Leto VIL, št. 45 („Jutro" xv., h. 254 a> Ljubljana, ponedeljek 5. novembra 1934 Cena t Di* upraviiLsivo Ujuuijana tvruuljeva Ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica SL 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v bišl dr. Baum-e^trtnprla. Ponedeljska izdaja Društvo narodov! Ugotovitev neposrednih in moralnih krivcev zločina v Marseilleu ni samo dolžnost francoskih in Jugoslovenskih oblasti, temveč tudi Društva narodov kot mednarodne ustanove Pariz, 4. novembra, p. Francoski politični krogi se mnogo bavijo z vestmi o zadrzanju italijanske vlade, po katerih namerava odkloniti zahtevo po izročitvi teroristi čnb voditeljev Paveliča in Kvaternika, ker izjavljajo fašistični listi sami, da bi italijanska vlada rada pr stala na izročitev, da pa se postopek čim dalje bolj zavlačuje in otežuje. Francoski listi so soglasni v svojih komentarjih, po katerih je povsem jasno, da je zavzela italijanska vlada stališče, na podlagi katerega ne bo pristala na izročitev Paveliča in Kvaternika. Pri tem poudarjajo, da se ital janska vlada nahaja v zelo mučnem položaju, ker je tudi na podlagi italijanskih zakonov jasno, da bi ju morala izročit'. Proti izročitvi pišejo tudi nekateri fašistični iistT, očividno po navodilih vlade. Prav tako zastopajo tudi nekateri italijanski pravniki po istih navodilih tezo, da ni treba Paveliča in Kvaternika izročiti francoskim oblastem. Francoski listi že danes ngotavljajo z velikim presenečenjem, da postaja Italija zavetišče vseh teroristov, ki "beže na italijansko ozemlje v strahu, da bi jih ne prijeli v drug h državah. Vsi prihajajo v Italijo, kjer že od nekdaj uživajo polno gostoljubnost. Pariški listi izražajo veliko začudenje nad tem postopanjem Ita- lije. Petrefoa popotnega rmiščenja 2'Vprašanje kazni in povračila«, v katerem pravi med drugim: Preiskava v Franciji je defintivno in popoinoma po zaslugi sodelovanja jugoslov. policije in pristojnih oblasti ugotovila, da je bila zarota proti življenju pokojnega kralja Aleksadra I. in ozemlju Jugoslavije skovana v tujih državah, da so bili v zaroto zapleteni splošno znani vodja ustaške organizacije in gotove inozemske osebnosti, katerih vloga je popolnoma razsvetljena, da je Pavelič kot vodja teroristične družbe izdal nalog za umor kralja Aleksandra, da je Ivan Perčevič v Paveličevem imenu odredil žrebanje trojice, ki je imela umoriti kralja Aleksandra, da je bi! morilec Georgijev določen od Paveliča kot prvi atentator, da je Georgijev prišel v Curih iz Italije v družbi Kvaternika ter tu skupaj z njim počakal Pospišila, Rajiča in Kralja, ki so prišli po izžrebanju v Nagy Kanizsi v Curih iz Madžarske, da je Mi jo Bzi!: prinesel osebno za Izvršitev zločina naročila od Paveliča iz Italije, da je Kvaternik po nalogu Paveliča izdal naredbo, naj zločinci streljajo na pokojnega kralja Aleksandra, da je bilo orožje razbojnikov kupljeno v Trstu pri tvrdki Angelini & Bernardon, kar je priznala tudi italijanska policija, da je bil Pavelič že leta v zvezi s to tvrdko ter preskrboval z orožjem taborišča teroristov na ozemlju tujih držav, da je orožje in bombe razdelil skrivnostni Peter, ki doslej še ni razkrinkan. Nadalje pravi pariški dopisnik: V mednarodnem pogledu smatrajo pristojni krogi v Franciji v popolnem soglasju s stališčem jugoslovenskih krogov, da so zarota, kakor tudi njena sredstva, ki so se jih posluževali člani Paveličeve razbojniške družbe, popolnoma mednarodnega značaja, ker je bila izvedena s sodelovanjem gotovih mednarodnih političnih krogov. Zato se mora razsvetliti vse, kar se je pripravljalo v mednarodnem pogledu in kar že danes močno obremenjuje gotove mednarodne kroge ki kažejo zaradi tega veliko nervoznost in so že započeli manevre v velikem slogu, da bi se izvlekli iz položaja, v katerega so zašli s svojim sodelovanjem pri pripravah za izvedbo atentata na pokojnega kralja Aleksandra in ozemlje Jugoslavije. Tu se pojavlja vprašanje pristojnosti ustanove, ki naj točno določi akcijo mednarodnih krogov v tej zaroti. V tem pogledu ni merodajno samo marseille-sko sodišče, niti kaka druga francoska oblast, na katere ozemlju je bil samo izvršen grozni zločin, pripravljen v tujini. Ta ustanova obstoja ter je znana vsem in ta ustanova je Društvo narodov. Edino Društvo narodov je pristojno, da prouči vse momente, ki se tičejo mednarodnih odnošajev in ki so v zvezi z zaroto proti vrhovnemu poglavarju države, ki je dala največje dokaze, da dela v duhu, kakršnega izpoveduje Društvo narodov, kakor tudi proti ozemlju članice Društva narodov, ki s svojim paktom jamči integralnost vseh svojih članic. Treba je zlasti poudariti, da ni zadosten samo obstoj te mednarodne ustanove in da mora ugotoviti vse krivde v mednarodnem pogledu, kakor so jih že ugotovile sodne oblasti v Franciji. Potrebno je, da ta ustanova prouči -se vprašanje in izvede mednarodno anketo, ki bo v ostalem samo potrdila že doslej potrjeno mednarodno odgovornost v zakulisnem delu, prav tako ugotovljenem od pristojnih francoskih oblasti. Potrebna je v prvi vrsti odločitev jugoslovenske vlade. Kdaj ima priti do te odločitve, se ne ve in se ne more vedeti, znano pa je, da jugoslovenska vlada ne bo podvzela nobenih korakov prej, dokler se ne bo posvetovala o mcdalitetah morebitne ankete Društva narodov s svojima zaveznikoma v Mali an-tanti ter s Francijo. Avstrijska vlada študira... Dunaj, 4. novembra d Kakor se je zvedelo, je francoski odpravnik poslov izročil uradu zveznega kancelarja poleg zahteve francoskih oblasti po izročitvi na Dunaju aretiranega bivšega podpolkovnika Ivana Perčeviča tudi obširen dossier, ki vsebuje izredno obremenilno gradivo proti njemu. Iz izjav v Franciji aretiranih teroristov je namreč razvidno, da je Perčevič vod i v zadnjem času teroristične akcije na madžarskih tleh. Imel je tudi izborne zveze z madžarskim poslaništvom na Dunaju, kakor tudi z oficielnimi krogi v Budimpešti. Tako je dokazano, da je Perčevič vsak mesec nadzoroval taborišča teroristov v Nagy Kanizsi, v hiši v Horthy Miklos ulic' št. 23. Tudi 24. septembra je bil v Nagy Kanizsi, kjer je izmed 15 tamošnjih teroristov z žrebanjem določil tri, ki pa jim ni povedal, za kakšen namen jih bo rabil. Izžrebani so bili Pospišil, Kralj in Raj č, ki so pri zaslišanju v Franciji izjavili, da jim sicer ni bilo povedano, kaj imajo izvršiti, da so pa skoro povsem zanesljivo vedeli, da gre za atentat na kral ja Aleksandra. k; ga je njihova organizacija obsodila na smrt. Avstrijske obla-si proučujejo sedaj poročilo ki ga jim je predložil francoski odpravnik poslov Kakor napovedujejo, bo minilo še precej časa, preden bo padla odločitev o francoski zahtevi po izročitvi Perčeviča, čeprav so jo francoske oblasti oznae:le kot nujno. Komunike o seji francoske vlade pariz, 4. novembra. AA. Komunike o včerajšnji seji francoske vlade pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. pravi med drugim: Notranji minister Marchandean je na Seji ministrskega »veta por°čal o rezultatih preiskave, ki jo je odredil v zvezi z atentatom v Marseilleu. poročilo dokazuje, da so nekatere oblasti, zlastj vojska, policijski uradniki in občinske oblasti popoi. noma izvršile svojo dolžnost, vendar pa je treba navesti tudi razne pogreške in opu. stitve. Na podlagi tega poročila je vlada pri-stala na izvedbo že prej izdanega odloka o pre+ektu departmaBa B°uche du Rhone. G. Berthoina, višjega generalnega ravna, telja nacionalne varnosti, je vlada posta, vila na razpoloženje, g Sisteron, generalni nadzornik v ravnateljstvu naci°nalne var-nO«ti. pa je začasno suspendiran in pride pred disciplinsko sodišče zaradi odpustitve iz sjužbe. Poročilo notranjega ministra dodaja, da bo izdal še druge ukrepe Konfrontacija zločincev v Marseilleu Marseille. 