Posamezne Številke« navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*50. •TABOR* izhaja vgak v okvirju zakona«. Beograd, 15. jan. (Izv.) Na seji glavnega odbora zemljoradničke stranke sprejeta resolucija naglasa: I. da zemljoradnička stranka v cseli državi nikjer ne sklene sporazuma s kako drugo stranko; 2. da nastopi povsod z listo saveza zemlljoradnikov; 3. kandidatura narodnih 'poslancev, kot nosilcev liste, liakior tudi grenkih kandidatov se mora vršiti strogo po štatutru saveza zemljo-radmakov. Nadaljne točke vsebujejo direktive • v*. . ,L .. mmm BOS*A JMar^ef, 1(5; JiBosrfa 1923. (cel njilijon, je lahko siguren, 'da bo do jpil denar v pol uri izplačan do zadnjega vinarja. Tenju fondu se ima defenzivni oddelek tudi zahvaliti, da je na-tanko poučen o vseh dislokacijah jugo-slovenskih, češkoslovaških in runnm-skih čet. Pisec teli vrst se je na lastne oči prepričal, da ima defenzivni oddelek tožen, z načrti in slikami opremljen razpored n«šo vojske v celi naši državi. Poleg tega razpolaga ta oddelek z (ogromnim Špijonažnim aiparatom, ki obstoja po. večini iz oficirjev, ki nemoteno prihajajo ipreko naše in češkoslovaške meje ter obveščajo madžarski generalni štab o vsaki, tudi najmanjši izpremembi, nanašajoči so na vojsko. •Glavni referent defenzivnega oddelka ->za jngoslovenske zadeve« je kapetan Kiš, rodom iz Bačke, ki govori per-‘fektnodiTvatsko in je tudi član »hrvai-skega emigrantskega komiteja«. (Dalje prihodnjič.) Velike in male stranke. Maribor, 13. jan. V .volilni borbi bo razvilo svoj prapor tudi več novih strank jn, strančic, katerih oče je kak ambicijozen prvak ali kaka neznana lokalna veličina, ki se doslej ni mogla uveljaviti. Jugoslo,vensko politično 'življenje je bilo že ob zadnjih volitvah silno razkosano; kakor kažejo znamenja, bo tokrat še slabše. Komu je to V korist, ne vemo; pozitivno pa se lahko trdi, da je prevelika razcepljenost političnih mas škodljiva i državnim i ljudskim intefesom. Razcepljenost pri volilnih skrinjicah se prenese tudi v parlament in postane prava coklja, ki neprestano ovira razmah parlamentarnega dela. Politična razcepljenost je značilna za /Vse mlade, neizkušene demokracije. Tam, kjer je parlamentarizem takorekoč zra-Stel z narodom, kjer se je demokracija ustalila in zlila z vsem državnim življenjem, opažamo značilen pojav: malo Strank, a posamezne stranke z ogromnim številom organiziranih pristašev. — Kakor se sicer angleške in ameriške razmere ne daj©, primerjati s srednjeevropskimi in balkanskimi, nam vendar, lahko angleški parlamentarizem posluži kot primer resnega in dozorelega demokratičnega režima. Anglija Ima tri vodilne • stranke, med katerim sc odigrava . volilni boj: konzervativno, liberalno in delavsko stranko. Liberalna stranka je pri zadnjih volitvah korakala v dveh ’ skupinah, ki pa sta sl zelo blizu ih sta se ločili Je vsled taktičnih nasprotij med idvema voditeljema (Lloyd George, As-1,‘Uuit). Te tri stranke predstavljajo tri Interesne kategorije in združujejo v sebi M prveha nadstropju hiše se je naha- ; Mihel Zevacos ■ ji-:'' Markiza Pompadour. ' Zgodovinski roma«. — Poslovenila Rosandra. ifcj (Dalje.) g* Jate dolga sobana, v katero je prihaja' / 'la svetloba skozi štiri veliika okna. — V To sobano je zvala Ivana-Aatoni jeta svojo delaviiico, svoj, atelje. — In v ti sobani se je nahajala mladenka ob času, ko je Prane Damiens stopil v pala-tčo Aitigenson. — Pred ebenovinastiim podstavkom je tsedel nekako štiridesetleten mož, — visokega čela in finih rok, ki so se prikazovale raza dragocenih čipk zapest-• ka, ftjegova postava je bila elegantna in ravnokar je sodil s svojim skeptičnim nasmeškom naslovljeno sliko. — ji' Bil je to mojster Preme Boueher, ki lile bil prejšnje leto razstavil svojo moj-stersko delo: »Diana v kopelji,« — u-ianethik, katerega so sodobniki imeno-; Tali »slikarja gracij«. — V 'kotu pa je nežna gospa 'de Hau-'isset Svirala melanholično melodijo me-(Mleta na krasnem z bisernico vlože-hem glasovirju tiste dobe, — na katerem je bilo utisinjeno ime slavnega iz-iSelovatel ja Booile. — 1 ^ A kot da popeva po taktu menueta, ki jo je dozdevno tiho spremljal, je .staja Ivanka pred svojina učitetvu. ter ni«, pravila svojo hitre misli, svoj bežeče ideje glasno in neskladno, kakor so ee !ji v slikovitem neredu pojavljale le’ v •biearmi glavici. «■ -' • v.v . -v. vse one cilje, ki so na pr. pri nas razdeljeni v dvajset strank. Strankarska razcepljenost otežkoča razvoj in konsolidacijo mladih držav. Na Poljskem imajo ogromne težave s preobilnim blagoslovom političnih strank, ki nosijo lepe programe in zasledujejo teoretično morda celo dobre namene, ki pa sc ne morejo zediniti, kadar bi bilo treba ustvariti kaj velikega in skupnega. Vsaka stranka in strančica gleda na državne potrebe skozi lastno prizmo in ljubosumno pazi na svojo »neodvisnost«. Večje stranke se trudijo, da bi pritegnile te male politične drobec v sfero lastnih delovnih programov, toda delitev v dva velika bloka — levico in desnico — je le navidezna in negotova. Pri volitvah pokojnega prezidenta Narutowicza se je pokazalo, da obstoja cela .vrsta strančic, ki so pripravljene skakati sem in tja in igrati vlogo jezička na tehtnici. Sicer pa ni treba hoditi na Poljsko kupovat slabih političnih primerov in izkušenj, kar jih imamo doma dovelj in po ceni. Pri nas so male stranke Vršile zelo glasno kritiko velikih vladajočih strank in delale vtis, kakor da se je državniška modrost in sposobnost naselila edinole v gnezdih raznih manjših strank. Cesto je bila kritika umestna in stvarna, v splošnem pa je delovanje malih strank zgrešilo svoj cilj in danes ne moremo trditi, da se jim je posrečilo dokazati nujnost svojega obstoja. Ni namreč dovelj imeti kritikarsko in destruktivno sposobnost. Politično življenje zahteva da sc ga polaste sile, ki imajo moč ga obrniti na nova pota in mu dati nove oblike. Vsaka stranka se mora zavedati, da je dokaz njene upravičenosti podan šele v trenutku, ko pokaže svoje praktične konstruktivne zmožnosti in svoj dejanski prestiž nad drugimi strankami. Stranka, ki nima izgleda, da bi mogla prodreti med mase in postati odločilen ali vsaj soodločujoč činitelj v državi je mrtev organizem. Stranke niso nič konstantnega in večnega, ampak se spreminjajo in