Leto XXIII-, št. 259 Ljubljana, sreda 17» novembra EfMgreicfae deutsche Abwehr lin Osten Deutsche Gegenangrifie bei Kriwoi Rog und Schitomir — In zwei Tagen 431 Sowjetpanzer vernichtet — 16 USA-Bomber im siid- griechischen Raum abgeschossen Aus dem Fiihrerhauptqi«B.rtter, 16. Nov. DNB. Das Oborkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In grossen Dnjeprbogen rannte der Feind siidivestlioh Dnjcpropetrovvsk und nord!ieh Krhvoi Rog emeut mit starken Kriiften n-^-n unsere Front an. Seine Angriffe schrU« rien am erbitterten VVider-sfcmd unserer Divisionen, die iminer wie-tlor zu enisehlosscnen GcEronangriffen an-tinten nnil dabei eine voriibergehend durch-gobrcchene feindliche Gruppe vernichte-ten. Alle:n in einem Divisionsabschnitt v.urden 71 Panzer. de« Feindes abgeschossen In den fe;wUichen Briickcnkiipfen nord-vvcstlich Krementscliug und norcbvestlich Tseherkas»y herrschte gestern lebhafte KampftiLtjgkešt. Im Knnrpfrauin von Shitomir vvurden Ki oigenen Cegenangriffen mrhrere Feld-strHimgen der Sewjets durchbrochen. znhlreiche sohvvere Waffen erbeutet und rine eingesehlossene feindliche Kampf-gruppe vomreMct. Starke Gegenangriffe (h-s Ff in des scheiterten. Trot/, ungunsti-jCi r VVetteriage unterstutzte die Luftvvaffe durch immer uiederholte entschlossene Angriffe besr.iKlors vvirkungsvoll die Kampfe der aort t ingesetzten Verbande dev« Hoorr-s nnd der \Vaffen-SS. Siuhvfsirch und norilo.-.tlich Gomel v.urrten notie, von Schlnohfffiegem mul Panzero unter^l:itzte Angrife der Sowjets »hgesohlagon oder aufgefangen. We«?tlicli Smolpnsk griff der Feind mit *ah!reiclien ScTnitzendivisionen und starken Panzerkraften \veiter an. Er wurde im z-isanvnengefassten Abvvehrfev.er nHer V'»ffi n al>orewiesen und erlitt dabej hohe blufere Veji iste. An dom Abvrehrerfolg hat die deutsche Artillerie besonderen AnteH, die durch ihr vvencBges Feuer feindliche Bereitstellungen zerschhig und Rinbruche abriegeite. Nordwestiicli Smolensk und im Raum von Newel werden heftige ortliche Kampfe gemeldet. In den letzten beiden Tagen vvurden an der Ostfront 481 Sowjetpanzer vernichtet. In den schweren Kampfen der letzten Wochen hnben sich im Kampfgebiet von KJew die Thiiringische 7. Panzerdivision unter Fiihrung von Generalmajor v. Man-teufel und auf der Krim die Frankisch-sudetendeutsche 98. InfantcriedivisSon unter Fiihrung von Generalieutnant Gareis be-sonders ausgezeichnet Von der siiditalienjschen Front wlrd aus-9er beiderseitiger Artillerie- und Spahtrupp-tatigkeit nur ein erfolgloser Angriff nord-amerikaniseher Krafte gegen eine nordlich M?gnano gelegene Hohe gemlet. Auf der Insei Leros halten die Kampfe unserer Landungskrafte mit der feindlichen Insel!>cs3tzung noch an. Kiistensicherungsstreitkrafte der Kriegs. marine versenkten in der a. ga is \viedeirtn ein feindliche« Unterseeboot. Bei An griff en gegen deutsche Flugpla-tze im suclgrieehischen Raunt wurden gestern 16 nordameri kan isehe Bomber abgeschossen. Britische Storflugzenge warfeo in der vergangenen Nacht einige Bomben auf VTestdeutscfeltnd. I5ei sclmacher feindlicher Fliegertatigkeit iiber den besetzten VVest-gebšeten vvurden sechs bri t i soh - nor dame rj -kanisehe Flugzeuge abgeschossen. Ein starker Verband schvverer dcutscher Kampfflugzeuge griff in der vergangenen Nael-t dše Hafenstadt Plymouth mit guter Wirlsun® an. Uspešna nemška obramba na Vzhoda Libanonska meja zaprta 1? ira. 16. nov. DNB. Po vseh vesteh se polofio j v Bejrutu še poslabšal. Sol-hov; vis cla jo imela tajno sejo. na kateri j- "Midi izdajstva obsodila na smrt iz !a > Eddeja, ki ga je de Ganile post a. vi i -3 novega libanonskega min. predsednik-. Edde si že tri dni zaman prizadeva. da bi sestavil novo vlado, ker vsi vodilni liriki odklanjajo sodelovanje. Od pc ledeljka zjutraj je libanonska moja sH»-prta za vsak promet razen za vojaške prevoze. Sirijska meja je še odprta. Anglija, ki je poslala degoliste. da si v Libanonu opeče jo prste, sesedaj pripravlja, da tudi sama poseže v ta spor in spravi Arabce pod svojo oblast. Po poročilu iz Kaira smatrajo v Londonu dogodke v Libanonu. ki se že širijo na Sirijo, za tako resne, da. bodo angleške oblasti prisiljene »poseči vmes«. ženeva, 16. nov. DNB. Londonski >Dai-lv Expreir~ s priobčuje poročilo očividca iz Bejnita. Mesto je praktir-no v vojnem stanju. Senegalska pehota patrolira po cestah. Vse javne, zgradbe stražijo čete. Poslopje narodne skupščine je z vojaštvom obkroženo in hermetično zaprto. Ceste so posejane s kam^:. katerih se je posluži-lo prcv»ivulstvo pri spopadih z degolisti. Si-r.egal.sk: črnci so ponovno streljali v množico. BaHkade v Ba|mtii Carigrad, 16. nov. DNB. Anatelska a.gen-ci;> javlja iz Kaira, i a so se Druži pokrajine suf uprli francosltim oblastem v Libanonu. Iz Boruta poročajo iz istega vira, da so bile postavljene v Pastji.su, v mohamed :n-skem okraju Bejruta, barikade, ki so jih oklepniki zaman poizkušali podreti, žene in otroci so zbežali v mošeje. Bejrutu grozi lakota. Mersina, 16. nov. DNB. Iz Bejruta javlja radio Joffa, da se sliši s področja pristanišča topovsko grmenje. V mestnem okraju El-Basta se nemiri nadaljujejo. Protest tPansismSanske vlade Sfcckohlm. 16. nov. DNB. Kakor javlja Reuter. je zarad' dogodkov v Libanonu vložila tud' transjordanska vlada pr' anglc-ki vladi formaln protest." Protest egiptske vlade Mersina, 16. nov. DNB. Ministreki predsednik Nahas Paša je sprejel ameriškega pc«lanika- ki mu je sporočil odgovor ameriške vlade na protestno noto ministrskega predsednika zaradi dogodkov v Libanonu. Egiptski neodvisni čbni parlamenta in prstaši saidistovske stranke so se pridru- v Bejrutu — Bejrut v vojnem stanju žili protestni kampanji zaradi dogodkov v Libanonu. Arabci za žrtve libanonskih nemirov Stockholm, 16. nov. DNB. Kakor javljajo iz Jeruzalema, so vodilni Arabci ustanovili v Palestini o (bor. ki bo izvedel nabiralno zbieko za podporo žrtev nemirov v Libanonu. Stavka palestinskih Arabcev Mersina, 16. nov. DNB. Radio Jeruzalem javlja, da so palestinski Arabci v protest proti dogodkom v Libanonu stopili v stavko. Na ulicah so bile demonstracije. Angleška svarila De Gaullu Stockholm, 16. nov. DNB. Anglija pričenja vedno ostreje nastopati proti zastopnikom de Gaulla v Siriji. Dokaj odprto ga pozivajo, naj »se čuva diktatorskih poželenj«. Turška javnost obseja degolistioio postopanje Ankara, 15. nov. DNB. Z nemiri, v Libanonu se bavi poslanec Esmer v listu »UIus-k in trdi o De Gauliovem odboru, da je hotel z ostrino, spominjajočo na najlepše čase francoskega imperijalizma, dati Libanonu pouk. Izbruh krize je pomemben. Dolgolet_ na vla la Fr ancozov je iztreznila Libanon in Sirijo, poleg tega pa je Izgubila Franeija v sedanji vojni svoj ugled. Pisec poudarja, da je vkorakanje Angležev in »svobodnih« Francozov v Libanon prineslo s seboj obljubo o vzpostavitvi neodvisnosti, ki pa ni | bila uresničena. Carigrad, 16. nov. DNB. Turški tisk priobčuje v ponedeljek z velikimi naslovi vesti o libanonskih dogolitih. *Tan'< kritizira po.! naslovom "-Zavezniki gredo skozi težko preizkušnjo« zadržanje degolistov v Libanonu, zaradi to5fterega so morali protestirati vri narodi Bližnjega vzhoda. To zadržanje je v nasprotju z načeli Atlantske listine in z obljubami demokracij. Sklicevanje na ženevsko ligo ni umestno, ker več ne obstoja. St^rba za Riižsifi vzhod Sofšja, 15. nov. DNB Bolgarski list »Reč« podčrtuje v svojem uvodniku prizadevanja Zedinjenih držav in Sovjetske zveze, da bi na Bližnjem vzhodh; čim dalje prodrle, dočim se Anglija trudi, da bi si zagotovila Sirijo in Libanon, še preden bi se razširil severnoameriški in sovjetski vpliv tudi na ti dve deželi. Zaradi tega je nastal na tem področju med »zavezniki« tih boj. Dogodki v Libanonu in sovražno stališče Angležev proti De Gaullu so v zvez: s temi stremljenji. Angleški plsitekrati prsti vs^fc! socialni Protiscc::axa politika Wmsfona Churchilla Ženeva. 13. nov. DNB. Londonski -Daily Herald* je dvignil ponovno težke očitke proti Churchillu zaradi njegovih nedavnih izjav v parlamentu, da e ne more spuščati brez novo izvoljenega parlamenta v nobeno daljnosežnejšo socialno zakonodajo. List pravi k temu, do je takoj napovedal, da se bodo zastopniki kaoi'ali ličnih interesov s tem okoristili- V resnici je izjava prvega ministra učinkovala kot strel za start, da bi neugodne socialne reforme kolikor mogoče dolgo odrivali. Takoj s0 sabotirali vsak poskus sociakiopolitičnih u-krepov in kazalj nri tem na Churchillove besede. Tako je začel sedaj parlarti€marni zastopnik londonske univerze sir Ernest Graham Little z napadom proti reformi zdravstva, da bi dosegel njeno odgoditev do novih volitev. Churchill si je bil seveda o daljn<>6ežno- sti svoje pripombe popolnoma na jasnem. Računa namreč z »nacionalnimi« volitvami, pri čemur ?e bo upiral s svojo avtoriteto »vojnega premirja«' na reakeijonarni parlament, ki bo teptal z lepimi besedami krvne žrtve angleškega delovnega ljudstva v kori t plutokratičnim razrednim interesom. Angleški vojaki si že danes lahko izračunajo. kako globot- prepad brezposelnosti in socialne revščine bo nastal v Angliji pod Churchillovim vodstvom. Nemški protinapadi pri Krivem Rogu in 2Honira dveh dneh uničenih 481 sovjetskih oktopnikov -fužno-grskim področjem sestreljenih 16 ameriških bombnikov — V Nad 39 žrtev železniške nesreče Bangkok, 16. