :_____i_j___ _:: ' ljudi, ki si svoj vsakdanji ve so zelo izpopolnjene, nji hov vide/, ima z nekdanjimi meritjganii in pečmi na drva ali premog kaj malo skupnega. Testo potuje po tekočem traku, tekoči trak ga odnese v enakomerno ogrevano komoro, podobno veliki pre-vrnjeni omari, da bi na drugi strani pripehaJ na dan enakomerno zapečen, značilni kruh služijo s kruhom. Am-i pak prepustimo raje besedo njim samim. »OTROKA ME NE MARATA . . .« f) Janez Jančar (50), vodja peči, jc doma iz Novega mesta, vendar že dolgo živi v Kranju. Ima dva sinova, stara 18 in 13 let. »Pek sem od leta 1934. Saj nič ne rečem, poklic mi je všeč, vendar bi, če bi se mi ponudila priložnost, takoj premenjal. Dasi sem kar dobro plačan in čeprav so delovni pogoji sedaj mnogo boljši, ne odtehtajo neprestanega nočnega dela. Družinsko življenje zelo trpi. žena dan na dan tarna, ker ne moremo nikdar skupaj ven. Le redko sva oba hkrati doma. Navadno je tako, da jaz odhajam ko ona pride, In obratno.« 9 Pero Milojevič (33) je po rodu Bosanec, iz Bosanske Dubice. Dela skupaj z Viktorjem Križajem (38), Kranjčanom. Oba sta kvalificirana predpečnika in se dobro razumeta. »Prej sem skrbel za parno peč. Z lopato sena premetaval premog in pazil, da temperatura ni padla pod dovoijeno mejo, danes pa samo c"j racam pirometre. Veliko iaže je, toda bolj odgovorno. Trinajst let prakse imam in če bi ne bilo nočnega dela, bi mi pekarstvo zelo ugajale,« pravi Pero, medtem ko se je njegov sotrudnik Viktor raz-govoril o bolj strokovnih rečeh. »Mislim, da so izde.ki kranjske pekarne, odkar smo dobili nove peči, precej boljši. Zlasti zun.mji videz kruha je čisto drugačen, lepši. O okusu pa sani ne ra^rc:u soditi, raje prepuščam besedo potrošnikom. Ja, in r.e io bi rad dodal, da po rekonstrukciji in modernizaciji naših obratov naredimo r-.::o-go več, da mnogo bolje izkoristimo čas.« • Jože Sintič (28), kvalificiran oblikovalec I z Visokega, oče štiriletnega dečka in triletne deklice, se prav tako pritožuje nad noenim delom. Spričo nerednega življenja, spričo tega narobe sveta se:n že čisto živčen. Doma gre vse narobe. Otroci me ne marajo, saj podnevi, ko se hočejo igrali z menoj, spim in jih naderem ali cel - udarim, če pridejo blizu. 125, 130 tisočakov je prepičl^ odškodnina za načeto zdravje in harmonijo v družini.« Se z nekaj peki sem govoril in razen kurjača Rediš pa Krasnica (32), ki trdi, da ga nočno delo ne moti, da se je privadil nanj, so vsi po vrsti nezadovoljni s sedanjim urnikom. A tudi Re-džep ni ostal povsem bres pripomb. »Osebni dohodki bi bili lahko malo višji. Ce d< u-gega ne, naj rastejo vsaj vzporedno s cenami,« je pribil. I. Guzelj REPORTAŽA REPORTAŽA REPORTAŽA REPORTAŽA KRVOSES 19 tP — Vedno si želela, naj ti ku-^r1 pim nekaj krznenega. — Pdot sprašuje, če ima mogoče kdo kladivo pri sebi. — Ko sem zavpll: »Postavite — Tone, aH si zaprl psa v ga pred vrata, sem mislil, da garažo? jc mlekar.« — Vsak čas mora biti v službi. Odšel je kot navadno ob 7. uri z avtobusom. »Zdaj ne več. Posneli so jih, potem pa sploh vse otise, kar jih je bilo tam, zbrisali.« »Nekdo vas je nalagal, Mr. Mason. Ti odtisi ne morejo biti moji.« »Tukaj nekaj ni v redu!« »Povejte mi, Mrs. Bedford — ali se niste danes ponoči, naj bo to že kadarkoli, peljali za Denhamom v tisti motel?« »Toda, Mr. Mason, čemu pa naj bi se vozila za Denhamom po kakršnih koli motelih?« Ker je Denham prejel tam od vašega moža dvajset tisoč dolarjev.« Stisnila je ustnice. »Torej se niste peljali za Denhamom tja?« »Prej bi umrla kot pustila Stevvarda v krempljih tega slinastega izsiljevalca.« »ViditeJ To si bo policija tudi tako razlagala, ko bo iskala motiv za umor.« »Kot motiv za to, da bi bila lahko umorila Denhama?« »Da.« »Mene prav gotovo ni bilo tam! Sinoči sem čakala doma svojega moža, in vi o tem, kje je bil, niste prav informirani. Niti na misel mu ni prišlo, da bi se bil peljal v tisti motel, pač pa je bil na nekakšni neprijetni konferenci direktorjev, kjer so razpravljali o tako kočljivi zadevi, da si ni upal zapustiti sobe niti za toliko, da bi mi telefoniral. Ali pa ste tudi popolnoma prepričani, da je Denham mrtev? Ali ne gre za pomoto?« »Ne, pomote ne more biti!« Trenutek je pomišljala in vstala. »Lagala bi in sc hlini-la, če bi trdila, da obžalujem njegovo smrt. Ima pa lahko zelo kočljive posledice, ki Jim morate najti protiutež. Policija bo raziskovala njegovo preteklost. Ugotovila bo, da je bil izsiljevalec in poskušala sestaviti seznam njegovih žrtev, da bi med njimi našla koga, ki je Imel dovolj vzroka za umor. Vaša dolžnost Je, da kot pravni zastopnik mojega moža poskrbite za to, da policija ne bo Izvedela, zakaj je Denham lahko tako pritiskal name. Stevvardu Jc godilo, da se je postavljal z menoj v družbi..., no, težko jc to razložiti. Rekla bi, da je to nekako tako, kot če Ima človek čistokrvnega psa. Rad gre z njim na razstave in rad vidi, če jc odlikovan. Pri tem Igra nedvomno določeno vlogo občutek, da mu bodo drugi lastniki psov zavidali. Prav tako ml moj mož rad kupuje lepe obleke In dragocen nakit In rad vidi, da se gibljem v kultivirani atmosferi, obdana od častilcev. Imajo ga za zelo srečnega zakonskega moža ln nJega to veseli.« »In vam na tihem to nI po godu?« Pogledala mu Je v oči. »Motite se, Mr. Perry Mason! In kot njegov pravni zastop-n'k morate najti zdaj sredstva ln pota, da ga boste obvarovali pred katastrofalnim polomom. Na vsak način mo- rate preprečiti, da bi prišla moja preteklost na dan.« »Kaj pa mislite o meni? Da sem čarovnik, ali kaj?« »Moj mož prisega na vas. In zaradi tega sva tudi pripravljena plačati vam najvišji honorar, če dosežete, da bodo tisti prstni odtisi priznani kot falzifikat in prepričevalno dokažete, da se pretekle noči nikakor nisem mogla zadrževati v motelu.« Po teh besedah se je obrnila, da bi odšla. Pogovor je zaključila odločno, kot da ne trpi ugovora. Tudi v tem trenutku je pokazala, da je povsem dorasla situaciji in zapustila prostor trdnih korakov. 10. Perry Mason je zapeljal na parkirni prostor pred svojo pisarno, čuvaj prostora, ki ga je navadno pozdravil z lagodnim zamahom roke, je razburjeno mahal z rokami, ko je Mason ustavil voz in je takoj pritekel k njemu. »Listek imam za vas, Mr. Mason!« Na listku, ki mu ga je potiskal v roke, je bilo zapisano: »Policija je tu! Della.« Mason je trenutek pom'š-Ijal, nato pa izstopil in se napotil proti poslopju. Ko je stopil v vežo, je nenadoma stopil preden j, kot bi zrasel iz tal, močan moški in dejal: »če nimate nič proti temu, Mr. Mason, bi se popeljal z vami navzgor.« »Glej no, eden od gospodov komisije za umore! Prosim, prosim, kar z menoj poročnik Tragg! Ali bi vam lahko kako pomagal?« »Kakor se vzame. Toda, če dovolite, se bomo pogovorili raje v vaši pisarni.« Molče sta se peljala navzor. Mason je korakal po hodniku mimo vrat v glavno pisarno ln odprl vrata svoje privatne pisarne. Della Street mu je razburleno zaklicala: »šef, policiia bi rada .. . oh!« Zagledala jc poročnika Trag« g*. »Dober dan, gospodična Street!« jc dejal zadržano vljudno poročnik Tragg. Iz njegovega glasu pa je bilo čutiti nejevoljo, ko je dostavil: »Odkod pa veste, da bi policija rada govorili z Mr. Masonom?« »Oh, prav slučajno sem slišala. AH bi moralo ostati to tajno?« »\Ti nujno,« je o:' 1 Tragg, se zleknll v naslonja-ču za stranke In čakal, da se Je Mason namestil za svojo pisalno mizo. »Cigareto?« le dejal Maton In ponudil Trai'gu zavojček. »Lepa hvala!« odgovoril policiJskl DOrOČnlk in si vzel cigareto. Mason mu Jc prižgal. »Zelo ljubeznivo!« »Prosim, prosim!« Nato \c Maton tudi se**' *rl-žgal cigareto in se udobno naslonil v svojem stolu. Poročnik Tragg je bil skoro tako velik kot Mason. Bil je tip modernega poliejskega uradnika, ki se razume na svoj posel in ki mu je njegovo delo v zadovoljstvo. Njegov tovariš, seržant Holcomb — ki ni prav nič skrival svojega odpora proti Masonu — pa je bil klasičen primer okostenelega, topoglavega policista stare šole. Mason in Tragg sta cenila drug drugega in obravnavala medsebojne zadeve s spoštovanjem do nasprotnika. »Zadeva, ki bi se o njej rad pogovoril z vami, ima opraviti z motelom »Pri mirnem počitku,« je dejal Tragg in pri tem pogledal Masona. Mason je molče dvignil obrvi. »Ali vam to kaj pomeni, Mason?« »Ni napačno.« »Sle bili že kdaj tam?« Mason je zmajal z glavo. »Morda pa kateri od vaših klientov?« »Nimam pojma. Saj vam je znano. Kopico klientov imam in lahko bi si mislil, da je ta aH oni kdaj prenočil v motelu. Pripravno je stopiti v prijazen lokal, če si z vozom na poti. V sobo ti znesejo vso prtljago in ...« »To je vse lepo in prav, toda tu gre za umor, ki so ga odkrili v motelu »Pri mirnem počitku« danes ponoči.« »Res? Kdo pa je bil umorjen ?