nsRf^ Bi>54 AA 4J A K,MJUNICA 6 010 O z. U ■ PPImukSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p Abb. postale I gruppo L ti 11H 400 11T 230 Leto XXXVI. Št. 227 (10.747) TRST, četrtek, 2. oktobra 1980 JpNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* _vcu Pn Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL DRŽAVNI POGLAVAR JE IZBRAL NAJVERJETNEJŠEGA KANDIDATA Predsednik republike Ferlini bo danes poveril Arnaidu Forlaniju nalogo, da sestavi novo vlado Socialistični tajnik Craxi in vodstvo PSI odstopila - Imenovanje Arnalda Forlanija za predsednika vlade bo prispevalo k obnovitvi notranje enotnosti v krščanski demokraciji didata, nikomur ne bo poveril poizvedovalnega mandata, temveč bo takoj imenoval človeka, ki je v zadnjih dneh bil videti najbolj poklican, da sestavi nova vlado in prepreči nadaljevanje političnega kaosa in zmešnjave v inštitucijah, do katerih je prišlo z zavrnitvijo finančnih odlokov in padcem Cossi-gove vlade. Ferlani se je baje dolgo branil težke naloge, vendar ga vsi imajo za najbolj zmožnega, o-ziroma za človeka, ki ima največ možnosti, da sestavi novo vlado, pa naj bo ta štiri ali petstrankarska. V vrstah krščanske demokracije i-ma Amaldo Forlani velik ugled, njegova umestitev v palači Chigi pa bo omogočila izvolitev Andreottija ali Zaccagninija za predsednika stranke, kar bo seveda prispevalo k obnovitvi notranje enotnosti v krščanski demokraciji. Forlani je tudi všeč, oziroma bolj pogodu UllllilIlItiliiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifitiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiMllllMiimillllillMiiiitllliiiiiliiiiiiliiliiiiiiiiiiiiliitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuu PO SAMOVOLJNEM SKLEPU FIATA 0 DOPOLNILNI BLAGAJNI Sindikati: obnovitev pogajanj ali vsedržavna splošna stavka Pri ministru Foschiju so ponovno posedovali v t&m smislu tudi zastopniki piemontskih krajevnih uprav RIM — Predsednik republike Pertini bo danes poveril nalogo, da sestavi novo vlado Arnaidu Forlaniju, ki bo torej prvi skušal rešiti vladno krizo, ki se je odprla s padcem Cossigovega kabineta. Pertini ga je sklical za 10. uro, da hi uradno poveril mandat. Do svojega sklepa je prišel sinoči nekaj pred 20. uro. skoraj 24 ur preden je potekel rok, ki si ga je predsednik republike vzel za premislek. Pertini skuša doseči čimprej ro |----------------- šitev vladne krize in se zato ni o-1 kot marsikateri drugi demokristjan, dločil za nobenega vmesnega kan- j socialistom in je, vsaj na papirju, zmožen, da vzpostavi dialog z opozicijo. čeprav ima za seboj dobršen del onih, ki se sklicujejo na znano Donat Cattinovo preambulo, ki je na zadnjem kongresa povzročila razkol v stranki in privedla do tega, da manjšina z Zaccagnini-jem in Andreottijem na čelu ni sprejela nobene funkcije v stranki, imajo Forlanija nekje za človeka «super partesi, ki je bil nad notranjimi polemikami in se ni udeležil polemike s komunistično partijo. no govorijo o notranjem razkolu v okviru PSI ter o preklicu sporazuma med večino in manjšino, do katerega je prišlo v Turinu. Prav tako ostro kritizirajo Cossigovo vlado ter delovanje socialističnih ministrov. Kaže pa vsekakor, da se je njihova vloga znotraj stranke iztekla, za seboj imajo komaj dobro tretjino stranke in so torej prešibki, da bi se uspešno postavili po robu Craxijevim pobudam. R. G. • • « Kdo je Forlani Amaldo Forlani ima '7 let in je predsednik vsedržavnega sveta KD. Prvič ga je Pertini pozval, da sestavi vlado leta 1979, vendar je takrat ponudbo zavrnil. Bil je mi- TURIN — Samovoljna odločitev Fiatovega vodstva, da postavi dopolnilno blagajno skoraj 24.000 Uslužbencev do konca leta, je vzbudila v vrstah delavcev in sindikatov nasprotovanje in odpor in je ponovno zaostrila vzdušje v tovarnah in v odnosih me,' podjetjem in sindikalnim gibanjem. Ob ne davnem padcu Cossigove vlade namreč Fiat ni preklical napovedanih odpustov 15.000 uslužbencev, Po zapadlosti »veleodloka* Bančne obresti odslej narasle na najmanj 21 odst. RIM — Združenje italijanskih bank je včeraj sklenilo povišati obrestno mero za najboljše kliente («prime rate») na 21 rdstotkov. Sklep je neposredna posledica odloka zakladnega ministra Pandolfija, ki je takoj po zavrnitvi proti-kriznega «veleodloka» in padcu Cossigove vlade odredil, naj državna banka zaračunava vsem denarnim zavodom eskomptno mero 16,50 odstotka. Obresti na posojila navadnim klientom bodo torej odslej znašale okrog 25 odstotkov ali več, medtem ko banke niso sprejele nobenih odločitev glede povišanja obresti, ki jih plačujejo na vloge in ki se gibljejo okrog 11,50 odstotka. Glede odprave drugih nezaželenih posledic zapadlosti odloka se včeraj ni nič premaknilo. Načelniki poslanskih skupin so sicer sklenili predati novi vladni zakonski osnutek, ki sanira pretekle učinke zavrnjenega odloka, pristojnim komisijam, čemur bo sledila razprava v zbornici. Poslanci KD baje pripravljajo zakonski osnutek, ki naj bi vseboval nesporne ukrepe zapadlega odloka (fiskalizacija socialnih dajatev. naložbe za pomoč podjetjem v krizi), ki ga bodo jiato predložili ,v pretres vladi In drugim strankam. htnpak jih je le «suspendiral», na-jnesto njih pa odposlal, brez vsakega poprejšnjega posveta in dogovora s sindikati, obvestila o postavitvi v dopolnilno blagajno še večjemu številu osebja, kar utemeljuje bojazen, da bo med njimi nato izvedel odpuste. Zaradi tega se je mobilizacija delavcev še okrepila, sindikat kovinarjev FLM je takoj odredil postavitev «delavskih straž* pred vsemi obrati, ki dovoljujejo le izhod dnevne proizvodnje, v vseh Fiatovih tovarnah pa se nadaljujejo razčlenjene stavke in delavske skupščine. Kljub razumljivemu vznemirjenju delavstva, nad katerim še vedno visi Damoklejev meč množičnih odpustov, niso nikjer zabeležili nobenih incidentov, kar priča o njegovi disciplini in čutu odgovornosti. Stopnjuje se pa pritisk sindikalnih in naprednih političnih sil, naj se vendar «afera Fiat» zaključi, ker že predolgo povzroča napetost v javnem mnenju. Zato so se včeraj sestala v Rimu vodstva FLM in enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, ki sp po dolgi razpravi sklenila pozvati ministra Foschija, pa čeprav je vlada odstopila, naj ponovno pozove Fiat na pogajanja, ki naj na osnovi njegovega kompromisnega predloga privedejo do sprejemljive rešitve. Enako zahtevo so mu naslovili' zastopniki piemontskih krajevnih'uprav, predsednik deželne vlade Enrietti, turinski župan Novelli in predsednik pokrajine Maccari, po sestanku z novim pooblaščenim upraviteljem Romitijem in drugimi ‘ funkcionarji Fiata, ki so baje izrazili pripravljenost na obnovitev 'pogajanj s FLM. Tajništvo enotne sindikalne zveze je pa vsekakor, po posvetu s FLM in vodstvi piemontskih sindikatov, sklenilo predlagati vsedržavnemu vodstvu, ki se bo sestalo 6. in '7. t.m., da okliče protestno splošno stavko in sklepa o konkretnih oblikah pomoči Fiatovim delavcem, ki se borijo za ohranitev delovnih mest. Splošni stavki se bo mogoče izogniti le, če bo Fiat pristal na dogovarjanje o vodilih in načinih izvajanja dopolnilne blagajne in če bo zagotovil, da se bodo najpozneje v: prvih dneh januarja delavci vrnili iz dopolnilne blagajne v tovarne. Minister Foschi je že sinoči naročil generalnemu ravnatelju ministrstva za delo, da naveže stike z vodstvom Fiata in FLM za hitro obnovitev pogajanj. Generalni tajnik sindikata kovinarjev Galli, Mat-tina in Bentivogli bodo prisostvovali danes v Turinu delavskemu nadzorstvu nad tovarnami Fiata in bodo govorili na delavskih shodih. Zelo verjetno bodo, na predlog deželnega vodstva FLM, potrdili splošno stavko, ki naj bi jo v Piemontu izvedle vse kategorije delavcev in uradnikov v ponedeljek. stane malo, z njo prihranimo dragocene organske surovine, ne onesnažuje okolja in ni nevarna. Ljudstvo naj bi se predvsem balo jedrskih elektrarn, ker misli, da le-te lahko eksplodirajo kot bombe, vendar to ni mogoče, ker v teh elektrarnah uporabljajo jedrsko gorivo nizke koncentracije, pravi sovjetski znanstvenik. Začasna svoboda za Camilla Caltagironeja RIM — Preiskovalni sodnik Antonio Alibrandi je podelil začasno svobodo gradbeniku Camillu Cal-tagironeju, ki bo moral ostati v Rimu in se vsak dan javiti v najbližjem policijskem komisariatu. Calta-girone je povezan z delovanjem tako imenovanih .belih skladov* pri Italcasse, obtožujejo pa ga tudi stečaja. rej nikakor ni prišla nepričakovano, nepričakovana je bila le naglica, s katero se je Pertini odločil. medtem ko so v Rimu še govorili o najrazličnejših možnostih in imenih (od Fanfanija do republikanca Spadolinija). Delegacija krščanske demokracije, ki je zasedala ves dan in dogodki v okviru vodstva socialistične stranke so vsekakor, prispevali k pospešitvi izbire. Včeraj zjutraj je namreč Bettino Craxi odstopil s položaja sekretarja stranke, z njim pa bo sporočila svoj odstop centralnemu komiteju vsa vodilna skupina PSI. Centralni komite se bo sestal jutri, kongres socialistične stranke, ki bi moral biti prvi teden decembra, pa so odložili za nedoločen čas. Craxijev odstop je seveda le začasnega značaja. Centralni komite bo namreč izvolil novo vodstvo, slednje pa novega tajnika, ki ne more biti nihče drug kot sam Graxi. Kako naj ‘si torej obrazložimo njegov odstop? Gre predvsem za novo poglavje v notranjih sporih socialistične stranke: Craxijevi nasprotniki bodo v novem vodstvu, ki bo odslej štelo 35 in ne več 25 članov, imeli nedvomno manjšo vlogo, saj bo večina razpolagala z dvema tretjinama članov, manjšina pa z eno tretjino, kar pomeni, da Signorile ne bo več Craxijev namestnik. Namesto enega namestnika tajnika naj bi v bodoče imeli dva: eden bo najbrž najtesnejši Craxijev sodelavec Ciaudio Martelli, drugi pa senator Spano, človek dosedanjega ministra za državne udeležbe De Michelisa. Z druge strani pa je Craxi odkrito obtožil Lombardijevo levico, da je spletkarila in povzročila v soboto padec Cossigove vlade. Socialistični tajnik zahteva v sedanjem političnem trenutku večja jamstva od svojih političnih partnerjev, da bi premostili krizo, ki je po njegovem mnenju nastala samo zato, da bi spravila v težave socialistično stranko. Voditelji levice Signorile. Cicchito in De Martino, ki so bili zahtevali odložitev strankinega kongresa, zavračajo obtožbe in izrec- četrti in peti Andreotti je vi vladi, minister za obrambo v četrti in peti Moro vi vladi, minister brez listnice v drugi io minister za državne udeležbe v pni Rumorjevi vladi. V okviru stranke je imel vrsto pomembnih funkcij in je bil najprej namestnik tajnika in potem od konca leta 1969 do poletja 1973 tajnik Krščanske demokracije. MED SPLOŠNO RAZPRAVO V STEKLENI PALAČI Vgeneralni skupščini OZN spori o stališčih do kriznih žarišč Deljena mnenja o bližnjevzhodni krizi, o iransko-iraškem spopadu, o afriškem rogu in • ciprskem vprašanju - Države v razvoju pričakujejo večjo odprtost razvitih do njihovih vprašanj NEW YORK — V splošni razpravi, ki se nadaljuje na zasedanju generalne skupščine OZN, je prišlo do ostrih nasprotovanj glede nekaterih kriznih žarišč, hkrati pa tudi do vse večjega soglasja o ukrepih za odpravo drugih nič manjših nevarnosti za svetovni mir in varnost. V razpravi o bližnjevzhodni krizi je izbruhnil spor, ko je vodja izraelske diplomacije zagovarjal sporazume iz Čamp Davida in obtožil 0224, da podpirajo sovražnike miru. Sinja je na ta izziv takoj odgovorila z zahtevo, da Izrael začasno izključijo iz svetovne organizacije, medtem ko je Egipt menil, da so bili sporazumi iz Čamp Davida usmerjeni k priznanju zakonitih pravic palestinskega ljudstva, da pa je Izrael ta prizadevanja pripeljal v slepo ulico. Glede širšega srednjevzhodnega območja pa je prišla do izraza večja stopnja soglasja. To velja predvsem za reševanje iransko - iraškega spopada po mirni poti. V tej zvezi so pozdravili tudi grško zagotovilo, da so možnosti za mimo rešitev ciprskega vprašanja vse večje. Glede na razmere na robu Afrike pa je izbruhnila ostra somalsko-etiopska polemika. Somalija je obtožila Etiopijo, da je odgovorna za milijon in pol beguncev iz te države, ki so se zatekli v Somalijo, medtem ko etiopska stran trdi, da je to laž, ker gre za žrtve suše v Somaliji, ki jih ima v taboriščih in jih označuje kot begunce. V zvezi s krizo na Jugu Afrike za zdaj ni nesoglasij. V dosedanji razpravi so vsi govorniki podprli boj proti apartheidu v Južni Afriki in za neodvisnost Namibije. V zvezi z razmerami v Etiopiji je govorilo več predstavnikov di plomacij, pri čemer je vodja albanske delegacije, ki se je osredotočil na balkansko območje, poudaril, da Albanija ne bo v nobenem primeru škodovala svojim sosedom. Od velikih sil je zahteval, naj pustijo balkanske narode, da svobodno živijo v miru in prijateljstvu. Sto dvajset držav v razvoju pri čakuje da bodo razvite države pokazale pripravljenost in politično voljo, zato so s svoje strani izrazile pripravljenost za obnovitev prizadevanj, da bi na sedanjem rednem zasedanju generalne skupščine OZN odpravile ovire, ki zavirajo začetek novega kroga splošnih pogajanj. Ta pripravljenost je izražena v deklaraciji, ki so jo sprejeli ob koncu četrtega rednega sestanka zunanjih ministrov držav skupine 77. V dokumentu je izražena resna zaskrbljenost, ker na nedavnem posebnem zasedapju generalne skupščine niso uspeli doseči svojih ciljev. Pri tem 'ugotavljajo, da so samo tri razvite države preprečile dosego sporazuma o pri- rtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimniiinfimiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiiiitiiuMiirniiiiMiiniiiiiiiHiifiiiiiiiiiiiiuiiitimiiiiiiiiiiiMii NA MADRIDSKEM SESTANKU Za zaprtimi vrati razprave o številnih spornih točkah pravi in načinu poteka novega kroga splošnih pogovorov, (dd) Ustavno sodišč« SFRJ razpravlja o ustanovitvi zakona par-n«par BEOGRAD — Ustavno sodišče Jugoslavije je sklenilo sprožiti postopek za ocenjevanje ustavnosti zakona o omejevanju uporabe in gibanja osebnih in drugih motornih vozil, tako imenovani par - nepar. O tem je ustavno sodišče Jugoslavije obvestilo skupščino SFRJ. Sodišče namerava oceniti ustavnost spornega zakona na podlagi javne razprave. Ustavno sodišče bo začelo postopek zaradi utemeljenega suma, da zvezni zbor skupščine SF RJ ni bil pristojen za sprejetje tega zakona. Iz prve točke zakona izhaja, da je bilo varčevanje