4. novembra AA. Marseilleski preiskovalni sodnik de Saint-Pol, ki vodi preiskavo zoper aret rane teroriste, je sklenil prihodnji teden soočiti aretirance z nekaterimi pričami iz Marseillea m Aixa. Francoski poslanik pri Lavalu Pariz, 4. novembra, p. Zunanji minister Laval je včeraj sprejel francoskega poslanika v Beogradu g. Naggvara ter je imel z njim dve uri dolg razgovor. Aretacije raznih sumljivcev Pariz, novembra, p. V Bayonni so aret rali Madžara Ervvina Fischerja, ki pa je po aretaciji pobegnil. Ugotovili so, da se je mudil pet tednov v Posaarju in da je bil 9. oktobra, na dan atentata na jugoslovenskega kralja, v Marseilleu Policija ga zasleduje. ker sumi. da je v zvezi s teroristi. Bržkone je že prekoračil francosko-špansko mejo. V francoskem mestecu Vienne so orožniki v petek ponoči aretirali dva mladeniča, ki izjavljata, da sta jugoslovenske narodnosti. Prvi navaja, da se piše V:.dmar in je 19 let star, drugi pa se naziva Martin Pot-zev. Baje sta prišla peš iz Marseillea v Vienne m nista ;me!a pr sebi nobenih potnih izkaznic. Preiskava bo ugotovila, ali neznanca nista v kakršnikoli zvezi a »ustaši«. Prav tako poročajo iz Carigrada, da so tam aretirali dva sumljiva tujca, ki sta se leg timiraa z madžarskim potnim listom. Prispela sta i z Francije. Policija je oba pridržala v zaporu, dokler ne ugotovi, kje sta se v zadnjem času mudila in kaj sta počela. ' Arhiv teroristov v Nemčiji Berlin, 4. novem-bra. č. V svrho podrobnejše preiskave Ro zaradi atentate v Marseilleu nemške oblasti pozvale na pomoč delegata jugoslovenskega notranjega ministrstva. V Bemlin je že pred dnevi odpotoval dr. Ivan Mogorovič. Spričo ushižoosti nemških oblasti m-u je bilo mogoče doslej doseči že zmatme reznltate. Olikril Je cel arhiv, ki so ga imeli teroristi, ko »o začasno bivali v Nemčiji Iz arhiva je točno razvidno, odkod so teroristi dobivali denar. Dr. Jeliču, bi je bil namenjen v Nemčijo, ki pa se je med potjo iz Amerike premislil ter se je izkrcal v Italiji, je bilo poslano v Berlin pismo, v katerem se mu sporoča, da so bili podvzeti vsi potrebni koraki, s pomočjo katerih bi se po največjih svetovnih novinarskih agencijah Havasu. Associated Pressu. United Pressu in drugih lansirala v svetovno javnost trditev, da so vso teroristično organizacijo fi-nansirali ameriški emigranti, s čimer bi se odvrnil vsak sum, da so bili evropski teroristi finansirani od dobro znanih tujih držav. Zanimivo je nadalje, da opozarja to zaupno pismo dr. Jeliča, naj bo brez skrbi za usodo Paveliča, ker se nahaja na varnem mestn ln v dobrih rokah in ker ne bo v nobenem primeru izročen francoskim oblastem. Prevarani upi Pariz, 4 nov. AA. »Temps« objavlja daljši članek svojega rimskega dopisnika Gentisona o razmerju med Italijo in Jugoslavijo, v katerem pravi med drugim: V Italiji s© je če-Ho s-išala prognOza, da bo prišlo prej ali slej do razpada Jug°®la-vije. Italijanski usti so le preradi gojili takšne nade, čeprav so bile — kakor iz-rečno ugotavlja dopisnik — neupravičene. Vsa Jugoslavija brez razlike se je enoduš-no poklonila Spominu Svojega velikega kra_ Ija. Slika te enodušnosti je pokazala, kako stabilna in čvrsta je Jugosia-vija. Po ugotovitvi te lepe sloge v Jugoslaviji poudarja dopisnik, da se začenja tega dejstva zavedati tudi realistična italijanska inteligenca, in zaključuje: Zdi se nam, da se v Italiji širi novo spoznanje, po kate- rem ima Italija intere8, da bodo na dragi strani Jadrana takšne države in da b°do njihova delavnost, neodvisnost in stabilnost dale p°roštvo za razmerje dobre soseščine med Italijo in temi državami. Zanimiva izjava angleškega notranjega ministra London, 4. nov. p. Po snočnji seji spodnje zbornice je poslanec konzervativne stranke Midal 'nterpeliral notranjega ministra in zahteval pojasnilo, zakaj angleške oblasti v zadnjem času otežujejo prihod italijanskih državljanov v Anglijo in zakaj jim odrekajo angleška poslaništva ter konzulati vizume za potovanje v Anglijo. Notranji minister je na to interpelacijo podal zani-m v odgovor, ki je zbudil pozornost vse zbornice. V svojem odgovoru je dejal, da se približuje poroka princa Jurija s princeso Marino, zaradi česar mora angleška policija izvesti vse potrebne varnostne ukrepe zaradi onemogočenja neprijetnih presenečenj. Ne moremo dovoliti, je dejaL da bi se tuji atentatorji in teroristi ugnezdili v Londonu ter povzročili kako zlo. Ker prihaja večina sumljivih tujcev zlasti iz Italije, mora angleška policija posvečati posebno fuaji. vsa' ponedeljek zjutraj. — •»«» roča se posebej tn velja oo pof pre1°mana Din 4.-. po raznaftai cih dostavljena Din 5.- mesečne Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica S. Telet o* št. 3122. 3123. 3124 U25 tn 3126 Maribor: Gosposka ulica II. 1'eleloi St. 2440. Celje: Stross*nayerjeva ul. 1. TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarlfu pozornost predvsem italijanskim državljanom, zaradi česar najstrožje revidira ter kontrol-ra njihove potne liste. Marseilleski atentat nas opozarja, da moramo biti do skrajnosti oprezni, je izjavil angleški notranji minister. Dolžnost kulturnih držav Sofija, 4. novembra. AA. »Mir« je objavil članek pod naslovom »Odgovornosti«, v katerem pravi: Z napredovanjem pre-skave o marseille-skem zločinu se postopno razčišča tudi vprašanje odgovornosti za atentat na pokojnega kralja Aleksandra. Jugoslavija ki je doživela strašno nesrečo, da je izgubila svojega kralja v tako tragičnih okoliščinah, ima vso pravico zahtevati, da se ta atentat čimbolj razčisti. Jugoslavija ima ne samo pravico, temveč tudi veliko dolžnost, zahtevati, da bodo krivci marseilleskega zločina kaznovani. Umor kralja Aleksandra je ne samo globoko užalostil Jugoslavijo, temveč pretresel tudi vse mednarodne kroge. Zato je dolžnost vseh kulturnih držav, da pripomorejo čimbolj k temu, da se odkrije prava resnica o pripravah za ta strašni zločin. Poostren nadzor nad tujci v Turčiji Carigrad, 4. novembra, p. Turške oblasti «> i/dale stroge ukrepe glede nadzorstva nad tujci. Oblasti so dobile nalog, naj izvrše takoj strogo revizijo vseh inozemcev, ki žive v Turč ji. ter ugotove, kdaj so prišli v Turčijo in s čim se bavijo. Stroga revizija bo izvršena tudi na visokih šolah, ki jih posečajo mnogi inozemci. Vsi, ki bodo količkaj sumlj vi, bodo, če se jim ne dokaže nič konkretnega, izgnani iz Turčije. GRBA ZA FRANCOSKO USTAVO Doumergue izjavlja, da se hoče za reformo ustave posluževati samo ustavnih sredstev, odklanja pa vsak kompromis — Vlada bo zahtevala od parlamenta odobritev proračunskih dvanajstin pariz, 4. novembra, d. Ministrski predsednik Doumergue je imel snoči po radiju govor, v katerem je opozoril, da je po izvedbi finančne obnove postala potrebna gospodarska obnova, ki pa je odvisna od vzpostavitve avtoritete vlade. Prepričan sem, je dejal, da ni nico zagovarjal pred sodniki. Krojaški mojster Juro Besak, ki stanu je napadel in kaj je odnesel. nato je pa spet umolknila. Ko so prišli reševalci iz Ljubljane, ie bila ze tako slaba, da ni mogla več govoriti. In ker se je sestra Ana vsak hip bala katastrofe, ni hotela, da W vzeli Ivano s seboj v bolnišnico. Bilo je žal verjetno, da sirota ne bo preživela dneva. Morilec prijet Na listku, ki ga je z zadnjimi močmi napisala nesrečna Ivana Kafolova, je bilo napisano samo: MAVRIN. S tem je bilo zadosti povedano m sled za morilcem je bila takoj podana. Josip Mavrin, 30 do 351etni brezposelni delavec, oženjen in oče enega otroka, je namreč eden bližnjih sosedov Kafo-love. Mož je precej pokvarjena natura in je bil pred letom dni baje zaposlen pri tovarni »Spectrum« v Ljubljani, odkoder so ga zaradi poneverbe odpustili. Od tedaj je bil brez posla in se je preživljal na čuden način. Po krvavem zločinu je Josip Mavrin odše! skozi Zgornje in Spodnje Pirmce in bil je baš v prijaznih Vike-rčah pod Šmarno goro, ko ga je že zalotila roka pravice. Orožniki, ki so mu bili takoj za petami, so ga v Vikerčah aretirali. Na prvo vprašanje, zakaj je postai morilec, je cinično, nekam mrmraje, dejal: »Samo, da sem hudiča ubil!