>< »Moški, po imenu Denham. Sicer pa je, kot se je izkazalo, čudne vrste človek.« »In ta naj bi bil moj klicni?« »Upam, da ne.« »Vendar se mi zdi, da ste našli nekašno zvezo, ki vas je pripeljala sem.« »Nič se ne bi čudil, če bi obstajala kaka taka zveza.« »Ali ne bi hoteli stvari pojasniti.« »Obvestil vas bom o nekaterih stvareh, ki so nam znane. Včeraj popoldne se je pojavil v motelu »Pri mirnem počitku« moški, tipičen generalni direktor, temnih las, na sencih malo osivel, v lepi obleki po meri, suverenega nastopa. V njegovem spremstvu je bila ženska, precej mlajša od nJega. On je bil star morda 50 let, ona pa zelo aktiv.ktivna p!avo!aska, kakih petindvajset let.« »Oho!« Tragrj se je zarezal: »Da, ka| takega večkrat zaide v motele. Zdaj pa r.\o>\i nekaj prav zan;mi"e;ra: Molki Je na Vtak navln hotel Imeti dvolnl bungalov. Dejal Je,N di priča* kujetn Si en oarček. Dobil je torej dve 1 ni bungnlov. ki je med Bel i .vezan s p: eimdom. W Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7.. 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. url ter radijski dnevnik 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23., hi ob 1930. torei 30. DECEMBRA 8.04 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Z ansamblom Atija Sossa — 9.45 Petnajst minut z ansamblom in pevci Miška Hočevarja — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igra violinist Igor Ozim — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska reportaža — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odlomki iz opere Scviljski brivec — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dov-žana — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.23 Lahka glasba z orkestrom RTV Ljubljana — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 24.00 Godala v noči DrugI program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Vrtiljak s popevkami — 15.00 Jaz/, na drugem programu — 15.35 Glasbeni varicle — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Z orkestrom David I.lovd — 18.00 Popevke današnjih dni — 18.35 Lepi zvoki - 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Naši operni pevci — 21.15 Slovenska zborovska pesem — 22.15 Salzburški festival 1969 — 00.05 Iz slovenske poezije 31. DECEMBRA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za slovo od starega leta — 935 V veselem pričakovanju — 10.15 Tri vas doma — 11.00 Turistični napotki /a tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva komična prizora iz jugoslovanskih oper — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pesmi o zimi po-jo mali vokalni ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Uspele slovenske popevke — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Pionirsko popoldne — 17.05 Z domačimi vižami novemu letu nasproti — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Sanje ob kaminu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Na-Ma za Novo leto — 20.00 Silvestrov večer — 24.00 Srečno 1970 — 00.05 Prvi ples v novem letu — 01.00 Moderni časi — moderni ritmi — 02.00 Veselje v domačem krogu — 03.00 Spomini in želje — 04.00 Ples za plesom — napev za napevom Drugi program 14.05 S popevkami po svetu — 14.35 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 15.00 Melodije iz filmov — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Revijski orkester Marty Gold — 18.00 Popevke na sprehodu — 18.35 Plesna glasba — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Od popevke do popevke — 20.05 Plesni napevi in koraki — 21.10 Silvcstrovo — 05.00 Iz slovenske poezije četrtek 1. JANUARJA 6.00 Dobro jutro in mnogo sreče! — 6.50 Danes za vas — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Skladbe za mladino — 9.05 Našim najmlajšim za Novo leto — 9.30 Nove melodije v novo jutro — 10.05 Zimski turizem v slovenskih turističnih projektih — 10.30 Mnogo sreče in uspehov vam želijo domači pevci in godci — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Novoletni pozdravi — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Novoletne čestitke — 13.15 25 let nove Jugoslavije — 14.05 Tudi letos vas bodo zabavali — 15.05 Domače slovenske pesmi od včeraj in danes — 16.00 Radijska igra — 17.05 Novoletni koncert Simfoničnega orkestra in zbora RTV Ljubljana — 18.00 Humor iz veselja — 18.30 Ritmi za mladi svet — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Zabavna glasba — 20.00 Novoletno srečanja v studiu 14 — 22.15 Po plesnem redu z znanimi orkestri — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč z godalnimi orkestri Drugi program 14.05 Za ljubitelje popevk in plesnih ritmov — 15.00 Ve-IV i valčki in uverture — 15!^ Glasbeni variete — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Trije majhni ansambli zabavne glasbe — 18.00 Popevke, ki jih radi poslušate — 18.35 Z orkestrom Manto-vani — 19.00 Tilmski vrti-]jnk — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Prve letošnje minute — s slovenskimi skladatelji — 21.10 Nove plošče v opernem arhivu — 22.10 Na pragu Beethovnovega leta — 00.05 Iz slovenske poezije petek 2. JANUARJA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Glasba za mladi svet — 9.05 Vedri ritmi — 9.40 Dva prominentna vokalna korpusa z novimi posnetki — 10.05 Novo leto pri naših izseljencih — 10.30 Miha Dovžan in Boris Kovačič s svojima ansambloma in melodijami — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Simfonični orkester RTV Ljubljana svojim poslušalcem za praznično dopoldne — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Opoldanski cock-tail melodij — 13.30 Silvo Marelic: Samouprava — 13.55 Glasbena medigra — 14.05 Bilo jc Novoletno popoldne — '15.05 Znani in neznani ljudje o športu — 16.00 V svetu opernih melodij z našimi solisti — 17.05 Ples ob petih — 18.00 Pozabljeni poetje — 18.40 Lahka glasba — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Zabavna glasba — 20.00 Prijetni spomini na preteklo leto — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z lepimi melodijami v prijeten sen Drugi program 14.05 Od popevke do popevke — 15.00 Zveneče kaskade — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Lahka glasba — 18.00 Iz filmov in glasbenih revij — 18.35 Z orkestrom Mi-chael Jarv — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za dobro razpoloženje — 20.05 Radijska igra — 21.10 Lepa mlinarica — ciklus samospevov — 22.20 Festival v Bergenu 1969 — 00.05 Iz slovenske poezije sobota 3. JANUARJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Ccz zasnežene poljane — 9.50 Naš avto-stop — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Skatljica z godbo in druge skladbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansambli domačih viž — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.3' Lahka glasba za razvedrilo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje barito-nist Milivoj Bačanovič — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Glasba iz filmov — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Zabavna glasba — 20.00 Zabavna radijska igra — 20.40 Za ples in razvedrilo — 21.15 Glasba ne pozna meja — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 Melodije iz musicalov — 15.00 Jazz na drugem programu — 15.35 Glasebni variete — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Naš podlistek — 17.50 Kitara v ritmu — 18.00 Pisana paleta zabavne glasbe — 18.35 Z orkestrom Les Reed — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Parada zabavne glasbe — 20.05 Ljudje med seboj — 20.30 Okno v svet — 20.45 Slovenski skladatelji v zimi — 21.15 Operni koncert. — 22.30 Baročni mojstri in njihovi izvajalci — 00.05 Iz slovenske poezije Nedelja 4. JANUARJA 6.00 Dobro jutro — 8.04 Radijska igra za otroke — 8.43 Mladinska orkestralna glasba — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z ansamblom VVeekend — 14.05 Po domače — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 15.05 Nedejsko športno popoldne — 17.05 Nedeljski operni stereo koncert — 17.30 Radijska igra — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbena razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Plesna glasba — 22.40 Zabavna glasba iz studia Zagreb — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža 13.35 Začnimo s plesom — 14.00 S popevkami po svetu — 14.35 Revija majhnih ansamblov zabavne glasbe — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Z zborom in orkestrom Henry Mancini — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Iz operet in glasbenih revij — 18.30 Popevke se vrstijo — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Igrajo veliki zabavni orkestri — 19.40 Priljubljeni zabavni zbori — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Dubrovniške poletne prireditve 1969 — 22.40 Koncert in simfonija — 00.05 Iz slovenske poezije ponedeljek 5. JANUARJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.45 Zvoki iz operet — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 S Koroškega v Makedonijo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihal- 3 nih orkestrov — 13.30 Pripoj ročaj o vam — 14.05 Lal glasba — 14.35 Naši poslušć ci čestitajo in pozdravljaj« — 15.30 Glasbeni intermez — 15.40 Mali koncert zboi KUD-a Tine Rožanc — 16.C Vsak dan za vas — 17.1 Operni koncert — 18.C Aktualnosti doma in po svat tu — 18.15 Signali — prop* gandna oddaja — 18.35 Ml* dinska oddaja Interna 469 —»j 19.00 Lahko noč, otroci —i 19.15 Minute s Slovenski™ instrumentalnim kvintetom — 20.00 Koncert Simfoničnej ga orkestra RTV Ljubljani 22.15 Za ljubitelje jazza -« 23.05 Literarni nokturno -»i 23.15 Zabavna glasba iz stu> dia Beograd — 23.40 Z orke« strom Nelson Riddle Drugi program 14.