tekočih goriv poglavitni vzrok in namen zakona. Federacija je pooblaščena, prek zveznih organov, da ureja in izvaja ukrepe omejevanja tržišča in prostega prometa blaga v interesu države v primeru naravnih nesreč in pomanjkanja dobrin, ki so nujne za gospodarstvo in prebivalstvo in v primeru, če to zahtevajo interesi ljudske obrambe- Po ustavi SFRJ pa je za sprejemanje ukrepov omejevanja tržišča in prostega prometa blaga in storitev pristojen zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ ob soglasju republiških in pokrajinskih skupščin. Glede na to je upravičen dvom, ali je sporni zakon sprejel pristojni zbor skupščine SFRJ oziroma ali je zvezni zbor skupščine SFRJ sploh bil pooblaščen, da predpiše omejitve, predvidene z zakonom o omejevanju uporabe in gibanja osebnih in drugih motornih vozil, (dd) aiiiiiiiiiitiiiiiimiimiiiiiiiiiiHHiniiiiiiiiitiitmiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiimiiiitimiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V SZ večja uporaba jedrske energije MOSKVA — Sovjetska zveza namerava proizvajati večji del potrebne energije v jedrskih elektrarnah. To je izjavil sovjetski znanstvenik Mihail Styrikovič, ki vodi skupino strokovnjakov zadolženih za preučevanje možnosti energetske industrije v daljšem obdobju. Sovjetski znanstvenik meni- da jedrske elektrarne manj onesnažujejo okolje kot elektrarne, ki uporabljajo nafto ali premog Tudi sevanje v bližini jedrskih elektrarn ni nič večje kot drugje. Zato je jedrska energija najbolj primerna, ker PRVI POZITIVEN ZNAK PO DEVETIH DNEH VOJNEGA SPOPADA Teheran uradno jamči svobodno plovbo skozi strateško važna Hormuška vrata Položaj na bojišču nespremenjen * Premoč iranskega letalstva - Zastoj v mirovnih pobudah VS OZll^i™^jiw.težave resne ne pa MADRID — Voditelji delegacij devetih neuvrščenih in nevtralnih držav so se včeraj sešli v Madridu za zaprtimi vrati in preučili težave v katere je zašel pripravljalni sestanek konference o evropski varnosti in sodelovanju. Kot se je izvedelo, so se dogovorili, da te države poskušajo poiskati izhod iz slepe ulice, morda pa bodo tudi predložile konkreten predlog za reševanje spornih vprašanj. Neuvrščene in nevtralne države so tudi o- Sadat ponuja oporišča Američanom KAIRO — Egiptovski predsednik Sadat je v svojem včerajšnjem govoru na kongresu vladne Narodne demokratske stranke ponovno obljubil Združenim državam Amerike svoja oporišča, da bi bile lahko kos novonastalemu položaju zaradi iransko - iraške vojne. Sadat pa se ni omejil samo na to ponudbo, izrecno je poudaril, da je Egipt pripravljen priskočiti na pomoč vsaki islamski ali arabski državi, ki bi biL ogrožena. Teheranskim voditeljem pa je zagrozil, da ne bo nikoli dopustil njihove nadvlade nad državami Zaliva. Egiptovski predsednik Sadat je tudi skrajno negativno ocenil nedavni sporazum o združitvi med Libijo in Sirijo, ki po njegovem vnaša le novo napetost v ta del sveta. Glede notranjih problemov je Sadat pozval muslimane in kopte, naj preprečijo verski fanatizem. »Politika, je dodal Sadat, ne sme vstopiti v cerkve in mošeje.* Ob tem je treba omeniti, da je Narodna demokratska stranka včeraj izvolila zk novega sekretarja Hosnija Mubaraka. ki zamenja Fikrija Makrama Obeida. Zamenjava ne bo po godu koptom. saj je bil Obeida njihov najuglednejši predstavnik. Štefan Cigoj obiskal Bočen j Iraški bombniki so tudi včeraj bombardirali rafinerijo v Abadanu TEHERAN, BAGDAD - Iran je včeraj uradno zagotovil, da bo z vsemi sredstvi skušal jamčiti svobodno plovbo skozi Hormuška vrata. Po devetih dneh vojne med I-rakom in Iranom je to prvi pozitiven znak. Položaj na bojiščih po zadnjih vesteh pa ne ogroža te pomembne morske poti, skozi katero se pretaka 60 odstotkov nafte na- menjene zahodni Evropi in Japonski. Porabniki bližnje in srednje-vzhodne nafte pa se niso oddahnili, boji se nadaljujejo z nezmanjšano ostrino, vsi znaki pa dokazujejo, da bi bilo vsako upanje v skorajšnjo ustavitev sovražnosti preura-njeno. Predsinočnjim je ajatolah Homeini poudaril, da Iran ne. bo nikoli (Telefoto AP) sprejel nobenega kompromisa. Z o-bičajnim besednim zakladom je duhovni vodja ožigosal iraški baasistič-ni režim in predsednika Huseina. Z velikim zadovoljstvom pa je ugotovil, da je sedanja vojna z Irakom strnila vrste islamske revolucije. Bagdad, ki je načelno že sprejel poziv Združenih narodov za prekinitev sovražnosti, je včeraj pristavil, da bo odgovoril »milo za drago na napade iranske vojske*. Z izjemo zagotovil o svobodni plovbi skozi Hormuška vrata ni torej v vojni med državama bistvenih premikov. Vse dosedanje posredovalne misije so se izjalovile, Bag dad pristaja na premirje, če isto napravi tudi Iran. V Teheranu pa trdijo, da bodo o premirju govorili, šele ko bo zadnji iraški vojak zapustil iransko ozemlje. Brez bistvenih sprememb je tudi položaj na bojišču. Irak utrjuje svoje položaje na ozemlju, ki ga je zasedel, iransko letalstvo pa skoraj nemoteno gospodari na iraškem nebu. Po vsej verjetnosti je iranskim lovskim bombnikom uspelo o-nesposobiti že dovolj pomanjkljiv i-raški radarski sistem, da se pojavijo nad mesti in gospodarskimi o-bjekti povsem nepričakovano. Bagdad že obtožuje Južno Korejo in Japonsko, da sta priskrbeli s pooblastilom ZDA nadomestne dele i-ranskemu vojnemu letalstvu. Iračani z zaprepadenostjo ugotavljajo, da ni noben njihov objekt varen pred napadi iranskih «phantomov», ki sistematično rušijo iraške gospodarske obrate. Medtem pa ob pomanjkanju novih mirovnih pobud varnostnega sveta OZN gibanje neuvrščenih držav pripravlja svoje posredovanje. Že danes bo v Stekleni palači ministrski sestanek, kjer bodo skleni li nadaljnje korake. nepremagljive. Predstavniki neuvrščenih in nevtralnih držav so se sešli pred začetkom plenarne seje madridskega srečanja, in so, kot trdijo, dosegli določen napredek, predvsem je bilo doseženo delno soglasje o delu odborov in pristojnosti plenuma kot osnovnega organa konference, gre za kompromis med španskim in če-hosiovaškim predlogom o organizaciji madridske konference o e-vropski varnosti in sodelovanju. Že prej so se dogovorili o ustanovitvi petih delovnih odborov, po enega za vsako od treh košaric in za Sredozemlje in kontinuiteto KVSE, odprta pa je možnost ustanovitve tudi drugih pomožnih teles srečanja. (dd) Na sliki (Telefoto AP): predsedstvo madridskega zasedanja je včeraj pripadalo Italiji; italijansko delegacijo vodi Roberto Franceschi (levo); desno član delegacije Daniele Mancini Bakarica odpustili iz zagrebške bolnice ZAGREB — člana predsedstva SFRJ in predsednika CK ZKJ dr. Vladimira Bakarica so odpustili z internega oddelka vojaške bolnišnice v Zagrebu in je o.' ponedeljka, 29. septembra v domači negi in zdravljenju, (dd)' BOČEN — Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj je včeraj obiskal bocensko pokrajino, kjer se je pogovarjal s predsednikom pokrajinskega odbora Magna-gom. Pogovarjala sta se o odnosih med italijansko in nemško narodno skupnostjo, še posebno pozornost pa sta posvetila problemom pri rabi dveh različnih jezikov. Magna-go pa se je zanimal za slovensko manjšino v Italiji in za nacionalno vprašanje v Jugoslaviji. Seja predsedstva SFR Jugoslavije BEOGRAD — Pod predsedstvom Cvijetina Mijatoviča je bila včeraj seja predsedstva SFRJ, ki so se je udeležili tudi najvišji predstavniki federacije. Predsedstvo je preučilo in sprejelo poročilo o bližnjem uradnem in prijateljskem obisku predsednika republike Ciper Spiro-sa Kiprianuja v Jugoslaviji, preučilo in sprejelo je tudi poročilo o bližnjem uradnem in prijateljskem obisku člana predsedstva Petra Slamboliča v LDR Koreji, (dd) SAN SALVADOR — Uradni krogi so sporočili, da je bilo med soboto in ponedeljkom ubitih najmanj 4S ljudi zaradi političnega nasilja. Po podatkih organizacije za človekove pravice je od začetka leta do danes umrlo v San Salvadorju najmanj 5.000 ljudi. Padli so kot žrtve levičarske gverile, ali kot žrtve desničarskih skupin smrti ali pa kot žrtve tajne policije nasilnega režima, SEJA GOSPODARSKEGA ODBORA SKGZ Pospešeno uresničevati konkretne ekonomske pobude in projekte Osima Gospodarske postavke neločljiv del osimskih sporazumov ■ Prioritetni pomen zadruiniške dejavnosti - Deželni zakon o planiranju mora upoštevati specifične potrebe slovenske narodnostne skupnosti Osrednja tema zadnje seje odbora za gospodarstvo Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je bila v torek v Trstu, je bila razprava o uresničevanju gospodarskih postavk osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, od podpisa katerih je, kot znano, minilo že pet let. Osimski sporazumi so naglasili in potrdili odločnost držav podpisnic, da bosta pospeševali gospodarsko in tehnično sodelovanje zlasti za izboljšanje življenjskih razmer obmejnega prebivalstva obeh držav. S tem namenom sta sklenili sporazum o pospeševanju sodelova n ja na vseh področjih, od vodnega gospodarstva, energetike, prometnih infrastruktur, pristanišč, do industrijske kooperacije v vseh oblikah, vštevši skupna vlaganja («joint ventures*), do izmenjave tehnologije in izkoriščanja naravnih in kmetijskih bogastev. Obenem je bil podpisan še specifičen protokol o ustanovitvi proste industrijske cone. Od podpisa teh sporazumov do danes je, kot rečeno, poteklo pet let, vendar je mnenje odbora za gospodarstvo SKGZ, ki je izšlo iz razčlenjene debate, v katero so posegli predstavniki slovenskih stro kovnih organizacij in gospodarski operaterji, da je to obdobje prineslo rezultate, ki so pod pričakovanji. Osimski duh je sicer vnesel nova prizadevanja, zbližanje dveh sistemov, izvedene so bile resne študije in raziskave, skratka veliko je bilo in je še dobrih obetov. Kar pa se do danes zapaža, je dejstvo, da je vse premalo resničnih konkretnih pobud gospodarskega povezovanja in sodelovanja v korist celotne družbene skupnosti ob meji. Razlog za to je tudi v nasprotovanju nekaterih krogov, ki so predvsem na pobudo konzervativnih sil naglaševali dvome o upravičenosti nekaterih gospodarskih postavk o-simskih sporazumov, s čimer so v bistvu prikrivali svoje nasprotovanje nakazanemu sodelovanju ali pa svoje politično - volilne namere. V tem smislu je v prvi vrsti značilno «ekološko» odklanjanje industrijske cone in v zadnjih mesecih še »narodnoobrambno* zavračanje italijansko - jugoslovanskega sodelovanja na turističnem področju, med drugim z ovrednotenjem Sesljanskega zaliva. Te akcije imajo po mnenju odbora namen spodkopavati celovitost osimskih sporazumov, ki so celota in na katere je potrebno gledati kot celovit akt mednarodnega sodelovanja, v katerem vidi slovenska narodnostna skupnost v Italiji možnost za boljše odnose tudi z ozirom na zaščito in razvoj manjšinske nacionalne skupnosti. Gospodarski deli osimskih sporazumov so integralen del sporazumov ter predstavljajo enega od njihovih bistve tiih temeljev. Zato je v tem trenutku potrebno ponovno podčrtati veljavnost in upravičenost gospodar- NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNE SKUPŠČINE Odbornik Coloni o skupni industrijski coni na Krasu Deželni odbor se strinja z zamislijo o njeni premestitvi - Svet izglasoval tri nove zakone Na včerajšnji seji deželnega sveta je odbornik za načrtovanje in proračun Coloni odgovoril na vrsto vprašanj, ki so jih v zadnjem času vložili posamezni svetovalci. Med drugim je odgovoril na vprašanja in terpelacije, ki so jih v zvezi s skupno industrijsko cono na Krasu vložili svetovalci Dal Mas' 'PSDI), Bologna, Giuricin, Pellis (LpT), Pit-toni (PSI;, Solimbergo (PKI), To-nel (KPI) in Vigini (KD). Coloni je najprej kratko povzel dogodke v zvezi s pripravami na uresničitev predvidene skupne industrijske strukture, ki so se zvrstili od novembra 1975 do danes. V tej zvezi je omenil, da je dežela z zakonom o ratifikaciji osimskih sporazumov prejela 1 milijardo lir za izvedbo raznih študijev. 60 milijard za u-resničitev industrijske cone pa »zamrznjenih* v bilanci zakladnega mi nistrstva. Raziskave, ki jih je dežela doslej naročila raznim znanstvenim ustanovam, bodo zaključe na do konca letošnjega leta, stale pa bodo skupno 674 milijonov lir. Kakor hitro bodo dokončno izdelane, jih bo dežela izročila osrednji vladi in objavila. Coloni je nato omenil novi sporazum o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo m EGS in deial, da v luči tega sporazuma zadobiva skupna industrijska cona izrazit značaj območja proste menjave v okviru združene Evrope in Jugoslavije. Glede lokacije cone pa je govornik dejal, da so se v zadnjem času politične sile in krajevne ustanove, predvsem v tržaški pokrajini, izrekle za premestitev nove proizvodne strukture s predvidenega območja. Deželni odbor se s to usmerjenostjo strinja in je mnenja, da je treba v pogledu nove lokacije izročiti iz spiska možnih izbir celotno kraško območje. V tem smislu bo deželni odbor nastopil pri osrednji vladi v Rimu, da bi se ta v okviru prija teljskih odnosov in vsestranskega sodelovanja s sosedno republiko, dogovorila s pristojnimi organi v Beogradu za primerno rešitev tega vprašanja V drugem delu seje je deželna skupščina izglasovala tri nove za kone. Prvi, ki se nanaša na orga- nizacijo sejemskih in drugih podob nih prireditev, je bil sprejet z večino glasov (vzdržali so se svetovalci KPI in SSk). drugi zakon, ki se nanaša na začasno zaposlovanje strokovnega osebja za tečaje IRF OP, je bil prav tako sprejet z večino glasov (vzdržali^ so "se svetovalci KPI); tretji zakon, ki določa nove finančne posege za razvoj ja: marstva, pa je bil sprejet soglasno. Deželna skupščina se bo ponovno sestala prihodnji torek. Včeraj se je na tržaški univerzi začela vsedržavna skupščina I-talijanskega botaničnega društva ter Italijanskega društva rastlinske fiziologije, ki bo trajala do 4. oktobra. skih postavk italijansko - jugoslovanskih dogovorov ter bolj pospešeno nadaljevati z uresničevanjem konkretnih ekonomskih pobud in projektov. Drugi del seje je bil posvečen problematiki zadružnih in konzor-cijskih dejavnosti ter proučitvi deželnega zakonskega osnutka glede procedur za deželno planiranje ter glede ustanovitve organizmov povezanih s planiranjem. Prav ta tema je posebnega interesa za slovensko zamejsko gospodarstvo. V razpravi so bili osvetljeni uspehi in težave zadružnih in konzorcialnih pobud, to je oblik gospodarskega nastopanja, ki so