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba). Pri železniški nesreči v bližini Madrasa je bilo po dodatnih vesteh ubitih skupno 37 oseb, dve osebi pa sta umrli med prevozom v bolnišnico. Enajst oseb je bilo težko, 77 pa lahko ranjenih. Fuhrerjev glavni stan, 16. nov. DNB. Vr-iov-no poveljništvo oboroženih sil objav- ja: V Velikem Dnjeprovem kolena je sovražnik z močnimi silami znova navalil na našo fronto južnozapadno od Dnjepro-petrevska in severno in Krivega Roga. — Njegovi napadi so se izjalovili ob ogorčenem odporu naših divizij, ki so vedno znova prešle v odločne protinapade in uničile neko začasno prodrlo sovražnikovo skupino. Samo v odseku ene divizije Je bilo sestreljenih "1 sovražnikovih oklop-nikov. Na sovražnikovih predmestjih severno-zapadno od Kremenčuga in severnozapad-no od čerkasov jc bilo včeraj živahno bojno delovanje. Na bojišču pri Žitomiru so bile * lastnimi protinapadi predrte številke poljske postojanke sovjetskih čet, mnogo težkega orožja je bilo zaplenjenega, neka obkoljena sovražnikova bojna skupina je bila uničena. Močni sovražnikovi protinapadi so se izjalovili. Kljub neugodnemu vremenu je letalstvo z vedno znova ponavl jajočimi odločnimi napadi posebno uspešno podpiralo boje tamkajšnjih oddelkov vojske in ho.inih edinic SS. Južnozapadno in severnovzhodno od ^ Gomla so bili odbiti ali zadržani novi, z , bojnimi letalci in oklepniki podprti sovjet- 1 ski napadi. Zapadno od Smolenska je sovražnik nadalje napadel s številnimi strelskimi divizijami in z močnimi oklopnimi silami. Z osredotočenim obrambnim ognjem vsega orožja je bil zavrnjen ter je pri tem utrpel velike krvave izgube. Posebne zasluge ima pri tem uspehu nemško topništvo, ki je s svojim gibčnim ognjem raabilo sovražnikove izhodiščne postojanke in zajezilo njegove vdore. Severnozapadno od Smolenska in na področju pri Nevelu javljajo o hudih krajevnih boiih. V obeh poslednjih dneh je bilo na vzhodnem bojišču sestreljenih 481 sovjetskih oklepnikov. V težkih bojih zadnjih tednov sta se posebno odlikovali na bojišču pri Kijevu 7. turinška oklopna divizija pod vodstvom generalnega majorja von Manteuffla, na Krimu 98. frankovsko-siidetskonemška pehotna divizija pod vodstvom generalnega poročnika Gareisa. Z južnoitalijanskega bojišča javljajo p >-leg obojestranskega topniškega in ogledu i-škega delovanja le še o brezuspešnem napadu severnoameriških sil proti neki severno od Migiuma ležeči višini. Na otoku Lerosu se še nadaljujejo boj naših izkrcevalnih sil s sovražnikovo otoSku posadko. Obalne zaščitne sile vojne mornarice so po>topile na Egejskem morjsi znova neko sovražno podmornico. Pri napadih na nemška letališča na področju južne Grčije je bilo včeraj sestrclj- -nih 16 severnoameriških bombnikov. Britanska motilna letaia so odvrgla v pretekli noči nekaj bomb rad zapadno Nemčijo. Pri slabem sovražnem letalskem delovanju nad zasedenimi za^aunimi ozemlji je bilo včeraj se.^treljoniii 6 britansko-severnoameriških letal. Močan oddelek težkih nemških bojnih letal je v pretekli noči napadel z dobrini uspehom pristaniško mesto Pivmouth. Uspešni letalski napadi v južni Itaižfs Berlin, 14. nov. DNB. Dne 12. t. m. so bili nap di nemških bojn'h in brzih letalskih jat na sovražna vozila, čete in taborišča na prostoru pri Maoragoneju in Migna-nu prav posebno uspešni. Nemški letalci so po cdmetu svojih bomb na zbirališča tovor, nih avtomobilov in oklepnih oglednišk h voz prešli v napade iz bl žine in so obstreljevali s svoj m strelnim orožjem sovražna strojniška gnezda ter zbirališča čet. Med tem časom so nemški lovci čuvali zračne višine nad let«lSk'mi jatami, ki so operirale v nizkem poletu. .Počasi, s trudom in mukami' ženeva, 15. nov. DNB. Ix*ndonski »Dnily Herald« se bavi s težkimi b.»ji v južni Italiji in piše med drugim: Tam a> za Angleže in Američane resnično težki boji, ki zslitevajo, čeprav o njih listi ne poročajo na prvi strani, največje napore o i posameznika. čim bolj dolgo pa se Angleži in Američani mude na svoji poti v Rim, tem težja postaja njihova nalogu, ker se zima vedno bolj bliža, zakaj, tudi če bodo zavzete sedanje sovražnikove postojanke so take j z.i njimi novi gorski grebeni, na k t^rih si sovražnik utrjuje. Napredovanje Anglo-američanov v Italiji je reon č:io počaeno, trudapolno in mučno. ženeva, 16. nov. DNB. Sedanji voaški položaj v Italiji je razočaral Angleže in Američane, da se ne zražamo še ostreje, piše list »Dai y Mail« v uvodniku. Čeprav je bil j angleika javnost preopt; mistična, vendar se odigravajo seja j takšne stvari, katerim bi se bilo bolje izogniti. Obstoja dejstvo, da so bile angleške in ameriške čete ne samo zadržane v svojem napredovanju, temveč so dospele do točke, ki je še znona iz prve svetovne vojne: do pozicijske vojne z vsemi njenimi trdovratnimi boji. Rim je še vedno v veliki daljavi. Zavedati se moramo, da imajo Nemci v svojih rokah dve tretjini italijanskega ozemlja. V takih okoliščinah ne sme zbujati začudenja, če se ljudstvo v Angliji ln Ameriki vprašuje: j-AH ne bi lahko bolje delali? Ali ne bi lahko sedaj bolje stali v Italiji?« Vedno mora ae zaletavamo z glavo proti goram in rekam, ki jih neče biti nikoli konec. ugotavlja žalostno londonski list. Pet sovražnih letal sestreljenih nad Lerosom Berlin, 16. nov. DNB. Nad egejskim otokom Lerosom sta bili 14. novembra v letalskih bojih sestreljeni dve angleški rušiL ni Letali tipa »Beaufighter«. Nemško protiletalsko topništvo pa je setrelilo tri letala, med njimi dva lovca tipa »Spitf.re« Preis — Cena 1.— L likali f<«i maii aesefno Ln 18.—, fkliatao « »Ponedcliskim lo-BOM tfa 36.50 Otedaiitto: PaccUjcn alica tter. 9. telefon to. 31-22. 31-23. 31-24. Minister Gobbels nemški pehoti Berlin, 16. nov. DNB. Minister dr. Goeb-beto je ▼ ponedeljek sprejel vojake nekega pehotnega napadalnega oddelka, ki so prišli neposredno iz prve bojne črte vzhodnega bojišča v Reich, da obiščejo taborišča za vojno vzgojo Hitlerjeve mladeži. Dr. Goebbels je pozdravil te z najvišjimi priznanji za boje iz bližine odlikovane vojake, na čelu z nosilcem viteškega križa nad poročnikom Romeikejem, ter jim izrekel prisrčno dobrodošlico. V jedrnatih besedah je orisal smisel te vojne, ki jo bojujeta fronta in domovina v najožjem tovarištvu navzlic vsem tegobam do zmagovitega konca. Posebno je slavil minister nem. ško pehoto, ki predstavlja najodločiUiejše orožje in je prav za prav nositeljica bojev in ki zasluži, da vedno znova sprejema iz nemške doraščajoče mladine najboljši naraščaj. 194 slovenskih aretirancev Izpuščenih na svobodo Velikodušno dejanje Gauleiterja in namestnika Reicha g* Rainerja Gauleiter in namestnik Reicha gosp. Rainer Je kot Vrhovni komisar na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« pomilostil skupno 194 slovenskih zapornikov pri italijanskem vojaškem sodišču, ki so bili v zaporih okrožnega sodišča v Ljubljani. Zaporniki so bili včeraj 16. t. m. izpuščeni na svobodo. -0- Prav gotovo bo vsa Ljubljana in z njo tudi vsa naša dežela z največjim veseljem in z dovolistvom pozdravila gornjo odločitev Vriiovnega komisarja Gauleiterja Rainerja, ki vsem Slovencem zgovorno dokazuje velikodušnost narodnosocialističnega Reicha in njegovih voditeljev. S tem novim dejstvom je samo znova potrjeno, kar je naše ljudstvo spoznolo že ob samem prihodu zmagovite nemške vojske v naše kraje: da hoče namreč Nemčija postopati z vsemi narodi Evrope, posebej pa še tudi z našim narodom velikodušno in širokogrud-no, v duhu tistega novega reda, ki jamči vsem nsrodom ne le vse njihove pravice, temveč jim daje tudi možnost za njih vsestranski nadaljnji razvoj, ki jim ga obenem jamči. Zato bo naše ljudstvo tudi to najnovejšo odločitev Vrtiovnega komisarja na področju »Jadranskega primorja« pozdravilo z istim razumevanjem kakor vse dosedanje sklepe, ki so bili storjeni v korist prebivalstva naše pokrajine. Svojo hvaležnost pa bo izkazalo s svojim lojalnim zodržanjem in sodelovanjem z nemškimi oblastmi, ki jim je zagotovitev normalnega in urejenega življenja pri nas tako pri srcu. Ta vojna se bo končala z našo zmago Minister dr. Goebbels o vojnem položaju Berlin. 16. nov. DNB. V ponedeljek je go- ' veri! na članskem zborovanju krajevne sku i p ne narodno-social'.stične stranke Friedrichs- i stadt m nister dr. Goebbels v Domu bojevni- ' Tkcga združenja v Berlinu. Somišljeniki, kate rim je prisotnost berlinskega okrožnega vodje pripravila nepričakovano radost, so navdušeno sprejeli dr. Goebbelsa Zborovanje, ki je spadalo v okvir vala zborovanj po vsem Reichu. je postalo s skoraj dveurnim govorom ministra dr. Goebbelsa prepričevalna izpoved nem-:kega neomajnega zaupanja v zmago in fanatične volje, da sc dovede t avojna in naj stane kolikor hoče. do zmagovitega zaključka. V izčrpnih izvajanjih se je spustil dr. Goebbels v temeljne probleme zgodovinske vojne, ki se sedaj bojuje. V tej vojni, ie izvajal, sc ne vedi borba za nedotakljivost posameznih mest al: pokrajin, temveč za naš narodni obstoj in za prcsrcT. ki nam pripada v skupnosti narodov. Če bomo ohrandi živce do konca n bomo položili orožje po besedah Fiihrerja šele pet minut po dvanajsti uri iz rok. bomo rešili vsa ona vprašanja, ki bodo zagotovila bodočnost našega naroda za mnogo pokolenj. Dr. Goebbels je obravnaval nat. posamezna vprašanja političnega in vojaškega vojevanja m je ugetovil: »Mi imamo vse šanse za zmago, ce bo ostal nemški narod trdno odločen, da bo varova. te šanse. Pozicije, ki smo si jih v štirih vojnih letih v verigi sijajnih zmag osvojili, so temelj; ni oporniki naše zmage. Lete moramo zgolj braniti.« Berlinski okrožni vodja je spomnil na borbo narodnosocialističnega pokreta, ki je J bila tudi težka in zelo dolgotrajna ter ni i prinašala zgolj sijajnih uspehov, temveč ! tudi občutljive poraze. Osvojitev Reicha je zgledala ob pričetku pokreta mnogo težja i kakor uveljavljenje Nemčije v tej vojni m ! vendar je tedaj uspela in kot nagrada za ! rtanovitnovt. zvestobo in neomajno zaupa-i nje je prišla na koncu zmaga. »Ta vojna«, je končal ob živahnem pri-i trjevanju zborovalcev berlinski okrožni vodja, »se bo končala, kar je moje trdno prepričanje, z isto zmago nad našimi zu-i nanjimi sovražniki, kakor nam je bila v i našem notranjem boju za oblast usojena!« Badoglio snubi boljševike Stockh°lm, 15. nov. DNB. Kakor javlja »Nya Dagligt Allehanda<, je poudaril Badoglio pred inozemskimi zastopniki tiska, da so sedaj v Italiji tudi komunisti »legalni«. Izdajajo celo že svoj list. V ostalem pa je -»prav posebno zainteresiran, da S:A dobre odnose s Sovjetsko zvezo«. Rim, 15. nov. DNB. V krogih republikan. sko-fašistične stranke ugotavljajo z ironičnim zadovoljstvom izpremembo imena ki je sedaj biia ponovno izvedena pri anglo-ameriški vojaški vladi v južni Ito-liji. Prvotno se je ta »vlada« imenovala AMGOT — Allied M litary Gouvernement for Occu-pied (torej zasežene) Territories«. To izzivajoče zveneče ime so izpremenili ob spremljavi hrupne agitacije v MALT — : Military Administration of Liberated (to. rej osvobojene) Territories«. Očividno je bilo na boljševiški pritisk po moskovski konferenci zopet izpiemenjeno to ime, ki se sedaj glasi AMGET — »Allied Mil:tary Gouvernement for E:einy (torej sovražne) Territories*:. S tem pa je politični položaj tudi na zunaj** zopet jasen. Iz zasedenih ozemelj, ki so bila nenadoma imenovana »osvobojena« ozemlja, so sedaj postala sovražna ozemlja. Južni Italijani sedaj vedo, kaj lahko pričakujejo od svojih tako zvanih »osvoboditeljev«, ki so sovražniki. To pa sedaj tudi sam! odkrito priznavajo. To manevriranje z nazivom je smešno, a obenem zelo poučno. Kaže nam neurejenost odnošajev med »zavezniki« in dokazuje, kako so Angloameričani vedno na novo prisiljeni kapitulirati pred boljševiki. Za italijanski narod pa pomeni novo lekcijo, kaj imajo pričakovati od Angioameričanov in koliko so vredne njihove obljube. Tudi najbolj naivni Badoglievi pristaši morajo sedaj spozr.ati, kako nepopravljivo nesrečo -'e prinesla za italijanski narod savojsko. badoglijevska izdaja. Dokazi vdanosti generalu Francu Madrkl. 