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 14.20 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe —» 15.00 Popevke, ki jih radi poslušate — 15.35 Glasben| variete — 16.40 Popevke na] tekočem traku — 17.35 orkestrom in zborom Hors Jankovski — 18.00 Priljubijo« ni pevci zabavnih melodij —» 18.35 Ritmi današnjih dni —> 19.05 Ponedeljkova glasbena skrinja — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Stara italijanske arije — 20.30 Svet in mi -— 20.45 Plesi iz Galan-tc — 21.15 Literarni večer — 21.55 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije torek 6. JANUARJA 8.04 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 9.45 Slovenske narodne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno) udejstvovanje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odlomki iz opere Prodana nevesta — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Beethovnova dela v izvedbi domačih umetnikov —• 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radij, ska igra — 21.10 Lahka glasba — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 23.40 Godala v noči OBIŠČITE KRVAVEC Urejena smučišča Izredni popusti od ponedeljka do petka za mladino, smučarske učitelje, tečajnike, tekmovalce, člane smučarskih klubov in skupin. Informacije: CREINA Kranj telefon 21-022, 73-120 Kranj CENTER 31. decembra angl. barv. CS film JAMES BOND 007 CASINO ROVALE ob 15.30 in 18. uri 1. januarja amer. barv. CS film TARZAN NA VELIKI REKI ob 10. uri, japon. barv. film VELIKI ZID ob 14.30, 17. in 19.30, premiera amer. barv. CS filma JUNAKI ZAHODA ob 22. uri 2. januarja amer. barv. CS film DAN REVOLVERAŠEV ob 10. uri, japonski barv. film VELIKI ZID ob 14.30, 17. in 19.30, premiera amer. barv. CS filma NEVARNA SMER 7000 ob 21. uri 3. januarja amer. barv. CS film JUNAKI ZAHODA ob 15. in 20. uri, amer. barv. CS film ZVEZDA ob 17. uri, premiera zahod. nem. barv. filma HELGA IN MICHAEL, II. DEL ob 22. uri 4. januarja amer. barv. CS film JUNAKI ZAHODA ob 13.30 in 21. uri, japon. barv. film VELIKI ZID ob 15.30, amer. barv. CS film ZVEZDA ob 18. uri 5. januarja zahodnonemški barv. film HELGA IN MICHAEL, II. DEL ob 16., 18. in 20. uri 6. januarja zahodnonemški barv. film HELGA IN MICHAEL, II. DEL ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 31. decembra amer. barv. CS film ZVEZDA ob 16. in 19. uri 1. januarja amer. barv. CS film TARZAN NA VELIKI REKI ob 14. mi, amer. barv. CS film ZVEZDA ob 16. in 19. uri 2. januarja amer. barv. CS film DAN REVOLVERAŠA ob 15. UrL amer. barv. CS film ZVEZDA ob 17. in 20. uri 3. januarja angl. barv. CS film JAMES BOND 007 CASINO ROYALE ob 15.30 in 20. uri, amer. barv. CS film SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE ob 18. uri 4. januarja angl. barv. CS Film JAMES BOND 007 CASINO ROYAI.E ob 14. in 18.30, amer. barv. CS film TARZAN NA VELIKI REKI ob 16.30 5. januarja amer. barv. CS film UKROČENA TRMOGLAVKA ob 16., 18. in 20. uri 6. januarja amer. barv. CS film ZVEZDA ob 16. in 19. uri Cerklje KRVAVEC L januarja amer. barv. CS lilm DAN REVOLVERAŠA ob 16. in 19. uri 2. januarja amer. barv. film PROKLETA POSESTA ob 16. in 19. uri I januarja amer. barv. CS lilm TARZAN NA VELIKI REKI <>!» 19. uri Kamnik DOM 1. januarja amer. barv. CS lilm KAKO JE OSVOJEN DIVJI ZAHOD, I. DEL ob 15., 17. in 19. uri 2. januarja amer. barv. CS film KAKO JE OSVOJI-N DIVJI ZAHOD, II. DEL ob 15., 17. in 19. uri 3. januarja amer. barv. CS Film NI VARNA SMER 7000 ob 17.30 in 19.30 4. januarja amer. barv. CS film NEVARNA SMER 7000 ob 15., 17. in 19. uri 5. januarja amer. barv. CS film JUNAKI ZAHODA ob 17.30 in 19.30 6. januarja amer. barv. CS film JUNAKI ZAHODA ob 17.30 in 19.30 Tržič 1. januarja amer. barv. CS film SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE ob 15., 17. in 19. uri 2. januarja amer. barv. CS film TARZAN NA VELIKI REKI ob 15. in 19. uri, amer. barv. CS film SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE ob 17. uri 3. januarja amer. barv. CS film UKROČENA TRMOGLAVKA ob 17.30 in 19.30 4. januarja amer. barv. CS film UKROČENA TRMOGLAVKA ob 15., 17. in 19. uri 6. januarja švedski barv. film STRELJAJ PRVI, PREDI ob 17. 30 in 19.30 Jesenice RADIO 31. decembra amer. barv. CS film REVOLVERAŠ Z RDEČE REKE 1.—2. januarja franc. barv. film ZBOGOM, PRIJATELJ 3__4. januarja italij. barv. lilm PAST V GRAND CA-NYONU 5. januarja angl.-nem. barv. film KLUB UBIJALCEV IZ BROOKIYNA 6. januarja franc. barv. VV film KRVOLOČNA IGRA Jesenice PLAVŽ L—2. januarja amer. barv. C S lilm POČITNICE V KALIFORNIJI 3. -4. januarja franc. barv. VV lilm KRVOLOČNA IGRA 5.-6. januarja italij. barv. lilm PAST V GRAND CA-NYONU Žirovnica 31. decembra amer. barv. lilm CRNA MORA 1. januarja liane, film ŠTIRI DAME ZA GOSPODA 4. januarja amer. barv. CS film POČITNICE V KALIFORNIJI Dovje Mojstrana 1. januarja amer. barv. lilm ČRNA MORA 3. januarja amer. barv. CS lilm POČITNICE V KALI 1 ORNIJI 4. lanuai |a amer. barv. < S dim REVOLVERAŠ Z RDE-čE REKE Kranjska gora 1. jannai j.t amei. barv. CS film REVOLVERAŠ Z RDE-(i REKE 3. januarja amer. barv. film ČRNA MORA 4. januarja franc. barv. film ZBOGOM, PRIJATELJ Javornik DELAVSKI DOM 31. decembra amer. barv. CS film POČITNICE V KALIFORNIJI ob 19. uri 1. januarja grški barv. film GRŠKI BISERI ob 19. uri 3. januarja amer. barv. CS film REVOLVERAŠ Z RDEČE REKE ob 19. uri 4. januarja angl.-nem. ban', film KLUB UBIJALCEV IZ BROOKLYNA ob 17. uri, amer. barv. film ČRNA MORA ob 19. uri Radovljica 31. decembra franc. barv. film OPERACIJA LIZBONA ob 18. uri, amer. barv. film SVINGERI ob 20. uri 1. januarja amer. barv. film SVINGERI ob 16. uri, amer. barv. film KAKO SE REŠUJE ZAKON IN PROPADA ŽIVLJENJE ob 18. uri, franc. barv. film VOHUNOVA KOZA ob 20. uri 2. januarja amer. barv. film KORAKI REVOLVERAŠA ob 16. uri, amer. barv. film SVINGERI ob 18. uri, amer. barv. film VODNIK ZA OŽENJENE MOŠKE ob 20. uri 3. januarja amer. barv. film NEVARNA LINIJA 7000 ob 16. uri, amer. barv. film VODNIK ZA OŽENJENE MOŠKE ob 18. uri, aincr. barv. film PRIMORAN DA UBIJE ob 20. uri 4. januarja amer. barv. film VODNIK ZA OžENJENF, MOŠKE ob 14. uri, amer. barv. lilm KAKO SE REŠUJE ZAKON IN PROPADA ŽIVLJENJE ob 16. uri, amer barv. lilm PRIMORAN DA UBIJE ob 18. uri, amer. barv. film NEVARNA LINIJA 7000 ob 20. uri 5. januarja amer. barv. film MAROKO 7. ob 20. uri 6. januarja amer. barv. film LOVEC NA SKALPE ob 20. uri Bled 31. decembra franc. barv. lilm V SONČNEM ZENITU ob 17. in 20. uri L januarja amer. barv. film »F« KOT FUNT ob 10., 15., 18. in 20, uri 2. januarja amer. barv. film »F« KOT FLINT ob 15., 18. in 20. uri Skofja Loka SORA 31. decembra I rane. il.ili j. barv. CS film TRIJE KORAKI SKOZI BLAZNOST ob 18. in 20. uri 1. januarja amer. barv. film ŠERIF V Ni-.VV VORKU ob 15., 17. in 20. uri 2. januarja amer. barv. film ERIF V \EW YORKl! ob 18. in 20. mi 3. januarja irane. barv. CS lilm gospodar PODZEMLJA ob 18. in 20. uri 4. jenu.uja liane. barv. CS hI m GOSPODAR PODZEM I Ia ob 15., 17. in 20. m i 5. januarja egip. barv. film ARABSKA PRINCESA ob 18. uri 6. januarja amer. barv. VV film moji otroci, TVOJI OTROCI, NAšl OTROCI ob 18. in 20. uri Creina Kranj obvešča cenjene potnike, da bodo avtobusi vozili od 1. do 4. januarja po nedeljskem voznem redu Športne prireditve O JESENICE — V tretjem kolu državnega prvenstva v hokeju na ledu se bosta danes v torek na drsališču Pod Mežakljo pomerili ekipi Jesenic in beograjskega Partizana. f) PLANICA — Smučarska zveza Slovenije prireja 2. januarja na 60-m skakalnici meddruštveno tekmo za mladince, ki velja za kategorizacijo. f) JESENICE — Na smučiščih Črnega vrha prireja ŠD Jesenice 4. januarja med-! društvene tekme v veleslalomu za starejše in mlajše mladinke in starejše in mlajše mladince. Tekma se šteje za kategorizacijo. • BOHINJ — 6. in 7. januarja bo v Bohinju 15. mednarodno tekmovanje v smučarskih tekih FIS — I A. • BEGUNJE — TVD Begunje bo 2. januarja pri red i- j tclj novoletnega meddruštve-! nega tekmovanja v veleslalomu za člane, članice, mladinec in mladinke. ff> ŠKOFJA LOKA — 4. j a nuarja prireja SK Transtu-rist Šk. Loka meddruštveno j tekmovanje v slalomu za člane in članice. Tekma se šteje za kategorizacijo. f) DUPLJE — 4. ,. m.u ja prireja TVD Partizan Duplje ! meddruštvene skakalne tekme na 30 m skakalnici. i f) GORJE — Danes v to-rek, 30. decembra, bo ob 18. uri nočno tekmovanje v tekih za memorial Marjana Jakopiča. Tekmovanje bo ekip- | no in posamezno. V sredo in četrtek, 7. in 8. fanuarja, prireja smučarski klub Triglav Kranj sejem rabljene smučarske opreme. s', jei.i bo na kranjski tržnici oba dneva od 16. do 19. ure. ČETRTEK Zagreb) — 17.50 Svet v letu 1969 (RTV Beograd) — 18.50 Novoletne čestitke, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Zasedena silvestrska noč sreda 31. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Vesele zimske minute (RTV Zagreb) — 18.30 Risanka, 18.40 Dedek Mraz za vas (RTV Ljubljana) — 19.15 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.45 T V prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik, 20.50 3-2 1, 21.00 Vodoravno in navpično v novo j leto (RTV Ljubljana) — 0.40 Novoletni spored (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 1. JANUARJA 10.10 Novoletna čestitka in napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 10.15 Novoletna pustolovščina (RTV Zagreb) — 11.15 Otroški filmi (RTV Beograd) — 12.15 Novoletni koncert (Evrovizija) — 13.30 Smučarski skoki (Evrovizija), 15.30 Iz starega v novo leto (RTV Ljubljana) — 16.00 Revija na ledu (Evrovizija) — 17.00 Thula — nizozemski film, 17.30 Civilna zaščita — filmska komedija, 18.30 Novoletni TV magazin, 19.50 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Buddenbrookovi nadaljevanje in konec, 21.20 Moda in balćt, 21.55 Shenan-doab — serijski film, 22.20 Roka ob roki — Zabavno glasbena oddaja TV Sarajevo, 22.40 Izgubljena roža — oddaja narodne glasbe TV Sarajevo, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.30 Glasbena komedija, 19.00 Roka Ob roki, 19.20 Izgubljena roža (RTV Sarajevo) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK 2. JANUARJA 10.10 Veseli tobogan, 11.10 Soseda nutsical, 12.00 Narodna glasba, 12.30 Ponovitev novoletnega sporeda (RTV Ljubljana) — 13.30 Novoletni spored (RTV Skopje) — 16.30 Ukradeno spanje — pravljica, 16.50 Nove dogodivščine Hu-ckleberrvja Firma, 17.20 šport v letu 1969, 18.00 Novoletni spored RTV Beograd, 19.00 Svet na zaslonu, 19.50 Cikcak, 20.00 IV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Ubijalci stare gospe — angleški film, 22.00 Za vse otroke sveta, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV 3. JANUARJA 16.45 Fidlfadl — lutkovna predstava, 17.30 Hokej Med-veščak : Jesenice (RTV Zagreb) — 19.20 Svet v letu 1969, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 TV magazin (RTV Zagreb) — 21.35 Rezervirano za smeh, 21.55 Novi rod — serijski film, 22.45 TV kažipot, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDEfeJA 4. JANUARJA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Pet minut po domače, 9.35 Kmetijski razgledi (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Propagandna oddaja, 10.50 Otroška matineja, 11.35 TV kažipot . . . Športno popoldne, 16.00 Otroški cirkus Bil-lyja Smarta (Evrovizija) 18.10 Tlandrijski pes — ameriški film, 19.50 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2 1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Humoreska (RTV Beograd) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 Športni pregled (JRT) — 22.05 Rezerviran čas (RTV Ljubljana) — 22.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Mehanlli priporoča Vozilo je stalo dlje parkirano na prostem ali pa v hladni garaži. Moč akumulatorja je pozimi slabša. Ko zaganjate hladen motor, upoštevajte naslednje. Pred žaganjanjem pri-tgite luči za okrog 10 sekund. Menjalno ročico prestavite v 4. prestavo in vozilo nekajkrat porinite laprej in nazaj. Potem pritisnite sklopko. (Ne velja za vsa vozila, npr. mo-skvič) in moior vžgite. Zaganjajte na kratko (okrog 5 sekund), če vam prvi poizkus ni uspel. Novoletno darilo šoferjem Za reševalce nagradne križanke razpisuje uredništvo Glasa 10 nagrad in sicer: 1. nagrada 200 N din 2. —3. nagrada 100 N din 4.—10. nagrada 50 N din Rešitve pošljite v uredništvo Glasa Kranj, Trg revolucije 1 do 10. januarja, in sicer vsako v svojem ovitku z oznako: NAGRADNA KRIŽANKA. Izid žrebanja bomo objavili v sredo, 14. januarja 1970. Želimo vam veliko uspeha pri reševanju. Leto 1969 je bilo kar uspešno. Da v 1970. letu ne bi bilo slabše! f) Anica Aleš, študentka: »Z letom 1969 sem kar zadovoljna. Najlepše spomine imam na potovanje po Avstriji in Nemčiji. V letu 1970 želim videti Ameriko in Indijo.« f) Milan čop, mizar: »Pravkar umirajoče leto je bilo zame uspešno. Veliko sem se veselil in zabaval. Ker rad delam z. mladino, me posebno veseli, da je delo jeseniškega mladinskega kluba končno le steklo. Zato želim, da bi klub delal tako še naprej, da bi ga uspešno vodil in s tem ustregel mladini.« f) Jane/. Bohinc, natakar: »V letu 1969 sem moral veliko delati, le da je bilo denarja bolj malo. Gostje so bili solidni. Želim, da bi bili takšni tudi v prihajajočem letu. Najbolj bi pa bil vesel, če bi mesto pod Mežakljo končno dobilo pokrito drsališče.« flj> Albina Grebenšck, delavka: »Z letom 1969 sem zadovoljna. Posebno zato, ker sem se vselila v novo stanovanje. V 1970. letu si najbolj želim zdravja.« O Polde Pod logar, upokojenec: »Zelo sem srečen, da sem letos dobil novo stanovanje. Danes, 26. decembra grem zadnjič na delo. Potem pa v zaslužen pokoj, če sem ga že uspel dočakati, želim vsaj to, da bi prihodnje leto in še dlje v miru užival.« O Marija štular, natakarica: »Letos sem bila izredno zadovoljna. Tako osebno, kakor tudi v službi, saj smo imeli veliko gostov, kar pomeni, da smo dober lokal. In kaj si želim v letu 1970? Da bi tako živela kot letos, da bi bilo veliko gostov, še več kot letos, posebno pa me veseli, da bo dobila gostilna Stari Maver novo, moderno Na Gorenjskem bo na novoletno noč prav tako veselo, če ne še bolj kot je bilo leto prej. Skoraj po vseh gostiščih, hotelih, počitniških domovih in planinskih kočah so organizirali prijetna čakanja leta 1970 ob dobri jedači in pijači ter glasbi. V zadnjem trenutku je na Gorenjskem moč dobiti še kakšen prostor za silvestrovanje. Težje pa je najti prenočišča, saj so v turističnih središčih kot je na primer Bohinj, oddane tudi vse privatne sobe. V soboto, ko smo vrteli telefon, je bilo še nekaj prostora v tehle hotelih na Gorenjskem: f) Kranjska gora — Nekaj prostora je še v Porentovem domu. g> škofja Loka —- Gostišea I in restavracije v Škof j i Loki, 1 kjer so organizirali silvestrovanja, so že vsa oddana, tako , restavracija v Nami, Krona j itd. Zaseden je tudi Lubnik ter Loška koča na Starem vrhu. Nekaj prostora je bilo v soboto še v gostilni Pri mostu in na Loškem gradu. Na Sorski planini v Litoslroj- ski koči ni več prostora, prav tako ne tudi na Trebi j i. f> Kranj — V soboto je bilo v vseh privatnih gostilnah, ki so organizirale silvestrovanja z glasbo, že zasedeno. Tudi prenočišča med novoletnimi prazniki na Jezerskem, na Krvavcu in v Preddvoru so bila žc oddana. Za silvestrovanje pa je bilo v soboto še nekaj prostora v Delavskem domu in restavraciji Park, na Šmarjetr ni gori ter v hotelu Jelen. © Trž«č — Prostor je še v restavraciji Pošta v Tržiču, v restavraciji Deteljica. Prostor je tudi v restavraciji na Ljubelju. In še to. Letos ne bo sil-vestrske predstave v kranjskih kinematografih. avtomatsko kegljišče. Zaradi njega bodo gostje gotovo še rajši zahajali k nam.« f) Adolf Tramte, delavec: »No, ja, z letom sem kar zadovoljen. Kar normalno sem ga preživel. V letu 1970 pa želim, da bi se cene ustalile, da bi dobro zaslužil in da bi bil mir.« f> Pavla Kavčič, uslužbenka: »A, od Glasa ste! Naročena sem nanj. Kako sem bila zadovoljna z letom 1969, me sprašujete. Dobro sem ga preživela. Najbolj pa sem srečna, da smo do zime zabetonirali ploščo za novo hišo. V prihodnjem 1970. letu pa želim, da bi sc vselili v novo hišo. V splošnem pričakujem še večje uspehe, četudi jih ne bo, želim, da vsaj ne bi bilo slabše.