« Misli' je svojo žrtev Ivano Kafolovo. Orožniki so ga uklenili in ga takoj od-pelja': v Medvode, odtod pa po zaslišanju v preiskovalni zapor v Ljubljano. _ „ Zdravnik dr. Arko pripoveduje Poročevalcu ponedeljskega »Jutra« je zdravnik g. dr. Arko v St. Vidu podal naslednje zanimivosti o žalostnem dogodku: — Zjutraj sem bil pozvan na pomov v Virje pri Zgornjih Pirničah. kjer je bila napadena Ivana Kafolova. V hiši, kier je bil izvršen zločin, stanujeta dve sestri, starejša Ivana, ki kuha in kramami, in mlajša Ana, ki je delavka pri tvrdki Medic & Zanki v Ljubljani. Ana je šla zjutraj k maši, med tem časom je pa prišel v hišo brezposelni delavec Josip Mavrin, ki je po vsei okolici na zelo slabem glasu. Bii! je oborožen s sekiro in je planil nad nesrečno Ivano, katero ie zelo hudo poškodoval. — Po mojem mnenju je glavna poškodba na prsih, kjer ima ženica hude podplutbe in velike zatekline in sodim, da je nastala tudi notranja krvavitev. Ni izključeno, da je dobila tako hud udarec po prsih, izključeno pa seveda ni da je zločinec po njej teptal. Na gla- »Sleherni moji povesti, gospe, ste pri-šile privesek, da je izmišljena in lažnji-va. Če ne že v njenem začetku, ob njenem koncu, da je prav za gotovo taka. Mogoče je, gospe, pravica na vaši strani. Ne tajim popolnoma. Ali nam je nocoj naša hišna gospodinja presladk-o postregla z večerjo in sem dobre volje. Zato vam obljubljam, da bom govoril resnico. Čisto, kruto in nago resnico. Brez trohice olepševanja. Brez meglice fantazije. Resnico, kakršno nam Usoda samo včasih kane v čašo vsakdanje neiskrenosti. Gospodinja naša in gostiteljica, ugasnite, prosim, svetilko! Naj si ob resnici, tej najbreozbzirnejši hčerki božji, ne gledamo v sramežljive oči in zardela obličja. — Tako, tako, gospa Regina^ Naj-iskrenejša hvala! Roko, nežno vašo roko vam poljubljam — Rad bi prižgal cigareto. — Dovolite, gospa Regina? Vam ne bo v nadlego, gospe? Da? Prijetnejše se namreč kramlja v kolobarjih tobakovega dima. — In k meni se pomaknite, gospe! Čisto blizu! Da bom čutil toploto in vonj vaših dražestnih teles--- * Iz tira me je vrglo. Zakaj? Kako? Kje in kdaj? Postranska reč je! Ne vprašujte! Kocka je padla in se obrnila tako, da sem izgubil. Izgubil in nisem bil več ono, kar sem bil prej. Postal sem iz temelja nekaj drugega. Novega-- Z Matošanom sva ustavila pod bregom. Na meji med njivami in vinogradi. Tam, kjer je samevalo nekaj drevja in so se doline ločile od hribov. »Vzemi košarico z brašnom! Jaz naložim vrečo s krompirjem. Odneseva. Smili mi se kobilo trpinčiti v tak klanec. Dovolj bo vlekla domov, kadar zgotovi-va v drvoseči.« »Kobila. — Kaj jo boš tu pustil, Ma-tošan? Brez varuha? In voz? Orodje?« »A-ha! Pokrijem jo. Naj se pase, dokler se ne vrneva. Nikogar in ničesar se ne bojim. 2ival je mirna. In svet je tod dober —« In je kobila z vozom ostala ob potu pod vinogradi Z Matošanom pa sva vsek s svojim bremenom na plečih od-lezla vkreber po stezi Pred zidanioo s prigrajeno kuhinjo in sobico naju je sprejela--Mladenka — Dekle — Tanko — Slabotno — Dekletce — Kakor da je z vetrom pridrselo izza božjih hrbtov. In bi samo sapice potrebovalo, da zopet izgine ž njo. Dekle.— Mladenka — Prosojnih rok in lic. Prsim jedva sled. Bokov za spoznanje. Svetlolasa. Rjavooka. Da! Rjavooka — Da, da! Oči! Njene oči! Kakor z roso preplavljene — Vlažne — Mokre — Ostre — S repe — Tuje — — Ne! Ne take oči! Oči mehke — Znane — Domače — Prepolne nečesa ljubega — Neekončno ljubega in dobrega — Nečesa, o čemer sem menda nekoč sanjal v soparni poletni noči — Nečesa, kar sem nekje v svetu vi je imela tri rane, ki pa niso bile videti smrtne. Opazil sem rano tudi na roki. — Prišel sem h Kalolovim okrog 1130 in ker sem videl, da je ranjenka zelo slaba, sem odredil takojšen prevoz v bolnico, česar pa njena sestra ni dovolila, češ: »Če že mora nmreti, naj rajši umre doma!«. Po mojem mnenju so poškodbe smrtne in j'h ranjenka ne bo preživela. Zapustil sem jo okrog ooldne in takrat je bila še živa. — Ko sem kmalu nato stopil v Medvodah na vlak proti Ljubljani, sem videl, da so orožniki prignali morilca, k* pa ni bil videti potrt. Mavrin napravi Ljudje, bi trpe na otežkooeni telesni potrebi in ki jih zaradi tega muči krvno prenapolnjen je trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemeroidalnem zamot-ku, fistulah, jemljejo za iztrebljenječre-vesa zjutraj in zvečer četrtinko »Franz Josefove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurških zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice poope-racijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. pripovedovan orožniki, ni kazal nobenega kesanja in se le celo prav cinično smehljal. Povedali so tudi, da je oropani denar — bBo je okrog 2000 dinarjev — že prinesla nazaj njegova, zaradi zločina bridko prizadeta žena, pa ni on viaeu poiru „«»,«■ , ki je - i^lz ofrokom - d™ga žr- vtis pravega zločinca, in kakor so mi 1 tev skrajno brezvestnega riočmca. desetih tisočakov dogodki Ljubljana; 4. novembra. Prvo soboto v mesecu je pri nas običajno po trgovinah zelo živahno in razgibano, pa tudi kupčija je še dosti dobra. Tako je bilo tudi pri neki trgovki, Id ima svoj lokal sredi mesta. Zadovoljno je zvečer preštela denar in inkasirani znesek dala v svojo ročno torbico. Bilo je okrog 10.000 Din, ki jih je priložila ključem. , . Okrog 18. je zaprla svojo trgovino in odšla k modistki Stegnarjevi v Stritarjevo ulico. Tam je pomerjala klobuke, pri tem pa je položila torbico z denarjem na stran. V trgovini je bilo več drugih strank. In med tem, ko je bila trgovka v pomerjanju preveč zatopljena, ji je nekdo previdno odnesel torbico z 10.000 Din in vsemi ostalimi predmeti Okradena trgovka je sinoči zadevo prijavila policiji. Prav do polnoči in tudi danes na vse zgodaj so poizvedovali policijski agenti na vse strani, vendar o drzni tatici do zdaj ni ne duha ne sluha. Identiteta samomorilca na Golovcu ugotovljena V nedeljski številki smo poročali da so našli izprehajalci na Golovcu v soboto popoldne okrog 55 letnega precej slabo oblečenega moškega, ki je ležal na tleh z vrvjo okoli vratu. Očividno se je neznanec obesil, nato pa padel z drevesa. PrepeljaU so ga v mrtvašnico v Stepanjo vas. Danes so ugotovili njegovo identiteto. Pokojnik je 55—60 letni branjevec France Grdadolnik, ki je imel svojo stojnico na Tyrševi cesti. Moz je bil nekoliko slaboumen, bival je zaradi tega ze v umobolnici. Izven dvoma je, da si je končal življenje v hipu duševne zmedenosti. Pozor na suknje! Zaradi bližajoče se zime so postali tatovi na suknje zelo podjetni. Skoraj ne mine dan, da ne bi izginila v kaki kavarni ali pa gostilni suknja, a snamejo jih tudi drugod in tatovi tudi radi stikajo po zasebnih stanovanjih in drugih lokalih. V soboto zvečer je odšel mestni referent z& mladinsko socialno skrbstvo g. Alojzij Sede j z nekim znancem iz svoje pisarne v Mestnem domu k predstavi šentjakobskega gledališkega odra. Pisarno je zaklenil. A ko sta se vrnila, sta našla vrata odprta in nekdo jima je odnesel obe suknji, vredni na 2000 Din. O tatvini je bila obveščena policija. Igralski jubilej pri šentjakobčanih Šentjakobčani so v soboto zvečer doživeli na