presnavljajo; zato morajo svojo življensko sposobnost in politično zrelost pokazati v primeroma kratkem času ali pa jih razvoj prehiti, ne da bi jim dal priliko pokazati sploh kak' uspeh. Predstavimo sl položaj, da pride v parlament ta ali ona lokalna veličina, ki sicer uživa v svojem kraju veljk ugled, katera pa med drugimi izgubi in pomeni le toliko, kolikor številk predstavlja. Je celo mogoče, da ima ravno ta poslanec duhovitejše načrte kot vsi drugi jn da je njegova skromna skupina moralno najmočnejša, toda zato se nihče ne briga in to pri nas ne pride do veljave. Ce hočejo take strančice kaj doseči, se morajo nasloniti na večje stranke; kadar pa gre . »Dolgočasim <5e, mojster, — v mojem, malem srčecu, ki u triplje pori temi tančicami, je preveč radosti in žalost!. Čudite se temu? — Govorite mi o sliki, in kot izvrsten prijatelj, kakoršen ste, y svoji posebni dvorijivosti hvalite .moj izdelek, t- In vendar, — kaj me briga vse slikarstvo! _ Ali res mislite, — da mi je toliko pij srcu.? — Ali se sploh moro zenska brigati za drugo, kot da bubi in trpi?« — »Danes imate pa zopet, svoj slab dan!« — je odgovoril slikar, medtem ko slik n*am 2 malo potezo popravljal »Zdi se mi danes, kot da me nekaj bon! ~ ~ p<>znate li gospo Le- . ■^cdoževalko, — ono, ki izvršuje več takih pokiicov,. ki pove prihodnjost iz vseh mogočih znamenj in znakov?! Meni se »di precej novama in blazna.« — »Blazna? — Poslušajte, pred kaki-ni a civeiiici tednoma jo rprisla sem in mi prerokovala, da postanem skoraj' kraljica, — na pol kraljica, — tako je rekla. — Zakaj vendar »na. pok?« — »Vidite torej, da .ie res blazna, dva-§*&. th 1 .iatelj, kuj ti vi vičtd&rici mi bolj prijal. — Vse to me ‘le polni, zadovolji oči, a duša ostane nema, — prazna.« — »Vendar, vendar, — vi ste pa« pre-uervoBui!« Ji je elednjič rekel slikar. -* ^ ^ - v prtaf naložili z izgubo. Boljše je ostati 'i veliki demokratski stranki in tu priprav* Ijat eventuclno preorijentacijo, kot P* biti zastopani v malih strankah, ki vi naših razmerah nimajo izgleda, da bi mogla dobiti tisto številčno in moralno moč, ki ie potrelma za izvršitev navadnega praktičnega programa, kaj šele za zmago novih političnih ideologij in načel,1 Politične vesti. * V Prekmurju so klerikalci postavili za kandidata zopet zaspanega Kle-k la, ki je bil večino svojega poslančev-škega časa lepo doma v Prekmurju. Za' ocvirk so kot drugega kandidata oživ. namestnika postavili nekega Kuharja' iz Tešanoveč, protestanta. Dnevna kronika. t — Otvoritev obrtne nadaljevalne: šole v Središču. Tekom zadajih let se, je začelo obrtništvo v Središču in okolic«' prav lepo razvijati. Izšlo ie od tam že precej praktično dobro izvežbanega obrtniškega naraščaja, ki pa je po vstopu v po-i močniško službo žal občutno pogrešal teo-j retične strokovne naobrazbe, brez katera je danes mlademu obrtniku pač težkaj uspešno zmagovati konkurenco. Da bi«« prišlo v okom temu nedostatku, nadeli sta si organizaciji: .Obrtno bruštvo“ i« .Skupna obrtna zadruga za Središče i»-okolico* začetkom lanskega leta naloge* deseči ustanovitev prepotrebne obrtne nadaljevalne šole v Središču. Pod predsedstvom