« J. Košnjek Veseli trgovci Ob rojstvu 1962. leta so Veseli trgovci (vsi so bili namreč trgovski pomočniki, odtod tako ime) igrali v triu. Kmalu so prerasli v kvintet, vendar imena niso spreminjali, čeprav je od prvotne zasedbe ostal le vodja ansambla trobentač Vinko Janezie. Razen njega igrajo danes še: klarinetist Matija Koritnik, kitarist Miro Peršin, kontra-basist Blaž Peter in harmonikar Lojze Osterman. Priključila se jim je še mlada pevka Vida Bogataj. Veseli trgovci so vključeni v KUD Prežihov Voranc iz Zaloga pri Cerkljah. Za seboj imajo že vrsto nastopov doma, igrali pa so že v pobratenem francoskem mestu La Ciotat, po vaseh sosednje Koroške ter na Slovenskem večeru v Celovcu. Imajo okrog 30 svojih skladb. -jk v m as AVTOPNEVMATIKA VELOPNEVMATIKA TEHNIČNI IZDELKI NARAVNO USNJE UMETNO USNJE KEMIČNI IZDELKI SflUKS, Džon Whitlow je prišel na dopust. Sicer je bilo Dlonovo pravo ime Johan Vitler, ampak Uvel je v Ameriki, zato si je nadel novo ime. Stara mama H Uda, je bila zaradi tega čisto happy in ni je bilo sosede, ki ne bi iz njenih ust slišala da njen Johan ni več Johan, ampak je sedaj Džon. Pripeljal se je z velikim hillmanom. Izposodil si ga je v izposojevalnici, a to je seveda zamolčal. Z Džonom sva skupaj gulila šolske klopi. Tisto sobotno popoldne sva se po na-klučju srečala. Obstal je pred menoj, jaz pa sem zijal vanj kot bi srečal Kolumba in ne svojega sošolca Johana. »Si to res ti, Johan?!« sem vzkliknil in nisem skrival presenečenja in veselja obenem. »Kot vidiš, sem,« je odvrnil, potem pa še dodal: »Samo ne Johan, ampak Džon!!« Še bolj sem zijal vanj. »Džon? No, ta je pa dobra,* sem si mislil, glasno pa dejal: »Fant, si se spremenil. Pa rediti si se pričel. Saj te skoraj ne bi spoznal. Kmalu boš imel tak trebuh, kot striptizeta.« Se sem govoril, on pa me je zviška gledal in samo kimal. Res je bil videti precej drugačen kot sem se ga spominjal. Beseda je dala besedo in že sva se znašla v »njegovem* avtomobilu. Hillman je res voz in pol in to mi je dal Džon tudi vedeti, a mojim očem ni ušla majhna ploščica, na kateri je pisalo — rent a car —. Moje mišljenje o Džonu je zdrknilo za spoznanje niže, a tega si nisem jemal k srcu. Vozil je hitro, jaz pa sem se čvrsto oprijel sedeta in molčal. Se vedno strmeč na cesto pred sabo, je prekinil tišino: »Kaj nimate tu nobenega grilla?« »Kaj si reket, grill?« sem mu začuden vrnil vprašanje, a v istem trenutku sem že vedel kaj je mislil. Bil je presenečen: »Ne veš, kaj je to restavracija grill?* »Ne,i pričel stopati. Kmalu obstane pred mano Opel, nemške registracije. Že sem mislil, kako si bom lomil jezik, ko me šofer povabi prav po domače. Komaj je speljal Z mesta, že je pričel govoriti, da je prišel pogledat, kako je doma, da živi v Ameriki, avto pa si je izposodil v Nemčiji, ker je to bolj praktično. Nezaupljivo sem ga gledal, nato pa vprašal: »Ime vam je Džon, kajne?« »Da,« je bil presenečen. »Kako pa to veste?« »Mislil sem si,« sem dejal, nato pa prijel za kljuko in dodal: »Prosim, mi hočete ustaviti^lzstopil bi!!« Začudeno me je gledal in ustavil. Ko sem zopet stal na trdnih tleh, sem se globoko oddahnil. »Tako bo ceneje,« sem si dejal. »Da, da, dragi Džon, tebi je uspelo, dobro si me potegnil,« sem bnoidal predse in brusil pete proti domu. Od tistega dne, ga nisem več videl, pa tudi nobenemu »Džonu« ne zaupam več. S. Knific izbrali smo za vas izbrali smo za vas izbrali smo za vas Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Ni bilo treba niti celotnega doma,« govori Srebrnič, »pa je lahko že sleherni bojevnik za delavsko in ljudsko stvar spoznal, da v tem domu še naprej vlada socialna beda in socialna nepravičnost. Sleherni, ki je pričakoval, da bo zavladala v tem domu pravičnost, je bil lahko hitro razočaran. In razočarani, ki je terjal uresničitev ljudske pravice, je bii ob nasilju, s katerim so udarili po njem, ne samo enkrat, marveč dvakrat razočaran. In bo ostal, dokler si svoje pravice ne bo vzel sam. Vzel brez ministrov Kristana in Prepeluha, brez nujnih oprod - in drugih priveskov meščanstva, ki si je prisvojilo oblast in si jo hoče utrditi, da bi slovenski delavec in slovenski kmet s svojim delom in znojem bogatila tudi novo nastajajočo gospodo in ne samo tuje denarne in veleposestniške gospode, ki jo je nova slovenska gospoda vzela v zaščito. Vzela zato, ker brez kapitala te, tuje gospode nova slovenska gospoda ne more ne živeti, ne sama obogateli. Sodrug dr. Turna je že pred prevratom ob ustanavljanju tako imenovanih narodnih svetov popolnoma pravilno predvidel tak protidelav-ski in protiljudski razvoj, pa so ga opljuvali za narodnega izdajalca, kakor zdaj nekateri iz Ljubljane pljuvajo na nas. Naj pljuvajo. Nekoč bodo ti pljunki padli nanje, saj se bo morda prav kmalu pokazalo, kdo je hotel in terjal resnično svobodo za slovensko ljudstvo in kdo samo zase, za svojo obogatitev, za svoje sebične koristi . ..« »O saj se je že pokazalo,« molče pritrjuje osamljeni gost. Prav to je tisto, kar je njega, Maistrovega bojevnika, v .svobodni domovini', iz katere se je v začetku julija skupaj s pesnikom Lovrenčičem pritihotapil, najbolj bolelo in motilo. Vse, kar o nasilju, bedi in težkih razmerah na oni strani demarkacijske meje govori Srebrnič, je resnica. »Toda tudi tu ni raj. Mimo tega pa je še nevarnost, da nas bodo hoteli nasilno poitalijan-čiti, če bo ostalo pri sedanjih mejah. Ne, to ne sme ostati, ne sme,« bi osamljeni gost kljub temu, da Srebrničevemu navajanju ne more oporekati, najraje vstal, odprl vrata v salon in s krikom ustavil Srebrniča, naj neha gnati vodo na italijanski mlin s predvidevanji, da bo beograjska vlada na zahtevo antante in VVilsona klonila pred Rimom, in zahteval, naj spregovori tudi o italijanskih namenih in nasilju, revščini; ki jo ljudstvo trpi in ki ni nič manjša kakor v kraljevini SHS. Toda Srebrnič govori tudi o tem prav tako neprizanesljivo, kakor je govoril o delavskih in kmečkih razmerah na Kranjskem in Štajerskem. Sicer pa je o tem govoril že prej, le da sedaj" govori tudi o nekakšnih fašističnih skupinah, o nekakšni fašistični organizaciji, ki se je pojavila v Trstu pod vplivom fašistične organizacije, ki jo je v Milanu ustanovil že pred vojno izključeni socialist Benito Mussolini, svojčas znan po političnem stremuštvu in samozvanstvu v stranki, s katerim se je bil nekaj časa povzpel celo do položaja urednika osrednjega italijanskega socialističnega časnika »Avanti«, zdaj pa zbira okrog sebe razne deklasirance, demobilizirane podoficirje in oficirje, nezadovoljne, ker si s svojo udeležbo v vojni niso obdržali med vojno pridobljenih podoficirskih in oficirskih položajev, skratka, dobro plačanih mest, zdaj pa so delomrzneži, ki jim je pod čast. da bi se vrnili v svoje vasi h kmečkemu delu. Drvijo za Musso-linijem, k; jim obeta izpolnitev vseh želja, če se bo s svojo stranko dokopal do oblasti. Mimo tega pa ta exsocialist ribari tudi med delavci in se pred "njimi še vedno imenuje socialista, prav tako kakor se imenuje pred meščanstvom najbolj gorečega nacionalista v vsej Italiji. »Pri nas med socialistično organiziranim italijanskim delavstvom nima nobenega zagovornika in somišljenika, zato pa jih ima čedalje več v sinovih italijanskih, pred vojno avstrijakarskih meščanskih pridobitnikov, ki bi zdaj vsi radi veljali za trdne italijanske nacionaliste in celo iredentiste. Ne omenjal bi jih, saj so proti tr- žaškemu organiziranemu proletariatu brezpomembna sila, da bi lahko v mestu uveljavili svoje nasilje. Zato pa se zatekajo k zahrbtnim pobalinskim napadom. Prav včeraj so napadli skupino mladih izletnikov, večinoma otrok italijanskih in slovenskih socialistov, ko so se vra» čali v mesto z izleta. Nekega, še ne dvanajstletnega fantiča so potolkli do nezavesti, tako, da še zdaj niha med življenjem in smrtjo. Policija pa, kakor smo lahko pričakovali, slo-rilcev zahrbtnega napada še vedno ni odkrila. In jih najbrž tudi ne bo, ker je na strani nasilja nad delavci — italijanskimi in slovenskimi. To govorim, ker je tudi to zgovoren primer, kdo je naš skupni sovražnik, sovražnik našega s J os venskega ljudstva, pa tudi italijanskega delovnega ljudstva. Sovražnik je izkoriščevalski meščanski pridobitniški razred na tej strani Adrije in na oni strani, povsod! In sovražnik je tudi tisti, kdor ta razred podpira pri utrjevanju protidelavske in protiljudske oblasti! Proti temu sovražniku se je treba postaviti v bran in mu iztrgati iz rok oblast tam in tostran sedanje demarkacijske črte, ker sovražnik je povsod isti!