15. nov. DNB Preteklo nedeljo so priredili španski delavci več n3cionalnih in socialnih zborovanj, na katerih so dokazali svojo vdanost ger.eralu Francu. V Bll-bau je p;dtajnik Falange. Valdes. po nalogu min str a stranke predal več sto falan-cisfcom iastne značke starih borcev. Borcem so bile tudi notarsko overovljene da-i tve zemlje in denarja, ki so jih podarila števi'na industrijska podjetja in ki naj službo s voj. vsoto 1.000.000 pezet kot' podlaga za zgradbo stanovanjskih hiš. Podobne prireditve so bile tudi v Saragosi, AU. cantu- Jerezu in Mar nu. Povsod so se teh zborovanj udeležili nekd nji borci na vzhodnem bojišču. Nenavadna tramvajska Madrid, 16. nov. DNB Na trgu republike v Rio de Janeiro je iz neznanega vzroka padla ena izmed velikih palm in se prevrnila narav-; nost na tramvajski voz. Pri nesreči je bilo 4 šest oseb ubitih, deset pa hudo ranjenih. Muslimani zahtevalo takojšnjo pomoč Bengaliji Stockholm, 16. nov. DNB. Kakor javlja Reuter iz New Delhija, je svet vseindijske muslimanske lige pozval v ponedeljek indijsko ir, angleško vlado, naj takoj podvza-me učinkovite in obsežne ukrepe, s katerimi se bo dal rešiti prehranjevalni problem. Musl:mani zahtevajo istočasno uspešne previdnostne ukrepe, ki naj preprečijo ponovitev sličnega položaja. Kaj boljšega jim ne pride na misel ženeva, 16. nov. DNB. Tudi Avstralija hoče kakor Anglija poizkusiti, da po vojni reši problem brezposelnosti z razširjenjem šolske obveznosti. Po poročilu »Daily Ex-pressa« se j'e pri javnem glasovanju izjavilo 61®,'o avstralskega prebivalstva za zvišanje šoloobvezne starostne meje »na 16 ali več iet«. Namen tega ukrepa, ki daje plutokrafaskemu gospodarskemu vodstvu kaj borno spričevalo, je odtegniti delovnemu trgu dva ali več letnikov. Nov velik japonski uspeli 2 kriiarki in 1 rušilec potopljeni težko poškodovani — »Četrta Tokio. 14. nov. (Vzhcdnoazij služba DNB.) V nedeljo popoldne je objavil japonski glavni .stan. da je bila 13 novembra v jutranji zori v četrta biikn pri otoku Bougainv.llu«. Letala japonske mornarice so odkrila tega dne v vo-dov j u južno od c toka Bcugainvilla nadaljnje velike ameriške cd niče. k: so jih napadla z velikim uspehom. V nekaj sekundah sc je poti velika križarka, kmalu nato pa šc ena iržarka in cn rušilec. Neka bejna ladja in neka srednjevelika noslka letal sta biii hudo p: Ikodovani. Dve japonski letali se nista vrnili na svoje oporišče. Tokio. 14. nov. (Vzhodnonzij. služba DNB) P nedcljdci jutranji tisk prinaša nove podrob-if-sti o »čctrt; letalski bitki pri Boungainvlllu«. 1 r. teh poročil je razvidno, da so v noči na 13. novembra japenska -zvidniška letala, k! so izkoristila svetlo tropsko mesečino, odkrila v \ Jo v ju južnozapadno c-d otoka Mono več h.jnih ladij, ki so plule prot; severu. Močnejše sovražnikove sile so spremljale neko lad jsko s remijavo in so bde popolnoma drugače se-fiavljcne kakcr pa ladje, ki so jih napadli Japonci v tretji letalski b tkj pri Bougamvllu. S pomočjo svetilnih bomb je bila svetloba mesečne noči se povečana ter so napadajoča ja-j .nia torpedna letala kmalu lahko dosegla že javljcne uspehe. Japonski letalci, ki sc se medtem vrnili, poročajo, tla so videli, kako se je bojna ladja. < kateri je b:lo ja\ljeno, da je hudo poškodovana. vsa v plamenih polagoma prv/Kušala <;J-tran;ti z bojišča Ugotovljeno je bilo tudi, ua jc nosilka letal popolnoma onesposobljena z.t gihanjc in da se bo najbrže kmalu poto- . pila"Japonski glavni stan je s'ecr. kakor vedno, objavil le točno ugotovljene dogodke, vendar se mora v tem primeru računati tudi z i/gubo sovražne nosilke letal. 179 sBvražsilSa letal isalčeaih v štimh dneh Tokio, 14. nov. (Vzhodnoazijska služba DNB). »Domek javlja z nekega oporišča na južnem Pacifiku, da so japonske letal-i- ie sile v štirih dneh od 6. do 9. novembra mi mnogih, napadih na sovražna letališča v bVžini rek Ram in Markham sestrelile ali na tleh uničile skupno 179 sovražnih Intal. 57 teh letal je bilo sestreljenih v zraku. 122 pa uničenih na tleh. Japonske izgube znašajo 15 letal. Piažna dalavnest japsnsksga mornariškega letalstva Tokio, 15. nov. DNB. (Vzhodnoazijska f iužfca ) >Domei» poroča z nekega letalskega oporišča na južnem Pacifiku, da so ia-ronska mornariška letala 13. novembra, ns- — 1 bojna ladja in 1 nosilka letal bitka pri otoku Eougainville« pričakovano napada sovražno letališče na otoku Fumfuti, uničila vzletišče in zanetila na petih mestih požare. Nekako 30 minut po napadu je izbruhrilo na letališču evč močnejših požarov. Napadajoča ja$x>n. ska letala aj se V3a nepoškodovana vrnila aa m i ja oporišča. Oddelek več k-1 desetih sovražnikovih bombnikov tipa »B 25« je 14. novembra dvakrat skiricJ napasti otok Gilbčrt. Ja-pon.ska, mornariška letala so napadla sovražno skupino :n brez lastnih izgub sestrelila en bombnik. Končno sa opazile čote su-hozemne vojske na otoku Bougainvilie sovražnikov brzi čoln, ki so ga s topniškim ognjem takoj potopile. Brezsispešfat letalska napadi Ka japonska oporišča Tokio, 16. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Po težkih izgubah nad Rabaulom je ameriško letalstvo v nedeljo poizkušalo izvesti majhen napad z desetimi srednje-velikimi bombnilti. ki so ga pa japonski love takoj zavrnili, da ni povzročil nobene škode- Javljajo tudi o napadu petih sovražnikovih letal na Bulo.na otoku Ceramu. Tudi ta letala, ki so se pojavila v noči na 13. novembra, je japonsko protiletalsko topništvo pregnalo. Prav tako je pregnalo japonsko protiletlasko topništvo sovražnikova letala, ki so bila hotela v noči na nedeljo napasti Honkong. Končno je bil brezuspešen tudi ponedeljski napad na Gilbertovo otočje, pri čemur je sovražnik izgubil izmed, devetih eno letalo. Japonsko letalstvo pa je nasprotno istega une bombardiralo uspešno Buno na Novi Gvineji in poškodovalo letališča in vojaške naprave. Pri zallvsi Finsh uničene sovražrac t&rpeito-vfee Tokio, ie. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba). Oddelek japonskih torpedovk je nalete! dne 3. novembra južno od luke Finsk na dve sovražnikovi torpedovki. — Eno tepedovko so Japonci zažgali, drugo pa pognali v beg. Na japonski strani niso utrpeli nikake škode. Jap&j&si zavzeli Itn v pokrajini Hupeh Tokio, 14. nov. (Vzhodnoaz'jska služba DNB). Japonske čete, ki zasledujejo vzdolž reke Jangce umikajoči se sovražni 66. ar-madmi zbor, so zavzele v četrtek strateško važno mesto Itu ob južni ob 1; Jan^eja v pokrajini Hupeh, dočim so drugi japonski oddelki zavzeli kraj Hsingtu, ki jc 28 km južnovzhodno od Ituja. Irci naveličani angleške agitacije Ženeva, 12. nov. DNB. Angleški tednik »Tablet < sq peča z današnjo Irsko. V Irski 90 že naveličani angleške agitacije, ki vse-vidljivo trobi v svet, da se Anglija bojuje za demokracijo in pravice majhnih narodov. Takšne Iruitve n:sa zamogle prevari ti Ircev, ki so že Imeli slabe 'zkuSnje r. Angleži. Vse to so že bili slikali pred letom iyi4. Churchilla smatrajo Irci s "pridržkom za imperijaJista in vse lrce veža zgolj en i zahteva: združitev vseh Ircev v eni državi. Vlada de Valcra stori vse potrebno za pospeševanje in širjenje starega irskega jezika gailSčitve. Doslej je bil.- izdanih v propagandne svrhe 400.000 funUtitcrlingov. Nanjnovejše Statistike pa so pakazale, da danes od treh milijonov v Irski živečih Ircev govori že 660.000 galščino. Črni vojaki pridigarji nemirov Stockholm, 16. nov. DNB. Ar.gle&ki strokovni list »Kast Africa and Rhodesia* poroča o nevarcnostih, ki grozijo angleškim kolonijam v vzhodni in zapadni Afriki po vojni. Prebivalstvo postaja politično vedno bolj nemirno in si postavlja vprašanje, zakaj jamči Anglija Abcsiniji neodvisnost, svojim kolonijam pa oporeka isto neodvisnost ali tudi zgolj malo večjo avtonomijo. V članku piše med drugim: *Crni vojaki. Iti se vračajo z bojišča, niso več oni anal-fabetski pogani in ir.ohamelanci, ki so se vračali izp rve svetovne vojna. Večji del se jih je naučil čitati m pisati, je krščen in sa je navzel v bazarih Srednjega, vzhoda, Cey-lona in drugod vsega tamošnjega političnega besedičenja. Ti vojaki utegnejo postati v afriških vaseh pridigarji nemirov, "e jim ne bomo preskrbeli k..ristnejše zaposlitve.