g. Jakoba Zadravca, posest* nika parnega in umetnega mlin*1 se je sestavil začasni šolski odbor, kateremu se je posrečilo zbrati zadostna denarna sredstva ter doseči dovoljenje za ustanovitev in se je dne 7. t. m. obrt* na nadaljevalna šola slovesno otvoril®' Bil je to praznik za tamkajšnje obrtništvo. Zbralo se je polnoštevilno z vajenci (53 po številu) vred k otvoritvi, prisotni pa so bili tudi zastopniki občinskih odborov, domače učiteljstvo tet stariši vajencev. Razveselil je navzoč^ s svojim prihodom prav posebno gosp* okrajni glavar dr. Pirkmajer, ki je v poljudnem govoru obrazjasnil razvoj obrt* ništva ter velik pomen obrtnih nadaljevalnih šol. Končno je izrekel zahvalo g* Jak. Zadravcu, ki si je s svojim trudonl in požrtvovalnvstjo za ustanovitev te šof le stekel največjo zaslugo. Ustroj obrti nad. šol je obrazložil šolski ravnatelj g Anton Kosi in je vspodbujal vajence k točnemu obisku in marljivemu delu v tej šoli. V tem smislu so potem še go* vorili: predsednik »Obrtnega društva*1 g. Jak. Zadravec, s r e d i š k i župan »Ne, no, čutim vedno bolj, da — seru bila rojena za to prajzno, pestmisol no živo tar en je. — Oh, mojster, —- moj' src© hoče živeti, — živeti in ljubiti. — In med vsem tem, v senci tega boga stva čutim olkoli sebe nevidne roke, mo silijo (proti usodni bodočnosti. Ljubim cvetice, — čisti zrak, — prt , neskončnost, a čutim, da se bom P°i greznila y morj ti pozlačenega blata- T Solnce sije jasno na nebu, a imeni dolgčas in bojim m, da, bojim se, — n6' poznane in izdaj ake nesreče, ki se mori ida pripravlja, da me podjarmi, vniči V istem trenutku, ko vam to govorih11,41 Ivana si je v trenutni žalosti zakril® obraz z rokami in skozi drobne prste ■ji kapale debel© solze tuge. — Bolj ganjen od njenih besedi. bi to pripuščal skepticizem veliki gospoda^ kakoršni so sploh večtnom® umetniki, — j© slikar vstal ter 00 stegnjenimi rokami bližal devojki. A v tem trenutku so se odprla in služabnik je naznanil: »Gospod Le Normant des EtiolesB Prano Boueher je ostal neprejničn0 na mestu, kjer se j© ravno nahajal. — Ivana si ije živahno obrisala sol*11^ oči, — potem je vstala ter gledal* ,vrata. — »Nesreča, katastrof a!« — je šep^a la neslišno. —* Oni, katerega je vstavite Poissou v predsobju, — malo človeče, elabotno, — je vstopil, — klobuk Pr paaduhb, a levico na z demanti posut® Maribor, 16' faanalf*”i§l8.: -.VIHK B D •«<*, a~iiTiirg»riW(t^ir.»i g-Franc Lukačič ter predsednik »Obrtne zadruge" g. Josip Veselko. Besede govornikov so našle v srcih navzočih naj« !ePši odmev in upati je, da bo rodila novo ustanovljena obrtna nad. šola prav obilo sadu. — Kmetijski pouk po deželi. Odde-'ok za kmetijstvo priredi v drugi polo-■yiri meseca jam. t. 1. sledeče poučne tečaje in predavanja na Štajerskem: 1. V nedeljo 21. I. v Prevaljah (anketa za SUfžiško dolino v gvrlic določitve smernic za pospeševanje kmetijstva, okr. ekonom Wernig), v Mali nedelji po zborovanju kmet. ipodružuice (o vož* ?osti reje dobrih plemenjakov, živ. inštruktor Zupanc), v Bistrici v Prek-riurju (o živinoreji, o izboljšanju hlevov, okr. ekonom Vojsk), v Krajni v •'Prekmurju ob 13. uri (o gnojenju z rinetnimi gnojili, pomoč., okr. ekonoma Pavlica), v Rogaški Slatini ob 10. uri gostilni Stom (o kletarstvu, pomočnik okr. ekonoma Stamberger). 