« In Srebrnič še govori o skupnem sovražniku italijanskega, slovenskega, jugoslovanskega in vsega delovnega ljudstva na svetu. Govori o podpornikih tega sovražnika, predvsem o socialno demokratičnih voditeljih v Nemčiji in Avstriji, ki so že ob izbruhu vojne izdali zastavo prole-tarskega internacionalizma in jo zdaj, ko so na oblasti še vedno izdajajo, saj ne uresničujejo delavskih teženj, marveč vladajo v korist prido-bitniškega kapitalističnega razreda ali pa sodelujejo v meščanskih vladah kakor slovenska socialno demokratična voditelja Kristan in Prepeluh čeprav je članstvo že dvakrat terjalo, naj odstopita kot ministra in poskrbita raje za to, da se Jugoslovanska socialno demokratična stranka združi z že ustanovljeno socialistično delavsko partijo-komunistov, stremečo k revolucionarni spremembi kraljevine SHS v zvezno delavsko-kmečko republiko. »Toda tega Kristan in Prepeluh s svojimi somišljeniki in ministerialisti ne bosta nikoli storila, kakor sem že v začetku svojega govora poudaril in še enkrat poudarjam. Iz zapisov pokojne Frančiške Krek Hiša, hlev, vezan kozel... Kmečki stan je bil včasih precej bolj upoštevan kot je danes. Dober kmet z veliko zemlje je imel denar in ugled. Frančiška Krek je o tem zapisala: »Kmetije so bile ponosne. Kdor je bil s kmetije doma, so rekli: Oh je od stanu. Sinu, ki so ga določili za naslednika na domu, so že pravili: Ta bo na vor-berju.« O ugledu posameznih va-ščanov pa je naša zapisoval-ka iz Luše v Selški dolini takole napisala: »Nekaj mož je bilo zlo uglednih. Tak mož je včas v družbi kaj rekel in ljudje so si njihove besede zavselej zapomnili in pripovedovali. Nekdo mi je rekel, da takih mož zdaj ni več na svetu. Tudi nekatere žene 30 bile imenitne in ugledne. Imenitne žene so včasih z usti delale — če so se kaj začudile ali kaj videle posebnega — nekak šum, kakor: fit, fit, fit, fit. In so znale s svojim nastopom napraviti, da se jim je to prav podalo in jih povzdignilo.« Zapiski Frančiške Krek o gospodarskih in stanovanjskih objektih kmetije so zelo skopi, vendar jih nekaj le najdemo v njenem zvezku. Na strani 45 je zapisala: »Kmet je imel več gospodarskih poslopij. Hišo, hlev, vezan kozel, dno za proso sušit, sušilnico za sadje, su- šilno jamo za lan. Tudi ka ščo so imeli eni posebej in ] še en hlev za steljo in orodje. Zdaj pa manjši posestnik stisne vse pod eno streho. Ce hodijo v hlev iz hišne | veže, gre vlaga in smrad po vsej hiši. Zase imajo pa premalo prostora, ker tudi kla-ja pride pod hišno streho.« Ta skopi zapis je prav zanimiv. Najprej vidimo, da Frančiška Krek takoj za hišo, ki je (bila) tako bivalni kot tudi gospodarski del poslopij kmečke domačije, omenja hlev, da pa sploh ne omenja poda (skednja). Hlev omenja na drugem mestu seveda zato, ker je bil za hišo najpomembnejše poslopje, ker je bila v njem živina — kmetovo največje bogastvo. V Poljanski in Selški dolini (pa tudi drugje v hribovitej-ših predelih Gorenjske) je pod s prostori za shrambo krme navadno nad hlevom. Ne nastopa torej kot samostojno gospodarsko poslop- je, kakršni so podi po ravninskih predelih, ampak pod skupno streho s hlevom. Tako je tudi v Luši in okolici in po vsej verjetnosti ga Frančiška Krek zato ne omenja. Omenila pa je — na tretjem mestu — vezan »kozel«, kozolec. Dvojni ali vezan kozolec, kakršen je v večini v Selški dolini, medtem ko drugje po Gorenjskem (razen v Bohinju) prevladujejo skoraj izključno enojni ali stegnjeni kozolci, ima razen osnovne funkcije sušenja še drugo, nič manj pomembno funkcijo: funkcijo shrambe živinske krme, včasih tudi funkcijo shrambe raznega orodja, vozov itd. Prav zato takšni dvojni kozolci deloma nadomeščajo pod z odri kot shrambami za krmo. In zato so takšni »toplarji« v vaseh Selške in Poljanske doline bolj praviloma bliže ostalim gospodarskim poslopjem kot stegnjeni kozolci drugje po Gorenjski. Ker je v njih spravljena krma, ki se pozimi rabi vsak dan, morajo biti bliže doma, bliže hleva in poda nad njim, na katerem se krma pripravi. Krekova piše tudi, da »zdaj manjši posestnik spravi vse pod eno streho«. »Vse pod eno streho« — to je zna« čilnost, skoraj pravilo, mf"''-ših kmetij še ne tako daleč v preteklosti. Kdor je imel malo zemlje in malo živine, kogar so včasih šteli, denimo, za četrtzemljaka, tisti si ni mogel privoščiti večjega in samostojnega hleva, večjega poda ipd. Tega tudi potreboval ni. Značilen primer takšne stare kmetije, bolje »kmetijice«, je Škoparjeva bajta v muzeju na prostem na Loškem gradu. To so bile majhne, skromne kmetije, nekje med bajtarji in kmeti: kakšen hektar ali dva zemlje, kravo ali dve v hlevu, morda nekaj ovac, prašiča, nekaj kur... Vsega ravno toliko, da se je družina, ki je bila včasih največkrat zelo številna, skromno preživela. Tudi bivalni prostori takšnih kmetij so bili skromni: veža s črno kuhinjo, hiša in morda še kamra. Na takšne domačije »pod eno streho« se gotovo nanaša tudi pripomba F. Krek o neposredni povezavi hišne veže s hlevom; samo vrata so bila vmes. Takšna tesna povezava med bivalnimi prostori za družino in med hlevom je bila včasih prav gotovo pravilo, ne pa izjema. Z živino je imel človek opravka vsak dan, praktično vsako uro, zato mu je morala biti čim bližje. Zapisali smo tudi, da je bila živina kmetovo največje bogastvo. Prav zaLo je moral bolj pa- ziti nanjo kot, denimo, na seno na odrih nad podom. Na vseh kmetijah, ki v zadnjem času niso bile več predelane v skladu z novimi zahtevami kmetijstva po zadnji vojni, lahko še vedno opazimo to tesno povezanost med človekom in živino. Primerjajmo samo, kam je s hiš nega praga, se pravi, z vhoda v človekove bivalne prostore, najbližje: na pod, v hlev? Odgovor ne bo težak: k prašičem in k živini, se pravi v svinjak in v hlev. Krekova omenja tudi »diro za proso sušit«. O njej je zapisala še tole: »Proso je bilo na diri. In sončni dan se je dira ven izpeljala, zvečer pa nazaj. Zdaj je pa diro podrl in proso na rjuhah suši.« Dera jc izginila,, kot je skoraj izginilo proso. Prav tako so z lanom izginile sušilne jame za lan. Tudi kašč kot shramb za pridelke ni več; prostor za shrambe se je našel v hiši. A. Triler GLAS # 16. STRAM . TOREK — 30. decembra 1959 Roparski zaklad JULIUS MADER Avtor je pri svojem iskanju naletel na celo vrsto nasprotujočih si legend. Najprej se je govorilo, da je Kriiger ob koncu vojne pobegnil prek Švice v Italijo; drugi viri so govorili, da živi kot velebankir v Buenos Airesu; drugi bi zopet radi prepričali svet, da je umrl popolnoma obubožan v Bagdadu, ali pa da se je obesil v britanskem zaporu s pomočjo svoje odeje. Toda vse to ni bilo res. Kriiger se je kmalu po kapitulaciji Hitlerjeve Nemčije pojavil v Zahodni Nemčiji, natančno povedano, v britanski zoni Nemčije. Medtem ko so angloameriški izvedenci preiskovali tovarno papirja Hahncmuhle v Dasselu, ki je za nacistično ponarejcvalnico izdelovala poseben papir, je v sobici pri zadnjem stopnišču sedel kalkulator nedolžnega videza: Bernhard Kriiger. štiri leta se je tam počutil brez skrbi in popolnoma varen — natanko do leta 1955, ko je njegov zločin zastaral. Potem je zapustil svoje skrivališče. Privoščil si je celo, da je vložil prošnjo za formalno denacifikacijo, kjer je navedel, da je bil samo »tehnični referent in vodja nekega tehničnega referenia pri uradu VI R - \- 1 - i ugodili. Ker je Kriiger od časa do časa tudi prijavljal svoje bivališče, bi ga bile pravzaprav britanske zasedbene oblasti m dodatno alamirani Interpol lahko našli. Pa tudi nemški policiji ni uspelo spraviti Krtigerja v zapor •• ire-"c;;i so bili potrebni za zastaranje njegovega zločina. To je pripisati vplivnim zahodnonemškim krogom, ki so ščitili tega največjega ponarejevalca v zgodovini. Kakorkoli so ta dejstva čudna, vendar zbledijo pred dogodkom leta 1957. Tega leta je prejel zvezni kriminalni urad, ki ima med drugim tudi stalno zvezo z Interpolom, prošnjo za namestitev, ki jo ni podpisal nihče drug kakor Bernhard Kriiger. Značilno je, da zaradi tega ni prišlo do nobenega škandala, temveč so prošnjo čisto resno obravnavali in končno odklonili, četudi je bilo njegovo ponarejanje zastarano, so bili tu se vedno njegovi zločini proti človeštvu, ki jih še ni poplačal. Zato si Bimdeskrirninalamt ni upal uradno vzeti v službo mednarodno razvpitega Kriigerja. Vendar tudi pregona ni sprožil proti njemu. Razlaga za to je zelo preprosta: V tem uradu sedi nič koliko uradnikov, ki imajo enako preteklost kakor Kriiger. Ko je Kriiger spoznal, da vsi njegovi začini niso zastarani ln da njegovo početje in njegovi pomaga ~i n'.so pozabljeni, in da so mu na sledi, je postal nemiren. Najprej je zapustil svoje gnerxJo In se pr?r?Iil drugam. Potem pa jc zapustil Dassei in razširil govoric?, da gre v tujino. V resnici pa se je zatekel v siuM -.r.slaa predmestje Korntal in se skril pri zdravniku Petru Fritzu kot skromen podnajemnik. Avtor te knjige je o Kriigcrju zbral v različnih državah nesporno obtežilno gradivo in ga januarja 1964 kot prijavo umora predložil pristojnim sodnim organom v I.udivigsbur-gu. Tamkajšnje tožilstvo pa jc to piijavo poslalo baje zaradi pristojnosti vodji Nordhein-YVcstfa!»ke centrale za obdelavo nacističnih množičnih zločinov v koncentracijskih taboriščih. Medtem je to prijavo povzel tudi tv.k. Javnost je postala pozorna. Tako je po šestdesetih dr.eh deželno državno tožilstvo v Gottingenu vendarle spre ;vo nrotl Kriigcrju zaradi suma umora v koncentraciji,:.cm taborišču v Sachen-hausnu. Preiskava bo pole« tega tudi po' : /.ala — če bo seveda vodena kakor je prav — da je Bcrnhr.rd Kriiger imel spomladi leta 1945 v rti poleg naroČila za izdelavo 500 000 000 dolarjev tudi prvih nekaj risač kdelaafll dolarjev, klišeje in vse podatke o ponarejevalnem postopku. Dejstvo je, da je ponarejevalnko orodje SD za ponarejeva-nje T« <> v izginilo in ga doslej niso našli. Dognano je tudi, da ko imeli ta material nazadnje v rokah oficirji SD. Dejstvo pa jc tudi, da je ameriška, britanska in francoska policija že leta 194V registrirala več pojavov ponarejenih dolarjev. Iz Londona so kmalu sporočili: »Obstaja domneva, da ponarejevalci uporabljajo klišeje, ki so jih izdelali nacisti med vojno. Medtem ko so sc po vojni našli klišeji za Izdelavo vseh drugih valut, jih za izdelavo ponarejenih dolarjev ni bilo mogoče najti. Ponarejevalci, ki imajo po vsem svetu razpredeno organlcacijo, so baje spravili v promet ogrom.ie koii-činc od 50- do 500-doIarskih bankovcev, ki jih skoraj ni mogoče razlikovati od pravih.