« Nepriljubljenast ameriških vojakov v Angliji ženeva, 15. nov. DNB. Londonski »Dai-ly Mail« se ponovno peča s težavami, ki obstojajo med angleškim civilnim preb -valstvom in ameriškimi okupaei-iskirni četami. Ker imajo ameriški vojaki mnogo denarja, ga razsipavajo in s tem kvarijo cene. V trgovinah, brivnicah Itd. plačujejo višje cene, zato jim rajši postrežejo ter je pri tem zapostavljeno angleško civilno prebivalstvo. List zahteva, naj ameriške vojaške oblasti zaustavijo to počcr.janje ter opomnijo svoje vojake na »vrednost angleškega denarja«. Sovjetske grožnje z boljševizacifo Stockholm, 15. nov. DNB. iNya Dagligt Allehanda- citira, iz Mrslive zvajanja sov jetskega vojaškega lista »Rdeča zvezda«, ki ponovno pojasnjuje namere bolj^evikov s Finsko. >Ko bo bila ura obračuna, bedo Finci Sli isto pot kakor Neme',« piše sovjetski list Sedanja finska vlada bo morala odstopiti in narediti prostor osebam, ki so pripravljene, da sklenejo prijateljstvo s Sovjetsko zvezo. Ne sme ae p-eabiti, da bo neverna Evropa zgolj z Intimnim sodelovanjem s Sovjetsko zvezo lahko už.v-Ja nemoten mir. Kuusinen naj pride torej iz stare čare, če si bo Moskva tc. zaželela. Siične figure pa niso pr.pravl.iene samo za Finsko, temveč za vso severno Eviopo. kakor priznava boljševiški list v svoji lepi odkritosrčnosti. To pa si naj zap;annijo gotovi ljudje na severu, ki meni o. da se lahko nekaznovano igrajo z ognjem. Neumljivo se zdi. da se še vedno najdejo ljudje, ki nasedajo anglosaško-boljševi- severne Evrope šk m lažnivim frazam o svetoodi m svobodni odločitvi narodov. Pojem boljševizma in komun zma je nezdružljiv s pojmom svobode. to se je dovolj jasno pokazalo povsod, kjer koli je dobil komunizem kaj besede. Za Aoglosase pa je tudi svoboda, kakor vsa druga njihova visoko d:neča * načela«, le predmet kupčije in so tudi načelo svobode narodov pripravljeni vsak hip izdati, če jim tako kaže. Kakor so boljše-vlkorn že prodali vis ko kultivirane in civilizirane baltiške narode, tako so. kakor izha-a iz gori citiranega pisanja moskovskega lista, pripravljeni prodati jim tudi Finsko, če bi v sedanji vojni podlegla. In prav tako bi Moskvi na milost in nemil:st izročili tudi vsako drugo država po kateri izteza roke boljševiški imperializem. To pa niso samo drža"ve severne Evrope, temveč skoro vse evropske države, le da je med njimi ogromna več'na že davno spoznala grozečo nevarnost in se zato trdno oklenila Nemčije kot edinega uspešnega jezu, ki lEhko zavre boljševizem, m kot edinega pa- Obvestila »Prevoda" Razdeljevanje jabolk za otroke Od 17. do 22. t. m. se bodo razdeljevala jabolka na odrezek št. 12 novembrske dodatne živll3ke nakaznice za mladino do 9 let starosti (nakaznica GMa in GMb) in sicer po 3 kg na osebo takole: 17. t. m. upravičenci z začetn:ca A—E, 18. t. m. F—K, 19. t. m. Lr-R in 20. t. m. S—2. Za mladino od 10. do 18. leta starosti ba razdeljevanje naknadna objavljeno. Jabolka bolo razdeljevale nielednje tvrdke: trgovci s sadjem in zelenjavo (stojnice na Pogačarjevem in Vodnikovem trgu ter ostale sadne trgovine po mestu), Kmetijska d;-užba (Novi trg 1). Gospodarski zveza, iMajstrova). Nabavljalna zadruga držav, uslužbencev (Vodnikov trg). Naba.vlj.dna zadruga drž. železničarjev (Cesta soške divizije), T. Delavsko konzumno društvo (Kongresni trg 3). Konzumno društvo Vič, Nabavljalna zadruga mestn h uslužbencev (Prečna), Gospodarska zadruga (Bleiwei-sova), Konzumna zadrugi (Jernejeva). Sprejesn3n|e pTsemskif* psšiljk Pošte sprejemajo odslej zasebne pisemske pošiljke pod naslednjimi pogoji: J) Vsa pisma se morajo predajati v nabiralnike ali pri poštah odprta; 2) /.a pisma se r.c smejo uporabljati ovitki s podlogo; 3) na vsaki piseimld pošiljki mora biti označen naslov odpoštljatclja; f) pri predaji priporočenih p *i?jk sc mora cdpcSlljatelj oziroma oni. ki prinese pošiljke na pošlo. Jegitni^rati z izkaz-nico s fotografij,«, iyil:ino od kake državne ali samoupravna eMastj. Podatke tšnj.a kuhinjske soli. Vsaka 03eba debi na mcso-c pol kilo-giarna soli. -- Zamenjala starega i»ap:rja za cigarr-te na Hrvatskem. Glede na pcmsnjkan e zadostn h količin celuloze je danes star papir nujno pctrtbna surcsaia za tvornice papirja. Ker mera Hrvatska uvažati lepenko in jo more uvoziti le proti dobavi enake količine starega papirja, je hrvatska vlada odredila ob-c/no akcijo za nab ranje etarega papirja ne samo v kih zbodljavev še več in da bo z njimi j ur2 jo začeli trkljati po tleh sem in tja. Nenadoma je bomba eksplodirala ter ubila brata Karla in Filipa Rejca. 14-ietnega Vbdimirja Lipužiča. Marija Si- Zfinskc vešer® vsrj feo letos JfiAZGLEDNIK" Jutra rovca ter komaj osemletnega Karla Mir- čeca. Vsi fantje so bili sinovi domačih kmetov. * »Zaplemba« milijonskih vredn°t. Trije lažni policisti so v Niči vdrli v stanovanje nekega belgijskega bogataša in so se izkazali s ponarejenim' papirji. Pre skali so stanovanje in »zaplenili* kaseto z dragoti-nami v vrednosti kakih 3 milijonov frankov. Nato so pozval* Beig j % naj pride na pol'cijsko stražnico, sami p, so cddrdrali z avtem bogve kam. šele na policijski stražnici se je Belgijcu razodelo, da je postal žrtev nevarnih pustolovcev. * Smrtna kazen za ljudskega škodljivca. 561etoi Louis B;rck iz VViesb dena je zapadel smrtni kazn\ Ze od začotka. vojno je razš rja! hujskajoča gesla sovražnega reci a. Ob različnih prilikah ;'e skušii rojakom omajati vero v končno zmago. Nem. Ski listi naglaša jo, da je bilo njegovo početje tem sramotnejše, ker je vse to govor.1 zlasti vojaškim ženam. S trk'm ravnanjem je padel v hrbet bojujoč, se fronti in je žito zaigral pravico, da bi še nadalje pr.pa-dal narodnemu občestvu. u_ Novi grobovi. Za vedno je zapustil svojce čevljarski mojster g. Avgust Skof. Na zadnji poti so pokojnika spremili včeraj popoldne na pokopališče k Sv. Križu. — V častitljivi starosti 82 let je preminil posestnik s Struge g. Jožef J e s e n k o, p. d. Jozelj. Zapušča hčerko Tonco por. Kocutar in drugo sorodstvo. Pogreb bo v sredo ob pol 16 iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu, — Umrla je vdova po železniškem uslužbencu ga. Frančiška Juvan-č e v a. Na zadnji poti bodo rajnko spremili v četrtek ob pol 15. z Zal, kapela sv. Frančiška, k Sv. Križu. — Preminil je so-boslikarski mojster g. Anton V e r b"i č. K večnemu počitku bodo blagega pokojnika spremili v sredo ob 14. iz kapelice sv. Ahaca na Žalah na pokopališče k Sv. Križu, — Pokojnim naj bo ohranien blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Protiletalska zaščita in meščani. Uprava policije opozarja in poziva prebivalstvo mesta Ljubljane, da sodeluje pri vseh pripravljalnih delih protiletalske zaščite, da izvršuje in se pokorava ukrepom, ki jih izdajajo organi te zaščite. Splošna pravila in naloge, ki so naložene organom protiletalske zaščite in dolžnosti, ki naj jih izpolnjujejo posamezniki, so bile že objavljene v raznih brošurah, razglasih in lepakih. Protiletalska zaščita se more uspešno izvesti le z požrtvovalnim sodelovanjem vsega prebivalstva t u— Sprejem strank na direkciji državnih železnic v Ljubljani je samo v dopoldanskih urah od 10. do 12. Stranke sprejemajo samo gg. direktor, pomočnik direktorja, načelniki in namestniki načelnikov. u— Zaključna letošnja številka »Sadjarja in vrtnarja«. Pred dnevi je izšlo glasilo sadjarskega in vrtnarskega društva za zadnje četrtletje. Kakor navadno ima tudi tokrat pestro vsebino. Izmed zvestih sodelavcev so zastopani urednik Fran j o Kafol, Andrej Skulj, Josip Štrekelj, Ivo Hrovat, L Stupica, inž. Goriup, inž. Ja-nežič, Karel Škob&rne, R. Barle, Metod Zabukovec in z manjšimi prispevki še drugi. Vsebina zaključne številke letošnjega letnika pa je naslednja: Uredništvo je za uvod prispevalo ob zaključku, potem pa slede poučni članki: Prisluhni naravi in pomagaj, Višnje, Sadimo orehe, Več jagodičevja, Jesensko cepljenje, Nega starejših dreves, Ali je res trpežnost našega sadja manjša, Kaj sem opazil, Izboljšaj-mo seme, Uničujte fižolarja, Odbiranje krompirja za seme, Letošnja ogrčja nadloga, Nekaj o skalnjakih in Hortenzija, Vprašanja in odgovori so naslednja rubrika »Sadjarja in vrtnarja«, ki so ji priključeni Drobiž in Društvene objave in spominski članek pokojnemu ravnatelju Antonu Štreklju. Številko zaključuje poročilo o delu Sadjarskega in vrtnarskega društva v letu 1942 in .nekaj uredniških sporočil. Zaključna številka »Sadjarja in vrtnarja« ima tudi kazalo celega letnika. u— Preletanje kokoši preprečimo ne samo s puljenjem ali porezavanjem krilnih peres, temveč mnogo bolj praktično z uporabo sponke, s katero spojimo nekoliko prvih peres samo enega krila, piše »Kmetovalec«. Na ta način izgubi kokoš voljo za letanje, ker ji pokvarimo ravnotežje kril, ki je potrebno za polet. Te sponke so poceni in se dobe pri perutni-narskem društvu. u—- Pisarna Vodnikove družbe posluje vsak dan od 10—12 in cd 16—18 v Narodni tiskarni, Puccinijeva ulica 5, I. nadstropje, kjer lahko naročite letošnje Vodn'ikove knjige, ki izidejo konec novembra. Naročnike sprejema tudi knjigarna Tiskovne zadruge, šelenburgova ulica 3, in knjigarna Učiteljske tiskarne. Frančiškanska ulica 0. u— R. Kiplingova »Džungla« I. in II. del je pravkar izšla v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani* u— Angleški učbenik prof. dr. J. Kotnika je pravkar Izšel in se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge - v Ljubljani, šelenburgova 3. u__ Vsakovrstni pergamenini senčniki sa izvršujejo pri M. T»čar, Ljubljana. u._ Za pokojnim Zanetim Vrečkom, ki je po daljšem bolehanju preminul na svojem posestvu v Lukovi ci pri Domžalah, se bo brala maša zadušnica v soboto dne 20. novembra ob 8. u: i zjutraj v trnovski župni cerkvi. u— Učite sc strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji — dnevni in večerni — prično 20. novembra. Največja moderna strojepisnic-a: raznovrstni stroji. Desetprstna metoda. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. — Posebni tečaji tudi za knjigovodstvo, korespondenco, jezike. Iz-biia predmetov po želji. — Informacije, prospekte da.ie: Trgovsko učilišče »Chri-stefov učni zaved«, Domobranska 15. u— Pesek za gašenje, ki je Ljubljančanom brezplačno r.a razpolago, se sme rabiti le za protipožarne namene, ne pa aa zavarovanje oken in drugih odprtin pri zaklonišču. Pesek za gašenje ob napadu iz zraka najbolje namestimo v papirnatih vrečicah od 2 do 5 kg ali v primernih za-bojčklh. u— Višji trgovski tečaj v Ljubljani sprejema kot redne slušateljc-ice one di-jake-inje, ki so dovršili redni Enoletni trgovski tečaj ali pa višje razrede srednje šole. Vpisovanje so vrši še naknadno. Na razpolago prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Predmete, ki jih marate vzeti ob alarmu s seboj v zaklcnišče, imejte vedno pripravljene v primernem kovčegu, nahrbtniku ali vsaj tako. da jih lahko hitro najdete in spravite v kovčeg. Z Gorenjskega Spominska svečanost za junake na Gorenjskem. V nedeljo 7. novembra so imeli v Kranju posebno spominsko svečanost, posvečeno padlim junakom. Okrožni vodja je najprej položil na kranjskem pokopališču spominski venec na grobove na Gorenjskem padlih junakov, nato se ie vršila v dvorani strankinega doma gin-Ijiva svečanost, katere so se udeležili zastopniki vseh formacij ter tudi predstavniki države in stranke. Okrožni vodja Kuss je prišel v voješki uniformi. Govor-niki so proslavljali 16 krvnih žrtev strankinega gibanja, ki so padli za svobodo in veličino velike Nemčije. Glavhi govornik je bil okrožni vodja dr. Pflegerl. Podobna spominska svečanost se je vršila tudi v Radovljici, kjer je govoril dr. Hochsteiner. Gibanje prebivalstva v Tržiču. Meseca oktobra se je rodilo v Tržiču na Gorenjskem 6 otrok. Poleg tega sta bili dve