svojem odru v dvorani Mestnega doma pomemben in prisrčen praznik. G. Ferdo Hanžič, eden najbolj marlj vih, prožnih in talentiranih članov šentjakobskega ansambla, je kot Obloški Tonček v Gove-karjevih »Rokovnjačih« praznoval svoj stoti nastop. Šentjakobčani imajo veliko družino stalnega občinstva g. Hanžič sam ima prav tako velik krog prijateljev in sposto-vateljev svojega igralskega dela. Tako je bil na jubilejno predstavo izredno velik naval. in še preden so odprli blagajno, je bla .dvorana že skoraj do kraja razprodana. Občinstvo je igralce. ki so romantično že videl — V svetu, ki je bil za menoj — Na drugi strani — Morebiti sem dekle s takimi očmi nekdaj že imel — Morda ga samo želel imeti — Gledal sem jo — gledal v te njene oči uporno in napeto— Ne da bi trenil s trepalnicami — Poželjivo in začudeno — Da se je v polmraku kuhinje na snežne zobe zasmejalo troje deklet — Njenih tovarišic — ki so ž njo — njej za postrežbo — prebivale v zidanici — »Kaj bolščite v mene? Bolna sem — Tu v vinogradih v hribih se zdravim — Dobre jutro —« »Bog daj, gospodična! Odgovora na vaše vprašanje ne zmorem kar tako iz rokava — Oprostite —« »Ne de nič! — Pravijo, da sem jetič-na — Vsi — Domači — Zdravniki tudi — Sem so me poslali — Ne verjamem nikomur — Rozika mi je ime — Kaj sta nam pricijazila, stric?« V roke sva si segla — Ta dlan — ta njena dlan ni mogla biti jetična — Pre-mehka je bila — Pretopla — »Mleka in jajec in surovega masla, gospodična — Svežega koruznega kruha —« sem odložil čajno. In Matošan je pristavil: »Pa nekaj z vrta — Zelenjave —« »Hvala, stric! — Hvala, sosed!« »Vstopi! Prigrizneva drobtino za ju-žino,« je povaoil Matošan. »Izprazneva kupico —« One tri so odnesle košaro in odvlekle vrečo s krompirjem. »Stric, drv nam je zmanjkalo. Nam jih boste nacepili! — Ve tri na delo!« je ljudsko igro v resnici doživljeno podali, na-v dušen o aklamiralo, posebej še jubilanta samega. Sredi prvega dejanja j« bil g. Hanžič pri odprti sceni deležen dolgotrajnega spontanega aplavza. V odmora Je nato režiser g. PetrovSč ▼pričo vsega Igralskega zbora izrekel v imenu odbora in vsega članstva jubilantu na odru nekaj toplih besed. Zahvalil se mu je za vestno in marljivo sodelovanje v g e-daliski družini in naglasil. da so ga v tem času skupnega dela vsd spoznali in vz ju-bili kot tihega, skromnega, vestnega m ,&krenega tovarsa. Njegovim čestitkam se je pridružil ves zbrani ansambel m bilo je zelo mnogo cvetja in vencev in mnogo daril. Dvorana je jubilanta ponovno p ozdravila z burnim, iskrenim aplavzom. Bil je le« praznik, ki je spet enkrat pokazat, sakn so v tem malem tihem kulturnem trJtJJ, ki so ga ustvarili Šentjakobčani, vsi združeni v eno. publika m igralci. > t G Haužiču tudi naše iskrene črvtiU.«! V dežju na Suhem bajerju Za danes popoldne je bilo napovedano odkritje spomnske plošče žrtvam, ki so v letih svetovne vojne padle za nacionalno osvobojenje pod puškami avstrijske solda-teske na Suhem bajerju. Zaradi narodnega žalovanja po smrti kralja-mučenika je bila svečanost v zadnjem hipu preložena. Deloma zaradi poznega obvestila, deloma pa tudi zaradi dobre navade, ki so jo Ljubljančani povzeli po vojni da vsako leto prvo nedeljo po Vseh svetih obiščejo grobove neznanih žrtev tuje t;ranije nad naJim narodom. pa se je danes popoldne vkljub slabemu vremenu zbralo veliko število občinstva na malem, tihem pokopališču, skritem ▼ zatišju golovškega gozda. Po ozki stezi, ki drži mimo strelišča pod hribom. zaklicala v kuhinjo. »Ena po vodo k studencu! Drugi dve s cekarji v bukovje po gobe!« »Bom! — Pa drugače, Rozika? Je boljše?« »Menda je! Dobro se počutim zadnji čas. V ostalem vam pravim, stric, da mi nič ni! Čemu torej toliko skrbi! — Če — če pa sem zares za britof, me odnesite in zakopajte! Živo! — Kaj prenašate te stvari po dvakrat na teden tri ure daleč za menoj!« Dekleta so smuknila na stezo. »Miruj, Rozika! Ne vznemirjaj se! Škodilo ti bo! Veš, da bi za te zvezdo snel z neba in bi ti jo v naročje položil, če bi bilo v mojih močeh in bi ti s tem bilo pomagano!« je dejal Matošan. Izpil rn vstal. »Natoči si! Posedi! Dolgo se ne bova mudila.« V kcrtu je pobral sekiro in stopil čez prag. Pod cvetočimi braj-dami so zapeli trdi udarci po grčavih kladah -- »Kaj počnete, gospodična?« »Sončim se. Kakor martinček. In se ob enem hladim. Pa premišljujem —« Ležala je v mreži, privezani med tepko in jablano na vrtu za hišo. Razpušče-nih kit. Samo s tanko odejo pokrita čea prsi. »Premišljujete? O čem?« »O vsem!« »Široko polje, gospodična! Brez mejnikov in plota —« »če ga nekoliko zgnetete v možganih, zelo majhno — Sedite! — Z nekoliko be- se Je ▼ zgodnjem popoldnevu pomikala skoraj nepretrgana procesija ljudi do mesta, kjer so pred zadnjo tarčo našla borci svoje poslednje domovanje. Pod odprt mi dežniki se je družba zbrala v topli molitvi za pokojne.-Otroci z Gradu, kjer so mnogi obsojenci avstrijske pravice imeli svoj zadnji dom, preden so stopili pred puške, so glasno molili naprej. Prinesli so tudi nekaj vencev H svežega zelenja in rož. ki so jih napletle žene na Gradu, in so z njimi okrasih veliki mrki križ. ki čuje nad grobiščem. Prav tako so bili vsi grobovi okrašeni s cvetjem in lučke so gorele na njih. Bila je lepa svečanost, katere turobno intimnost je mračno, deževno vreme samo povečalo. Spominska plošča, ki jo bodo odkrili prihodnje dni, je vzidana v masiven kamnit podstavek in nosi napis: 1914—1918 V spomin žrtvam avstrijskih trinogov na Suhem Bajerju v Ljubljana. 1. XI. 34. NO. Spodaj pa je v zlatih črkah vrezano še poslednje naročilo kralja-mučenika: Čuvajte Jugoslavijo! Po končanih molitvah se jje množica spet razšla. Ilovnato stezo, ki drži od Dolenjske ceste do Suhega Kajerja, bi do odkritja spominske plošče, ki bo gotovo zbralo še veliko večje število občinstva na tem skritem vojnem grobišču, kazalo spričo neprestanega deževja vsaj na najbolj nujnih mestih malo posuti. Prireditelji naj poskrbe, da bo uslišana ta prošnja, ki jo beležimo pač po želji vseh udeležencev današnjega neoficielnega spominskega slavja. Razstava moderne slovenske grafike v Zagrebu Zagreb, 4. novembra. Danes dopoldne so v Umetniškem paviljona slovesno otvorili razstavo »Trojice« Babič-Becič-Miše. kakor jo po priljubljeni in uvaževani tradiciji prirejajo vsako leto. Kakor običajno, so vodilni trije hrvatski slikarji tudi letos povabili nekaj gostov, da mzstavijo z njimi. Lani sta bila vabljena znameniti poljski grafik Skozcylas in naš Franoe Pavlovec, čigar dela so v hrvatsk umetniški javnosti vzbudila veliko zanimanja in žela mnogo pohvale. Letos pa je »Trojica« poleg dveh drugih hrvatskih slikarjev, Bruna Buliča in Slavka Sohaja. povabila na razstavo predstavnike nlade slovenske grafike, s čimer je tej panogi naše mlade upodabljajoče umetnost: izrečeno lepo priznanje. Razstave so se izmed n&S:h mladih grafikov udeležili France Mihe,:5 Maksi m Sedej 'n Dov;dar Jakac in Miha Maleš. Mihelič razstavlja litografiji »Tihožitje z zrcalom« in »Mrtvašn;co« in tuše »Pokopališče«, »Krave s teličk.»m«, »Golo drevje« in »Lesen most«. Maksim Sedej je poslal iz svojega ckla »Predmestje«, ki se je pred nedavnim časom pojavil na slovenskem knjižnem trgu in se j« kritika izrekla o njem nadvse laskavo, linoreza »Pogreb« in »Jutro«, tuše »Tovarna«, »V kavarni« in »Maškare« in risbo »Mrtvo dete«. Klemenčič (Celje) razstavlja samo lesorez »Prelomljen«. Za delo in stremljenje mladega slovenskega umetniškega rodu je značilno predvsem močno, elementarno doživljanje novodobne družabne in človeške stvarnosti, ki sta ji predvsem Mihelič in Sedej idejno m formalno močna in dosledna propovednika. Pilon je poslal radiranke »Lovec s psom«, »Dva na klopi«, »Ženski akt«. »Ajdovščina«, »Menage« in olje »V pekarni«, Tone Kralj litografijo »Faust«. črno kredo »Nevihta«, radiranke »Sejalec«, »Svatba«. »Mati« in »Dve materi«, Jakac lesoreza »Mati in hči«, »Portret komponista 2.