« Ponarejanje dolarjev sc Je po tajnih poročilih Secret Ser-vicea med leti 1947 in 1949 pojavilo sočasno v sledečih državah: rkaniJH. Belgiji, Holandiji, flrtel, Avstrift, na Finskem in Norveškem, pa tudi že v iLDA. (Nadaljevanje) Naslednji borec je bil naše gore list, ki sc ni dal OfjftaSi-ti od nesreče svojega predhodnika. Na videz neokretni bikec se je bliskovito zapra-šil proti njemu, ga v hipu povaljal po pesku in začel divje obdelovati. Spet je moral posredovati poklicni tore-ro, da je rešil nesrečnika pred najhujšim. Gledalcem pa še ni bilo dovolj in krvoločno so se drli: »Oleee! Oleee! Klici so spodbudili še tretjega borilca, da se je podal v areno. Toda sedaj je bik, kot bi odrezal, postal miroljuben in nič na svetu ga ni moglo pripraviti do tega, da bi ponovno napadel. Videti jc bilo, da ta dan z amaterji noče imeti nobenega opravka več. S hudobnimi očesci je izpod čela oprezal samo za pravim torerom, toda tudi temu ni bilo več do boja. Čas do prihoda plesalcev flamcpga smo preganjali s pokušanjem ocvrtih rib s španskimi olivami, srebanjem vina in ogledovanjem lepih počitniških hišic s čednimi vrtovi in obveznim poma- ! od brega na dolgo pot med obalami Afrike in Evrope. Od otoka Malte nas je ločilo . še troje noči in dva dneva j nepretrgane vožnje. Pluli smo s polno hitrostjo v upanju da bomo hitrejši od vi- ; harja, ki je prihajal za nami ! z Azorsker/a otočja. Prvi sunki silovitega vetra so kmalu pokopali naše upanje Kot • na ukaz so oživeli vsi predmeti na ladji, ki se je začela 1 opotekati z leve na desno, naprej in nazaj. Po mizah v jedilnici so v ritmu poplesavali krožniki in kozarci, pribor, pepelniki in vaze. Opotekal se je tudi natakar s polnim pladnjem. Kot pijani smo tavali po zaki^ti ladji, dokler sc nisno spravili v najvarnejši ho \/..viu mi po- ; ložaj. Medtem ko smo s. i.r- ' čevito oklepali posteljnih stranic, je moral kapitan s svojim moštvom zastaviti vse znanje, da je krmaril ponorelo ladjo. Veter in morski tokovi so ovirali plovbo v tolikšni meri, da se je pora- ' ba pogonskega goriva povečala na 650 kilogramov na uro ne glede na prevoženo I razdaljo. Razburkano morje di tokrat. Prestrašeni in izmučeni smo 27. oktobra zapluli v najlepše naravno pristanišče Evrope, na Malto. Malteško otočje leži v najožjem delu . med obalama Afrike in Sicilije. Zaradi lege v osrednjem delu Sredozemlja Malta od leta do leta pridobiva na pomenu kot turistična posebnost. Malteško otočje ni zanimivo samo za turiste. Sem prihajajo arheologi, geologi, zgodovinarji, ekonomisti in politiki. Kaže, da Je Malta ostanek številnih pogorij, ki so pred tisočletji povezovala Evropo z Afriko. V tem obdobju naj bi bilo Sredozemlje s sladkovodnimi jezeri prepredena pokrajina. Najboljši dokaz za to trditev so številne jame in votlina Ghar Dalam, v kateri so raziskovalci odkrili oka-meneJe vodne ptice in velikanske, pred tisočletji izumrle živali. V tem starem podzemeljskem rečnem koritu so odkrili tudi praprebivalce otoka. Odlično podnebje je vzrok za dobro ohranjene preostanke. Sledovi mcgali-tične kulture, ki sc jc razvijala 3000 do 2000 leta pr. n. Na Kanarske ctolie * Zvezni kriminalni urad ranenim drevesom. Namesto obljubljenih plesalcev so nam po dolgotrajnem čakanju podtaknili odsluženo pevko in pivtegnjenega sulica otroškega videza. Neenaki par je ob spremljavi kasta-njet in brenkanju kitar ognjevito odplesal svoj flamenco. Foparjcni in razočarani smo se pozno popoldne vrnili v Malago. Preostali čas smo porabili za ogledovanje mesta, pisanje in nakupe. Tu se je nudila zadnja priložnost za nabavo dobre vinske kapljice in to priiiko smo temeljito izkoristili. Na ladjo smo prihajali podobni potujočim vinskim trgovcem. Na naše presenečenje sc je zaradi oseke morska gladina v času naše odsotnosti tako močno znižala, da smo sc na palubo dričali domala po hrbtih prek skoraj navpično postavljenih ladijskih stopnic. Najbolj neugnani so ponovno izplezali na kopno, da si ogledajo še nočno življenje mesta. Nekateri so si privoščili pravi flamenco v dobrem lokalu, drugi so se zadovoljili I sprehodom pod prdmami in po mestnih ulicah. Nad zasanjanim mestom je tesno obdana od starih patricijskih hiš bedela lepo osvetljena katedrala. Z milimi zvoki so udarci ure z visokega, zvonca oznanjali, da se izteka skopo o 'mc i • ni čas do odhoda. V osamelem pristanišču je že Čakal*! naša ladja, da dvigne sidro. Iz polteme so se izluščile postave zadnjih prišlekov, oživele so palube, zagrmeli stroji, da se je prej črna voda srebrno zapenila okoli ladijskih bokov. Odiinili smo se- je premetavalo ubogo »Jugoslavijo« kot orehovo lupino. Motorji so delali z vso zmogljivostjo in slišati je bilo zoprno kovinsko hreščanje ladijskih vijakov, ki so se vrteli v prazno. Veter sc jo neugnano podil čez krov, da je cvililo med jambori. Po palubah in stopniščih so se razlivali curki morske vode. Med debele deževne kaplje so udarjali slepeči» bliski, spremljani z votlim grmenjem. Po ladijskih hodnikih je odmevalo od strahotnega lieskanja in lopuianja, ladja* jc hreščala in ječala v vseh sklepih. V kuhinji se je s treskom razbijala posoda, kozarci so sc žvenketaje drobili. V kabinah so tleskala vrata omar, izpadali so predali, težki stol je neutrudno potoval sem in tja, divje so plesali po mizi raztreseni predmeti. Kovčki so s treskom padali s polic, da se je vsebina razletela po vseh kotih in obenem z drugo ropotijo hrupno romala od stene do stene. Polaščale so se nas bolne misli. Ali bomo srečno piv,tali to dolgo noč brez konca? Kakšne so možnosti za rešitev iz mrzlih valov, če bi sc ladja začela potapljati? Kako udobno bi bilo za »žalujoče ostale«, če bi nas pogoltnilo morje, saj bi jim prihranili izdatke za pogrebne slovesnosti in nagrobnik. I t i _: i smo lepo priložnost da zaključimo naše krožno potovanje, predelani obenem z ribicami v škatli sardin serviranih nekje na obal; Sredozemlja. Toda morji, bog Pczejdon s svojim tri-rogom nam je pr'.znr.e;el tu štetjem, so bistveno ohranjeni do današnjih dni. Ta otok jc postal »Sveto mesto Antike« in prava zakladnica za heotoge. Veličastni templji, i/.za katerih se dvigajo nove cerkve, so posebnost otoka. Privlačna sila teh predzgodo-vinskih spomenikov se je ša-povečala z edinstveno najdbo iz kamna oblikovanih malikov in reliefov. Obsežna zbirka vaz, orodja iz kamna, okrasje in drugi ročno izdelani predmeti predstavljajo kulturno dediščino tistega časa. Znanje starih rokodelcev vzbuja občudovanje ia zavist sodobnih umetnikov. Zaradi edinstvene lege in zavarovanih pristanišč so Malto že v prvih stoletjih naše ere obiskovali mogočni narodi. Po izročilu je bil otok najprej zaseden od Fc-ničanov, ki so veljali kot vzorni pomorščaki in trgovci s predmeti iz stekla in brona. Po kronološkem redu so za Feničani prišli Karta-žani, Rimljani, Arabci, Norman i,• Anžujci, Argonci in Kastiljci, ki so v 15 sloletju osnovali znani Red sv. Janeza Jcruzalcmčana ali Red Malteških vitezov. Leta 1798 je otok osvojil Bonapartc. (Se nadaljuje) Ani Bi/jak TOREK — 30. decembra 1969 GLAS * T7. S TRAM Srečno in uspešno novo leto 1970 vam želi trgovsko podjetje Elita, Kranj Peter Jovanovič piše za vas Za prijetno novoletno praznovanje vam je pripravila trgovina KONFEKCIJA na Titovem trgu 7 bogato izbiro svečanih ženskih in moških oblek, krznenih plaščev in bovic Za obdaritev sorodnikov in prijateljev vam nudi DROGERIJA na Titovem trgu 23 iz svoje velike zaloge ZLATA izdelkov 4711 in ostale kozmetike najlepša darila! PRIMERNA DARILA vezene garniture prtov in servetov, pregrinjala, volnene cdeje in vezeno posteljno perilo najugodneje kupite v specializirani prodajalni BALA, Cankarjeva 10 Za nakupe v decembru vas podjetje Elita obdaruje! — Le kaj mi bo kupila mama za novo leto Ta pijanost je nevarnost Hodila sem v drugi razred j osnovne šole. S prijateljico i sva se vračali domov. Moč- j no je snežilo. Nenadoma za- j gledava v snegu obrise stopinj in polno krvi. Obe sva sc močno prestrašili. Hodili sva še nekaj časa, kar zagledava moža, ki je nepremično ležal na tleh. Spal je. Sošolka mi je rekla: »Pojdiva naprej/< »Vida, jaz ne upam,« sem ji odgovorila. »Reva!