se pri nas v zadnjem obdobju okrepile tako na področju distribucije, u-slug in obrtništva, kot na področju kmetijstva. Vrsta teh iniciativ, ki je že dala pozitivne rezultate, je tudi odprla nekatere pereče probleme. Zato je v tem trenutku potrebno posvetiti posebno pozornost učinkovitemu razreševanju teh težav, ki gredo od administrativnih in finančnih do tehnoloških in kadrovskih. Vendar težave ne smejo zaustaviti utrjevanja zadružnega in kon-zorcialnega gibanja. Kot so poudarili člani odbora za gospodarstvo SKGZ, morajo imeti' v bodoče o-menjene dejavnosti prioritetno podporo in skupno je ^potrebno najti poti za najučinkovitejšo ekonomsko poslovanje teh struktur. V tem smislu se tudi kaže vse večji pomen delovanja slovenskih organizacij, to je Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Kmečke zveze, ki nudita svojo strokovno pomoč zadružnim in konzorcialnim pobudam. Glede deželnega zakonskega osnutka o planiranju pa je bilo poudarjeno, da predstavlja uvedba zakonsko urejenega planiranja socio-ekonomskega razvoja dežele pomemben korak naprej. S tega vidika je torej zakonski osnutek, ki ga je predložil deželni odbor konec julija letošnjega leta, zanimiv, vendar za nas ni sprejemljiv, v kolikor ne upošteva specifičnih socio-ekonomskih značilnosti in potreb slovenske nacionalne skupnosti v Italiji in nam torej odreka vlogo subjekta pri določanju lastnega razvoja,-V osnutku-ni namreč nobenega določila, ki bi predvidelo prisotnost predstavnikov manjšine pri cježelnem planiranju, ki pa seveda neposredno prizadene in zanima slovensko skupnost. Zato je v deželni osnutek potrebno vnesti take predpise, ki bodo upoštevali specifičnost socioekonomskega razvoja nacionalne skupnosti in ki bodo torej v praksi potrdili načelne izjave o resnični enakopravnosti in subjektu slovenske narodnostne skupnosti. sk ODPRTO PISMO SINDIKATA UPOKOJENCEV Resno pristopiti k reševanju problematike ostarelih občanov Krajevne ustanove ne smejo več prezirati trpke drame samoitnih smrti, ki se ponavlja iz dneva v dan Pretresljiva drama samotnih smrti, ki smo jim v Trstu priča skoraj vsak dan, je že spet v ospredju pozornosti. Enotni sindikat upokojencev je namreč včeraj naslovil odprto pismo javnim upraviteljem in političnim silam, da bi jih opozoril na «trpko tragedijo, ki se ponavlja iz leta v leto ter daje naše mu mestu žalostno prvenstvo.* . Enotni sindikat upokojencev v svojem pismu ugotavlja, da so skrbstvene strukture skrajno po manjkljive, kar je odraz nezanimanja krajevnih ustanov in v prvi vrsti tržaške občine za to problema tiko, «čeravno bi moralo biti mesto s takšno demografsko stvarnostjo kot je tržaška (nad 30 odstotkov prebivalcev je upokojenih) imeti poseben posluh za skrbstvena vprašanja.* Sindikat upokojencev odločno protestira proti zapostavljanju teh pro blemov, ki zagotovo niso manj žgoči o številnih drugih, s katerim, se ukvarjajo upravitelji in pri tem poudarja, da je seveda pravilno apelirati na človeško solidarnost, krajevne ustanove pa morajo vendarle narediti svojo dolžnost brez okleva- nja. Zato poziva predvsem župana, naj tudi osebno začne kampanjo v korist ostarelih ter naj se zavzame za to, da bodo tudi ostale ustanove, politične sile in organizacije posegle ter pomagale pri reševanju žgoče in trpke problematike tudi v znatno večji meri, kot bi bilo v nji hovl pristojnosti. S hitrim in resnim pristopom k tem vprašanjem ni mogoče več odlašati, ker se bližata zima in slabo vreme, ko se težave ostarelih znatno povečajo. Sindikat upokojencev poudarja, da je na razpolago za takojšnja srečanja z županom in pristojnimi odborniki ter se obvezuje tvorno prispevati z lastnimi predlogi k oblikovanju kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov. Do tu odprto pismo sindikata u-pokojencev. S svoje strani bi pripomnili le, da smo z vrsto člankov skušali osvetliti dramatično stvarnost ostarelih občanov v Trstu in prav zato upamo, da poziv ne bo naletel na gluha ušesa. Humanost in demokratičnost neke družbe se meri tudi po njeni skrbi do ostarelih in obnemoglih. TISKOVNA KONFERENCA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA Skrb za tesnejšo povezavo z gledalci važna smernica letošnje sezone SSG Naše gledališče se ho moralo tudi lelos borili z nerešenimi finančnimi vprašanji, kar neugodno vpliva tudi na umetniško delo Včeraj je bila v tržaškem Kulturnem domu tiskovna konferenca Slovenskega stalnega gledališča, na kateri je vodstv-o ustanove predstavilo novinarjem repertoar za sezono 1980/81. Prisotne novinarje in kulturnopolitične delavce je pozdravil predsednik upravnega odbora SSG prof. Josip Tavčar. Najprej je predsednik dejal, da mu ni dano poglobljeno govoriti o umetniških vprašanjih našega gledališča, o njegovi vlogi v življenju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ali pa o tem, kako SSG že dolga leta posreduje duhovne vrednote in kulturne dosežke med Slovenijo oziroma Jugoslavijo in Italijo. Ta specifična funkcija daje našemu gledališču še posebno vrednost, kar priznavajo širši kulturni krogi tako v Jugoslaviji kot v Italiji. »O vsem tem bi rad danes govoril,» je poudaril prof. Tavčar, cvendar se moramo iz leta v leto vračati k obravnavanju golih eksistenčnih problemov našega gledališča.» Današnja stvarnost je v tem pogledu ........m....lun...mm»"........... Reški gostje v našem uredništvu ..p r V naš.epi ^uredništvu so se včeraj (sektorja Založništva tfž8§Wčga'‘tlška mudili direktor Novega lista z Reke Stanislav Škrbec, direktor Glasa Istre iz Pule in obenem pomočnik glavnega urednika dnevnikov Novi list - Glas Istre, Željko Žmak. ter predsednik konference SZDL občinskih skupnosti Reke, književnik Ive Siljan. Spremljal jih je konzul SFRJ v Trstu Lucijan Benolič. S predstavniki uredništva in poslovnega so se pogovarjali o'!kohft?čtnih ob-' likah časnikarskega sodelovanja za redno in boljše medsebojno informiranje ter o razvijanju ekonomske kooperacije med obema založniškima podjetjema. Ob tem je bil poudarjen obojestranski interes za tako sodelovanje v okviru vloge, ki jo ima tisk pri poglabljanju sodelovanja med sosednimi področji. Sta- novski gostje z Reke, posebej pa Še predsednik SZDL, so povabili predstavnike Primorskega dnevnika na skorajšnji obisk na Reko, kjer bi dogovorjeno sodelovanje poglobili in še razširili v širšem krogu. Direktor Novega lista Stanislav Škrbec pa je uredništvu našega dnevnika poklonil posebno vezano izdajo številk Novega lista, izdanih ob smrti predsednika SFRJ Tita. ŠE NEJASNI VZROKI NESREČE S Trajano vega nabrežja v morje Žrtev je 58-letni Livio Miani - 2 avtom ford fiesta je nenadoma zavozil čez skale Na Trajanovem nabrežju, kakih dvajset metrov od kopališča Auso-nia, so pristaniški delavci in finančni stražniki včeraj ob 1815 o-pazili avto ford fiesta, ki je prihajal proti pristaniškemu vhodu, nenadoma pa je zavil na desno, proti morju. Zakotalil se je čez skale, ki so prislonjene k obali in nekaj sekund plaval na površini, nato pa je izginil pod valovi. Bil je že mrak, kljub temu pa so očividci opazili, da je za volanom bil nekoliko starejši moški. Takoj se je sprožil alarm in na kraj so prihiteli gasilci iz pristanišča, ki so s pomočjo potapljačev raziskali morsko dno, kjer je prišlo do nesreče. Za 58-letnega Livia Miani ja, ki se je rodil v Vižinadi, stanoval pa je v Trstu v Ulici Pier della Fran-cesca 3, ni bilo več pomoči. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico bolnice, kjer bodo danes zdravniki z obdukcijo skušali ugotoviti, če je Miani ja zajela slabost in je zato izgubil nadzorstvo nad vozilom. V nasprotnem primeru pa bi bilo treba sklepati, da si je mož hotel seči po življenju, čeprav ni nobenih otipljivih dokazov, se zadnja hipoteza še najbolj vsiljuje, saj so očividci izjavili, da je Miani močno pritisnil na plin, ko je usodno obrnil volan svojega vozila. Gasilci so s pomočjo žerjavov potegnili avto iz morja tiiiitmiiiiiimi...»m....................................'»"............................. Lista» in zakonski predlog Gruber Bencove Okrog zakonskega predloga po-1 celoti zakonski osnutek komunistič-slanke Liste za Trst Gruber Benco ne senatorke Jelke Gerbčeve, je to ve za zaščito narodnostnih in jezi storilo z neprikritim hujskaškim na-kovnih manjšin v deželi Furlaniji - menom, z objavo predloga Gruber Julijski krajini, se vsebolj diferen- Bencove pa bi moralo dejansko de- cirajo stališča v vodstvu Liste same med tistimi, ki zakonski predlog Gruber Bencove odobravajo in med tistimi, ki ga zavračajo in s tem potrjujejo svoj nacionalistični odnos do slovenskega dela prebivalstva v deželi. Očitno pa je tudi, da vlada v pretežnem delu vodilnih krogov v Listi v zvezi z zakonskim predlogom Gruber Bencove huda zadrega, saj bi po eni strani ta del Liste hotel od sebe odvrniti o-čitke, da vodi do Slovencev nacio-nalšovinizem, po drugi pa se noče zameriti desnemu krilu volilne baze, ki se je zbrala okrog Liste prav na pozicijah nasprotovanja o-simskim sporazumom in duhu. Glasilo Liste za Trst «La voce libera» na primer do včeraj še ni objavilo besedila zakonskega predloga Gruber Bencove. čeprav je bil vložen v parlamentu že 15. julija letos. Ko je to glasilo objavilo v montirati svoje nasprotovanje komunističnemu predlogu, saj se oba predloga v mnogih bistvenih vprašanjih zaščite slovenske narodnostne skupnosti v deželi, posebej še o enakopravnosti slovenskega jezika, povsem ujemata. V programski razpravi v pokrajinskem svetu je svetovalec Liste za Trst Marchio, prejšnji četrtek na očitke, da je Lista za Trst nacionalistična dejal, da ima Lista čiste roke glede vprašanja slovenske narodnostne skupnosti in da je dokaz, da je Lista za takojšnjo rešitev teh vprašanj, prav v predstavitvi zakonskega predloga Gruber Bencove v parlamentu. Že v torek je listarsko vodstvo (katero?) uradno sporočilo, da je bil predlog Gruber Bencove pred ložen — »ne da bi bila Lista predhodno o tem obveščena ali vprašana» — ter da je zato predložitev osnutka cstrogo osebna pobuda Gru-. udarja, da je izrazil glede tega ber Bencove.» Skratka lista kot ta- projekta le zaskrbljenost iz ekolo-ka nima z njim nobenega opravka, ško - ambientalnih razlogov, ne pa Včeraj pa je svoje stališče pove- v zvezi z možnostjo pristopa tu-dalo še mladinsko gibanje Liste za\jega kapitala: če bi šlo na primer Trst, ki je ocenilo, da je tpobuda posl. Gruber Bencove, spričo njenega izrazito demokratičnega značaja, naletela na širok sprejem med volivci Liste, kateri vrača njeno izvirno podobo,» Nota mladinskega gibanja dodaja še, da bo pripravilo tiskovno konferenco, m kateri bo posl. Gruber Bencova lahko v podrobnostih orisala svoj zakonski predlog in odgovarjala na vprašanja, ki ji bodo postavljena...» K temu je treba dodati še to, kar pravi nota mladinskega gibanja Liste za Trst v zvezi z gonjo okrog Sesljanskega zaliva. Glasilo LpT *La voce libera» je ob vesteh o mešanem jugoslovansko - italijanskem turističnem projektu sprožilo ostro nacionalistično gonjo, češ da gre za razprodajo «državnega ozemlja*. Občinski svetovalec LpT Cusmich, ki je tudi tajnik mladinskega gibanja LpT, pa v noti po- za nemški kapital namesto za ju goslovanskega — pravi — bi problema sploh ne bilo, nasprotno, o-peracijo bi prav gotovo celo poveličevali*. Bolj jasno ne bi mogel povedati resnice. Se je po vsem tem mar začelo na enem bistvenih vprašanj omikanega sožitja v naši deželi razčiščevanje v vodstvu in v bazi Liste? Mogoče, bližnja prihodnost bo to pokazala. Pokazala pa bo tudi, da ni mogoče jahati dva konja istočasno: trkati se po eni strani na prša demokratičnosti, po drugi pa ob vsaki priložnosti, ko gre za primere konkretnega dokazovanja demokratičnosti in realiziranja konkretnih dogovorov o sodelovanju ob meji, biti plat zvona in se razglašati za branilca nekih lažnih *ogro-ženih nacionalnih in večinskih interesov*. PO STRAHOVITI NESREČI V MIRAMARSKEM DREVOREDU SODNO OBVESTILO ZA ŠOFERJA KOMBIJA 31-letni Paolo Guštin naj bi bil sokriv nesreče, v kateri so umrli trije motociklisti • Pričevanje dveh očividcev Namestnik državnega pravdnika dr. Staffa si je včeraj zjutraj ponovno ogledal prizorišče srhljive prometne nesreče, ki je v Mira-marskem drevoredu v noči med soboto in nedeljo zahtevala smrt Mas-sima Besedniaka, Franca Cianija in Stelia Perose, medtem ko sta bili dve osebi huje ranjeni. Po rekonstrukciji dinamike nesreče je sodnik Staffa izdal sodno obvestilo za trojni nenamerni umor proti 31-letnemu Paolu Guštinu, ki je bil za volanom kombija volksvvagen, v katerega so trčili trije motociklisti. Guštin je še vedno v tržaški bolnici, predstavlja pa ga odvetnik Filograna. Z dr. Staffo so bili v Miramar-skem drevoredu tudi karabinjerji, mestni redarji, ki so kot prvi prihiteli na kraj nesreče, ter inženir Bortolotti, izvedenec inšpektorata za civilno motorizacijo. Poleg teh oseb pa je bila pomembna tudi prisotnost dveh očividcev — Franca Picinina in Fulvie Boggie — ki sta se v soboto ponoči pred nesrečo vozila na vesfii za motorjema, ki sta nato trčila v kombi. Staffa je ugotovil, da je kombi prihajal iz Rojana proti Barkov-ljam, trije mladeniči na motorjih pa iz Barkovelj. Guštin, ki je bil za volanom kombija, je vozil na sredi ceste. Tu je še marsikaj nerešenega, saj ni še povsem jasno, če je pred nesrečo hotel obrniti smer vožnje ali je le zavil na levo stran cestišča. Dr. Staffa vsekakor jemlje precej resno domnevo, da je bil Guštin v trenutku nesreče vinjen, kar misli na podlagi pričevanj preveriti v prihodnjih dneh. V kombi je najprej čelno trčil motor suzuki, ki ga je upravljal Besed-niak. Zaradi udarca in izredno visoke hitrosti, s katero je suzuki vozil, je slednjega odbilo več metrov nazaj, kombi pa se je zavrtel. Le nekaj stotink sekunde in v njegov levi bok je trčil z vso silo še motor benelli, ki ga je upravljal Stelio Perosa. Očividca sta izjavila, da sta motorja vozila vzporedno, pred nesrečo pa je suzuki prehitel benelli ja. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO Obvestilo izletnikom na Koroško Naše bralce, ki so se vpisali za izlet na Koroško, obveščamo da bo odhod avtobusov v soboto, 4. oktobra ob 18. uri izpred sodne /palače v Trstu (Trg Ulpiano). Prosimo izletnike, da pridejo pravočasno. Program našega izleta predvideva kosilo takoj za mejo v Podklo-štru, popoldne pa bomo obiskali Celovec, Gospo Sveto in Velikovec, kjer bomo položili venec na spomenik padlim koroškim partizanom. Večerja in prenočitev bo v Železni Kapli, kjer nam bodo domačini pripravili kratek program domačih pesmi in plesov, potem pa se bo družabni večer nadaljeval ob zvokih domačega ansambla. Naslednjega dne se bomo po zajtrku odpeljali mimo Prevalj v Kotlje, kjer si bomo ogledali rojstno domačijo Prežihovega Voranca, nato pa nas bo pot peljala skozi Ravne in Slovenj Gradec do Velenja, kjer bo kosilo. Po kosilu bo še nekaj časa za ogled mesta, potem pa se bomo preko Celja in Ljubljane vrnili v Trst, kamor je predviden prihod okrog 20. ure. Izletnike še prosimo, da ne pozabijo vzeti s sabo potne liste oziroma osebne izkaznice. Vsem želimo prijetno potovanje in srečno pot! UREDNIŠTVO Sodni izgon za 86-le(no žensko Jutri zjutraj bodo izvedli sodni izgon za neko 86-letno žensko, ki stanuje sama v Ul. D'Azeglio 11. Ker je komisija na prefekturi u-gotovila, da bi bilo potrebnih dvajset dni, da bi priletni ženski našli novo bivališče, so se sindikati obrnili na lastnika stanovanja, ki pa ni hotel odložiti izgona »niti za eno minuto*. Sindikati SUNIA, SICET in UIL-Casa vabijo zato občane, naj izrazijo svojo solidarnost priletni ženski. zaskrbljujoča; posebni zakon za naše gledališče leži v kakšnem že zaprašenem predalu rimskega senata. Vladni zakon, ki naj bi uredil položaj gledališke dejavnosti v Italiji, je še vedno obljuba, tako mora SSG živeti od podpore krajevnih ustanov, v prvi vrsti pa od dolgoročnih posojil, ki jih našemu gledališču jamči dežela Furlanija - Julijska krajina. Posojila seveda pomenijo tudi pasivne obresti, ki se iz leta v leto hudo večajo. Danes je stanje tako, je dejal prof. Tavčar, da bi z vsoto, ki jo je treba dati bankam za obresti, lahko krili vso gledališko sezono. Ko danes govorimo o bančnih zadolžitvah SSG, govorimo o milijardah, to je o finančnih bremenih, ki jih ne more ublažiti niti današnja hitra devalvacija. Omenjeni eksistenčni problemi, je zaključil prof. Tavčar, jemljejo gledališkim delavcem in gledališkemu vodstvu čas in moči, ki bi jih morali posvečati umetniškim problemom. Ravnatelj SSG Miroslav Košuta je v svojem posegu predstavil program sezone, ki se je v bistvu že začela, saj so že v polnem teku vaje za uprizoritev Pirandellove komedije cčlovek, zverina in čednost*. Delo režira Mario Uršič in bo kmalu doživelo premiero. Pred predstavitvijo se je Košuta navezal na besede predsednika upravnega odbora prof. Tavčarja in potrdil dejstvo, da finančne težave negativno vplivajo na umetniško delo našega gledališča. Vseeno pa so temeljni problem našega gledališča, je dejal Košuta, gledalci. Dokler bo skupnost podpirala gledališče in bodo gledalci obiskovali predstave, dokler se bodo za naše gledališče zavzemale italijanske demokratične sile, bo naše gledališče obstajalo. Skrb za gledalca je tako ena izmed izhodiščnih točk repertoarne politike in širših gledaliških izbir SSG. Ravnatelj Košuta je povedal, da bo SSG tudi letos nadaljevalo z gostovanji po podeželskih odrih, šolah. po društvih, skratka, gledališče bo stalno iskalo nove uprizoritvene prostore in se s tem približevalo našemu človeku. Težnja, da se delovanje SSG osredotoči v Kulturnem domu, je šibila neposredni stik z gledalci, zato danes govorimo o decentralizaciji. To seveda predpostavlja tudi takšne postavitve del, da predstava ne izgubi na učinku tudi na manjših odrih. Letos bo SSG na primer uprizorilo Mrakov «Proces* v cerkvah■; kar potrjuje voljo po iskanju novih prostorov in tesnejših stikov z gledalci. Košuta je nato poudaril, da ostaja temeljno izhodišče kulturne usmeritve našega gledališča boj našega slovenskega človeka za ohranitev in utrjevanje lastne narodne identitete ter kulturne zavesti, boj ki poteka v tesni povezavi s splošnimi premiki družbe, v kateri živimo; izbira repertoarja mimo tega dejstva nikakor ni šla. Košuta je nato pojasnil izbiro dramskih tekstov še z ugotovitvijo, da je vod stvo gledališča skušalo _ upoštevati želje gledalcev in je zato letošnji repertoar «veselejši», več komedij je v njem, kar pa ne pomeni, da bo vsebina nove sezone bolj površna in umetniško manj angažirana. Po ravnatelju Koluti je spregovoril še režiser Mario Uršič in predstavil Pirandellovo komedijo •zčlovek, zverina in čednost*, ki bo otvorila letošnjo sezono SSG. V delu nastopajo v glavnih vlogah Silvij Kobal, Anton Petje in Lidija Kozlovič. Oglejmo si sedaj še ostale predstave, najprej pa moramo zapisati, da se kljub finančnim težavam, vodstvo SSG ni odpovedalo štirim, lastnim abonmajskim uprizoritvam. Po Pirandellovi igri «človek, zverina in čednost*, si bomo lahko ogledali postavitev «tragične veseloigre» Ephraima Kishona «Bil je škrjanec* v režiji Mirana Herzoga. Sledil bo Molierov *žlahtni meščan*, ki ga bo režiral znani italijanski režiser Giorgio Pressburger. četrto delo na abonmajskem programu je igra_ Daniela L. Coburna «Partija remija* v režiji Dušana Mlakarja. V delu nastopata Zlata Rodošek in Jožko Lukež, ki praznujeta s tem 35» letnico svojega umetniškega dela. Izven abonmaja so v pripravi igra Ivana Mraka cProces» režija Mario Uršič), mladinska igra tržaške avtorice Zore Tavčar «Aj, kaj ribič je ujel» (režija Sergej Verč) in delo, ki je bilo že uvrščeno v lanskem repertoarju, to je «ženski na podeželju* Dacie Maraini (režija Boris Kobal). Abonmajski program predvideva še tri gostovanja, in sicer gostovanje PD G Nova Gorica s predstavo tčigavo je moje življenje* Briana Clarka, gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega ali Drame SNG v Ljubljani s Cankarjevimi tElapci» (vodstvo SSG bo izbralo eno izmed dveh uprizoritev), gostovanja pa se bodo zaključila s prihodom v Trst Komedije iz Zagreba, ki nam bo prikazala glasbeno komedijo Viassermanna - Lei-gha «Človek iz Manče*. Mimo izvedbe repertoarja bo tudi letos delovala v okviru ŠSG gledališka šola, vodstvo gledališča pa -azpolaga s sredstvi za nekatere a<,polnilne dejavnosti. i3JM.mil!—m Ob 8. obletnici smrti dr. Alojza Stepančiča daruje družina 10.000 lir za Dijaško matico in 10.000 lir za KD Igo Gruden. V spomin na Ivanko Pečar, Marče-lo Malalan in Antonijo Glavina daruje družina Zocchi 5.000 lir za KD Lonjer - Katinara in 5.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob pokojne Stani Ščuka darujeta Miro in Antonija Micheli 30,000 lir za Dijaško matico. V spomin na Marčelo Malalan daruje Andrej Kocjančič 10.000 lir za ŠD Adria. V isti namen daruje Marija Malalan 10.000 lir za KD Lonjer - Katinara. Namesto cvetja na grob Rafaela Štefančiča darujeta družini Kosmač (Zabrežec 2) 10.000 Ur za PD Slovenec. V spomin na Rafaela Štefančiča darujeta Kristina Sedmak in družina Dobrigna 20.000 Ur za otroški pevski zbor Slovenec, 10.000 Ur za godbo na pihala Breg in 15.000 Ur za osnovno šolo v Borštu. Ob izgubi dragega Fcrruccia izraža globoko sožalje družini Lovska družina Žavlje. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat KARLO PIPAN Pogreb dragega pokojnika bo danes, 2. t.m., oh 14. uri iz hiše žalosti, Mavhinje 22, v domačo cerkev. Žalujoča žena Melanija, sin Aldo, vnuka Emanuela in Aleksander ter drugo sorodstvo. Mavhinje, 2. oktobra 1980 Zapustil nas je naš dragi FERRUCCIO BANC0VICH Pogreb pokojnika bo jutri, 3. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v ricmanjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Ondina, sin Viljam z ženo Rjto, hči Ester z možem Gabrijelom, oče, bratje Aldo, Benito in Bruno z družinami ter drugo sorodstvo Log, Avstralija, Kanada, 2. oktobra 1980 (Pogrebno podjetje — Ul. Zonta) Zapustil nas je naš predragi PAOLO BERGO Pogreb dragega pokojnika bo danes, 2. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Proseku, od koder bo ob 15.30 žalni sprevod krenil na pokopališče. Žalujoči sin Lueiano ter drugo sorodstvo Prosek, 2. oktobra 1980 Gledališča VERDI Pričela se je abonmajska kampa nja za sezono 1980/81. * * * Avtonomna ustanova občinskega gledališča «Verdi» napoveduje za nedeljo, 5. oktobra, avdicijo, katere namen je najti nove pevce za gledališki zbor. Avdicije se nanašajo na vse glasove, soprane, alte, tono rje in base. Za podrobnejše informacije naj *e zainteresirani obrnejo na personalni urad gledališča, tel. (MO/62931. # * * Z Berliozovo «Fantastično simfonijo* bo v soboto ob 18. uri v gledališču Verdi otvoritev simfonične sezone. Orkester gledališča Verdi bo vodil Gert Meditz. V teku večera bo prvič v Trstu nastopil mladi avstrijski violinist Thomas Christian. Za to priložnost so ostale cene dostopne. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča. teatro stabile Pri osrednji blagajni, Pasaža Protti, ter na delavskih krožkih in šolah sprejemajo naročila za gle dališki abonma 1980/81. Popusti za delavce, študente, upokojence in mladino. Potrditev reda «stalni» do 15. oktobra Kino Circorama ORFEI Liane in Rinalda — na Trgu športne palače — Tel. 715525. Danes dve predstavi; prva ob 17. uri, druga ob 21.30. Danes zadnji dan. Ariston 16.30—22.00 «Maria Walew-ska». Greta Garbo. Nazionale 15.30—22.00 «Porno play motel*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.30 «Desideria». Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 17.30 «Urban cowboy*. J. Tra-volta. Excelsior 16.00 »American gigolo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00—22.15 «L'ultimo gioco*. Ali MacGravv, Dean Paul Martin. Barvni film. Fenice 16.00 «L’impero colpisce an cora*. Barvn: film za vsakogar. Mignon 16.30 «La fine della fine*. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 «La mo-gliettina ultra porno*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno Zaprto zaradi popravil. Aurora 16.30 «Kramer contro Kramer*. Barvni film. Cristallo 16.45 «Oua la mano*. A. Celentano. E Montesano. Vlttorio Veneto 16.00 «1 ragazzi ve-nuti dal Brasile*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30—22 00 «Dominique». J. Simmonson. Prepovedan mladini pod 14. letom. MLADINSKI KROŽEK TRST ORGANIZIRA PLESNI TEČAJ 1. za začetnike 2. nadaljevanje lanskega tečaja Vpisovanje in informacije na ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20/n SLOVENSKA GOBARSKA DRUŽINA TRST priredi v soboto, 4., in v nedeljo, 5. oktobra, v Prosvetnem domu na Opčinah III. RAZSTAVO SVEŽIH GOB Ogled od 9. do 19. ure Vabljeni! Danes stopita na skupno življenjsko pot ADA MARKON in CLAUDIO RISEGARI Mnogo sreče in medsebojnega razumevanja jima iz srca *eHio Andolškovi MLADINSKI KROŽEK — TRST POPOLDNE S PALAČINKAMI IN SAMATORSKIM VINOM (nekaj družabnosti in glasbe) v nedeljo, 5. oktobra, ob 16. uri v Dijaškem domu V nedeljo, 5. oktobra, bo v barkovljanskem društvu v Ul. Cerreto 12 PRAZNIK KALAMAROV Čakajo vas tudi bogata loterija, domača kapljica in domače pecivo ob zvokih vesele glasbe. Začetek ob 15.30. Prosveta PD Lonjer - Katinara priredi jutri, 3. oktobra, ob 20. uri gostovanje dramskega odseka SPD Tabor z Opčin z gledališko predstavo «MeIonarjada» (melodramska šagra s petjem). Napisal in režiral Drago Gorup. PD Rdeča zvezda - Salež organizira jutri, 3. oktobra, v dvorani Društvene gostilne v Gabrovcu ob 20.30 koncert moškega pevskega zbora Vasilij Mirk s Proseka. Nastop domačega moškega in mešanega pevskega zbora. Vljudno vabljeni! STATISTIČNI PODATKI OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA Zaskrbljujoč pojav: v otroških vrtcih je letos precej manj otrok kot lani Pred štirimi leti smo imeli v vrtcih petdeset otrok več kot letos, kljub manjšemu številu sekcij - Manj otrok tudi v italijanskih vrtcih, kjer so nekatere sekcije že ukinili Izleti Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 KD Valentin Vodnik iz Doline do priredil 19. oktobra letos izlet na Titov most na Krk, na dom Vladimira Gortana in po notranjosti Istre. Prijave za izlet sprejemajo: Anaroža Slavec, Fabjo Smotlak, Boris Pangerc in Giancarlo Foraus. Na društvenem sedežu pa se lahko vpišete ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 20. ure do 20.30. Združenje UNION sporoča, da bo odhod na enodnevni izlet v Kumrovec 5. oktobra ob 6.15 s Trga Ober-dan. Prosimo za točnost. Razna obvestila 50-lctniki zgoniške občine bodo praznovali svoj jubilej 4. oktobra t.l. V primeru, da ni bil kdo obveščen, naj telefonira na tel. št. 229-174 od 14. do 16. ure. Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča člane, da je minimalna doba za upqkftiitey, A? Let- 6 mesecev in 1 dan. ..., Ta doba se skrajša 37.14 let, 6 mesecev, in .1 dan za .poročene ženske, vdove z nedoraslimi otro' i, ločenke z nedoraslimi otroki. Za u-pakojitev se štejejo pri ženskah tudi leta univerze, pri moških pa leta vojaščine. Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča vdovce, dr v smislu zakona z dne 9. 12. 1977 št. 903 in v smislu odloka ustavnega sodišča št. 6/1980 imajo pravico do državne dodatne pokojnine v slučaju, da je žena umrla s službenimi leti, ki so zadostna za dobivanje pokojnine; če pa je žena umrla, ne da bi dosegla zadostnih službenih let za pokojnino, imajo pravico do ustanovitve zavarovalne pokojnine pri INPS. Interesenti morajo napraviti prošnjo na navadnem papirju, naslovljeno na šolsko skrbništvo. Za vse podrobnejše informacije naj se obrnejo na Skrbništvo (oddelek za pokojnine — g. Stubelj) vsak ponedeljek, sredo in petek od 11.30 do 1.30. Tržaška sekcija italijanskega združenja za kulturne odnose s Sovjetsko zvezo obvešča, da se v teh dneh zaključujejo vpisi v L, II. in III. etnik tečaja ruskega jezika. Interesenti so na prošeni, da se zglasijo pri tukajšnjem sedežu v Ul. Torrebianca št. 13, prvo nad stropje, od 10.30 do 12.00 in od 17.30 do 19.00 vsak delavnik razen sobote. ^GROZDJE ZA VINO g SpiSUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1 (zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21 SAMO IZBRANO GROZDJE; BELO — ČRNO — MUŠKAT ...................................IIIHUIIII...miuimiminuimiiiiiiiiiiiillliiiinilllii..............mn Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 2. oktobra MIRNA Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 17-44. — Dolžina dneva 11.39. — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 14.33. Jutri, PETEK, 3. oktobra TEREZIJA Vreme včeraj; na j višja temperatura 21,2 stopinje, najnižja 15,2, ob 18. uri 20 stopinj, zračni tlak 1019 tnb ustaljen, brezvetrje, vlaga 77-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,6 sto Pinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Baldanza, Cinzia Baldanza, Giuseppe Sillitti, Minh Thuan Tran, Angela Pittalis, Stefano Briscik, Annalisa Grippi. UMRLI SO: 56-letna Vittoria Ne-grini, 57-letni Elio Medoni, 69-letna Lidia Zambon vd. Filippini, 35-letni Akio Deguchi. 