poroki, smrtnega primera pa ni bilo nobenega. ' Poročili so se v Kranju: sprevodnik Matija Zaplotnik in Frančiška Vajda, kmet Janez Šilar in Ivana Pogačnikova, rojena Trebar, letalec Leopold Gregorač in Frančiška Bernhardova, mizarski mojster Alojz Zupan in Marija Debenčeva, policijski nameščenec Franc in Ana Budja, čevljarski pomočnik Franc Humer in Frančiška Dolinarjeva, mizarski pomočnik Franc Krivic in Angela Pustavrhova, kurjač Franc Kovač in Julija Arčonova, čev. ljarski mojster Ivan Pintar in Štefanija Debelakova, izdelovalec čipk Iaidor Bi-zjan in Ema Kogovškova, železostrugar Pavel Silar in Marija Luznarjeva, brivski mojster Franc Franko in Karolina Tovor-nikova, nameščenec Andrej Piber in Irm-gard Obersteinerjeva, železostrugar Franc Huher in Jožefina Gašperšičeva, kmet Antona Stanonik in Marija Sinkova, tkalski mojster Anton Križnar in Ivana Rakov-čeva. grenadir Jožef Knific in Antonija Oblakova, nameščenec Stanislav Wohinz in Marija Filipičeva ter čevljarski pomočnik Andrej Perko in Margareta Ovsenar-jeva. Iz Hrvatske Odlikovani branitelji hrvatskega Pri« morja in Dalmacije. Predzadnjo nedeljo je bila na Sušaku na svečan način izvršena predaja hrvatskih odlikovanj častnikom in vojakom hrvatske in nemške vojske, ki so se izkazali v borbah za osvo-bojenje Hrvatskega Prilorja in Dalmacije. V imenu Poglavnika je odlikovanja izročil odlikovancem poveljnik mesta podpolkovnik Hinko Reš. Prof. Zanko se je poslovil od gledališča. Predzadnji ponedeljek je bila v državnem gledališču majhna svečanost, ki to se je udeležili vsi člani gledališča. Intendant prof. Zanko, ki je bil imenovan za izrednega poslanika, se je od navzočnih poslovil in predstavil novega intendanta prof. Marka Šoljačiča. »Pcmofi« na delu. Iz hrvatskih listov povzemamo, da je doslej »Pomoč« razdelila okoli 37 in pol milijona kun v gotovini. Na podlagi sirove bilance z dne 31. oktobra je bil denar porabljen takole: za otroška zavetišča 2 milijona kun, za nabavo T' » »citMKUi^^ Razgovor z V. Heyba!ovo V 3 -tcVilki operne izdaje Gledalskega lista priobeuje ravnatelj Drame Ciril De« b e v e c svoj razgovor s priljubljeno operno pevko Valerijo H e y b a 1 o v o. Naša Madame Butterfly, Tha's in dr., je prikazana v svojem zasebnem, domačem okolju in pisec je izvabil iz nje nekatere zanimive podatke o njenem gl.sbene razvoju. Na vprašana?, kateremu svojih prednikov se ima zahvaliti za nenavadno muzikalnost, je pevka odvrnila: — Očetu. Vse očetu. Pa tudi stari oče je bi! -komponist s; bil je eden najboljših učiteljev glasbe ni nemškem češkem. Oče je tudi poučeval glasbo. Učil je orgle, klavir, harmoniko, vijolino, flavto, pa tudi petje. Mene in vso družino je učil gosli. Za muzi-ko sem bila zelo pridna. Z osnvm letom sem pela že solo v cerkvi, potem sem igrala gosli v očetovem orkestru; igrali smo na trgu. pri maš: h in igrah. Ko sem bila stara 10 let, sem pela črno mašo na koru. Za 5 dinar-ev. Oče mi jih je dal. Vse to je bilo v Kamniku. Nato pr'poveduje naSa operna prlmado-na, kako je zgolaj nostopala na odru in kako so se v nji pojavljali razni igralski nagibi. V območje gledališke »nevarnosti« je prišla v Mošnjah pri Radovljic', kjer je igrala, slikala plakate in prepisovala vloge; ko je pa igrala- so rekli ljudje, da bi morala iti za igralko. Potem je bila stara šest- najst let, iskala je službe in je ni nikjer dobila. Naposled je prišla v Ljubljano in se začela čez nekaj časa učiti pri prof. župevcu. Ko je hotela odriniti v Zagreb v službo, jo je pokojni župevc peljal v Opero k ravnatelju Poliču. Decembra 1937 je pela na audiciji arije iz »Fausta« in »Boheme« in še istega večera ji je prinesel župevc prepisani dve vlogi: Djulo iz »Era« i,n žensko vlogo iz »Jakoblna«. Teden nato je župevc umrl. 15- februarja 1938 je debutirala kot Gjula. To je kratek historiat opernih začetkov pevke, ki se je čez nekaj let povzpela med naše reprezentativne pevke. Mars:kaj pripoveduje Heybalova o sebi in svojem delu. »Zanimajo me najbolj težke vloge, ki jih precej ne zmorem. Kar lahko pojem, me ne privlači. Najrajši imam Rusalko in Tatjano. V Tatjano sem kar zaljubljena. In potem še Jenufo in Mafenko. Kako štud;ra svoje vloge? — To je različno — je odvrnila pevka. — Odvisno je od vloge. Za Thais na primer sem potrebovala okrog osem dni. Ko študiram s kapelnikom, si obenem tudi precej zapomnim. Note in besede se na_ uč m obanem Učim se lahko. Pri tehnični plati pevskega dela mi je pomagal vedno rektor Betetto, čeprav morda za podrobnosti nisem im*ela vedno toliko časa, kolikor bi ga potrebovala. Vsebinsko in igralsko pa sem $e razvijala največ po navodil'h opernega režiserja, s katerim sem večino svojih vlog v poklicnem delu popravila. In še to in ono je povedala Valerija Hey-balova v tem delu Debevčevih zanimivih Obiskov. Aforizmi o ljubezni Pravkar se je pojavila na slovenskem knjižnem trgu drobna, lično opremljena knjiž ca z naslovom »Misli 0 ljubezni«. Iz francoščine prevedel Ines (94 str. 16"). Knjižico uvaja risba Mie Maleša, prevajalec pa je postavil na čelo. tej zbirki smiselno izbranih citatov besede: »Ljubezen je os, okoli katere se vrti vse človeško življenje. Pričujoča zbirka prinaša v zgoščenem slogu mnogo lepih misli. So to biseri, ki so nam jih zapustili mnogi največji misleci«. Po odlomkih iz Pascalovih »Misli«, tičečih se strasti ljubezni, smo dobili sedaj izbor aforizmov, posnetih iz spisov 62. piscev. med katerimi so predvsem največja imena francoske literature od Mentalgnea preko Molierea in Pascala do najnovejših imen, kakor so Maeterlinck, Suares in dr. Ta cvetober francoskih misli o ljubezni — in morda je francosko srce posebno občutljivo za nje izraze — je na redko posejan z nekaterimi nefrar.coskimi sentencami, katerih najstarejša, rek iz Salomonove »Visoke pesmi«, zaključuje naš brevir ljubezenskega modrovanja. Sami aforizmi so razdeljeni v pet delov, ki so urejeni po miselnih smernicah: tako so na pr. v skupnem delu misli, ki obravnavajo odnos ljubezni do telesnosti, pa zopet ljubezen v od-nasu do trpljenja in smrti itd. Ob koncu Nihče ni p.-ičtjko\ al, ua nam lo letošnji novcmcei naklcmi tono posti e vremensu-pojave. ^e ra povsod w iLcrla saopnri pcui letain^i sneg, s ne.. nojp cj presenetil. Od prejšnje ne .eije t<. t. m.> s jo tla.-: pogasi dviga1. Kaaeaco ganj~ je ime* prav do lu. V nedclj^k smo icijub d\.gmju 'oa.ono^ria lineh ju&io vrtn.e s p^v^.eo.^o oa.a3acctjo 10, kar pomeni, -a jc o io neb j ves jutro ob 7. uri. In tako je bila v ponedeljek izmerjena količina dežja, ki se je nabral v nedeljo in pa količina snega, ki je n padel v ponedeljek zjutrtj. hrane v pasivnih krajih 2 in pol milijona kun, za denarne podpore siromakom 9 milijonov kun; za pomoč pregnancem 5 milijonov kun, za v vojni prizadete 5 milijonov kun, za ljudske kuhinje milijon kun, med dobrodelna društva pa je bilo razdeljenih 3 milijone kun. Ostavka vscučiliškega pr°fescrja. »Narodne Novine« so objavile Poglavnikovo odredbo, s katero je sprejeta ostavka izrednega vseučiliškega profesorja na filozofski fakulteti v Zagrebu dr. Petra Gu-berine. Nagrajeni pisci. V drugem natečaju za ljudsko igro. ki ga je prosvetno ministrstvo razpisalo letos junija, je tekmovalo 25 piscev. Žirija je pregledala poslana dela in ugotovila, da so po kakovosti boljša kakor lani. Prvo nagrado 20.000 kun je dobil g. Ernest R a d e t i č iz Zagreba za delo »U pomoč'-, drugo nagrado 15.000 kun je prejel g. M a k s i m K o 1 š e k iz Zagreba za delo *Za svobodo in čast«, tretjo nagrado 5.000 kun pa je dobil g. Zlatar. Curič iz Bosanskega Breda za svoje delo »Kaja«. Odkupljena so bila dela Marije Radič Vladimirove »Grani-čarka Kata«, Ivana Permakoviča »Bliže k svobodi«, Huberta Straucha »V nevihti« in Zlatana Čuriča »Dva sinova«. Prirastek v živaJskcm vrtu v Zagrebu. Upravi živalskega vrta v Zagrebu se je posrečilo nabaviti v Lipskem mladega leva in mladega pumo. Poleg tega je dobil zagrebški zoološki vrt tudi mladega kloka-na. Nove živali zelo razveseljujejo obiskovalce živalskega vrta v Zagrebu. Pojav ti enega nam ho patr.ul to le vremensko napoved; Kadar vlada v ie-srn-kom č-r-.' iužao vreme s temperaturo nad ; C aH celo nad 15' C in ako vo £e južni \v .o\i docela prcvta-ail, iakto pri-čakujeino v eno m izmed prihodnjih dni prihod hladnega vremena in s tem verjetno snega. Ted^j je megoče v glavnem dvoje, cia izpodrine ogverna mara južno ki zato začne U jui.ro maso v višini 1—2 km. padajoči dež zmraovsti v sneg, to pa zaradi mrzle severne mase ( - temperaturna imer-zija) alj pa dobimo naravnost iz oblakov, ki" nam jih prinese mrzla porima fronta, padavin- v obliki snega. H koncu še to: jesenski sr.og pala najraje. ke-dar v!a;ia pri tleh temperatura od _ 1» c ta L 2° C. Ttdaj je namreč že v višini 500 metrov temperatura p vi ledišlem in se zato lahko tvori sneg. Natančnejšo razlago in ope.3 letcSa cga sr.ega. ki je sledil nepričakovano 1-0 neviht-r.t m dnevu, pa Ivi lahka piane si šele čez nt>:aj dni, ko bomo imeli se lan jo čudno v rcvv.or.-k > igro že za seboj. M. B. KOLEDAR Sred«, 17. novembra; Givgorij. DANAŠNJE PRIREDITVE Ivino Malica: Pri belem konjičku. Kino Slcga: Valček s teboj. Kino Union; žensko niso angelčki. Razstava slik akad." s'ikarja Marijan* Pliberška v galeriji Obersnel. DEŽURNE L E K A F. N E Danes: Mr. Bokarčič, Sv. Jak ha trg 9, P.?.mor, M*k'c-žič9va ce&ta 20, Murmayer. Sv. Petra cesta 78. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18. do 6. ure! S2E&AVN0 GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 17. nov., ob 1(5: K°varstvo tn ljubezen. Pvcd Sreda. Četrtek. IS- nov., ob 1(5.30: Cvetje v J^ sonf. Izven. Cone cd 22 Ur navzdol. Petek. 