« jc vzkliknila, »Grem pa prva jaz.« Ko je naredila nekaj korakov, je mož vstal. Od strahu so se nama po licih ulite solze. Začel je hoditi, toda bil jc tako pijan, da ni vedel, kje je. Midve sva začele teči. Nisva se upali ozreti. Prihiteli sva do prvih hiš in rekla sem prijateljici: »No, zakaj nisi šla naprej?« Postala je rdeča in odgovorila: »Ce sem se pa tako prestrašila.« Irena Dolhar, 6, razred os. š. Staneta Mlakarja, Šenčur Kmetic veselo na polju živi V naši vasi sta dva velika kmeta. Večkrat sem žc pomagala, zato dobro poznam njuno delo. Spomladi kmetic navozi gnoja na polje, preorje njivo, seje žito ter sadi krompir in zelenjavo. Cez leto okopava, pleve in rahlja zemljo. Jeseni žanje plodove svojega dela. S polj odpelje koruzo, krompir, peso, zelje .. . Ima tudi poln hlev živine, ki jo je treba vsak dan hraniti in napajati. S tem se preživlja. Vesel je, kadar je letina dobra. Matija šavs, 3. razred os. š. Matija Valjavcc, Preddvor Ded pripoveduje Zunaj brije veter in breze se mu priklanjajo do tal, mi pa sedimo ob topli peči in poslušamo dedka. Le-ta ždi za mizo, si z roko podpira sivo glavo, puha dim iz oguljene pipe in pripoveduje. »Dobro vem, jeseni je bilo. K nam so prišli v črne plašče zaviti možje, imeli so velike nosove, teman pogled in vsi so šepali na eno nogo. Prosjačili so. Ta je povprašal za kruh, oni za kislo mleko, a ga jim nismo dali. Še celo senik jim nismo odprli. Odšli so. Oče se je razveselil, toda prezgodaj, šepav-ci so bili očitno poslani od samega satana. Pet pedi od hiše so nas prekleli in ure-kli. Ob žetvi, ko so bile kašče in skrinje že skoraj polne. je na strehi začelo nenadoma ropotati in cviliti. Slišali smo proseče glasove. Stiskali sem se k peči in davil me-je strah. Tudi drugi so postajali nemirni. Ko so glasovi narasli in postali neznosni, nam je skoraj zastal dih. Na vrhu so imeli strahovi pravi pravcati ples. Pokradli so nam vso zalogo pridelkov in zažgali hišo. Oče nam je iz starih desk zbil kočo in v njej smo nekaj časa, dokler vsi skupaj nismo odšli služit, živeli brez prebite pare.c Tako je ded končal ono izmed svojih pripovedi o »resničnih« dogodivščinah, ki jih ni bilo malo. Anka Guček 8. razred os. š. Matija Valjavec Preddvor Bila sem v 14ropi Kropa je stara gorenjska vas. Njeni prebivalci so zelo prijazni in gostoljubni ljudje. Od vsepovsod prihajajo k njim turisti. Privabljajo jih krajevne znamenitosti in izdelki kroparskih kovačev. Nedavno tega smo se s šolo podali v Kropo. Šli smo peš iz Podnarta. Kmalu nam je pogled obvisel na okrašenem napisu, ki opozarja, da se bližate gostilni. Bili smo presenečeni, ko smo vstopili v okusno opremljeno sobo. Po stenah je viselo mnogo svečnikov. Sedli smo, gostilničar pa nam je postregel s toplim čajem. Potem smo si ogledali še staro slovensko peč, postavljeno v majhni koči in muzej, Osivel gospod nam je razložil, kako in zakaj so uporabljali razstavljene predmete. Kasneje sem v tovarni Uko videla, kako hitro se železo spreminja v razne dele svečnika. Pod ; spretnimi rokami delavcev • so nastajale najrazličnejše re-I či. Delavci so nekaterim iz-| med nas tudi podarili nerab-| ne, vendar čudovito oblikovane železne ostanke. Čeprav neradi smo se čez čas vendarle morali posloviti in oditi na prosto. Toda izlet še ni bil končan. Nismo še namreč videli trgovine, kjer prodajajo prej omenjene kovaške izdelke. Njene police se ši-bijo pod težo čudovitih, a večinoma zelo dragih železnih predmetov. Privoščila sem si lahko samo majhnega strelca. Za konec smo si v kino-dvorani ogledali dva filma o Kropi in se ob njih dobro zabavali. Zares, to je bil lep izlet. Sončka Vidmar, 4. razred os. š. Cvetko Golar, Trata Moje veselje Človek si mora priskrbeti kruh za vse življenje. Delo nekaterih ljudi jc težko, vedno so v smrtni nevarnosti. V prostem času včasih razmišljam o svojem bodočem delu. Vedno začnem sanjariti. Ko sem hodila šc v drugi razred, me je veselilo postati učiteljica. Že sem si predstavljala, kako mc vsi otroci ubogajo. Ampak misel na to sem kmalu opustila. Navdušile so me namreč televizijske napovedovalke z lepimi frizurami. Tudi jaz bi lahko postala napovedovalka, se ii si rekla. Da, čisto mogoče jc, toda treba bo znati vsaj nekaj tujih jezikov. In kdo se jih bo naučil, sem se vprašala nato. Angleški jezik sc mi je zdel med vsemi naj-težji. Ce bi se ga učila v šoli, bi že šlo. Tako pa . . . Ne, sem si dejala, končajmo s sanjarjenjem. Vprašala sem mamico, kakšen poklic mi svetuje. »Jaz sem se izučila za navadno delavko,« mi' je odgovorila. »Tega pa že ne. Malo več bi pa vseeno rada zaslužila,€ sem pripomnila. Opustila sem vse načrte. Bo že čas odločil, si pravim sedaj. Martina Podgoršek, 6. razred os. š. Staneta Mlakarja Šenčur Nađsvana vezenine Čipke, vezenine. Nosimo jih lahko od jutra do večera, ne da bi se bali, da smo neprimerno oblečeni. Obleka ali bluza iz zračne čipke nas spremlja ob sve-čanejših priložnostih, dopoldne za službo in dom oblečemo vezeno bluzo iz bombaža, svile ali sinteti-ke, v posteljo pa smuknemo v romantični vezeni bombažni spalni srajci. Tovarna čipk in vezenin Bled, ki bo v kratkem praznovala 45 letnico svojega delovanja, namerava za spomladansko sezono vključiti v svoj proizvodni program poleg izdelkov iz klekljane čipke ter vezenih trakov in blag še več konfekcijsko izdelanega ženskega in otroškega perila. Del novosti bo potrošniku predstavljenih na tradicionalnem ljubljanskem sejmu mode v januarju 1970. fajca Ce boste novoletno noč preplesali doma, si nikar ne naložite preveč dela s kuhanjem slavnostne večerje. Domačim in prijateljem pripravite hladno pečenko, na primer, in druge jedi, s katerimi si lahko sami postrežejo ob posebej pripravljeni mizi. Na mizo sodijo še krožniki, jedilni pribor in prtički. Pa pijača in kozarci seveda. Predlagamo vam hladno jed, ki naj dopolni poleg mrzle pečenke in več vrst solat vaš hladni bife. Nadevana jajca pripravite zelo hitro. Skuhate 10 jajc, jih razpolovite in stresete rumenjake a skledico. Umešate 15 dkg tnasla, dodate poper, gorčico, drobno sesekljano gnjat ter skozi sito prči i učene rumenjake. Po potrebi solimo. Nadev nabrizgate v polovičke beljakov ter okrasite z grahom, rdečo papriko, gnjatjo, zelenim peteršiljem itd. Jajčne polovičke so najlepše na solatnih listih. Družinski pomeniti Kako naj starši pomagajo otroku izbirati poklic? Mnogo staršev je vsako leto v zadregi, ko želijo in morajo pomagati sinu ali hčerki, ki se poslavlja od osnovne šole in odhaja na poklicno pot. Kako jim lahko sami ne glede na izobrazbo pomagajo? Ko vstopi otrok v osmi razred, sc morda prvič v življenju zave, da čas mineva. Pred njim je namreč zadnje šolsko leto. Pred njim jc prvo razpotje v življenju. Sedaj se bo moral bolj ali manj samostojno odločiti za nadaljnjo pot. Takrat se odloča trideset, štirideset let nadaljnjega življenja, toliko traja namreč delovna doba Človeka. Važno pa je, če se bo otrok odločil pravilno, v skladu 7. notranjimi sposobnostmi in lastnostmi ter zunanjimi možnostmi. Kdo bo v tem času svetovalec otroku? Kako in kaj bodo svetovali starši? Kje iskati nasveta in pomoči? Ali bo otrok pravilno izbral in bo v poklicu uspešen? Koliko je treba otroku pri njegovih željah popuščati? (Dalje prihodnjič) Marta odgovarja Marija K. iz Dobravlce — Vsakokrat prebiram vaš modni kotiček, danes pa vas prosim za nasvet. V dar sem dobila 4 metre blaga, katerega vzorec prilagam. Sem zelo suha in zelo težko izberem zase pravi kroj. Svetujte mi, kakšna naj bo obleka, da se bom v njej dobro počutila in da mi bo pristajala. Stara sem 22 let, visoka 166 cm, tehtam pa komaj 52 kg. Imam svetle lase. Obleko bi nosila za v službo. Rada bi le, da bi obleka ne poudarjala moje suhe posta- Marta odgovarja — Za vašo postavo so primerne obleke poloprijetega kroja ali dvodelne obleke s kratkimi jopicami. Oba modela, ki sem ju narisala za vas, sta poloprijeta in v princes kroju. Prva obleka je kombinirana z belim blagom in se zapenja na hrbtni strani. Desni model pa je brez barvnih dodatkov, zapenja se zadaj, ima pa okrogel navadni izrez ter nakazane žepe in manšete. Oglejte si, kako je obrnjeno blago. Kotiček za ljubitelje cvetja PI