«, litografiji »V gledališču«, »Sak dirigira«, radiranko »Na oknu« in kredi »Pri kosilu« in »Portret komponista H.«, Maleš pa monotipij« »Cvetje«. »Ljubezen«, »Motiv iz Berlina«. »Ženska glava«, »Tihožitje s kumarami« in risbo »Eva«. Čeprav revija moderne slovenske grafike, kakor jo predstavlja razstav« »Trojice«, seveda ni popolna, vendar prav dostojno reprezentira to našo mlado umetnost Za razstavo in posebej še za dela mladh slovenskih umetnikov vlada v zagrebških umetniških krogih živo zanimanje. Postani In ostani član „Vodnikove družbe" sedami bi se dalo ograditi — to polje —« »Na primer?« »Pustiva — Raj® mi povejte —« »Bežite? Se umikate?« Preložila se je v gugalnid tako, da ji je glava legla na skrčen komolec in mi je gledala v obraz — »Življenje, ki ni vredno, da ga človek živi —c »Ste samomorilsko razpoloženi, gospodična?« »Niti od daleč ne! Nisem se spravila na svet sama. Torej se sama tudi končati ne smem. Kukavica jadna! Toliko moral ke — prirodne in krščanske — sem tekom deset let v šolskih klopeh vendarle nabrala. Če jih nisem — prvo in drugo — že s svojim rojstvom prinesla pod sončno luč —! »Gospodična —« Drobno je zakašljala. Z levico si je potegnila odejo do vratu. Na doljnem koncu nihalke ji je bosa nožica ušla do gležnji izpod odeje in je ni umaknila. »Recite mi kako sodite o materah?« »O materah, gospodična?« sem se zavzel. Pogledam jo. »Kako to mislite?« »Dobesedno, kakor sem vprašala —« »Mati gospodična Rozika —« seim rekel počasi — »Mati je kakor najsvetejša hostija — ki se ž njo prvikrat obhaja otrok pred angeljsko mizo — Bral sem tako — Iz lastnega prepričanja in lastne izkušnje pa vam prisežem, Rozika, da ni laž, kar je bilo napisanega o materi v tisti knjigi —« »Resnično — Kakor prvo sveto obhajilo je mati —« le ponovila Rozika in z očmi obvisela na rožnem grmu z» vrtno ograjo. »In ptica pelikan je mati — Odprla roža je mati — Vse najlepše in najslajše na svetu je mati — ako —« »Ako, gospodična?« »Kakšno je vaše mnenje o--« »O čem, gospodična? O kom?« »O sosedih —« je mahnila z roko čez cesto, kjer je stala med sadnim drevjem visoka, z rdečo opeko pokrita hiša. >0 sosedih take — sorte —« »Poznal sem, gospodična — nekoč — človeka — takega soseda — poštenjaka — Hude besede ni nikoli bilo slišati iz njegovih ust — In ne iz tujih zlobne o njem —« »Ljubic ni imel po vaseh —?« »Umrl je čist, kakršen je prišel k nam. Senca greha ni nikoli padla nanj.« »Drugi? Ostali? Kolikor ste ž njimi 'prihajali v ožjo dotiko? Kolikor ste jih bližje poznali?« »Kako bi, gospodična, človek, kot sem jaz —« »Sedaj ste gad v precepu vi! Prav delate, če se zvijete — Ljubeznivost za ljubeznivost —« Stisnjenih ustnic je posegla po rdeče vezani knjigi zraven sebe, polistala po njej in jo vrgla v travo. »Moja mati in naš — naš sosed — tam preko — nista poštena!« je rekla s hripavim glasom. »Kaj, gospodična?« »Ni mi znano, da bi bih naglušna!« »Gospodična!« »Prezgodaj sem vstala davi. Vso noč me je davilo in dušilo — za zrakom — za svežim zrakom sem hlepela — V ve- ži sem ga zalotila — ko je odhajal iz njene spalnice —« »Gospodična! Roziika!« »Posla zanj ni bilo v naši hSi v tak čas — In ko sem jo pred zajtrkom vprašala — mi je priznala vse —« »Kaj govorite, gospodična? Priznala? Kdo? Komu?« »Mati! Moja mati! Meni! Vse!« »Nemogoče, gospodična! Nemogoče!« »Kakšno korist bi hasnovala iz obrekovanja lastne matere?« Pripognil sem se in zmedeno pobiral knjigo s tak Rozika se je uravnala v mreži. Potegnila kodre, ki so ji zagri-njali oči, za ušesa. In čez čas je dejala: »Bolna se.-.! Zdaj sem bolna! Do mozga v kosteh sem otrovana!« Dvoje solz se ji je utrgalo pod vekami — »Oče me je še nerojeno zapustil in ga je podrlo nekje v galiških bojih — Ako mi je sploh — on — bil — oče — Ako ni moj oče oni, ki je sinoči spal z mojo materjo — Velikokrat —« je zastokala — »mi je med ljudmi zadela beseda v uho — Sem ulovila ponižujočo kretnjo — Ostuden nasmeh — Nikoli jih nisem razumela — Nikdar podvomila nad materjo — Še v sanjah ne — Lepo — Cisto — Najčistejšo — Najsvetlejšo — Odprto rožo — Ptico pelikana — Prvo sveto obhajilo sem jo nosilo v sebi — Njo — Mater — Do davi! — Haha!« je zagrgrala v suhem kašl ju in se z rokami popadla za šibke prsi. Pa dvoje škrlatastih peg se ji je pojavilo na licih --Ko je snet zajela sape, se je kalnih zenic zagrebla v men« — »Tako! Vidite! — In zdaj lomim možgane — zakaj — čemu — za koga — sem jaz — s svojimi devetnajstimi leti — še ostala — nedolžna — Še — poštena —« » Po Bakovčičah in Borovljanih so zorele jesenske sence. Glogovski gozdovi so bili vsi zlati Trtje po goricah se je pokrivalo z rjavkastmi lisami. Na poko-šenih travnikih v niža vi okrog Leščja so se pasle črede goved. Rozika je v vinogradu čepela pod trto in tipala vinske jagode. Ob mojih stopinjah je nekoliko upognila glavo in mi zaklicala naproti: »Sem te dočakala? K meni pridi! — Zobljem — Ni še sladko — Z menoj vred prosi grozdje solnca — Pa dobivava samo meglo — Tale bo doiber —« je utrgala žolt grozd. »M—m—hm! Sem ga le našla! — No, poklekni! Pakusi! — Ne tako! Ne dam! Na kolena! Lepo! Uljuden gospod bodi!« »Pozdravljena, Rozika!« »Ubogaj!« Pokleknil sem zravem nje pod trto in jo hotel objeti. »Miruj! Najprej pokusi, če je dosti sladko — Če se izplača — Na!« Izluščila je jagodo iz rumenega grozda, dela si jo med zobe in ini . ponudila usta v poljub — »Si dobil sporočilo?« je hitela, ko sva objeta korakala v zidanico. »Bala sem se, da ne bi pismo komu drugemu dospelo v roke. Pismonoše so često zelo neredni svetniki — Fant!« je postala pred vrati v sobico. »Ljubček moj!« Z Jean in Jeanetta Plccard v pomenku s tvorničarjem Henryjem F99-dom pred vzletam v stratosfero. Podvig se je, kakor znano, ponesrečil lehtmi, nemirnimi in tresočimi, se me je oklenila — »Sama sva — In bova — sama — ostala — vso noč — Vse je pripravljeno — Poglej!« Odprla je vrata. V izbici je bila prostorna kmečka postelja razgrnjena — »Seveda — če te ni strah — In če ne boš pobegnil — pred jetično — ljubico--« Pripovedovalec je utrnil pepel s cigarete — — »In potlej?« se je vkresnilo vprašanje v temi. Menda je prišlo iz ust domače gospodinje. »Potlej?« — Ej, gospe! Nečednosti meni ne boste očitali. Tudi ne nespodobnih povesti. Naprtite to komu drugemu ! Recimo italijanskemu pisatelju Guidu da Verona. Na tristodevetnajsti strani njegove »Prepovedane ljubezni« preberite drugi odstavek —« »In še pozneje?« je zašelestel poleg pripovedovalca svileni glas Strelove Pavle. »Tristoštirideseta stran istega romana, gospodična! — Nadaljujem iz svojega, gospe!--Spuščal se je mrak — Utrgal se je krik in se razlegal po celi hiši — In večeren veter — jesenski veter — stari pijanec ga je viel v svoja prgišča — ta krik — ta Rozikin krik — In ga je v vinogradih ok-og zidanice raz- tresel med težko obloženimi trtami-- Dalje vas ne zanima? Niste radovedne, gospe? Rozika je rekla: »Oh, fant, umrla bom —« »Kako — dekle — Moja draga — Kaj si reJda —?« »Umrla — bom —« »Sedaj ne! še ne! Prelepo je, Rcra-ka —« »Tišči me — Tu — V prsih — Joj —t fant — Usmili se —c V dlani sem vzel njen obrazek — Neskončno droban — Pod očmi črno obrobljen — Truden in bled — V medli svetlobi sveče, ki je brlela na mizi, se je na njenih ustih zaiesketal rdeč curek krvi —« »Dekle! — Rozika!