19. nov.: Zaprto. Sobota, 20. nov., ob 16: K< varstvo in !j«- boy.on. Red Soboto. Nedelja, 21. nov., cb 16.30: Noror»n«ki junaki. Premiera. Izven. Cene od 22 lir navzdol, * Henrik Ibsen: »Normansk! junaki«. — Premiera te petdejan:-:ke drame bo v nedeljo izven abonmaja. Snov igre je zajeta lz zgcdovlnc Vikingov v 10. stoletju in je junaškega značaja. Dejanje razkriva uo:-dne zapletljaje med raznimi rodovi Vikingov :n nasprotja med hotenjem in močjo ter voljo in možnostjo. V glavnih vlogah: V. Skrbinšek, Drenevec, Grego-rtn, Bitenc (debitant); Marija Vera. Uk-mar-Boltarjeva in Bratlna. Režiser: M. Skrbinšek, scenograf: inž. E. Franz, načrti za kostume: J. Vilfanova. OPERA Sreda, 17. nov., ob 16.; Orfej in Evridika. Red A. četrtek, 18. nov., ob 16: Thais. Red Četrtek. Petek, 19. nov.: Zapito. (Generalka.) Sobota, 20. nov., ob lo: Orfej in Evridika. Red B. Nedelja, 21. nov., cb 16: Travjam. Izven. Cene od 32 lir navzdol Rimslji-Korsakov: »Sneg®ručka«. Premiera bo v sredo 24. t. m. V operi je v podobi pomladne bajke prikazana ozka povezanost človeštva z zakoni, ki vladajo prirodi. V muzlkalnem pogledu nudi delo bogastvo in sočnost, k; imata svoj izvir r folklornem elementu. V glavnih partijah: Vidalijeva, Polajnarjeva. Lupša. Mlejnikova, Golobova, Popov, B. Sancin. Poliče-va. M. Sancin. Dirigent: N. štritof, režiser: R. Primožič, kereograf: inž. P. Golovin. V kratkem IzSde »Gledališki koledarček«. v žepni obliki, ki ga bo izdal Emil Frelih. so kratki življenjepisni podatki o posameznih avtorjih. (Pri tem bj bilo treba pristaviti pri Bourgetu, Anni de Noailles in Matildi Serao letnico smrti, kakor je oznsče-na pri drugih že mrtvih pisateljih). Knji, ž;ca bo služila mladim ljudem kot ljubko darilce, čeprav ti, ki so najbliže ljubezni, merda najmanj modrujejo o nji; vsak bo z užitkom listal po tem cvetju galskega esprita in se bo nthote zaustavil kdaj pa kdaj pri aforizmu. ki nagloma vrže luč v cel kompleks človeškega čustvovanja in mišljenja. Časovno je zbirka nastala v časih. ko je vladala »la douceur de vivro« in take misli niso stale v pikrem nasprotju z neposredno življenjsko stvarnostjo. »Msli o ljubezni« se dobe v vseh večjih ljubljanskih knjigarnah. Zapiski Novo gledališče v Zagrebu. V prestolnici NDH se ugodno razvjja gledališko življenje in potrjuje, da Modrice ne morejo ut;hniti niti v vo'nem č.-vsu. Nedavno je začelo delovati nc-vo gledališče z naslovom »Kazalištne novele«. Nova javna scen 3 je zbrala okrog sebe mlajše igralske sodelavce, predvsem absolvente igralske šole Hrv. državnega gledališča. Gledališče je organizirano v obliki nekakega umetnlSko-kultur-nega salona. V njem upr zarja jo enodejan-ke, dramatizirane novele, humoreske Itd. Njegov namen je v tem. da daje mladim igralcem, ki fie ne nastopajo na reprezentativnem zagrebškem odru, gledališke iz- RADIO LJUBLJANA SREDA, 17. NOVEMBRA 8.30—9.00: Jutranji koncert. 9 00 - 9.15: Poročila v nemščini in slovcnaeini. 12.20— 12.30; Glasbeni uved. 12 30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert za razvedrilo. 14.00—14.15: Po-o, čila v nemščini. 14.15—15.00: Koncert Malega orkestra Stcnovic. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slooenšč ni. 17.15—17.30: Popoldanski konccrt. 17.30—18.00: Otroška ura. 19.00—19.30: Fantje na vasi« pojo. 19 30—19.45: Poročila v slovenščini. Napoved spore ia za naslednji dan. 19.45-—20.00; Mala medigra. 20.00—20.10: Poroči a v nemščini. 20.10—21.00: Glasbena 3kieirka. 21.00—21.40: Izpolnjene želje. 21.40—22.00: Prenos iz Beograda. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—22.30; Glasba za lahka noč.. kušnje, obenem pa nudi občinstvu lahko-vedro in vendar originalno jn duhovno pod-netno umetnost. Spričo nedrfitajanja primernega gradiva bodo moralj dramatiki odn. dramatizatorji obilno priskočiti na pomoč z enodejankami in dramatizacijami. Načrt, ki je bil že objavljen, navaja odhč-na imena domače in tuje novelistike. Iz hrvatske literature. Poanislav Prpič je izdal knjigo *Trs nad trsovirna«. — V Sarajevu je izšla mlad nska knjiga znanega muslimanskega pisatelja Alije Natnet- • rivj.J.ic u prn-odi«. — Hrv. ustaška založba je objavila filozofsko-sociološki spis dr. juija Makanca 1 Razvoj državne misli od Platona do Hegela«. — Profesor filozofije na zagrebški univerzi dr. Stjeprn Zim-j merniann je izdal pri Hrv. akademiji ztoir-' ko svojih kulturno-f lozofskih študij sodobne socialne filozofije »Kriza kulture«. — Prof. Petar Grgec je izdal v posebni knjigi večji zbornik hrvatskih narodnih pesmi. Kritika poudarja, da je sestavljalec tega cvetobera, obračunal z vsemi predsodki, ki so se v naši in tuji javnosti vsiljevali od V;;ka Karailžiča jn njegovih epigonov tolika leta ,..« — Iz književne zapuščine »hrvatskega Andersena«. Ivane Brlič-Mažu-ran čeve, je izšla knjiga z naslovom >-Ba-sne I bajke«. — Zdenka Jušič Seunik je izdala novo knjigo svoje proze »Ban ms le Bub'ce«. — Aleksandar Freudenrelch je sp sai podnetno knjigo »Prosvjetna ognji-šta«, posvečeno zgradbi hrvatskih društvenih domov z dvoranami. Izšla je v založbi prosvetnega ministrstva. SPOJ17 trni immm »•» | tema. še malo, pa bo spet veljala ona zna-i na krilatica, ki so jo po vsem svetu raz-I nesli športni predstavniki zmerom lepega i Splita: če Londra.:. * * * To taxo ni nobena tajnost, če povemo kar vsem skupaj, da nam zdaj razmeroma j Ko že listamo po športnih rubrikah, ne trda prede za "vsakdanje čtivo in moramo | moremo še mimo naslednjih drobnih novic tu in tam poseči v arhiv rdi pa pobrskati i iz športnega sveta: še k. drugod, če hočemo _ seveda zme- i Sivolasi predsednik Fife (mednarodne rom - zdaj pa zda- objaviti nekaj ; nogometne federacije) Francoz Jules Ri-skro: .. a "lobtinic v meni dogajanju n e t je pred kratkim slavil 701etni življenj- okre ■ r.„s .11 samo z. . adi tega je v ured- ski jubilej. Mož se udejstvuje na nehvalcž-nškf n.S ^ravi oraznik, kadar njegovi sta- | aem mestu prvega funkcionarja v medna-r.ovalci in' delavci pridejo do listov, ki so ' rodni organizaciji za nogometni šport že od v mirnih časih novinarju tako potrebni ka. , 1- marca 1921. ali reci skoraj polnih 23 let. kor ribi voda ali beraču uši. Baš te dni je Pogled po tabelah prvenstvenega tekmo, kolega »Športni« dobil na vpogled precej- vanja v raznih državah ah okrožjih Nem-sen kup hrvatskih listov, ki sicer niso vsi čije kaže, da vodijo za zdaj: na Madzar- sportnih terenih onstran Sotle, ki nedeljo j za nedeljo mrgolijo izvajajočih in gledajo- i pred WAC. tih. Hrvatski sp-rt uživa prav ta čas po- j sebne ugodnosti in je posebno po znanih , dogodkih od 8. septembra t. 1. zadihal še i proste je, tako da je kar zadoščenje zašle- \ dovati, s kakšnim ognjem in kakšno ljubez. ■ Jeseniški atleti so se zadnji čas kar dvakrat pomerili s tekmeci iz zgromještajer. skega Zelt\vega. Najprej so imeli Štajerce v gostih doma in zmagali precej visoko s £9:47 točkami, potem pa so oni morali na tuja tla :n so tam ia^ubili z 41:46 točlami. Je pač tako, da je doma le dctmEi, posebno pa še v športu in vejnem času! • * • O svetovnih rekordih nekaterih letalcev že dolgo nismo slišali preveč zanesljivih podatkov. Evo, to pot nekaj številk iz tega manj udomačenega >te'-"en"<: Svetovni rekorderji zadnjih let so si oddajali lovorike kakor sledi: 1. 1935. Schmidt (Nemčija) j 36:35. leta 1937. Jaechtmann (Nemčija) 40:55 (nepriznan), i. 1942. Nessler (Francija) 39:21:54, 1. 1942. Ver^ens (Nemčija) 45:29:51 in 1. 1943. Jachtmann (Nemčija) :50. Zadnji rekord v besedah pomeni mož plaval brez motorja pod nebom in dve nogi m še 8 ur povrhu! marsikdo med ljudm naših dni ne j izdržal niti v postelji.. Mali oglasi Službe išče DEKLE č 4 razn.i: meščanske 5•!..• :n 1 letno Trgovtk« šolo. Sče [rimi me jnposlitve. Bodsi ki -oouioč v s !m Vk<-m obra. tu sli tati podobuvgk. N'a-1'iv v vseh (>0=1. Ju'-a. 20513-: nijo so se njegovi voditelji lotili novih nalog, ki so ost le pred njimi s povratkom rlh Skipetarjev Dalmacije in tisočev njenih pristašev športne misli. Preobširno bi se razpisali, če bi se hoteli pri zbiranju teh izrezkov iz športnih rubrik hrvatskega dnevnega tiska spuščati v mnogotere — niti ne nezanimive — podrobnosti. temveč se bomo držali le kratkega in brzojavnega sloga, prikrojenega na sedanji vojni čas in trenutni obseg našega lista. * * * Ponovimo torej najprej najstarejšo ugotovitev. ki smo jo nekje in nekoč že objavili, da je novi nogometni prvak Hrvatske snet »purgarski« Gradjanski brez resne.-'še konkurence, kar kažejo dovolj zgovorno naslednje številke iz tabele o zaključenem turnirju: Obnovitev neodvisne države Albanije :■ imenovanje nove albanske vlade na-aocakrvnih ; _ ._ ,.____. J „ .„.. .__,___,__. f„ Gr: djanski Hašk Concordia L:čanln 6 6 6 6 6 4 1 0 0 2 4 5 25:4 18:10 10:19 12 8 3 1 Kar e res, je res; Gradjanski je v Zagrebu nepremagljiv, pa tudi drugod po svetu je vsak čas postavil enajstorico, ki se je ni bilo trei;a sramovati, btari obiskovalci ljubljanskih travnikov se gotovo še spominjajo, kako bučno je bilo oni večer pri • Pupovcu« v Ljubljanskem dvoru, ko je Ljubi ana slavila svojo prvo zmago nad »plavimi«, kakor nalašč takrat ko so potovali na svojo zmagovito turnejo v obljubljeno- domovino Zamorre. Sicer pa ostanimo v Zagrebu, ki je v te. ku oktobra spet navezal stike s svojim ljubljenim Jadranom. Športniki so najbolj vroče obicli brate iz Splita od l.oder so se ;'m zopet oiglasUi tovariši iz Hajduka in llicp ce drugih športnih društev, deloma raz-puščenih in deloma izgubljenih. Za obnovo »majstora s mora« je bil v hrvatski prestolnici ustanovljen poseben o.,bor, ki je že začel zbirati blago in denar, da. bo elitni hrvatski spertn; klub iz jadranske me-tro ole čimprej lahko obnovil svojo 301etno tr dcijo. Zagrebčani so takoj organizirali medklubski nogometni turnir in poskrbeli tudi sicer za zbiranje prispevkov že prvi poskusi so prinesli nad 200.000 kun v korist spll.skiii športnikov. Za predsednika Hajduka je bil z odlokom državnega športnega vodje Miška Zebiča imenovan znani spl tski športni delavec ing. Fabijsn Kali. . • lil h t i u f-? žJj^alidŽM^i^^ 1$ J. .-»J 2>iii .u " _ L. Tel.27.30 KINO SLOGA Tel. 27-30 S »VALČEK S TEBOJ« g Moto: »Začetek prve ljubezni bil je '{l valček s Teboj.« — Idila srečnega za-t-. konskega življenja v prelepem glasbenem filmu 1 V gl. vl.: operetna pevka Lizzi Wald-miilier in Albert Matterstock. Režija. Hubert Marischka. Predstave ob delavnikih ob 15. in 17. §! K!.\0 t.MON rnef!