60-letni Stefano Coli-ni, 77-letna Valentina Barazutti por. Giadrievich, 67-letna Gisella Caissut vd. Zampar, 66-letni Carlo Vercon, 75-letna Anna Jerman vd. Franco, 57-letni Riccardo Mininel, 81-letni Giuseppe Montin, 4-letna Tiziana Fregola, 83-letna Nicoletta Bartoli vd. Cattalan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. a-prila 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124. Bazovica: tel. '226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel: 225-596; Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209 197: žavlje tel. 213-137: Milje: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 2L dc 8 ure tel. 73267. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68441. PRODAM hišo v dobrem stanju in 1.300 m2 zemljišča. Hiša ima ser-vitetno pravico 18 m3 «lesa letno*. Cena je 55.000.000 lir. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Kupim hišo*. PRODAM avtomobil mini moriš 1000, letnik 1973, v zelo dobrem stanju. Telefonirati od 13. do 14. ure na telefon št. 228-723. UGODNO prodam gorilnik znamke riello - isothermo domus G4, rabljen samo 12 mesecev (na kurilno olje). Telefon 213-034 od 19. do 21. ure. PRODAM avtomobil A 112 — letnik 1970 v dobrem stanju. Cena 700.000 lir, telefon 911-557. PRILETNA vdova išče pri Sv. Ivanu enosobno stanovanje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Stanovanje*. NUDIM pomoč pri likanju na domu. Telefon 571-274. PRODAM fiat 85U - pulmin v odličnem stanju. Telefon 225-551. PESNIŠKI zbirki «Klišarna» in «Po-begla zvezda* sta v prodaji po znižani ceni v Tržaški knjigarni. BUTKOVIČ - sončni kolektorji. Odprta je trgovina z vsemi napravami za izkoriščanje sončne energije, ki postaja vse važnejši faktor človekovega obstoja. Sovodnje ob Soči. Ul. Ex Impero 64, tel. (0481) 882-123. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino. PRODAM avtomobil innocenti mini minor MK2, letnik 1969 v dobrem stanju. Cena 550.000 lir. Telefonirati od 13. do 14. ure na tel. št- 945-505^...... IŠČEMO vajsnko/ea za cvetličarno ž znanjem slovenščine." Telefonirati ftiUtel. št. 820-435 od 14. do 16." ure.' ' TRGOVINA posode Liviana Zorn — Fioretta Pertot Prosek št. 5 obvešča novoporočence, da sprejema poročne liste. Vsem parom, ki se bodo poslužili te ugodnosti nudimo bogato darilo. JEEP wilis s prikolico registrirano kot tovornjak — letna taksa 7.000 lir v dohrem stanju prodam. Telefon 432-36. ODDAM približno 1.600 kv.m. obzidan teren, primeren za week-end — obkrožen z borovim gozdičem — dostopen z avtom, samo 7 minut iz mesta. Ponudbe pod šifro «Zeleni kot*. ŽENSKA ali starejši par dobi sobo ali dve (opremljeno) v predmestju. Ponudbe pod šifro «Takoj-šnja vselitev*. PRODAM po ugodni ceni sode za vino (rabljene) različnih velikosti. Tel. 225-973 od 20. do 22. ure. OBČINA DOLINA razpisuje javne natečaje za eno mesto kuharske pomočnice/ka, hišnika/ci občinskega sedeža in dve mesti smetarja. Rok zapade 20. oktobra 1980, ob 12. uri. Podrobnejše informacije na oglasni deski na občinskem sedežu ali v občinskem tajništvu v uradnih urah. PEČ na drva in premog v dobrem stanju kupim. Telefonirati v opol danskih urah na tel. štev. 226-265 16-LETNO DEKLE išče kakršnokoli * delo v jutranjih urah, razen ob nedeljah. Telefonirati od 13. do 14. _ ure na tel. štev. 228-318. POŠTENEGA(O) in sposobnega (o) delavca(ko) sprejemamo takoj v službo za skladiščnika. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod oznako «Center mesta*. Iščemo družino, ki bi sprejela v varstvo 9-letnega dečka. Telefonirati na tel. št. 775-454, od 20.30 do 21.30. | 1.1«. 1980 Ameriški dolar 859,- Funt šterling 2050,— Irski funt šterling 1730.- Švicarski frank 518,- Francoski frank 202,75 Belgijski frank 28,75 Nemška marka 473 — Avstrijski šiling 66,75 Kanadski dola- 730,- Holandski fiorin* 434,- Danska krona 153,50 Švedska krona 204,- Norveška krona 172,— Drahma 16,- Mali dinar 27,- Veliki dinar 27,- PreJ nekaj dnevi smo v našem listu beležili zadovoljivo in pozitivno dejstvo, da imamo v tem šolskem letu na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem in v prvih razredih še posebej, zares rekordno število vpisanih otrok. Skupno je 585 vpisanih, kar je več kot v vseh prejšnjih letih, še posebej smo se razveselili dejstva, da imamo 135 vpisanih v prvih razredih. Potrdile so se tako naše ugotovitve iz prejšnjih let, da bomo učence v naših šolah imeli, predvsem če bomo imeli zadovoljivo mrežo naših otroških vrtcev, kajti če gre otrok v slovenski otroški vrtec, ga bodo skoro gotovo kasneje starši dali tudi v slovensko osnovno šolo. To je res v večini primerov, najde pa se tu pa tam taka družina, ki pošlje otroka v slovenski vrtec, ker je morda ta bližji domu, ali ker so v prejšnjih letih tu pa tam imeli v slovenskih vrtcih kako prosto mesto, kasneje pa se odloči, da bo otrok obiskoval italijansko osnovno šolo. V naših vrtcih smo v prejšnjih letih stalno beležili odpiranje novih sekcij in s tem v zvezi večje število vpisanih otrok. Teh je bilo toliko, da so morali odpreti paralelne sekcije v Ulici Vittorio Veneto v Gorici in v Štandrežu, lani pa so odprli tudi čisto novo sekcijo slovenskega vrtca v Ronkah. V šolskem letu 1976-77, ko smo imeli dve sekciji le v Doberdobu, po eno sekcijo pa v Sovodnjah, Ru-pi, Štandrežu, Podgori, Pevmi, šte-verjanu in tri sekcije v mestu Gorici (Ulice Vitt. Veneto, Tomani, For-te del Bosco), smo zabeležili v vrtcih 328 otrok. V skoro vsaki sekciji je bilo povprečno trideset otrok. Lani pa smo v štirinajstih sekcijah (že navedenim enajstim so se v tem času pridružile paralelne sekcije v Ulici Vittorio Veneto v Gorici in v Štandrežu ter nov vrtec v Ronkah) zabeležili le 306 otrok. Letos je otrok še manj, samo 277. Naj zabeležimo, v katere vrtce hodijo ti otroci. V Ulici Vittorio Veneto v Gorici imajo 35 otrok (2 sekciji), v Ulici Torriani 20, v Ulici Ponte del Torrione 16. V dve sekciji v Doberdobu hodi 50 otrok, v eno sekcijo v Ronke 14, v sekcijo v Rupo 18 otrok, v sovodenjski vrtec pa 20 otrok. V dveh sekcijah v Štandrežu imajo 39 otrok, v Pev-Podgori 13. v steverjanu pa-35. Padee-števila otrok v naših vrtcih je" treba pripisati splošnemu upadanju rojstev, ki ga beležimo povsod pri nas in v vsej Italiji. V nekaterih primerih so že lani, še bolj pa letos, v italijanskih krajih pokrajine zaprli nekaj sekcij otroških vrtcev in na pristojnih šolskih mestih že predvidevajo, da bodo morali v prihodnjih letih zapreti še nekatere druge sekcije. Ni težko danes dobiti prosto mesto v tem ali onem otroškem vrtcu. še najmanj so krizo doslej občutili slovenski otroški vrtci, kljub temu da jih je letos zapustilo rekordno število otrok namenjenih v osnovno šolo. Kriza pa je in bo zajela še bolj kot doslej tudi slovenske vrtce. Kakšna so druga vprašanja vrtcev? Dobro uspeva lani odprt vr- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje ABONMA ZA SEZONO 1980-81 Sezono, ki jo SSG organizira v Goriri skupaj z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE, bomo začeli v Katoliškem domu, nadaljevali pa jo bomo v gledališču Verdi, ko bo dvorana na razpolago. Vpisovanje abonentov do 16. oktobra na sedežu ZSKD, Ul. Malta 2, tel. 84 495, in na upravi Katoliškega glasa, Riva Piazzutta 18, Tel. 83-177, od 17. do 19. ure. Abonmaji se vpisujejo tudi na sedežih prosvetnih društev včlanjenih v ZSKD in ZSKP. Dosedanji a-bonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 4. oktobra. tec v Ronkah, v katerega vozijo svoje otroke tudi slovenske družine iz sosednih občin na Laškem. Tudi letos prevažajo otroke iz vse doberdobske občine s šolskim avtobusom v Doberdob. Otroke z Vrha prevažajo s taksijem v vrtec v Rupo. V Ulici Vittorio Veneto so za sedaj zadovoljni, ne vedo pa, kako bo v prihodnjih letih, saj je govor da hoče škofija prodati stavbo, v kateri so vrtec in trgovska šola, nekemu zasebniku. Treba bo pomisliti na gradnjo nove stavbe za vrtec in osnovno šolo v južnem delu mesta. Kmalu pa se bodo otroci obeh vrtcev iz ulic Torriani in Forte del Bosco preselili v novo stavbo v U-lici del Brolo, tik poleg stavbe o-snovne šole. Stavba je dograjena, v njej so v teh dneh postavili vse pohištvo-, sedaj mora občinska u-prava dati nalog, da stavbo počistijo in tako bo kmalu vseljiva. U-pamo da ne bo treba na to čakati predolgo. (mw) • V goriški pokrajini je letos 112 sekcij državnih otroških vrtcev z italijanskim učnim jezikom. Lani SESTANEK ZA REŠITEV KRIZE V TEC FRIULI Zvišanje glavnice ni dovolj Nujen pristop resnega partnerja Družba Virlus Finanziaria izrazila pripravljenost zvišati glavnico - Sindikati izrazili pomisleke glede izvedljivosti načrta ■ Na sedežu pokrajinske uprave v Pordenonu je bilo v petek srečanje med deželnim odbornikom za industrijo in trgovino, tovarniškim svetom podjetja TEC Friuli ter delegacijo pokrajinskega tajništva e-notne sindikalne federacije delavcev kemijske industrije. Namen sestanka je bil poiskati izhod iz težavnega položaja, v katerem se je znašlo največje industrijsko podjetje v Krminu. Žal pa je bilo srečanje, kakor izhaja iz tiskovnega poročila pokrajinskega tajništva sindikata FULC, brezuspešno, kajti o- sta bili dve sekciji več. V vrtcih I staja še naprej odprto vprašanje je stalno zaposlenih 151 vzgojiteljic vstopa svežega kapitala, predvsem 32 ima začasno namestitev, 73 vzgo- pa resnega in strokovno sposobne-jiteljic pa opravlja prakso. 'ga partnerja. uiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiminniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Protislovenski napisi in žaljivke na pročelju slovenske šole Fašistični mazači so se ponoči spet spravili na delo. ljivkami na račun Slovence' kljukastimi križi' so popisali pročelje stopnišča bivšega semenišča v Ulici Alviano, kjer sta poleg slovenske nižje srednje šole Ivan Trin-ko še licej in učiteljišče ter dva razreda tečaja za otroške vzgojiteljice. Po nekaterih znakih sodeč, se mazači najbrž niso nameravali omejiti samo na izpisovanje nizkotnih žaljivk. Postrežnik, ki je nekaj po polsedmi uri prvi opazil sledove podlega dejanja, je namreč pred velikimi vhodnimi vrati, ki so jih neznanci pomazali z velikim kljukastim križem, našel razbito steklenico, po stopnišču pa so bili madeži neke oljnate tekočine. Najbrž so avtorji napisov nameravali zažgati tudi vhodna vrata, kar pa jim očitno ni uspelo. Da bi jih kdo zmotil pri njihovem delu. težko verjamemo, saj stoji poslopje na osamljenem kraju ter sredi parka. O avtorjih žaljivk ne kaže izgubljati veliko besed, saj njihova kulturna raven izhaja že iz samih napisov, kjer je beseda merda (drek) največkrat uporabljena. Včeraj dopoldne si je sledove ma-zaške akcije ogledala tudi policija. Mar terjamo preveč, ko zahtevamo, da storilce odkrijejo in kaznujejo? V zvezi s tem dogodkom smo dobili včeraj naslednje protestne izjave: «Dijaki gimnazije - liceja »Primož Trubar*, zbrani na izrednem zborovanju, ostro obsojamo podlo dejanje fašističnih mazačev. Ti so s protislovenskimi napisi pomazali pročelje poslopja, kjer imajo sedež slovensko učiteljišče, nižja srednja šola in naš zavod. Iz nekulturnih gesel jasno razberemo njihovo zaostalost in ozkost v vsakem pogledu, čudimo se, da kljub prijateljskemu vzdušju, ki naj bi vladalo ob meji in ki ga oblasti v duhu osimskega sporazuma toliko proslavljajo, lahko še pride do takih izpadov*. »Dijaki učiteljišča «Simon Gregorčič* izražajo svojo ogorčenost OLAJŠANJI ZA tt DRUŽIN V SORICI ROK SODNEGA IZGONA ODGODILI DO 18. OKTOBRA Najbrž pa bodo lahko ostali v stanovanjih tudi kasneje, dokler jim ne zagotovijo ustreznega stana vanjo MENJALNICA vseh tujih valut Enajst družin iz Ascolijeve ulice 16 v Gorici se je zaenkrat oddahnilo. Rok sodnega izgona, ki je potekel 30. septembra, so podaljšali do 18. oktobra, nadaljnjih deset dni pa bodo imeli prizadeti občani čas za oporekanje ukrepa. Skratka, ta mesec jih ne bodo s silo metali iz stanovanj, po vsej verjetnosti pa bodo tam ostali še kaj dlje. V pogovoru na županstvu ter na prefekturi so jim predstavniki oblasti nekako zagotovili, da jih bodo pustili pri miru, vsaj dokler jim drugje ne bodo zagotovili primernega bivališča. Občinska uprava je menda predlagala, naj bi nekaj družin preselili v poslopje nekdanje šole v Ulici Croce, kar pa so tako občani, kakor odbor za zaščito pravic najemnikov, kakor sindikat SUNIA odločno odklonili. Menda je bil proti taki rešitvi tudi lastnik stavbe. Vprašanje sodnih izgonov je bilo torej začasno odgodeno, ne pa rešeno, kajti prav gotovo se bo o tem govorilo čez mesec dni, v decembru pa naj bi postali izvršljivi sodni izgoni za stanovalce nekaterih hiš v Ulici Del Santo v Gorici. proti napisom, ki ..