« »Moj fant — Zakaj ne prižgeš — loči —« »Luč gori, Rozika —« »Utrni jo — Naj bo tema — Ugasni — Tudi jaz — grem — v temo —« Gospe! Na rokah mi je umrla — V temle naročju — Ob brleči sveči — V vinogradu — V zidanici — Na postelji, s prvo žrtvijo ljubezni posvečeni —• Okno je bilo na stežaj odprto — Nobenega glasu ni bilo tisti čas v vinogradih — še črički so molčali — Nebo brez zvezd in meseca — Samo veter jesenski — stari, nikoli siti pijanec — se je motovilil med trtami-- Gotov sem gospe! Zakaj molčite?« Vroči nervozni prsti Strelove Pavle so se doteknili pripovedovalčeve desnice: »Prijatelj! — Zavidam ji — Roziki — Zavidam —« Čuvajsso Jugoslavijo! Dogodki po širnem svetu Sezija pudingov se ]e pričela V Angliji se ta pričetek obhaja vsako leto zelo svečano in resno Ameriška stratosfsmika Kmet povzdignjen v viteški stan Nenavadna čast je doletela Švedskega kmeta Olafa Christofersona. Kralj Gustav ga je imenoval za viteza visokega švedskega reda Vase. Vitez Christoferson je na svoji kmetiji in okolišu našel mnogo arheoloških najdb in obogatil s svojimi darovi muzeje švedskin mest z dragocenimi prazgodovinskimi predmeti. Med njimi je sekira iz kamna, koje starost cenijo na 16.000 let, in mnoge druge najdbe iz dobe, ko so tiste kraje večinoma pokrivali ledni-ki. Z imenovanjem za viteza ceni švedsko ljudstvo bogato arheološko delo kmeta Christofersona. Odpirale« železnih blagajn na dnu morja Charley Courtney uživa v Združenih državah sloves, da izvršuje najposebnejšega vseh poklicev. Izučil se je za navadnega ključavničarja, pozneje pa se je specializiral za izdelovanje varnostnih ključavnic. Pri tem si je pridobil toliko strokovno znanje, da živi danes udobno kot odpiralec železnih blagajn. Pri mnogotero zavarovanih bančnih safih in kompliciranih tajnih tre-sorjih po bankah, ministrstvih in drugih uradih, ki hranijo denar, vrednote ali listine, se pogosto prigodi, da jih ne morejo odpreti iz enega ali drugega vzroka. V takih primerih pokličejo Courtneya, ki v prav kratkem času in z najpreprostejšimi pomagali odpre najbolj rafinirano izdelane ključavnice. Mož pripoveduje, da je v svojem poklicu doživel tudi več prav razburljivih in nevarnih primerov. Nekoč se je prigodi-lo, da je uradnik neke amer. banke, ki je edini vedel geslo za odpiranje ključavnice tresorja, da je nekaj delal v tresorju, pri tem pa je neprevidno zaprl vrata za seboj. Neutegoma so poklicali Courtneya, ki je v desetih minutah rešil ujetnika, ki je bil zaradi pomanjkanja zraka že v nezavesti. Pri požaru neke tovarne so morali izprazniti tudi jekleno omaro, v kateri so hranili veliko množino dinamita, da ne bi le ta eksplodiral. V splošni zmedi pa niso mogli najti ključa in tako so brž poklicali Courtneya. Z zakrivljeno rogovilo je v kratkem času odprl težavno ključavnico. Samo enkrat ni imel uspeha. Dobil je nalog, da odpre denarni tresor vojne ladje, na kateri se je ponesrečil, kakor znano angl. poveljnik lord Kitchener. V potapljaški opravi se je spustil v potopljeno ladjo, vendar ni imel uspeha, ker je bila ključavnica popolnoma zarjavela. Slon in sodišče Policijska oblast v Elloru, provinca Ma-draa v Indiji, je vložila pri provincialnem sodišču prošnjo, da naj le to uvede uradni postopek zoper nekega slona, češ da pripravlja javno varnost v nevarnost, in ga obsodi na smrt 2ival je bila obdolžena, da ima že dva »umora« na vesti; pred dvema letoma je bila usmrtila dva človeka in naredila toliko stvarno škodo, da je sodišče takrat odredilo najstrožjo stražo za slona. Zdij pa je vzlic vsemu napadel svojega čuvaja in ga močno ranil. Zaradi tega je policija predlagala sodišču, da ga obsodi in »uniči«. Sodišče je vzelo vso reč v roke, vendar časniki niso še poročali, kako se je končala. Ta primer spominja na neko še bolj zanimivo pravno prigodo, ki pa se je bila pri-godila že pred 70 leti. Takrat je sodnik v Ahmedabadu obsodil na smrt na vešalih osla, ki je pohodil in ugriznil več ljudi. Rja požre ogromne vsote Borba zoper to škodljivko je zelo važna naloga tehnologije. Dr. inž. Machu, ki je natančno proučeval to zadevo, poroča v nekem strokovnem listu, da je rja uničila dobro tretjino vsega železa, kar so ga od 1860 do 1920 pridobili in izdelali na zemlji. Vzlic temu, da so v zadnjih časih izredno izboljšali varstvene ukrepe, je izguba še vednc zelo velika. Sedanje vsakoletne izgube, ki jih povzroča rja, cenijo na 250 milijard Din, kar je malone toliko, kolikor se na vsem svetu izda za oboroževanje. Seveda povzročajo varnostni ukrepi zoper rjo znatne stroške. Združene države izdajo vsako leto dve milijardi in pol dolarjev za pleskanje in druge postopke, da se očuvajo rje. Nemške državne železnice izdajo vsako leto 50 milijonov mark, da obvarujejo jekleno in železne dele propadanja. Ako se posreči, da bi zvišali trpežnost in odpornost materiala za nekoliko odstotkov, bi dosegli ogromne prištednje pri ljudskem premoženju. _____ jpotmn Iz svetovne vojne Pogled na ulico v španskem Oviedu, kjer so uporniki postavili barikade. Bedna vojska je upornike premagala in razbila njih postojanke 20.000 funtov šterlingov za natančno uro V mornarstvu je zelo važno, da se z največjo natančnostjo določi zemljepisna lega kraja, kjer se ladja v gotovem času nahaja. Zaradi tega je 1714. britanska vlada razpisala nagrado 20.000 funtov šterlingov za tistega ki izdela ladijsko uro. Pogoj je bil samo ta, da se s tako uro določi zemljepisna lega vsakega kraja, kjer bo v to določena ladja, in da sme največja razlika znašati samo pol stopinje. Polovico razpisane nagrade je dobil VVilliam Harrison. Njegova ura je na poti v Jamaiko naredila razliko samo petih sekund, na povratni vožnji pa dveh minut. Ker se je izumitelj čutil užaljenega zaradi krivičnega ravnanja, je svojo ladijsko uro neprestano izpopolnjeval. Tik pred smrtjo je pokazal časomer, ki se je v šestih tednih razlikoval samo za štiri in pol sekunde od pravega časa, tako da je izumitelj lahko mirno za. ti sti i 1 svoje oči. Ženske v rjavi fronti Erna Frantzova, voditeljica žensldk oddelkov rjavih srajc v Nemčiji Sadovi revolucije Francoski listi priobčujejo niz slik iz življenja nedavno umrlega državnika Kaymonda Poincarčja. Na tej sliki vidimo tedanjega državnega predsednika na Sommi L 1916. Pred njim in maršalom Joffrčjem defilirajo čete, ki gredo na bojišče v strelske jarke ključek proslave [ermesove is letnice Svoio petnajstletnico je Hermes zaključil z motornimi dirka mi — Zaobljuba motociklistov — Zanimive borbe v dirkah Prvotno za 11 oktobra določena prireditev se je morala preložiti. Tako je zašla v iTO-lo prikladen čas in je bilo treba tud: skrčiti spored. Odpadle so med drugim vse kolesarske točke. S svojo najmlajšo sekcijo j*: Hermes zaključi serijo jubilejnih prireditev m podal obenem bilanco polletnega deia svoje motosekcije. Za začetek ta bilanca ni pasivna. Beleži par lepih prireditev, o katerih smo med letom poročali, bila je katera tudi še v začetn škem stilu, ta poslednja pa ie doforo uspela. Le škoda, da ji je bilo neugodno deževno vreme v kvar in da ie tako izostal priliv občinstva, ki bi bil tudi materialno plat bolj razveseljivo zoblčii. Prireditev je moto-savez izkoristil tudi za slovesno zaobljubo motoristov in funkcionarjev ljubljanskih moto-klubov. Po pozdravnem krogu peš z ugaslimi motorji so se posrrojl pred tribuno, zavito v črnino ki pred poprsjem blagopokojnega kralja Aleksandra zastopniki UubljansKiih moto-kiubov in sekcij ter motoristi s svojimi stroji. Podpredsednik moto-saveza g. Gor-janc je športnike in občinstvo nagovoril: Govor g. Gorjanca Z današnjimi motodirkami zaključuje ŽSK Hermes ciklus prireditev ob lSletnici svojega obstoja. Kot predstavnik Saveza moto-klubov kraljevine Jugoslavije izrekam agil-nemu klubu največje priznanje za njegovo uspešno udejstvovanje. Tužne obolnosti, v katerih se vrši današnja prireditev, pa nam nalagalo prvo dolžnost, da se poklonimo večnemu spominu našega blagopokojnega Najvišjega Pokrovitelja. Mirno in nevzdramno spi poleg svojih velikih prednikov naš Viteški kralj Aleksander I. Uediniteli, čigar srce je utripalo za vse, kar ie dobro, plemenito, lepo. Motosport je izgubil z njim velikega prijatelja in pobornika. Osirotela ie po njem naša draga Jugoslavija, osirotel jugoslovenski šport. Toda podli zločin ni mogel streti duha velikega blagopokojnlka, Njegov duh vlada daije nad Jugoslavijo, ojačuje jo do meizmernosti moči in volje. Ta duh jo bo vodij in krepil v bodočnosti. Vdani in zvesti nasledniku velikega bla-gopokoinika bomo jugoslovenski motoristi nadaljevali v delu za procvit motosporta in veličino Jugoslavije, vedno pripravljeni, da zamenjamo Spor t z dolžnostjo v obrambi naše mile in ljubljene domovine. Športniki! Tovariši! »Čuvajte raš Jugoslavijo!