>r Vi.'ti Najnovejše delo znamenitega režiserja Willija Forsta Ženska EISU angslcki V gl. vlogah: Marthe Harell, Axell v. Ambesser, Richard R.omanovsky in drugi odlični dunajski igralci. Predstave: ob 15.30 in 17.30 uri! vdaja človeka z mislimi na dosedanje fa-! ze te državne tvorbe. Albanija je bila za mnoge dovolj dolgo nepoznano področje. Albanski problem je postal nekoliko bolj znan šele tedaj, ko so se Turki polastili Balkanskega polotoka ter so prodrli do albanskih gora. Sinovi teh gora so bili že izza davnih dni znanj kot izborni vojaki. Ko je razpadlo bizantinsko cesarstvo, se je naše! tudi med Albanci mož, kii se je postavil sili turškega imperija po robu. To je b;l Jurij Kastriota iz Kruje. Vse svoje življenje se je trudil, da bi pomaga! svoji domovini in pri tem ga je podpirala samo beneška republika. Ob času ko je živel Skanderbeg, so se Turki polastili Carigrada, poleg Carigrada pa še grškega ozemlja, Bolgarije, Srbije in Bosne. Prodrli so do južnih mej Madžarske, ki je imela to srečo, da je bila v personalni uniji z nemškimi alpskimi deželami. Huniady je s svojo zmago nad Turki pri Beogradu še enkrat ustavil turško moč. Toda po kratki epizodi, ki je pokazala vse junaštvo Albancev, je prišla tudi Albanijo pod turško peto. Ker je bil velik del Albancev turške vere, so imeli zavojevalci v deželi razmeroma lahko delo Turki so znali Albanijo dobro izkoriščati. Jemali so med prebivalstvom moške I za vojake. Albanija pa ni dajala Turčiji j samo vojakov, temveč tudi generale in i državnike. Doma so vladali medtem vele- j posestniki kot nekakšni malj knezi, ki pa i so imeli med seboj krvave obračune. Naj- j bolj na glasu je bila krvna osveta, ki je j odločala razmerja med posameznimi rodovi. Tako se je zgodilo, da ta dežela nikoli nj mogla uživati pravega miru. Vsaka žrtev ie zahtevala tradicionalno ma-ščavrt- 'e, ki se je vleklo od roda m roda ir ga ni bilo zlepa konec. L. 1912 je dobila Turčija od združenih j balkanskih držav t -rše udarec, da se je j morala, umaknitj skoro popolnoma z ev- j renskega ozemlja. Ostal ji je samo maj- j hen del vzhodne ■ Trakije. Albanci, ki so j bili dotlej Turkom pokorni, so tedaj spre- i videli, da je tudi za njih napočila ura i samostojnosti. Izvolili so si vlado in evropske velesile so sklenile, da i: pošljejo v deželo kneza, ki jo bo vladal. Za to poslanstvo je bil izbran nemški knez Wil-helm von Wied, ki je dobro voljo, toda na pozr avanjem dežele oklical Drač za prestolnico Albanije. Bojevitim Albancem je reci. ki ga je prine- ; set nemški knez v deželo, prav malo im- j poniral. Nit' dve n:t; dvorni čerem on i- j jel ni napravil r. njih posebnega vtisa, j imponirala jim je samo sila. To silo pa | je imel v rokah mož albanskega porekla. • v-ojni ministerEsad paša. velik spletkar, j ki je skušal vso moč v deželi obrniti v i lasten prid. Toda v draškem pristanišču so bile zasidrane avstrijske vojne ladje, katerih mornarji so slednjič aretirala Esa- j da pašo. Pozneje so ga na posredovanje Italije izpustile. In naključje je storilo, da ; se je moral nemški princ von Wied, ko se ' je umaknil s svojega prestola, zateči na avstrijske ladje. V deželi je zatlel upor, i nastal je prepir s Srbijo in črno goro in posledica tega prepira je bila, da so tu- • je čete zasedle Skader ter so nizozemski ] oficirji skušal; organizirati varnostno l službo v deželi. Potem se jc začela sve 1 stro-ogrske monarhije, so pokazali Albanci neko lojalnost. Avstrijska vojska je lahko nemoteno zapustila deželo. Toda po odhodu te vojske se je dežela zopet vrnila na svoj stari tir. Albanci so se zopet poprijeli borbe, kar so morali okusiti tudi zavezniški vojaki, ki so se nahajal; v bližini albanskega ozemlja. Kmalu nato je postala Albanija nekakšna žoga velesil. Izšel je tudi predlog, naj b- postala Albanija italijanska vazalna država pod vodstvom Esada paše. — Toda še preden je prišlo do tega. se je našel Albanec, ki je umoril Esado pašo v Parizu in tako se je borba za vladavino v Albaniji pričela iznova. V tej borbi je našel Ahmed Zogu priliko, da se je prerinil najprej do ministrskega stola. Pozneje je postal član regentskega sveta, nato predsednik albanske republike in slednjič se je dal oklicati za kralja Albanije. L. 1939 se je moral umakniti. Italija je prevzela Albanijo v svoj državni sestav in Nemčija je priznala to stanje, šele z izdajstvom Savojske vladarske hiše so se razmere zopet spremenile. Albaniji je bila vrnjena njena svoboda in pod vodstvom bivšega dunajskega župana dr. inž. Neubacherja, ki je bil imenovan za poslanika Nemčije v Tirani, se je sestavil regentski svet, ki zbira albanske sile za novi red. Seveda je Albanija sedaj zasedena po nemški vojski, ki nudi Albancem vso podporo pri njihovem delu. KUHARICA e išče za takoj ali tudi pozneje k boljši družini •3ICZ otrok, ki zns kuhati dobro domačo hrano in ki je vajena vseh hišnih del. Naslov v vseh ijoslovalnicah Jutra. 20475-la GRADBENO PODJETJE prejme s takojšnjim na.-ti|>om ve* težakov, tesarjev in ii-iarjev za delo v Ljubljan'. Javiti če čimpreje. Naslov v kseh :o?i Jutra poi .TVhra (-.la/a«. -2047'.-le STROJ. MEHANIKA, oerfektnega. veščega de-a na stružnici, v svrho •x>pravil raznih strojev, šče tovarna šumi. Gradišče št. 9. 202«0-la GOSP. POMOČNICO -.»ridno in pošteno, ki zna ka mri, spreimem k družini 2 seb v Verdi:ev: ul. 5. de?no lA-la VEČ ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV /a zbiro delo. «pre;mem la koj. Plafa dobn 'le!o -tal. no Ješe Boj, . 0=1i ni Lo-ijo ?0. 20533-!a KMEČKO DEKLE iridno. iSeetr r« vp; dela. "taH dobra. Naslov v vseh ►I. Jutra. 30541-U POSl g ČZNICO ol 7. do 15. ure. snre:mem. TMafa in hrani loh-n. Nn^lov vprh p-«! .Tula 20542-1a DELAVCA ki b; e«krbomi tudi konja, t -r 7 is'im raivižal blag^ po Ljubljani, »preimem b-er hrane :n stanovanj. Naslov v se.h posl. Jntra. 90501-la PRIDNO DEKLE ki zna kuhati, no-prav! Vi ln ir.-uljntt vsa hi^na dela — '>PeiT! w takoi. — Naclov v --eh rv-?l. .Tutm 2051$-la POSTREŽNICO r.rninjim kuhe !5*emo m as od R do 15 ure. Oj. Irtova 33. 2019?,-la Muftljev svit J K modremu muftiju Mohamedu je prišel i mladi Softa bledega obraza, skaljenega pogleda in trudnih korakov. ■Ljudje prsvijo«, je žalostno rekel, vda si moder mož in za dobre nasvete nikdar v zadregi. Pomagaj mi!« ■Moj sin, govori!« »Vedi, odkar sem ljubil, se mi studi ves svet. Najprej so se užgala moja čustva ob pogledu na deklico, ki je imela sinje oči kakor spomirčice. lica rdeča ko makov cvet 'n ustnice kakor zrele češnje. Toda jaz sem reven in oče jo je dal drugemu. Zdaj sovražim rastlinstvo, s katerim sem primerja! njeno lepe to . Govori dalje!« čez nokai mesecev so se užsala moja ili iiemsKi wn- j čustv, z., dek!lco. ki e imela lasŽ iiTie ka- le prišel v Albanijo z - kw an -e ustnice rHm,« ie dahnil modri mufti. ->Je pomoč za tebe. Poišči si b!tje, ki bo odgovarjalo značilnostim iz veh treh kraljestev narave«. Abdulah Softa se je zahvalil in odšel. Po enem letu je zopet prišel k muftiju tovna vojna in vse se je zopet vrnilo na j Mohamedu. Spozna! ga je ta in mu reke! ■staro pot. Dežela .ie propadala v anarhiji, j v pozdrav: »No? DOBFR ZASLUŽEK •e nud: moškim 'o Sndu ^ prodajo sezon, n-c-lmeta. ''rimemo ra penzion-^te. rev •e štnjlenV. brezposelne itd. ;.u>lov v vseh posl. Jutra. KIAV. HARMONIKO Mrreschi« z koveegom, to-mln'im-L novo. 81 bosov in 2 -f'5-istra. zelo uf-vlno najro-•a; zaradi odpotovanja. 0;I(d 'r prijaznosti pr' Sekavenik r'ilip. želrzn::iti. Rim=kn e. 19. 9NCM BLAGO ca moško !>• ih-^i i,-{ka. |ir->kn. Tr: >ik. Vru>v:ixlain za ill',1 lir :i Er'ti :nann Aoa-■'apai.c -Kr-i-f-ar 1:1.8 z« 7,v:i.i lir. .) Oraž :n. umetnine u antikv:.« •<* Pražakova 8. 20330-6 BROCKHAl > !.r\''K 'S '7 knjiiit ; ine Modre (jtice ir nek.11 i:-:' urokih kn s. prodam. Ogle i <11 13. do 'o. ure. Naslov v \feh posl. Jutra. 20529-6 MO=iKO SLKNJO drbro oh-MijenJ. pr -l.ma ali sameujam za blago za ,ia:nsk: l ia.it svetlos v «Ji drap). Na-flov v vseh posl. Jutra. 20538-6 MI.ADE PRAŠIČKE z« re o. lej* rjno blajo. naprodaj. Na5!*-fl PliRZlA.VER PLA6C lep. u-rodno naprodaj. Naslov vseh posl Jntm. 204P2-6 KNJIGE. -lovenske in nemške, gnan. tvenc. me,iic'nske. 'tehr "ne in zabavne Itiipnje knjijmrnn. Kleinmiiv & Bamborr. Mi-kloSifera '6. 3"057-7 ČASOPIS 'a zgodoripe in D*roiopis:e. .-se letnike, kapiiri. Klein Tivr Bin-berlf Z-Te. Ljubljana. Ole-laliika ul 12. 305:45-7 PLENICE in d"bro ohranjene snežke št. 08—-'10. kupim. Jošt. Mal-gajeva lo. 30502-7 OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen, za igračo, novejše oblike, kupim. Ponudbe na ogl. oid. Jutra pod »Voziček za igro . 20199-7 SODI ZA VINO Rabim ,- 25 di-liro ohranjenih irarisjiortnil) sodov za vino (po ca 600 4). k jih kupimo ali vzamemo v posojilo proti odškodnini. Nabavljalna zadruga žele7nxarjev. Masarykova c. 15-ni. 20495-7 OTROŠKE SNEŽKE nove ali dobro ohranjene št. 22 ali 23 in 'enske snežke št. 38. kupim. Svetosavsk* št. f>. podpridičie Bež;gral. 204^'-7 DOBER RADIO ktipim. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Dober radio«. 20485-7 DIAT. HARMONIKO («r gujalneiti konjička, kupim. Ponu 'be na npr. Ititn z navedbo cene pod »Za M;-kfcvž3«. 30479-7 NEPREMIČNINE vile, hiše, zemljšča.. posestva, parček in travnike, kupite odn. prodaš te najhitreje n najsolidneje s posredovalcem realretne pisarne Zajec Andrej, Ta\ čarieva ul. 10. 30536-20 OPREMLJENO SOBO z 2 posieliama takoj oddan« bližini veeh posl. Drame. Jutri. Naolov v 30505-23 SOBICO v centru uli bližini z soupo-rubo štedilnika za zvečer, Iščem za tako;. 1'on-jdbe na ogl. odd. Jut-a pud Miren -. 20481-23» SVE2ENJ KLJUČEV sem izgubil od artiicri.ske vojašnice. Ciril-Metodove ceste do Topničarske 14. Trosili poštenega najditelja, da jih <*i-11 proti nagradi v upravi Jutra. 30509-37 DENARNICO sem izgubila 15. nov. zvečer od 5. do o ure oi lekarne 1'iccoii do Jiekarne Piskar. Vsebina: 167.50 lire ter listek od Bu.it. Poštenega najditelja naprošam, naj od ia denarnico v unrav; Jutru pol 20506-37 »Vajenka«. MAMICE, se-tre, za; v rujte svojim kiiiiin.';«-, navodila •lke. hfere. da-dragm »Mož v praktična kuharska za moške. Ogl "i 1-SOBNO STANOVANJE s kabinet na, :»č,em za 1. dee. ali 1. jac Plačam 6 m^ecev naprej. Za dvočlansko družino brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Juti* nod -S kabinetom«. 30487-21a OPrfEMIJENO SOBO lepo, z souporabo kopalnice, 1 d.iam takoj boljši dami. Ni-lov v vseh posl. Jutra. 20539-25 OPREM 1JENO SOBO f knmlnro. oddam takoj r ci-ntri, b-.ljšemu a-v;«Ddu. Naslov v vseh posl. Jutra. 20500-38 OPREMLJENO SOBO novo, lepr. s pesebnun vho-(iom. odd.-:m samo boljšemu go«[iodu. Naslov v vseh peti. Jutra. 90497-33 fcrezobvezen pri »C5t. pot3-vnlni urad«, poleg Figovea. Dobi se v vseL- kn:igarn«!i. DAMSKO DENARNICO rjavo, z cca 35"3 lirami, je izgubila 11-ainica 16. nov. v Kran'"'škarUk; al. do Uniona. Pošten na ditelj naj jo o r.