žalijo,,sjoveps)^ manjšino v Italiji, s katerimi sp. fašistični skrajneži pomazali poslopje, v katerem imajo sedpž enotna, srednja šola, gimnazija - licej in učiteljišče. Ti žaljivi napisi jasno pričajo, da po petintridesetih letih črne sile še vedno delujejo. Prepričani v solidarnost vseh demokratičnih sil, zahtevamo, da oblast postopa in v bodoče prepreči podobna podla dejanja, ki poleg tega, da žalijo našo manjšino, kalijo tudi mirno sožitje ob meji*. Protestna izjava SKGZ za Goriško Teritorialni odbor SKGZ za Goriško se ob zgražanju nad samo napisno akcijo, ki so jo prenapeti italijanski nacionalisti izvedli na vhodu slovenskih srednjih šol v Gorici, v noči med 30. septembrom in 1. oktomrom, in nad njeno vsebino z zaskrbljenostjo sprašuje, ali predstavlja to dejanje praktično uresničevanje že začetega procesi pritiska na javno mnenje, naj si namreč Slovenci upo- od-ogorče- nje sta tem večja, ker traja že ne-r?znih ob_ lastvemh organov pripravljanje političnega vzdušja, ki tako žolčno in žaljivo akcijo moralno opravičuje in je z njo jv sozvočju. Črno barvo, ki so jo mazači uporabili, lahko namreč povežemo z odlokom pokrajinskega nadzornega odbora, ki prepoveduje Slovencem uporabo jezika v rajonskih konzultah, kar je bilo v zadnji mandatni dobi kon-zult usvojeno. Žalitev preminulega predsednika Tita pa je v soglasju s plakati, ki jih je goriška občina trpela na svojih Ulicah 19. aprila 1980 ob Pohodu prijateljstva. Ob pozivu vsem komponentam slovenske narodnostne skupnosti in italijanski demokratični javnosti na budnost pred kaljenjem miroljubnega vzdušja in pred netenjem narodnostne nestrpnosti tudi v naši pokrajini, TČ SKGZ zahteva zavzetost preiskovalnih in varnostnih organov, da ne bo treba v prihodnjih mesecih pisati protestov morda v zvezi s spomeniki padlim, z napisnimi tablami ali s sedeži slovenskih ustanov in organizacij. NOVA CENA JE VEUAIA ŽE VČERAJ ZA 23 LIR NIŽJA CENA BENCINA PROSTE CONE Na marsikateri črpalki je vladala včeraj zmešnjava Tudi bencin proste cone se je pocenil. Na vseh goriških črpalkah smo lahko že včeraj plačali 425 za liter super bencina, namesto dosedanjih 448. Sicer smo skoro povsod doslej plačevali 4C0 lir, ker je malokateri črpalkar imel drobiž. V zvezi s splošnim znižanjem bencina cd 750 na 700 lir, ka- je posledica zavrnitve vladnega dekreta o spremembah davka na dodatno vrednost, ki se je za bencin povrnil na prejšnjo stopnjo dvajset odstotkov s predvidenih osemnajst odstotkov, beležimo torej tudi zmanjšanje cene bencina proste cone za 23 lir. Kar se bencina proste cone tiče, imamo še maloštevilne goriške avtomobiliste, ki imajo bencinske bone. Večina je že porabila vso letno dotacijo in sedaj kupuje bencin pri sosednjih jugoslovEmskih črpalkah. Sicer pa bo sedaj - do kdaj? - razlika med ceno jugoslovanskega in italijanskega bencina minimalna in marsikdo ne bo šel na pot čez mejo, da bi tam tankal bencin. V zvezi z včerajšnjim znižanjem cene bencina naj povemo še to, da je bil marsikateri črpalkar včeraj v dvomu kaj naj napravi, čeprav je 'bila vest o znižanju cene bencina uradno javljena prejšnji večer na radiu in televiziji, včeraj pa v časopisih. V Tržiču so npr. številni črpalkarji odrekli prodajo bencina rekoč, da so bencin plačali po višji ceni in da ga nočejo prodati po nižji. Sicer pa je znano, da registrirajo črpalkarji ob vsaki menjavi cene števec in imajo tako možnost prodajati bencin po višji ali nižji ceni. In tako niso ničesar izgubili ali pridobili. Prošnje za priključitev na plinsko omrežje Na tržiškem županstvu so odprli posebno pisarno, kjer sprejemajo prošnje za priključitev na plinsko o-mrežje ter nudijo ustrezna pojasnila. Kakor smo že poročali, se bodo v prvih mesecih prihodnjega leta na plinsko omrežje lahko priključili le stanovalci severovzhodnega predela Tržiča, v druge predele pa bodo zemeljski plin napeljali postopoma. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna S. Nicold, Ul. 1. maggio, tel. 73-328. Deželni odbornik je sindikalne predstavnike seznanil z namero lastnikov, da povečajo družbeno glavnico. Do 28. oktobra letos naj bi družba Virtus finanziaria ter deželna finančna družba Friulia poskrbeli za zvišanje družbene glavnice. V roku desetih dni pa naj bi družba Virtus že vplačala 600 milijonov, Friulia pa 280 milijonov. Predstavniki sindikatov so izrazili utemeljene pomisleke glede izvedljivosti takega načrta, kar zadeva družbo Virtus ter priporočili deželnemu odborniku, da je za rešitev krize treba poiskati dodatnega partnerja. Pojavljajo pa se tudi drugačne težave. Tako naj bi družba Virtu* ne bila pripravljena na zmanjšanje svojega deleža glavnice. Sindikalni predstavniki so predlagali. da bi v pričakovanju dokončne rešitve, deželno odborništvo sprejelo začasni načrt finansiranja. Nesreča na avtocesti pri Ronkah Na avtocesti, v neposredni bližini Ronk, se je včeraj, okrog 9.30 pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta se hudo poškodovala zakonca 56-letni Lino in 55-letna Romana Pin iz Palmanove, Ulica Donato 33. Oba so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so si zdravniki nad njunim zdravjem pridržali strogo prognozo. Zakonca sta se peljala z avtom v smeri proti Trstu. Iz zaenkrat nepojasnjenih razlogov, je vozilo treščilo v železno obcestno ograjo na levi strani, od tam pa se je odbilo nato proti ograji na desni strani cestišča. Oba potnika, zaenkrat še ni znano, kdo je avtomobil u-pravljal, je med premetavanjem vrglo iz vozila in sta obležala na asfaltu s težkimi poškodbami na glavi. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, jutri ob 20. uri, W. Shakespeare: Dva gospoda iz Verone. Predstava za abonma Petek SA in SB v Kulturnem domu v Novi Gorici. Kino C‘urica VERDI 17.30-22.00 «Intrepid». D. Niven in M. Jork. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 «H detective cori la facbfa di Havvard*. R. Sacchi in F. Nero. VITTORIA 17.00-22.00 »Super sexy-movie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. ra i w w Irztc EXCELS10R 16.30-22.00 »Agenzi* Riccardo Finzi praticamente de-tective». PRINCIPE 17.30 - 22.00 »Border Crossing*. Nora Carica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Žandar proti marsovcem*. Francoski film. SVOBODA 18.00—20.00 »Super moški*. Angleški film. DESKLE 19.30 «Škandal». Italijanski film. DEŽURNA F EKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italija 89, tel. 24-43. EHSiSMBi ZA DOGRADITEV KULTURNEGA DOMA V SOVODNJAH so prispevali: Venček Klanjšček 5.000 lir, dr. Štefan Bukovec 20.000, Kristina Šuligoj 10.000, Roman Butkovič 30 tisoč, Ivan Petejan 30.000, Ivanka Cotič 30 000, Jušta Peteani 10.000, Anica Ožbot 10.000, Žela Devetak 10.000, Danilo Cotič 50.000, Katarina Zavadlav - Vižintin 10.000, Karel Fajt 15.000, Avrelij Vižintin 20.000, Franc Vižintin 10.000, Drago Butkovič 20.000, Jožef Petejan 50.000, Janko Petejan 20.000, A. V. 2.000, Milenko Petejan z družino 100.000, Alojz Kravos 10.000, Franc Novak 20.000, Mara Fajt 20.000, Pepca Placar 5 000, Ladi in Janko Tomšič 30.000, Ema Monti 10.000, Jerica Velišček 5.000, Štefan Marušič 50 tisoč, Dominik Tomšič 10.000, Marjo Marušič 10.000, Robert Marušič 10 tisoč, Mara Uršič 5.000, Angela Mozetič 5.0C0, Ida Masten 20.000, Jože Devetak 20.000, Julij Ožbot 30.000, Miloš Tomšič 50.000, Franc Lukman 20.000 in Davorin Pelicon 50.000 lir. V SKLAD ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V JAMLJAH so darovali; Lidija Radetič, Jamlje 26 10 tisoč lir, N. N., Rupa 10.000, Paolo Apollonio, mesar Tržič 25 090, sekcija VZPT - ANPI Križ (TS) 50.000, Dušan Košuta, Trst 100.000. Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Podgore je prispevala Marija Ciglič vd. Brašan 10.000 lir. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN GLASBENA MATICA obveščata, da bo v kratkem ustanovljena dveletna ŠOLA ZA ZBOROVODJE Vse, ki bi se radi usposobili kot zborovodje, ali ki bi radi izpolnili znanje na tem področju, vabimo k vpisu in prosimo, da se zglasijo na sedežu ZSKD v Ul. Malta 2 vsak dan, od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.00, kjer bodo prejeli potrebna pojasnila. KULTURNO PISMO IZ LJUBLJANE Ob Didkovi retrospektivni razstavi v Jakopičevem likovnem razstavišču Moderna galerija je z retrospektivno razstavo Zorana Did-ka, v Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča, skušala poravnati dolg slovenske likovne umetnosti in njenih institucionalnih varuhov do umetnika, ki je uspel v bibliografijo samostojnih razstav za življenja zabeležiti le štiri datume: 1939 (Celje), 1960 (Novo mesto), 1974 (Krško) in 1975 (Ljubljana). Med njegovo četrto samostojno razstavo, od 3. do 30. oktobra 1975 v ljubljanski galeriji Labirint, so ga zaradi srčne insuficience sprejeli v bolnišnico, kjer je 27. oktobra umrl. Letos bi praznoval sedemdesetletnico. Zoran Didek ostaja do danes v marsičem še vedno skrivnostna ustvarjalna osebnost, spričo široko zasnovanega delovnega področja, v katerem so si podajali roke likovna teorija in praksa, pedagoško in oblikovalno delo, projektiranje in organizacija, film in urejanje zunanjega urbanega prostora. Ob soočenju tako raznovrstnih delovnih področij v eni sami osebi bo bržkone raziskovalcem zadana nelahka naloga zajeti, ovrednotiti in umestiti Didkov prispevek v celovito podobo slovenske likovne kulture. Zoran Didek se je rodil 11. junija 1910 v Ljubljani. V jeseni leta 1928 se vpiše na zagrebško Umetniško akademijo: risanje glave študira pri Joži Kljakoviču, veliki akt pri Maksimiljanu Vanki, slikarstvo pri Vladimiru Beciču, mali akt pri Ljubi Babiču in grafiko pri Tomislavu Krimanu. V 'študentovskih krogih najde družbo slovenskih slikarjev in kiparjev Franceta Miheliča, Maksa Sedeja, Frančiška Smerduja, Franceta Uršiča, Zorana Mušiča, Staneta Dremlja, Doreta Klemenčiča, Gabrijela Stupice in Zdenka Kalina. Leta 1933 z odliko diplomira na akademiji, a ne najde u-strezne službe. Zaposli se kot fi-gurant pri melioraciji Savinje v Celju. V nekaj letih zamenja več služb (na realni gimnaziji na Krku, v Zagrebu in Sarajevu). Leta 1940 po septembrski zagrebški razstavi Neodvisnih odnese slike v Celje, a med vojno, ko so s starši izseljeni v Srbijo, izginejo. Ob napadu na Jugoslavijo zaradi o-kvare očesa ni mobiliziran (vojaške službe je bil oproščen že leta 1930). Iz Srbije ga namesto v Ljubljano premeste v Sarajevo. Tu se največ druži z arhitektoma Jurijem Neidhardtom in Dušanom Grabrijanom (vpliv na kasnejše oblikovalsko delo in urejanje urbanega prostora). Leta 1916 postane profesor na novoustanovljeni šoli za umetno obrt v Ljubljani in uvede predmet likovne teorije. V začetku petdesetih let veliko sodeluje pri filmu, zlasti s Francetom Kosmačem. Leta 1952 je eden izmed ustanoviteljev Društva likovnih oblikovalcev Slovenije. V tem času projektira spomenike NOB: v Žalcu s kiparjem Božom Pengovom (1953), v Domžalah s kiparjem Frančiškom Smerdujem (1954), v Cerknem s kiparjem Stanetom Keržičem (1954), v Kočevju (1954). Skrbi za notranjo opremo hidrocentral Medvode, Vuzenica in Mariborski otok. Leta 1955 dobi trimesečno štipendijo za študij v Parizu. V naslednjem letu začne predavati slikarstvo in likovno teorijo na Pedagoški akademiji. Ukvarja se z oblikovanjem izdelkov za različne ustanove, sodeluje pri kratkome-tražnih filmih o raznih umetnikih in tehnikah. Njegova druga samostojna razstava leta 1960 ostane brez slehernega odmeva. Obišče Firence, Ravenno in Benetke. Leta 1965 ga izvolijo za predsednika Društva slovenskih likovnih umetnikov. Avgusta 1966 vzbudi s svojim referatom o umetnosti kot spoznavni teoriji in transmisiji kreativnosti ne glede na poklice na kongresu INSEA v Pragi veliko pozornost — referat uvrstijo v program referatov za naslednji svetovni kongres v New Yorku, a se ga zaradi bolezni ne udeleži. V zadnjem desetletju svojega življenja nadaljuje delo kot profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kot predsednik Zveze likovnih pedagogov Jugoslavije in nacionalnega komiteja INSEA (International Society for Education through Art) v Zagrebu vodi njegov simpozij in prispeva referat Prostorski odnosi likovnih prvin. Februarja 1975 prejme Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Didkovo slikarstvo, kot se kaže na ljubljanski retrospektivi, odstira pred gledalca svojo temeljno dvojnost in razliko med racionalno in čustveno komponento ustvarjanja; med mimetizaci jo narave, odslikavanjem videnega, predmetnega, zunanjega sveta, in čisto imaginacijo, področjem abstraktnega, študijskega, teoretskega v poizkusu praktične realizacije teoretičnih dognanj. Silo- tlllllllllllflllllKIIIIIIIIHIIIIIIIIIflllllllllfllflllllMimill Slovenska imena naših krajev 88. Kozica Vas ob istoimenskem pritoku Nadiže, v narečni izreki Kozca. O etimologiji sta izčrpno pisala Bezlaj (Slovenska vodna imena I, Ljubljana 1956, str. 294) in Pelle-grini (Appunti sul dialetto e sul-la toponomastica della Val Nati-sone, v: Val Natisenes''cJdine''1872,ti str. 271), ki izvajata ime iz samostalnika kozica; ta ima ,več.pome-. nov, po Badjuri.(Ljudska' geografija, Ljubljana 1953, str. 80) pomeni tudi «hrbet», Pellegrini razteza pojem posode tudi na geo-fizično konfrontacijo tal s pomenom «kotanja». Moški prebivalec je Koščan, pridevnik kožiški i.i ta se rabi tudi za žensko obliko prebivalcev: Kožiška. Predložna zveza v/iz. vitost nasprotja med spontanim ustvarjanjem, kot je najbolj razvidno v Didkovih krajinah, in poizkusom teoretične, analitične sinteze dognanj o bistvu likovnega sporočila (v delih blizu abstrakciji), govori o umetniku v dialogu med lastno ustvarjalno intuicijo in teoretično naučenostjo pri čemer avtor vedno poudarja, da se vsega ne da naučiti — bistvo je le prepuščeno intuiciji. V Zagrebu se je učil v času prevladujoče Grupe trojice (Miše, Babič, Becič). Hrvatje imenujejo njihovo slikarstvo «improsio-nizirani realizem*, saj je propagiralo «čisto» slikarstvo kolori-stične in realistične usmeritve. Pred vojno je na Didka najbolj vplival profesor Becič, še prej pa barvni ekspresionizem. Med vojno doživljene strahote neizbrisno vplivajo na Didkovo u-stvarjalnost: tematsko razširijo njegovo slikarstvo z motivi deportacije Židov v koncentracijska taborišča, v smrt. Te motive ohranja še nekaj let po vojni (V internacijo 1947, grafični cikel z istim naslovom leta 1950, Zid talcev 1948) Deloma sprejema zahteve uradnega socrealizma. (Z udarniškega dela 1948). Slika portrete (Nade Grabrijan, Cite Potokar, Gelč Jontes, Vide Levstik, hčerke, matere, Špele Rozin. . .) in tihožitja (Tihožitja s kaktusom, Tihožitje v ateljeju, Tihožitje s ščuko, Rože, Sončnice, Tihožitje s fazanom, Tihožitje z breskvami, Tihožitje z zajemalko. Tihožitje v hramu, Tihožitje z bučo. . .) Krajše pariško študijsko obdobje sredi petdesetih let pomeni preroditev in začetek novega, najplodnejšega ustvarjanja. V o-spredju niso več vojne in socialne teme, kolikor so bile prej posledice izkušenj časa, marveč ob portretu in tihožitju še krajina ob Kolpi, motiv, ki ga v variantah spremlja do smrti. Posledica pariških mesecev so tudi nekatere tehnične novosti v slikarstvu — plastificiran akvarel. Kot protipol že ustvarjenemu nastane epizoda abstrakcije. Njegov ideal je «rpalizem in abstrakcija v enotnem učinku*. «Plein a ir * je vrhunec: slika v svojem Podbočju še do zadnjega poletja pred smrtjo. Didek ni razstavljal, zato je bil domala neznan s svojim slikarskim in grafičnim opusom in kot ustvarjalec ni imel vpliva. Zato pa se je svojim učencem razdajal kot pedagog in teoretik. Po Ažbetu in Jakopiču je Didek ' Vblik' dčl r,švojega življenja sistematično posvetil likovni teoriji. Ta je nastajala iz izkušenj slikarskega; oblikovalskega in pedagoškega dela in