2. V Nedeljo 28. I. v Vuzenici (o pospeševanju živinoreje, o sadjarstvu, okr. eko-Jiom Wernig), v Trbovljah pri zborovanju kmet. podružnice (o svinjereji. o Povečanju produkcije mleka, živ. im '•traktor Zupanc), v Turnišču v Prek Piurju (o živinoreji in o izboljšanju hlevov, okr. ekonom Vojak), v Krogu v Prekmurju ob 13. uri (o gnojenju z hmetnimi gnojili, pomočnik okr. ekon. Pavlica). 3. V pondeljek 2.9. I. pri Sv. Marku po 'zborovanju kmet. podružnice (o izboljšanju krme, o vzgoji plemenjakov, živ. inštruktor Zupanc) ter isto Predavanje dne 30. I. v pondeljek v Hrastniku po zborovanju kmet. podružnice. Dopisi. Šmartno na Pohorju. Šmarski dile 1 tantje prav razveseljivo napredujejo. . ®e le pred 10 mesci se je postavil šolski :nder ter se začelo vežbati sprva lažje gledališke igre. Med šolsko kakor tudi : šoliodraslo mladino vlada, veliko zani-toanje za prireditve ter se nahaja med j injo prav mnogo dobrih celo izvrstnih talentov. «— Dne 6. in 7. t. m. so se Šmarčan je zopet postavili. Igralo se je 'riladinski igrokaz »Kralj Matjaž*. — Kdor pozna to krasno petdeianko, mo-:?a priznati, da je zelo težka, % vkljub u. temu je na našem odru krasno uspela. K lepemu uspehu je mnogo pripomo-. tSbi čisto nova scenerija, ki jo je izderi slikarski mojster, g. Ačko iz Slov. ^istrice. šnjjarčanje bodo s »Kralj Ma-•tjažem« gostovali tudi na drugih' od-|«h. da tako svetu dokažejo svojo pohorsko zmožnost. — Dne 14. prosinca j s« je vrail pri nas ustanovni občni zbor | ? (gasilnega društva. Tudi v tem oziru nočemo zaostati mi planinci za vami ■ dolinici. Planinski pozdrav! ij Bučečovci. V mariborski bolnišnici le dne 18. t. m. umiri sim načelnika tukajšnje ždi. postaje, gospod' Marko Po-, Karove,, jun,, v starosti' 22 let. Pogreb ':’®c je vršil 14. tm. ob 15. uri na pokopališču v Pobrežju. Pokojnik edini sin Kda. Marka Pogorevca, sen., revidemta ; žfdezpice — ge je šolal na realki v • Gžaidioti. Ko je o prevratu prišel v našo ; državo, še ni znal skoraj besede eloven-. bki. Ob žilavi volji im izredni vztrajnosti se je tokom enega leta naučil perfektno slovenščine, srbohrvaščine in ei-- žilice tor je prebil vse izpite za železniško in carinsko službo v slovenščini z : dobrim uspehom. Služboval je kot železniški. in carinski čiuovnik na posta-v Gornji Radgoni, kjer je točen in Si®®ten v službi ter Biappatična im pri-fJdbljena oseba povsod, kjer je zahajal družbo. Bil je navdušen Jugoslovan, ri«n Sokola v Gor. Radgoni in podruž-hioe Jngoslov. Matice. Ugrabila ga je ^izproena jetilka. Blag mu spomin in Nhika zemljica! Težko prizadetemu o-toto-vdovou im sestrama pokojnega pa ^sožalje! Prekmurje. v^og. Matica« v Gornji Lendavi Sz-napredni je. Letni račun za 1922 iz ^®uje čistega dobička v blagajni čez kron, nadalje ima svoj stoječi o-• kateri je vreden do 7000 kron. »Jug. Matice« se je vr-~ ,n* Sv. treh kraljev y. Gorpji Lon-Sklenilo se je, da se bo napravil j.oder, da se bojo,lahko pri-le predstave tndLSrngje. na ta na* čin izobražujemo