% proti nagruui v uriravi Jutra 30531-37 FILATELISTI POZOR! Siju-na naložba ksp:ta!a! Prodat« 500 serij Nemčije -\Vion Freudenau« pu 7 lir. 150 serij »Rraunes Band< po 1; lir. loO serij »l>!ovne službe« !» 5 lir. 300 fenj Madjarske Miklos Horty p > lir in 4" blokov hrvatskih legio-iar.i-v [■a- po 38 lir Naslov v vseh posl. Juta. 20524-37 LISTNICO z vsemi dokumenti in z vsem mojim premožen ■• :n m rt iz-gi.b! na Pol:nn«ki cest; v nedeljo 14. nov 1043 ob 3. uri pop. Ker sem star. onemogel in brez vsake pokoj-r;ne. lep,j pr(!sim •!= mi ' jo pošten nadi*"' vrče m-. Jntra. 904O;-.?7 'JOO lir nagrade dum prijavitelji 3 i-t. k' so mi v noči oq 13. do 14. nov. odnesli več kokoši :n za rev Ljuorril? Pekle. Lj.. Detolova ni. 4. 20545-37 1 SNEZKO sem izgubila iz paketa. Najditelja p:-i-.tn. da j3 vrne pr«-. a naaradi v Aškerčevi 30-11. 20488-37 POZOR! Krojač Hren. Prešernove št. 54-1, prevzema vsakovrstna po. pravila, kakor tudi obračanje damtkih in moških oblačil. C-ene solidne! 30517-37 PAS sevtlosiv, izgubil va- raj na poti od Kalerce d« Drame. Najiiti-lja naprošam, da ga proti nagradi od-ia t upravi .jutra. " 20482-37 AKTOVKO Z JABOLKI ie v sobntr. zvečer od postaje do Nereda v Rožni dolini zgubila revna iijakin« brez sttirSev in - ,,-r. Poštenega najditelja prisrčno prosim, naj vrne vsaj »k tovko v upravo .Trfr.i 20454-37 f iil-NO MA i 1CV1 r<-!efon £2-4» Zabavne dogodivščine mlade filmske igralke, ki se na svojo vlogo iz operete F ffl feslsia pripravlja na povsem svojevrsten način V gl. vlogah: Leny Marenbach, Dorit Kreisler. Kari Schonbock itd. Predstave ob nedeljah: ob 10'.30, 13.30. 15.30 in 17.30 uri. Iz nje so napravili bojišče najprej Srbi. J potem so jo zasedli Avstrijci. »Iz vsega siva se ti zahvaljujem.« ;e vneto govoril Scfta. ->tvoj svet je b1' do. Avstrijska vojaška uprava je pokazala 1 ber. Našel sem žensko, ki je imel?, znake veliko razumevanje za albansko stvar. Uredili so celo vprašanje krvne o svete z odplačevanjem odškodninskih zneskov, ki so znašali "za moškega J 00 zlatih frankov, za žensko 50 zlatih frankov, za otroka pa 20 zlatih frankov. Tako se je dežela mimogrede pomirila, Albanci pa so postali že v svetovni vojni soborci za srednje evropsko stvar. Ko je prišlo do poloma av- iz rastlinstva: njeni la*sje so bili kakor pšenična slama, njen gosji ros me je spominjal na živalstvo, na rudninstvo pa vreče zlata :n srebra, ki jih je dobila zr doto. Poročil sem se z njo...« Ali si zdaj srečen?« »Modri mufti. poslušaj me dalje. Na poti iz mošeje sva se s čolnom peljala čez reko širas- prevrni se je čoln. mojo ženo Fatimo so zagrnili vakvi, jaz sem odplaval na breg m sem dedič njenega ogromnega premo ji. Svetuj mi, ali naj znova užgem svoja čustva! ?«• .Stori to. moj sin! Zdaj so ti cdprta vrata v vsa kraljestva narave in uspeh ti je zagotovljen. Alah je velik, cn že ve, zak:j je oslabil moč v tvojih rokah ol- veslu utopil Fatimo* tebe rešil in meni na. klonil vrečo cekinov iz tvoje darežljive reke«. Mufti Mohamed in Abdulah Softa sta iiila zadovoljna B hi »Hamlet" z cvirazni Pri uprizoritvi s Hamleta v KristiansU,-du na južnem švedskem se je dogodila igralcu, ki je predstavljal vlogo kralja Klavdija, tragikomična nezgoda, ki je med občinstvom vzbudila mnoge smeha. Ko se je Hamlet ves prevzet želje po maščevanju obrnil h kralju Klavdiju, da bi mu ponudil čašo s strupom, je kralj izginil. Na nepojasnjen način so se vdrla odrska tla in kralj je z glavo naprej zdrsnil v podzemlje. tako da so gledalci videli samo še njegove noge in preplašenega danskega princa. Precej časa je minilo, preden so-ponesrečenega kralja sprav;h na oder. da se je predstava lahko nadaljevala. Umrla nam je naša ljub'jena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Frančiška Jti vanc vdova po železniškem uslužbencu Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 18. t. m. ob uri popoldne z žal, kapele sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Beograd, 16. XI. 3943. ŽALUJOČI OSTALI Nensudoma nas je zapustil naš ljubljeni sin, brat, svak, stric m mož, gospod Anten Verblč soboslikarski mojster Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 17. novembra 1813 ob 2. uri iz kapelice sv. Ahaca na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Kranj, 17. XI. 1943. ŽALUJOČI OSTALI Genoveve Fox: 35 DEKLE >w Gospa Owensova, ki je po žensko sedela na sedlu in držala v eni roki najmlajšega. z drugo pa za vajete, je le s težavo J brzdala kobilico. »Poglejta si jo!« je zaklicala, ko je Dolly nekajkrat poskočila v stran. »Tako prešerna je kakor neukročeno žrebe. Menda res ve. cla smo povabljeni v goste.« Ko so dospeli do Porkerjevih, je stala tetka LMija že pred vrati in jih visa srečna pozdravila. M za je pogrnjena,« je naznanila. »Najbolje bo, da kar precej sedemo h kosilu, potem se lahko prej odpravimo.« Z jedjo: se niso dolgo obotavljale, tolikanj se jim je mudilo- da bi že krenili na pot k sestrični Febi. Kako hitro je bila posoda pomita in obrisana! Kako jadrno so si odvezale predpasnike in zavezale čep-ce! »Pojdite zdaj k vodnjaku, dekletci. umij. ta s. moge in cbujta nogavice in čevlje, preden odrinemo,« ju je tetka nagnala. Polly in Izabela sta se smejali in vriskali ki kor pri igri, ko sta uli vali druga drugi polna vedra vode po nogah, dokler ni bil cestni prah do dobrega oplaknjen. Nato sta urno nataknili nogr -ice in čevlje. Zdaj so bili na pol poti do sestrične Fe. be. Polly je sedela za materjo jn malim Johnom na Dollyjinem hrbtu, med tem ko sta se bil' Izabela in tetka spravili na Par-kerjevo iskro Lisko. Ta, izpodbudena po zgledu živahne Dollyje, se je. kar pomladila in pospešila svoj običajni zložni trap-trap, tako da se je ispremenil v okoren dr-nec. Ko so v topli bleščavi letnega sonca jezdili po grmovitem ozemlju, vzdolž z vrbami obraščene reke- pc- temnih, dišečih borovih gozelih. sta ženi kramljali med seboj, dekleti pa sta prepevali odlomke blaženih pesmi, ki se jim je skušal pridružiti tudi mali John. Za hrptom, pred njimi in ob straneh so se risali na nebu sinji gorski vrhovi. Komaj so bili zagledali kladaro, kjer so živeli VVrightcvi. je sestrična Liza že pritekla po cesti. Na širokem kamenitem pragu vrat sta stali teta Hana in esemnajst-letna Feba. Med odraslimi je bilo nič koliko poljubov in pripomb: da sta se Feba in Liza močno »potegnili«, in kakšni »veliki dekleti«- sta že Bela in Pol!y. Stric Jo-zua je s Hiramom in Samem prihitel iz skednja, kjer so pravkar mlatili oves, da jih pozdravi in sprejme konja v svoje var. stvo. šivalni okviri in ženske, ki so sedele okrog njih- so do malega napolnjevali veliko kuhinjo, in posteljne odeje, sešite iz krpic, so žarele v pisanih barvah, kakor da bi se bile v notranjščini hiše čudežno razcvele vrine grede. »Jemnasta. kak0 lepo se bojo podajale novi hiši Ezre Millerja!« je menila Owen-sova mati. ko je z občudovanjem c gledala vzorce in drobne vbode. Febi so se lica pordečila ob tem namigu na bližnjo svatbo. Tetka Lidija je vprašala, ali želijo videti tudi ostale reči. Izabela in njena mati sta pregledovali, gladili in hvMili vsebino Febine poročne skrinje — mizne prte, brisače. prevleke za blazine in odeje- ki jih je bila bodoča gospodinja vse sama stkala iz lanu in volne. Ko so se načuiile zadnjemu kosu. so vneto sedle na prazne stole pred šivalnimi okviri. Polly je že drugova. la mlajš!m otrokom, mali John pa je krepko spal na postelji tetke Hane. Glave v Cepcih in gole glave, plave in temnolase, z rahlimi in gladkimi pričeskami, so se sklanjale čez odeje, in umi prsti so drobno in enakomerno vbadali tja in nazaj skozi pisane kipice. Zgovorni glasovi šivalk sc preglašali prasketanje ognja na ognjišču, brenčanje starega črnega čaj-nika in krik otrok na dvorišču. Izabela "ln Liza sta molčali in čakali samo tega, da bi gospa Wrightova in Febi končali obširne priprave za kosilo ter zavzeli njuni mesti pri okvirih, kajti potem bi imeli časa zase in bi se lahko pomenili c svojih lastnih zadevicah ne di bi ju starejše ženske poslušale. Liza.«. je rekla tetka Hana po čakanju, k se je zde'o Izabeli neskončno dolgo, čeprav po pričevanju kuhinjske tikalke ni bilo traj lo calj kakor uro. rzdi se mi. da sta se našivali. Ali ne bi šli z Belo na pašnik, da ji pokažeš žrebička?« Stot/lla je v jedilr.o shrambo in prinesla dekletoma kup sladkorja, nekaj Z3 žreb.-, l.ekuj 7A njiju dve. Dva stola sta se glasno odmaknila od šivalnih okvirov. Kakor bi trenil, sta bili sestrični zunaj in na poti proti pašniku, še preden sta gospa VVri.ghtova in Feba utegnili natakniti naprstnik in vdeti nit. Ko sta zdajali ridžemu- dolgonogemu žrebetu ves sladkor in se mu do dobregi načudili, je Liza vprašala: ^še veš. kako sva lani 0"b tem času splezali na Ostro skalo?« Izabela je prikimala. »Na oni strani skale je veliki votlina. Hiram jo je odkril. Pravi, da je gotovo dvakrat tolikšna kakcr naša kuhinja. Ali greva tja in jo poskusiva njjti? »O Liza!« Deklici so se sinje oči zasvetile. Kako imenitno!« »Pojdiva torej.« Lza ;o je prijela za roko. in tako sta odvihrali. šele ko sta prišli čez laz in do drče, ki je vodila v gozd. se je jela Izabela pomiš-1-ati. »čevljev in nogavic ne bi smeli imeti na nogah, in razen tega sva v pražnjih oblekah.« Potrto je spustila oči po svojem brezma. dežnem krilu iz višnjeve kotenine. »Ne vem. kaj bo rekla mati, i-ko raztrgam obleko. in tudi skrbelo jo bo- ker me predolgo ne bo nazaj.« A Liza se ni dala oplašiti. Ta izlet si je bila zasnovala že naprej, kakor hitro je vedela, da sestrična pride. In zdaj ji nikakor ni hodilo na misel, da bi si dala izb ti tako lepo pustolovščino iz glave. »Veš kaj, spraviva čevlje in nogavice pod tale kamen, na povratku jih pa lahko spet vzameva. Na obleko bova skrbno pazili, in vrneva se. preden bo kdo opazil, ja naju še ni. Hajdiva! Nu, daj že!« Izabela se je dala pregovoriti. šli sta po drči do kraja- kjer se je iztekala v novo poseko, in krenili v mrokob.e stebrenike globokega gozda, kj je njegovo tišino le kdaj pa kdaj zmotil ptičji cvrlik. Potem so se mogočna debla umaknila zakrnelim drevesom in gosto zaraščeni hosti, iz katere so štrlele gole pečine; dekleti sta se jili morali ogibati ali plezati preko njih, časih kar po vseh štirih. Enkrat je Izabela spodrsnila in padla. Ko je vstala, je krasila krilo njene pražnje obleke umazana črna lisa. lOh, vidiš, zdaj pa imam!«