presega zgolj problematiko stroke. Posega tudi v sociološke dimenzije likovne umetnosti - funkcija umetnosti v družbi, nujnost likovne vzgoje vsakega delavca na kateremkoli proizvodnem področju. Med Did-kovimi teoretičnimi teksti naj navedemo le nekatere: Angažiranje likovne umetnosti v praksi (1962), Umetnost kot spoznavna teorija in kot transmisija kreativnosti ne glede na poklic (1966), Oblikovanje ustvarjalne koordinacije (1972), Raziskovanje oblikotvor-nosti (1975). Zoran Didek je med vsemi člani Kluba neodvisnih slovenskih umetnikov pojmoval svoje umetniško delovanje najširše. Že okrog leta 1930 je kot študent zmagal na natečaju za izdelavo plakatnega osnutka za Verdijevo opero Ples v maskah. Med vojno sta ga v Sarajevu že omenjena arhitekta navdušila za funkcionalizem, po vojni, na sedanji Šoli za oblikovanje, išče v svojem novem predmetu likovne teorije praktične vidike likovnega ustvarjanja — ustvarja v steklu in keramiki. Ukvarja se z oblikovanjem publikacij in postavljanjem razstav (tudi nelikovnih), pa z vprašanji sedežnega pohištva in kombiniranih ležišč, notranje opreme prostorov. Pri postavitvi spomenikov NOB je sodeloval kot arhitekt. Žal njegovi ' v Firencah kateri predlagali potovanje z vlakom, drugi celo z letalom, toda prodrl je predlog da bi bilo potovanje najbolj praktično z motornimi kolesi, ker se tako lahko u-staviš kjer hočeš, občuduješ prirodo, beležiš arhitektonske podrobnosti, obiskuješ in odkrivaš ostanke preteklosti, spomenike itd.; skratka, motorno kolo je sicer manj udobno, je pa neprimerno bolj praktično. Po vrsti sestankov se je večina kandidatov za to strokovno - turistično potovanje prepričala, da je motorno kolo najprimernejše in tako se je prva skupina odpravila na pot iz Beograda in je spotoma skozi Novi Sad in Zagreb pobrala še ostale, v Ljubljani pa se je formirala cela kolona, ki jo je sestavljalo kakih 60 potnikov. Slobodan Vukovič, ki je dal pobudo in je v glavnem potovanje vodil, je turistično študijsko turo takole opisoval: «Ko smo prešli jugoslovansko -italijansko mejo, smo se ustavili v več krajih, vendar nas je pot vodila na prvo daljšo postajo, ki je bila Ferrara, še prej sem o naših načrtih obvestil nekatere znance v Ferrari. Sprejem je bil neponovljiv in nepopisen. Na obrobju mesta nas je čakala skupina kakih 20 študentov, ki so nam nato po svojih možnostih nudili tudi prenočišče. Zvečeri so nam pripravili nekakšen piknik, na katerem so nam postregli z bogatimi gastronomskimi specialitetami, kakršne pozna le to bogato italijansko področje, znana Emilija. Samo ob seti se razume, da smo bogate jedi zalili z dobrim vinom. Seveda smo si tu ogledali tudi znamenite umetniške in arhitekturne posebnosti, kot na primer sloviti «Palazzo dei Diamanti*, nadalje galerijo, v kateri so tudi dela mojstrov iz 16. stoletja, kot so Mantegna, Della France-sca, Roberti, Tura in drugi. Pred odhodom smo doživeli še en dokaz navezanosti novih ferarskih prijateljev, ki so se potrudili, da so čez noč popravili nekatera naša motorna kolesa, ki so začela pešati*. Na vprašanje, kam jih je pot vodila po Ferrari, je Vukovič povedal, da so doživeli lep sprejem še/v Pistoii, Piši in Firencah, kjer so člani te odprave zbrali in si načrtali veliko dragocenega študijskega materiala. «V Piši so nam dali veliko dragocenega študijskega materiala in sicer na tamkajšnji univerzi, ki bo v bližnji bodočnosti stopila v neposreden stik z zagrebško in novosad sko univerzo* — je rekel Slobodan Vukovič, ki je nadaljeval: «Nato smo nadaljevali pot v Rim. Tu nismo občudovali le lepote italijanskega glavnega mesta, posebno ne le njenih velikih spomenikov, muzejev, svetišč in drugih objektov, pač pa smo doživeli tudi kak nepozaben dogo dek. Tik pred odhodom iz R.ma se nam je približal starejši človek, ki je rekel, da se imenuje Giovanni, da je bivši partizan, ki DUŠAN ŽEUEZNOV V. DIVJALI SO MED VOJNO PO PRIMORSKI 87. Kreisleiter NSDAP Franz Hradetzky Hradetzky sam je naredil vtis nemškega junkerja, ki je svojim podrejenim organom dopuščal vse, kar je bilo v škodo naših ljudi. Sam se je postavljal na stališče, da je vse to pravica nacizma in zmagovalca. Kakor sem že omenil, je bil Hradetzky predvsem aktiven v ponemčevanju naše dežele. Ko sem zaprosil, in sicer pismeno, za povratek naših ljudi iz Št, Vida, ki so bili odgnani v Srbijo, sem moral navesti lojalnost in nemško pripadnost. Le v nekaterih primerih je dopustil, da se je par rodbin vrnilo iz Št. Vida, za druge pa je rekel, da je po poizvedbah, ki jih je opravil gestapo, nemogoče, da bi se vrnili, ker so se izkazali posebno sovražne nasproti nacizmu in Nemčiji. Nadaljnja izjava, ki jo posedujem, obsega popis števila izseljencev, kjer se med drugim trdi, da je Hradetzky kot nacifašist in zagrizen hitlerjanec začel uničevanje Sloven- cev z raznimi represalijami in selitvami. Navedena so podrobna imena. Kaj pravite na to, obtoženi Hradetzky? Hradetzky: Prosim, da lahko navedem dokaze, da sem vsaj dvajsetim rodbinam dovolil, da so se izselile s celokupnim pohištvom v Ljubljano in imam celo njihove carinske deklaracije. Vojaški tožilec: Obtoženi Hradetzky, naše ljudstvo vas je ohranilo v slabem spominu. To dokazujejo te izjave. Predsednik: Tovariš tožilec, to je jasno, da bo trdil, da je bil za slovenski narod do kraja. Obtoženi Hradetzky, koliko časa ste bili na tej dolžnosti? Hradetzky: Štiri mesece. Predsednik: Kam ste šli potem? Hradetzky: Moral bi potem postati deželni svetnik v Kamniku. Predsednik: Kam ste šli potem? Hradetzky: Zaradi teh izselitev in ustrelitev talcev, sem imel spor s Kutschero in sem šel na Koroško v Hermagor. Predsednik: Kakšno funkcijo ste tam opravljali? Hradetzky: Od februarja 1942 sem bil okrožni vodja. Predsednik: Do kdaj ste bili tam? Hradetzky: Do junija 1942, ko me je Rainer ponovno loločil za Gorenjsko. Predsednik: Dobro. Kakšno funkcijo ste sedaj dobili? Hradetzky: Funkcijo okrožnega vodje v Radovljici, 'unkcijo okrožnega vodje Koroške domovinske zveze in obenem zvezno vodstvo glavnega okrožnega vodje. Predsednik: Dobro. Ali veste, koliko ljudi je bilo v času vašega službovan ja izseljenih iz radovljiškega okraja? Hradetzky; Ne. Predsednik: Ali veste, koliko ljudi je bilo aretiranih? se je po 1943 boril v Jugoslaviji vse do osvoboditve. Dvignil je pest v pozdrav in z odločnim glasom rekel: «Tito je bil velik človek, resničen heroj!* V tistem trenutku smo bili zares ponosni na svojo nacionalno pripadnost. Nekaj podobnega, ganljivega se nam je zgodilo v Pompejih, blizu Neaplja, med ruševinami starega mesta, ki ga je Vezuv zasul 79. leta. Ko smo se pri dolgem tavanju med ruševinami za trenutek u-stavili, da bi se malo odpočili, smo začeli peti znano popularno pesem «Jugoslavija». V trenutku se je zbralo okoli nas več študentov, prijateljev in' tujih turi- stov, ki so začeli peti z nami. Oči mnogih izmed nas so zablestele od radosti in ganjenosti. V tistem trenutku nam je bila domovina, ki je bila sicer tako daleč, v resnici blizu, zelo blizu*. Svoje opisovanje tega svojevrstnega potovanja je Vukovič zaključil takole: «V svojih beležnicah smo si zapisali veliko imen in naslovov. Že v bližnji bodočnosti bomo sprejeli v goste nekaj italijanskih tovarišev, ki so nas sprejeli s tolikšno gostoljubnostjo. Bile so to zares dragocene izkušnje, ki jih ne gre zanemariti*. ENNIO OPPASSI ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgojna oddaja 13.00 Dan za dnem 13.30 DNEVNIK 14.10 Policaji s cilindrom: Tekmeci Sherlocka Holmesa 17.00 Risanke 17.25 Ptičje strašilo 17.50 Mister Man, risanka 18.00 šolska vzgojna oddaja 18.30 Jobom ojod-t.- ’ •■- i 19.20 Zmajeva meja 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Black out — 3. del 21.55 Posebnosti dnevnika 1 22.40 Mash — TV film Ob koncu DNEVNIK in Danes v parlamentu Drugi kanal 12.30 Narava: GOBE 13.30 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Geografski kartoni 14.00 TENIS 17.00 Programi za otroke: Pika Nogavička 17.25 Risanka 17.30 Papotin in tovariši 18.00 Šolska vzgojna oddaja: Arheologija danes 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 - ŠPORTNE VESTI 18.50 Dober večer z Titom Scotti jem Vmes TV film iz serije Mork in Mindy 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Kingston: DOSJE STRAHU 21.35 Kino in televizija 22.30 Sindikalna tribuna 23.15 EUROGOL Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI 1 reth kanat 19.00 DNEVNIK 3 20.00 Gianni in Pinotto 20.40 Koncert na trgu 22.00 Dnevnik 3 — Tednik JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00, 10.00 in 15.05 TV v šoli: 17.00 Poročila 17.05 Zgodovina pomorstva 17.55 Tehtnica za natančno tehtanje 18.30 OBZORNIK 18.40 Na sedmi stezi 19.15 Risanka 19.24 Zrno do zrna 19.30 DNEVNIK 20.00 Ameriški fragmenti 21.40 V znamenju 21.55 Jazz na ekranu: Kvartet Joea Hendersona Koper 17.25 Košarka 19.00 Odprta meja 19.30 Jazz na ekranu 20.00 2 minuti in risanke 20 15 mičiščp 20^30 Bermudski trikotnik - film 22.15 DNEVNIK 22.30 Dogodivščine v kampu, film Hradetzky: Obtožnica pravi, da 1100. Predsednik: Ali vi veste sploh za kakšne aretacije, ki so bile opravljene v tem času? Hradetzky: Po eni strani vem s plakatov o ustrelitvi talcev, ker so ti morali biti zaprti, ali pa če je kdo izmed ljudi prišel k meni. Predsednik: Ali vi pri tem streljanju talcev in aretacijah kot Kreisleiter niste imeli nobene ingerence? Hradetzky: Prav nobene, ker nisem imel nobenih stikov z izpostavami in ker je te akcije vršil tam KdS sam. Predsednik: No, šef izpostave vam bo kasneje povedal, da to ne drži. Dalje. Vi ste bili vodja KVB v Radovljici. Kakšna je bila ta vaša funkcija? Kakšne funkcije in dolžnosti so bile povezane s to funkcijo? Hradetzky: Kot okrožni vodja KVB naj bi tako oskrbel naloge, kakor je to NSDAP delala v Nemčiji. Predsednik: Na kakšen način se je vršilo vpisovanje v KVB? Hradetzky: Vpisi so bili že zaključeni, ker sta bila pred menoj od maja 1941 že dva okrožna vodja. Predsednik: Kakšna je bila potemtakem vaša dolžnost? Hradetzky: Prebivalstvo Gorenjske je že svoječasno izpolnilo vprašalne pole in na podlagi teh vprašalnih pol so bile v mojem času izstavljene legitimacije. Predsednik: Zakaj ste potrebovali to organizacijo KVB na Gorenjskem? Hradetzky: Da bi prebivalstvo organizacijsko zajeli, da bi uvedli vse tiste organizacije, ki so bile uvedene v raj-hu, na primer, zimsko pomoč, socialno skrbstvo, razen tega so bile potrebne te legitimacije za podelitev državljanstva. TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Stoji učilna zidana; 9.00 Otroški koti ček; 9.20 Utrinki iz operet; 10.10 Radijski koncert; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Turistične podobe; 12.30 Melodije; 13.20 glasba po željah; 14.10 Glasbeni popoldan; 16.00 Koder ..'če ondod moči; 16.50 Deset minut s pozavnistom Mr. Trombeneom; 17.10 Klasični album: Peter Iljič Čajkovski; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.20 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 do 8.30 Dobro jutro v glasbi in horoskopu; 9.15 Knjiga po radiu: Bouvard in Pecuchet — 2. del; 9.32 Pisma Lucianu; 10.10 Zmaj; tranje prebujanje; 8.50 Glasbena zvezdica; 9.00 Radio anch’io; 11.03 Štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; 13.30 Samo glasba; 15.03 Rally; 15.30 Errepiuno — poletje; 17.03 Patchvvork; 18.35 Programi pristopanja; 19 30 Radijska igra; 21.03 Glasbena Evropa: 21.50 Šport kot zdravje; 22.15 Plošče. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 13.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00, 7.05, 8.45 Dnevi; 9.05 Lepa plavolaska; 9.32 in 10.12 Radiodue 3131; 11.32 Tisoč popevk; 13.41 Sound-Track; 15.00 Konec poletja; 16.32 Disco club; 18.05 Čas glasbe; 18.32 Od New Orleansa do Broadwaya; 20.10 Prostor X. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.C0, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 21.00 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 5.00 Jutra n ja kronika; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz na 10.32 Glasbeni intermezzo; 10.40 šjli sporedov; 8.08 Z glasbo v Mozaik; 11.00 Kirn; 11.32 Vrstijo se motivi; 12.00 Na prvi strani; 12 05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 15.00 Zmaj; 15.45 Popevke; 16.15 Skupina Manhattan Transfer; 16.32 Crash; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Poslušajmo jih: 17.32 Klavirska glasba; 18.00 Jug. pop glasba; 19.12 Orkester Roger Wiliams; 19.45 Na svidenje jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30. 