mlado ljudstvo prekmursko. Nove zvonove dobimo v najkrajšem času v Gornji Lendavi iz Ljubljane. Madžarski pograničarji. Meseca decembra 1922. so prišli trije pograni-čarjj iz Gor. Senika na naše ozemlje in na Spiborgu obč. Spinei vbradli eno kravo vredno 15.000 kron. — Storilci so že izsledeni od madžarske oblasti. Dva vojaka so vtaknili pod ključ, a tretji, kateri je bil poveljnik tatinsko družbe, neki podčastnik, je pobegnil na svoj dom in se tam vstrelil. Petnajst litrov slivovke je bilo vkra-denih Mariji Madžar iz Doliča na Št. Janžev večer. Sledovi stopinj so peljali do soseda, Najbrže pa je tat žganje ti* hotapil v Nem. Avstrijo. ____ illSTROJI Ant. Rud. Legat, Maribor Slovenska ulica 7. 69 Telefon it. 100. □□□docdodcdo □ □ □mannoonono Celjske vesti. Slika demokratske vlade v celjskem magistratu. Pod tem naslovom je prinesel »Naprej« v 180. štev. z dne 25. avg. 1922 ostuden napad na celjskega župana dr. Hrašovea, češ da je on zakrivil, da se je obesil hišnik mestnega magistrata Turen dr a th, ker ga je gnala baje beda in pomanjkanje v smrt. Naknadno pa se je ugotovil Čisto drugi vzrok samomora. Ker «Naprej« svojega članka ni hotel popraviti, je vložil župan dr. Krašovec tožbo zoper odgovornega urednika radi častikraje. Pri obravnavi, ki se je vršila te dni v Ljubljani, je zlezel odgovorni urednik Podbevšek pod kloip, preklicuje inkriminirane očitke ter se ponižno zahva Linje, da ie zasebni obtožitelj odstopil od kazenskega postopanja. V vednost javnosti, kako se 'krade čast zaslužnim možem, ako so demokrati. Za predsednike stanovanjskih razsodišč v Celju so bili od stanovanjskega urada izvoljeni sledeči gospodje: poštni ravnatelj Anton Mirnik, davčni nndapravitelj Volov šek. upravitelj bolnice I. Prvkoreek, polic, svetnik dr. Senekovič, okr. komisar dr. Brunčko in fin. tajnik dr. Močnik. Občinskemu svetu sc je predložila lista članov razsodišča, iz katere bo izvolil enako število iz vrst najemnikov in hišnih posestnikov. Aretacija bivšega avstrijskega častnika. Celjska policija, je aretirala na ovadbo neko stranke bivšega avstrij skega poročnika dr. Arnulfa Koglorja v trenotktu, ko je hotel z vlakom zapustiti Colje, kjer je bil na obisku. Obtožuje se, da je kot poveljnik transporta nadomestnega, strojnega oddelim pustil med Velikovcem in Celovcem privezati na vlak nekega kuharja bataljona, ki .ie pretrpel gtrozne muke in se o-nesvesti.1. V Celovcu so ga morali pre peljati v bolnico. Kogter dejanje prizna, a so izgovarja na nadporočnika Bascha iz Dunaja, kateri je baje dal to povelje. Ako bi kdo mogel navesti o slučaju podrobnejše ■podatke, naj jih sporoči drž. policiji v Celju. Kogler je bil kot častnik s Slovenci izredno su nov; je prav, da sedaj v jugoslovanski ječi nekaj časa kašo piha. Tako bi se naj zgodilo z vsakim bivšim avstrij ek im častnikom, ki je zverinsko postopal proti našim fantom, a se sedaj dr®1 de piriti na slovenska tla. Poneverba. Pretekli teden se je zagovarjal prod celjskim okrožnim sodiščem bivši vsestransko zaposleni tajnik celjskih socijalističnih organizacij Edo Mlinar, radi poneverbe javnega denarja. V svole svrhe je porabil zbirko