« je bil poslednji d'h, poslednji opomin, oporoka velikega kralja. O, kralj! Tvoje besede so nam zaklad, to je naša volja in naša obljuba Tebi, viteški kralj! Tu in povsod, koder smo, za-obljubljaoio pred svojo vestjo: Mi motoristi Jugoslavije se obvezujemo s svojo moško častno besedo, da bomo vedno izpolnjevali oporoko našega blagopokojnega kralja in pokrovitelja, da bomo imeli vedno pred očmi koristi domovine in narodnega edinstva, do skrajnih naših moči bomo čuvalj Jugoslavijo in bomo zvesti Nj. Vel kralju Petru II. Slava Nj. Vel. Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju! Naj živi Nj. Vel. naš kralj Peter IU Živela Jugoslavija! Vodja prireditve g. Pipenbacher, načelnik športne komisije MK Ilirije, je nato postavil motoriste na start, na njegov znak so motorji na mah utihnili in v enominut-ni tišini in molku so navzočni počastili spomin tragično preminulega vel kega pokrovitelja vsega jugoslovenskega športa. Pa so zopet zabrneli motorji in prevozili časten otvoritveni krog. Nato se je pričelo tekmovanje samo. 1. dirka motorjev do 250 ccm, šport, 6 krogov. Startali so trije motorji. Lapajne, MK Ilirija, je moral zaradi defekta kmalu odstopiti, placement sta 9i razdelila v ostri borbi brata Cerič iz Maribora. Rezultat: 1. Cerič Slavko, 3:17 ena petina; 2. Cerič Hinko, oba Motoklub Maribor. 2. dirka motorjev do 350 ccm, šport, 6 krogov (prva vožnja). Štirje tekmovalci so se že v začetku razdelili v dve skupini. Na čelu sta se borila za zmago Kopič-Kralj in Cerič Hinko, za placement n« koncu pa je šla borba med Ceričem Slavkom in šoštar-kom. Privozili so v cilj: 1. Cerič Hinko, 2:43 dve petini: 2. Kopič-Kralj, IHMK Zagreb. 2:51; 3. Cerč Slavko 3:00 dve petini; 4. Šo-štarko. IHMK Zagreb. 3. dirka motorjev do 500 ccm, šport, 6 krogov (prva vožnja). Med štirimi tekmovalci je takoj izbi! na čelo »leteči Kranjec«, inž. Lotz z Maribora in šoštarko iz Zagreba, ki je padel, sta kmalu opustila borbo, Sušnik iz Maribora pa Stariču ni bil prava konkurenca. Rezultat: 1. Starič, Hermes, 2:58: 2. Sušnik. Perun-MariboT, 3:29. 4. dirka motorjev do 500 ccm, turing, 6 krogov. Tekmovali so štirje, ki so si razdelili placement že takoj po startu. Vrstni red je b i od starta do cilja: 1. Kopič-Kralj, 3:00; 2. Cerič Slavko, 3:07: 3. šoštarko, IHM Zagreb, 3:10: 4. Sušn.k, 3:22. V tem delu sporeda — pred odmorom — je odpadla točka »dirka novincev vseh motorjev do 1000 ccm«, ker ni bilo prijav. Po odmoru se je nadaljeval snored: 5. dirka motorjev do 500 ccm, šport, 6 krogov (druga vožnja). V tej skupini je imel »leteč: Kranjec« vsaj nekaj konkurence, toda tudi tokrat je zmagal gladko in z velikim naskokom. Startalo je pet tekmovalcev. ki so prispeli v cilj tako: 1. Starič 2:27 (najboljš- čas dneva, za najboljši krog je rabil 24 sekund); 2. Babič, IHMK. Zagreb, 2:47; 3. šoštarko, 3:48 ena petina; 4. Pollak, MK Ilirija; 5. Pajer, MK Ilirija. — V obeh vožnjah skupaj (točka 3 in 5) je dosegel Starič v 12 krogih čas 5:25 in zmagal v tej disciplini. 6. dirka motorjev do 350 ccm, šport, 6 krogov (druga vožnja). Točka je bila zelo napeta. Startalo je šest tekmovalcev in je bila huda borba za vodstvo. Naposled so privozil v cilj v tem redu: 1. Cisar. lrtMK Zagreb, 2:51 tri petine; 2. Cerič Hinko, 2:54 dve petini; 3. Kopič-Kralj, 3.00 ena petina; 4. Sušnik; 5. Pajer; 6. Pollak. — Skupaj s prvo vožnjo je dosegel v 12 krogih najboljši čas Cerič Hinko (5:37 štiri petine) in s tem zmagal v tej discipl ni. 7. dirka vseh motorjev do 1000 ccm, 6 krogov (prva vožnja). Ta vožnja ni dobro uspela. Startali so Starič, Čenč Slavko, §•> starko, Kopič-Kralj, Sušnik m Lapajne (MK Ilirija), pa so razven prvih dveh vsi odstopili. Brez konkurence je bil prvi na en ju Starič v času 2:30 dve pet ni, drugi Cerič Slavko, ki je rabil 3:21 eno petina. Do druge vožnje je hotel posicjs v Babič rušenje rekorda (tri krogi), pa ga je tekom drugega kroga v krivulji zanes.o. da je pade l°Po tem ponesrečenem poskusa ie nato jledila: 8 dirka vseh motorjev do 1000 ccm, 6 krogov (druga vožnja). Sosednja točna spe reda je dobro potekla. Kakor običajno je bii takoj od starta v r^dsvu Star-č n obianil vodstvo do konca Tekmovalo je pet motoristov, ki so se raz. stili: 1. S:a-rtč. 2:37; 2. Babič, 2:51 tn petne; 3. IVer 3 20 dve petini; 4. Cerič Slavko; 5. Šuštarko. — V obeh vožnjah je i>s.;geJ Sianč v 12 krogih čas 5:07 dve pit" v. obenem naj-ooijš. čas. Častno nagrado, venec s troboj-ko. si je pošteno zasiužil in je občinstvo njegov uspeh kvitiralo ? glasn m priznanjem. Čestitkam se pridružujemo tudi mi, s pripombo, naj bo pogumni te^m-jva ec ki nas tudi na mednarodnih tleh uspešno zastopa, v bodoče na startu bolj discipl ni-ran in naj ne skuša pridobivati na startu! Napovedana dirka motorjev do 350 ccm, turing, je odpadla, ker ni b lo prijav. Vodja tekmovanja, g. Pipenbacher, ki je iz prijaznosti prevzel vodstvo na priredite-ljevo željo, je k prireditvi prpomnil. da si želi tudi v bodoče tako složnega nastopa vseh naših motoklubov. Dosedanji razdor med klubi ni privedel do poz tivnih uspehov. s to prireditvijo pa je podana baza za uspešno delo v bodočnosti. Motoklubi v Sloveniji so že pokazali vehk napredek in se kaže potreba po lastnem podsavezu, da bi si porazdelili delo med seboj v nezavis-nosti od saveza. Kar se tiče vozačev, bi želel, da b; si motorje pripravili že pred tekmovanjem in bi se tudi v tem pogledu približal: zunanjim tekmovalcem, ki po prireditvah ne beležijo tolikih defektov Ti vplivajo samo zavlačevalno na prireditev, ki se tako ne more gladko razvijati. Naš material pa. kar se tiče samega moža, je izredno dober. Zvečer ob 20. je bila razdelitev nagrad pri Keršiču v šiški. Prvorazredni v faovhi za točke Prvenstvene tekme v Mariboru, čakovcu in Celju so nekoliko izpremenile tabelo - Vodi ČSK, na koncu pa so Hermežani Prvorazredniki v borbi za točke Prvenstvo prvega razreda se je včeraj nadaljevalo na treh igriščih, in sicer v Mariboru, Celju in čakovcu. Doseženi rezultati so nekoliko izpremenili dosedanje stanje. Na četa tabele se je učvrstil Čakovečki SK s svojo zimago nad mariborskim Železničarji. Celje si je kljub porazu še oh>rani!lo drugo mesto. Krepak skok naprej je napravil Maribor, ki je s petega mesta prišel na tretje mesto. Nato sledijo Svoboda, Železničar in Rapid, ki ie preskočil Hermesa. Hermežani so na koncu tabele, vendar pa nai jih tolaži to, da so odigraJi šele eno tekmo. Stanje je sedaj naslednje: CSK 3 3 0 0 13:2 6 Celie 4 2 0 2 6:6 4 Maribor 2 110 5:4 3 Svoboda 4 1 1 2 8:20 3 Železn;čar 2 10 1 5-3 2 Rapid 4 1 0 3 9:10 2 Hermes 10 0 1 2:3 0 V naslednjem poročila o včerajšnjih tekmah Rapid s Svoboda 73 (*:*) Maribor, 4. novembra. Na Rapdovem