14.30 Poročila; 6.00 - 7.30 Otvoritev, glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji blok; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Najava sporeda; 7.30 Zaključek; 8.00 - 13.00 Val 202; 13.05 Popevke: 13.40 Mladi izvajalci: gojenci Gš Idrija; 14.00 Mali koncert lahkih not; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Mladinska oddaja; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 8.00 Ju- dober dan; 8.30 Mladina poje; 9.05 10.00 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 11.35 Rezervirano za. . .; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Zna ne melodije; 12.30 Kmetijski na sveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Obvestila; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Mehurčki; 14.20 Skladatelj Marjan Lipovšek; 14.40 Jezikovni pogovori: 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio da nes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17, uri; ln.00 Vsa zemlja bo z nami zapela; 18.15 I-okalne radijske postaje; 18.35 Haydn: Ariadna na Naksosu; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obve stila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 četrtkov večer domačih; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.25 Iz naših sporedov: 22.30 Plesna glasba: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Pale ta popevk; 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba. PO SREČANJU Z GORIŠKIMI ŠPORTNIMI DELAVCI Delegaciji TKS in ZTKO iz Slovenije: Zanesljiva zmaga Bosne Po podvigu v Bologni so Goričani konkretizirati vse oblike sodelovanja doma zatajili proti Hurlinghamm Pogovori na sedežu ZSŠDI v Gorici - Predsednik teritorialnega odbora SKGZ Mirko Primožič je goste iz Slovenije seznanil tudi s stvarnostjo goriš kih Slovencev Srečanje na sed ežu Združenja slovenskih športnih d ruštev v Gorici KOŠARKA MEDCELINSKI POKAL KOŠARKA 2. KOLO 1. ITALIJANSKE LIGE (Od našega poročevalca) Bosna — Kansas Ali Starš 111:93 (57:42) BOSNA SARAJEVO: Vučevič 2, Djogič (6:8), Benaček 16 (4:5), Bo-siočoč 2, Izič 6 (4:4), Radovanovič 25 (7:10), Zrno 2, Varajič 14 (2:5), Delibašič 12 (2:3), Bilalovič 3 (1:1), Hadžič 7 (1:6), Mitrovič 4. KANSAS ALL STARS: AUen 3 (1:3), Loder 21 (5:7), Denner 4, Gibson 4, Hopkins, Grosseon 24, Dishman 7 (3:4), Houston 9 (1:2), Lopez 4, Steele 5 (1:3), Dale 12 (2:4). SARAJEVO — S kratko svečanostjo ob prisotnosti številnih svetovno znanih košarkarskih delavcev, med katerimi je bil tudi Boris Stakovič, se je sinoči v Sarajevu pričel 14. medcelinski košarkarski pokal, na katerem nastopa pet društev: Real Madrid (Španija), Mac-cabi (Izrael), Francana (Brazilija), Kansas Ali Starš (ZDA) in Bosna (Jugoslavija). V uvodnem srečanju sta se spoprijela domača Bosna in ameriško moštvo Kansas Ali Starš. Zmagala je povsem zasluženo in brez večjih težav sarajevska ekipa, ki je bila gotovo za razred boljša od mladih ameriških košarkarjev. Ko je trener Tanjevič poslal na igrišče svoje najboljše igralce, je bilo na dlani, da so mladi Američani brez moči. Pri tem pa se tudi poraja vprašanje, če ima sploh smisel, da na takih tekmovanjih zastopajo ZDA («zibelko košarke») tako mlada in neizkušena moštva, pri čemer tudi ameriška košarka izgublja na u-gledu. Kaj reči o tem s rečanju, ko je bila premoč Sarajevčanov več kot očitna? Vseeno pa gre pohvaliti borbenega in učinkovitega Radovanoviča. pa tudi Delibašič je s svojimi značilnimi podajami nekajkrat dvignil na noge občinstvo. Od Američanov velja omeniti dokaj točnega Grosseona (24 točk) in vitkega Loderja, ki je poleg 21 točk tudi polovil več odbitih žog. V drugem sinočnjem srečanju pa je Real Madrid premagal Maccabi s 106:98 (47:54). Branko Lakovič Včeraj se je v Gorici zaključil dvodnevni obisk delegacije športnih delavcev iz Slovenije, ki so jo sestavljali Rajko Šugman, predsednik TKS SRS, Miha Jezeršek, predsednik občinske konference TKS iz Sežane, Zoran Naprudnik, sekretar komisije za mednarodne odnose pri republiški konferenci Zveze telesno-kulturnih organizacij Slovenije ter Barbara Goričar, članica republiškega komiteja SZDL Slovenije. Gostje so namreč obiskali Tržaško in Goriško na povabilo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji ter odbora za telesno kulturo pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi, če bi v enem stavku strnili oceno tega dvodnevnega o-biska, lahko rečemo, da je ta prispeval k oljšemu poznavanju in sodelovanju na področju telesne kulture med matično domovino ter zamejstvom, obenem pa so se predstavniki najvišjih športnih organizacij Slovenije podrobno seznanili s problematiko telesne kulture Pri nas. Včerajšnji dan je bil posvečen Goriški. S ‘pm v zvezi so si gostje najprej 'gledali nogometno igrišče v štanirežu ter tamkajšnji kulturni dom Andreja Budala. O vprašanjih, ki pobliže zanimajo štandre-ške športnike, jih je seznanil podpredsednik športnega društva Ivan Plesničar. Delegacija si je nato o-Sjedala novo telovadnico in obnovljeni kulturni dom v Sovodnjah, šjer sta jo sprejela Jožko Prinčič in Janko Cotič. Nazadnje so u-gledni gostje iz Slovenije obiskali Peč, kjer jih je Ivan Petejan seznanil s tamkajšnjo športno problematiko. Sledil je nato ogled kul-turno-športnega središča v Gorici. Profesor Aldo Rupel je gostom prikazal prednosti, ki jih bo imela naša mladina v novih športnih prostorih. Delegaciji sta se nato srečali na sedežu Združenja slovenskih športnih društev v Gorici z goriškimi člani ZSŠDI ter člani odbora za telesno kulturo pri SKGZ z obema Predsednikoma Igorjem Komelom in Tamaro Blazina na čelu. Uvodoma je Komel orisal trenutno stanje športne aktivnosti na Goriškem. Povedal je, da skoraj v vsaki vasi imamo športno društvo, ki se ukvarja z raznimi panogami 'n podčrtal dejstvo, da še obstajalo sive točke v goriški pokrajini, kjer je športna dejavnost zanemarjena. Posebno pozornost je posvetil mestu, kjer delujeta dve športni društvi in se zavzel, da bi prav v G°rici_ športna dejavnost zabeležila se večji razmah. Predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je nato usmeril pozornost na sodelovanje z obmejnimi občinami in v prvi vrsti z Novo Go-vico, s katero so prav v zadnjih letih vzpostavili dobre stike tudi na športnem področju. Svoj poseg Je Komel sklenil s krajšim prika-zpm položaja telesne kulture v Belski Sloveniji. Predsednik telesnokulturne skupnosti Slovenije Šugman je uvodoma ugotovil, da je bil dvodnevni obisk izredno dragocen pri spoznavanju telesnokulturne problematike v zamejstvu. Nadaljeval pa je z ugotovitvijo, da odhajajo od tega sre-eanja tudi s stvarnimi predlogi, nted katerimi naj omenimo željo, na bi športni delavci iz zamejstva obiskali Ravne na Koroškem ter 'eljo po večjem sodelovanju med našimi društv' in onimi iz Sežane, KoPra, Izole in Pirana. Ugotovil Ie- da bo treba v bodoče tudi z gospodarske plati v večji meri o-cenjevati pobude pri nas ter obogatiti naš strokovni ;: tehnični kadar. Ob koncu pa je predlagal, da V' naši športni delavci v najkraj šem prišli na obisk v Slovenijo. Tamara Blazina je v svojem po ®agu pozitivno ocenila obisk, ker so bili sprejeti razni predlogi, ki se Jih da ‘udi v resnici konkretizirati. O položaju goriških Slovencev je ugledne goste seznanil predsednik teritorialnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze Mirko Primožič, in sicer ,>na srečanju, ka terega so se poleg predsednika u-deležili še nekateri člani odbora. Primožič je v svojem izvajanju ugotovil, da prav sedaj teče ključ ua faza za dosego naših pravic z uresničitvijo globalnega zaščitnega zakona. Glede splošnega položaja naše skupnosti pa je dejal, da so na Goriškem boljši pogoji za sode Juvanje med večinskim narodom in Slovenci. To se kaže tudi v dobrih odnosih s sosednjo Novo Gorico. Pred odhodom so si gostje ogledali še prostore Slovenskega dijaškega doma »Simon Gregorčič*. Rudi Pavšič ■llllllllllllllllllllltllllllllflllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllaillllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllltIHIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIlUllillHIlUUliilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHllllltllllllMIIIIIIIII NOGOMET V EVROPSKIH NOGOMETNIH POKALIH POLOVIČEN USPEH JUGOSLOVANSKIH MOŠTEV V naslednje kolo sta se uvrstila Crvena zvezda in Radnički - Inter dosegel remi na tujem, poraz Juventusa in presenetljiva izločitev Rome - Tudi Nottingham izpadel V včerajšnjih srečanjih v evropskih nogometnih pokalih je prišlo do nekaterih presenetljivih rezultatov, saj so bili favoriti za končno zmago celo izločeni. Kar zadeva italijanska in jugoslovanska moštva pa moramo reči, da so Italijani igrali po pričakovanjih, medtem ko so nekatera jugoslovanska moštva razočarala. Največje presenečenje pa predstavlja prav gotovo izločitev Rome iz nadaljnjega tekmovanja. POKAL PRVAKOV Jugoslovanski državni prvak Crvena zvezda je imel lahko delo z norveškim Vikingom, katerega je premagal ze v prvem srečanju. Gole za Beograjčane so dali B. Džu-rovski. Janjanin, JI. Petrovič in Stamenkovič, najboljši moflona igrišču pa je bil strelec tretjega gola Petrovič. Tudi Iriterjii se je v Romuniji posrečila uvrstitev v višje šolo, saj je remiziral proti Univer-sitatei in celo prvi prišel v vodstvo z Murarom. Pravo senzacijo pa predstavlja izločitev bivšega prvaka Nottinghama, ki je ceio na domačem igrišču klonil proti bolgarski CSKA Nantes (Fr.) — Banik Ostrava (ČSSR) — Reykjavik (Isl.) 1:0 Kval.: BANIK OSTRAVA Ajax (Niz.) — Dinamo Tirana (Alb.) 1:0 Kval.: AJAX Basel (Švica) — Bruges (Bel.) 4:1 Kval.: BASEL Nottingham (Angl.) — CSKA Sofija (Bol.) 0:1 Kval.: CSKA Liverpool (Angl.) — Oulun (Finska) 10:1 Kval.: LIVERPOOL Bavern (ZRN) — Olimpiakos (Gr.) 3:0 Kval.: BAYERN Crvena zvezda (Jug.) — Viking (Nor.) 4:1 Kval.: CRVENA ZVEZDA Esbjerg (D3rf.)JiA Ilalmstad-(-Šve.) 3:2 Kval.: ESBJERG Honved TRRTdž.J"^ Sporting (Port.) 1:0 Kval.: HONVED Szombierski (Polj.) — Trabzonspor (Tur.) 3:0 Kval.: SZOMBIERSKI BITOM Spartak (SZ) — Jeunesse (Luks.) 4:0 Kval.: SPARTAK Apoel (Ciper) — Dinamo Berlin (NDR) 2:1 Kval.: DINAMO Universitatea (Rom.) — Inter (It.) 1:1 Kval.: INTER Linfield (Sev. Irska) Kval.: NANTES 2:0 Austria Dunaj (Av.) — Aberdeen (Škotska) Kval.: ABERDEEN 0:0 ODBOJKA Mladinske igre v Rimu Nepričakovana zmaga liceja «F. Prešeren» Vsa dekleta so se izkazala z res odlično igro (Poseben dopis) Po torkovi zmagi nad ekipo iz Mark ni nič kazalo, da bi naša dekleta lahko osvojila na odbojkarskem ‘finalu mladinskih iger v Rimu še kakšno točko. Toda zgodilo se je, da so »prešemovke* včeraj zaigrale kot prerojene. 7 izjemno borbenostjo in požrtvovalnostjo so povsem strle odpor nasprotnic iz Basilicate, ekipe tehničnega zavo-do Da Vinci iz Potenze, ki v prvem nizu sploh n prišla do sape. Bolje so nasprotnice igrale v drugem, ko so pri 12:12 celo ujele ekipo Prešerna, toda odločilnega finiša niso zmogle. Licejke so tokrat res presenetile in so posebno s svojo borbenostjo zbudile občudovanje in pozornost vseh, ki so sledili tekmi. Startale so na vsako žogo, odlično dvigale ter ustvarjale priložnosti svojemu napadu, ki je pošiljal preko mreže ne le učinkovite ampak večkrat tudi neubranljive žoge. Če odštejemo dejstvo, da so naša dekleta nekoliko grešila lr pri servisih, potem jih moramo za prikazano igro res pohvaliti in to celotno postavo, saj v njej ni bilo šibke točke. Ker zaradi teme druge finalne tekme včeraj niso odigrali, je sedaj stanje tako: Prešeren ima matematično zagotovljeno vsaj tretje mesto, vse ostalo pa se bo odločilo danes, ko bodo licejke odigrale zadnjo tekmo s šesterk0 iz Toskane. Kot smo že zapisali, pa 50 Toskanke veliki favoriti, sa' bi Prešernu proti tem odličnim nasprotnicam tudi v primeru zelo dobre igre le težko uspel veliki podvig Vsekakor pa so pred to tekmo še vedno tri ekipe, od katerih lahko vsaka poseže . po prvem mestu in med temi je tudi Prešeren. Naša dekleta bodo tekmo igrala v jutranjih urah, popoldne pa se bodo udeležila sprejema pri papežu Janezu Pavlu II. v Vatikanu. Bojan Pavletič KOTALKANJE TEKMOVANJE V NOVI GORICI Lep uspeh ŠPD Vipava V nedeljo je bila na kotalkališču v Novi Gorici zanimiva ko-talkarska revija, na kateri so sodelovali -tudi kotalkarji športno -prosvetnega društva Vipava iz Rupe in s Peči. Kotalkarsko revijo je priredil Klub za umetnostno kotalkanje iz Nove Gorice. Kotalkarji z Goriškega, ki jih vodi Novogoričanka Jadranka Kos, so v Novi Gorici želi precej aplavzov od številnih prisotnih gledalcev za točke, ki so jih prikazali. Naj dodamo, da so na tej reviji kotalkarji Vipave nastopali s figurami »Revije 80», ki so si jih v leto-njem letu naučili. Dobro so se na nedeljskem tekmovanju odrezali tudi kotalkarji domačega športnega kluba ter tako ponovno dokazali, da se bo z vztrajnim in rednim delom Nova Gorica kaj kmalu trdnejše vsidra-la v sam vrh republiškega in zveznega kroja v tej zanimivi in prijetni športni panogi. Prepričani smo, da s podobnimi skupnimi revijami med slovenskimi kotalkarskimi klubi obeh Goric, se bo kvaliteta in kakovost dvignila, tako da bodo klubi, vsak v svoji državi dosegli višja mesta na razpredelnicah posameznih tekmovanj. -ik- ATLETIKA BUENOS AIRES - V Buenos Airesu bo od 10. do 12. oktobra mednarodni atletski miting, ki se ga bodo udeležili tudi nekateri italijanski atletiki. Prisotna bo tudi Sara Simeoni. POKAL POKALNIH PRVAKOV Roma se vrača iz NDR praznih rok, kar je gotovo na j več je presenečenje, saj si po zmagi na domačih tleh s 3:0 nihče ni pričakoval takega razpleta. No, kljub temu so varovanci trener j- Liedholma potegnili krajši konec in že po prvem polčasu izgubljal1 z 2:0. Rezultata zagrebškega Dinama do zaključka redakcije nismo še prejeli, saj se je srečanje na Portugalskem proti Benfici začelo zelo pozno. Do večjih presenečenj pa v tem tekmovanju ni prišlo. Reykjavik (Isl.) — Havidovre (Dan.) 0:2 Kval.: HAVIDOVRE Partizan Tirana (Alb.) Marmofe (Sva.1)'1 0:0 Kval.: - MALMOE Salzburg (Av.) — Fortuna (ZRN) 0:3 Kval.: FORTUNA Monaco (Fr.) — Valencia (šp.) 3:3 Kval.: VALENCIA West Ham (Angl.) — Castilla (Šp.) 5:1 Kval.: WEST HAM Timišoara (Rom.) — Celtic (Škot.) 1:0 Kval.: TIMIŠOARA Carl Zeiss (NDR) — Roma (It.) 4:0 Kval.: CARL ZEISS Haugar (Nor.) — Sion (Švi.) 2:0 Kval.: HAUGAR Dinamo Tbilisi (SZ) — Kastoria (Gr.) 2:0 Kval.: DINAMO Sparta Praga (ČSSR) — Spora (Luks.) ' 6:0 Kval.: SPARTA Waterford (Ir.) — Hibernians (Malta) 4:0 Kval.: WATERFORD Waterschei (Bel.) — Omonia (Ciper) 3:1 Kval.: VVATERSCHEI Benfica (Port.) — Dinamo (Jug.) 2:0 Kval.: BENFICA Legia (Polj.) — Slaviia (Bol.) 1:0 Kval.: SLAVIJA Feyenoord (Niz.) — Ilves (Fin.) 4:2 Kval.: FEYENOORD Crusaders (Sev. Ir.) — Newport (Wales) 0:0 Kval.: NEWPORT POKAL UEFA V najbolj množičnem tekmovanju so italijanske ekipe zabeležile stoodstoten uspeh, saj je Juventus kljub slabi igri in porazu v naslednjem kolu, medtem ko se je Torino uvrstil v 2. kolo šele po podaljških. V regularnem času se je srečanje namreč končalo v korist Belgijcev iz Molenbeeka, ki so vodili z 2:1, v podaljških pa je Graziani zapečatil usodo gostov. Sarajevu m u-spel veliki podvig, čeprav so Šu-šič in tovariši igrali izredno dobro. Hamburger pa je tokrat razpolagal z odličnim Hrubeschem, ki je zabil vse tri gole za svoje moštvo. Z lahkoto se je v višje kolo uvrstil Radnički. medtem ko je Napredak iz Kruševca klonil na domačih tleh Dinamu iz Dresdena. Red Boys (Luks.) — AZ 67 (Niz.) 0:6 Kval.: AZ 67 Torino (It.) - Molenbeek (Bel.) 2:2 Kval.: TORINO Sarajevo (Jug.) — Hamburger (ZRN) 3:3 Kval.: HAMBURGER Real Sociedad (Šp.) — Ujpest (Madž.) 1:0 Kval.: REAL SOCIEDAD Vost Linz (Av.) — Zbroj Brno (ČSSR) 0:2 Kval.: ZBROJOVKA BRNO K.B. Kopenhagen (Dan.) -— Grasshoppers (švi.) 5:2 Kval.: GRASSHOPPERS 2:1 0:0 6:0 .2:1 0:0 Gijon (šp.) — Bohemians (ČSSR) Kval.: BOHEMIANS Dundalk (Sev. Irska) — Porto (Port.) Kval.: PORTO Panathinaikos (Gr.) — Juventus (It.) Kval.: JUVENTUS Barcelona (šp.) — Sliema (Malta) Kval.: BARCELONA Napredak (Jug.) — Dinamo Dresden (NDR) Kval.: DINAMO DRESDEN Boavista (Port.) — Vasas (Madž.) Kval.: BOAVISTA Goteborg (Šve.) — Twente (Niz.) Kval.: TWENTE Koln (ZRN) - Akranes (Isl.) Kval. KoLN Servette (Švica) — Sochaux *'