Igrišču se ie danes odigrala prvenstvena tekma med Rapidom in Svobodo. Zaradi izredno slabega vremena se ie zbralo na igrišču le okoli 400 ljudi, večinoma najbolj vnetih pristašev obeh klubov. Predvsem je treba omeniti, da Je vladal danes za spremembo na l)gT ščih vzoren red in da ni prišlo do najmanjšega incidenta, brez katerega se tekme med domačimi rivali le redko končujejo. Na razmeroma dobrem terenu se ie predvajala igra. ki ie bolj sličila prijateljski tekmi kot borlbi za točke. Rezultat tekme je malce previsoko izražen. Rapid ie zmago zaslužil, o tem ni govora, samo razlika v glavnem ne odgovarja poteku igre. Do odmora so bili Svobo-daš: vsaj enakovreden nasprotnik in če bi razpolagali z odločnejšimi močmi v napadu, bi bili lahko že v odmoru vodili z naskokom +reh golov, za katere so jmeli zrele in prezrele prilike. Moštvo Svobode je v posamezmi,h fotmac iah precej heteroge-no. Poleg solidne obrambe in v splošnem dobre krifeke vrste, imajo napad, ki je večinoma pokazal čudovito nemoč, ko le prihajal v kazenski prostor nasprotnika. V napadu ie vsaj kolikor toliko igrala pozi-tvno samo leva stran. Ostali deti napada je bil že v pol in sito k. pred golom pa sploh ni predstavljali resne nevarnosti. Krilci so bili dobri tn če bi desno krilo igralo malo mani površno, bj bMa STedinja vrsta kot celota naipravla najboljši vtis. Ožja obramba je opravila svoj posel zelo solidno. Rapid dolgo ni mogel priti do pravega poleta. Ves prvi polčas si ie daT«Eeo agled in rabljenih prodm«to upošteva poleg zgolj telesno-duševnih še duhovne funkcije in danosti pri človeku, ki niso neposredno zavisne toliko od telesno-duševnih funkcij kot od celotnega skladja oziroma neskladja obeh osnovnih telesno-duševnib empiričnih funkcijskih danosti. To naziranje najnovejše psihologije upošteva nad materialističnim spoznanjem in doživljanjem, temelječim na zgolj telesno-duševnih funkcijah (predstavah, mislih, čuvstvih in stremljenjih) čedalje bolj še tudi neko višje, na vsem tem osnovnem in primarnem se gradeče sekundarno spoznanje in doživljanje ali bolje dojemanje, ki ga skušamo odkrivati v svetu »intuicije«, ki posega neposredno do metafizičnega sveta človeka in morda še celo vanj. Po tem pojmovanju torej je lahko funkcija žene povsem enakovredna, četudi ne oblikovno-kvalitetno enaka moški. Ravno čuvstveno-intuicijski svet je namreč v ženi tista značilnost in svojstvenost, ki je moški racionalistično spoznavni svet ne izkazuje v toliki meri in kvaliteti Tu je torej iskati tistega zadostnega dopolnila, ki dela kljub navideznim telesnim nedo-statnostim ženo gotovo duhovno enakovredno in moškemu potrebno dopolnilo, ki zahteva upravičeno danes več pravic, več upoštevanja in spoštovanja.« — Res, »dopolnilo« mora biti hvaležno za toliko velikodušnost. Toda »dopolnilo« je dobro in potrebno in enakovredno samo za dom in kvečjemu še za udejstvovanje v takem delokrogu ali 'epše izraženo: v umetnostnih in nekaterih znanstvenih doktrinah, ki so »radi nekake svojske čustveno-intuicijske vsebine bolj prikladne za ženske tipe kot za moške.« Pri opravilih pa. ki odločajo o usodi, često o življenju in smrti milijonov mož in žen in njihovih otrok — tam nima žena ničesar opraviti ali vsaj »dopolniti!« In vendar ne bi smelo iti za to. da se ženi dopusti vstop samo v tisti delokrog, ki Je po današnji »danosti« njenift sposobnosti prikladen zanjo temveč bi morala ona s svojim intuitivnim razumom so-vplivati na ves potek Javnegp življenja Samo tedaj bi žena kot »dopolnilo« res nekaj pomenjala za blaginjo skupnosti. Ves članek je napisan menda samo zato, da podkrepi njegov konec: »moški je tisti, ki mu gre prvenstvo v eksistenčno prehranjevalni funkciji družine«, zato bi »iz tega trenutno nenaravnega socialnega položaja morala ženska odstopiti svojo službo moškemu, sama pa se posvetiti notranje-po-klicnim, naravnim poslom.« Pisec smatra za potrebno k temu še dostaviti, da bi morali biti potem moški seveda zadostno plačani. Torej gre vendarle tudi pri tem visokem razmotrivanju v prvi vrsti le za čisto človeško in čisto nič metafizično vprašanje: namreč za vprašanje eksistence. Kako or-dinarno-materialistično! Toda človek od same duhovnosti ne more živeti in tudi ženska ne! Ce pogledamo današnji kruti kon, kurenčni boj za delo in plačilo, moramo pač sprevideti, kako brezplodna so takale razglabljanja. Kaj pa je doseženega z ugotovitvijo: tako in tako bi moralo biti, ženska spada na taka in taka mesta po svoji prirodni darovitosti ?! Koliko ljudi pa je danes, tudi med moškimi, ki opravljajo tako delo, za katero bi bili sposobni? Nekoč je nekdo govoril z nekim visokim uradnikom, pa se je izrazil nato o njem: »Človek bi mislil, da ima gosjega pastirja pred seboj.« Tako deplasirana je danes večina ljudi. — V zadnjem stavku pisec milostno dovoljuje, da bi smele obdržati službe le tiste žene. »ki so navezane nanje z dušo in po pravem svojem poklicu, ne pa po sili razmer in po kakšni emancipacijski kaprici, ki se mora danes umakniti pred resnim položajem vsesplošno tudi že inteligenčne brezposelnosti.« Vprašamo samo: koliko je pa moških, ki so navezani na svojo službo z dušo? In kako naj se odpravi »sila razmer«? Kaj pa dotlej, dokler traja »sila razmer«, kam naj gredo ženske? Karakteristika »emancipirane ženske« močno spominja na sodbo homoseksualca VVeiningerja: »Emancipirana ženska pome-nja moškemu danes nekaj skrajno nepri-kupnega, prenapetega, reksaltirano-per-verznega« in napuhnjenega, histeričnega, ali tudi nekaj sodobno s ksantipskega« ...« Pripadniki vsakega naprednega gibanja vseh časov so naleteli na odpor svojih bor-niranih sodobnikov. Spričo tega dejstva je umevno, da ima tudi žensko gibanje nasprotnike, morda med samimi ženskami še več kot med moškimi. A- V. Kitajska vljudnost Kitajci so, kakor znano, nedosegljivi v okraševanju svojega govora in v rabi vljudnostnih izrazov, ki se kar cedijo prijaznosti. Pravo remek delo takega jezika je brez dvoma voščilo, ki ga je svoječasni guverner v šantungu in poznejši predsednik Kitajske, Juan ši Kai poslal 1. 1900 tedanjemu nemškemu guvernerju v Kiau Can in se je glasilo: »Citanje pesmi, ki pripoveduje o čričku, cvrčečem v travi, obrača moje misli na plemeniti trud, ki ste ga imeli z dolgim potovanjem v daljno deželo. Pesem pa, ki opeva, kako poje črviček pod cvetočimi murvami, je pomenila za mene veselo novico o vaši novi sreči. Zdaj ste srečno dosegli, da ste se polastili prepevajoče fe-niksove samice, s katero združeni ste nastopili radosti polno pot na poljane blaženih. Naravnali ste svoje stopinje k bregovom biserne reke, da se tam navžijete radostnega veselja in zabave, kjer valovijo v sobani, s slikami okrašeni, mesecu enaka oblačila soproge in kjer je odtiej lunina obla zadela na združeno dvojno podobo Poveličan sijaj se je zgrnil na vaš prapor z združbo s svilo prevezenim zastorom na nosilnici neveste in v harmoničnem blago zvočju zveni lira iz dragega Kamna h kitari. Ljudstvo vre čestitajoče k temno za strti poročni sobani in tudi v moje srce se je iz tega povoda razlilo veselje Spadam v vrsto tistih, ki imajo toliko vrednosti kot obešena prazna buča in moj notranji človek ne skriva nič dragocenega nege samo prazno slamo Ker pa so na moja ušesa zadeli zvoki svatovskih flavt, nočem vzeti čopič v svoje prste in poveličevati slavje s pesmijo, in med tem ko zdaj spit* olagodišeče spanje mirobnib lastovic, vza mem ta borni Košček papirja kot sredstvo da vam pošiljam svoja voščila k radostnemu dogodku.« ^ITVA IMO IfTnO^I A VI tO Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za tnseratid del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubi jam