za slepce v Ljubljani, za gladu joče v Rusiji in razne strankine prispevke v celokupnem znesku 5590 D. Radi sličnih deliktov vže dvakrat ptredkazno-von, je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe. Težka telesna poškodba. V Drešinji vosi je neki Mirnik M&tdja brez prave* ga vzroka udariti nekega Veseljaka z ostrim predmetom tako močno po glavi, da ga je smrtno nevarno ranil, nato Pa zbežal. Vendar ga je Veseljak spoznal po glasu in belem klobuku. Okrožno sodišče v Celju m,u je prisodilo 3 ntesecč MJto JSSa/p-* ’ ' ^" ' "r Mariborske vesti. Maribor IS. janaarj* 1923. m Stanovanjska kolobarijo. Prejeli smo: Javni nameščenci so sklenili, da ne plačajo zvišane najemnino, ker jo ne zmorejo. Kljub temu so se že mnogi pobotali. Zdravniki grozijo s 109*» zvišanjem taks, čim se jim podražijo loka- li. Najemniki grmijo proti hišnim posestnikom, podnajemniki pa nroti najemnikom, češ da so ravno taki »oderuhi« kakor hišni posestniki, samo če imajo priliko, da lahko ero ali več sob oddajo. Hišni posestniki po bodo nemara izjavili, da ne plačajo Zvišanih računov, obrtnikom za razna hišna popravila in občinskih davkov, ki jih hoče magistrat baje samo trikrat povišati. Da najemnina ne more ostati na tej nižini, je jasno. Bati se je, da se bomo kakor v drugih ozirih tudi glede najemnin »ujedinili« z Beogradom. Vidi se, kako potreben bi bil tozadeven pravičen zakon. m Druga redna seja, občinskega sveta mariborskega se vrši dne 19. jan. 1923, ob 19. uri v mestni posvetovalnici s sledečim dnevnim redom. 1. Zaprisega novoizvoljenega podžupana, 2. nadaljevanje debate o proračunu za leto 1923. m Pasteurjev večer v »Ljudski uui verzi«. Tudi Maribor noče zaostati za drugimi mesti velikega dela Evrope, ki eo že slavila ali še bodo slavila stoletnico francoskega učenjaka in dobrotnika človeštva Louisa Pasteurja. V pondeljek dne 22. t. m. priredi tukajšnji zdravnik g. dr. Fr. Toplak v •prostorih »Ljudske univerze« (mala kazinska dvorana) predavanje o Pasteurju. njegovem življenju in delovanju. Predavatelj namerava prav posebno očrtati znanstveni in >praktiČni pomen Pasteurjevih razkritij na polju bakterijolrvgije. Tako se čitatelji ne bodo seznanili samo z življenjem in delovanjem velikega učenjaka, marveč bodo »poznali tudi nekatere važne priro-doslovno-medicinske pridobitve. Le bo mogoče, i»o g. pav da vatel j demonstriral z mikroskopom in z bakterijami. Pričakujemo obilen obisk. Začetek točno ob pol osmi uri zvečer. m Japonka na »Japonski noči«. Klub »Grohar« je dob:l danes obvestilo, da se »Japonske noči« dne 20. t. m. udeleži tudi znana. Japonka iz Ljubljane, ki nastopi v kostumu svoje rodne domo vine. m Hišne posestnike ponovno opozarjamo na predpise glede čiščen ja pločnikov. Prejšnja luža je oledenela in pločniki, katerih nekateri hišni posestniki niso niti očistili prvega snega, so poledeneli. Glasom predpisov, so hišni posestniki dolžni pločnike oziroma cesto pred svojimi hišami .posipati. Za vse nesreče in njih posledico, ki bi se zgodile v®led zanemarjenja teh predpisov, so hišni posstniki osebno Odgovorni. Toliko pravočasno v pojasnilo! m Vabila za »Japonsko noč« so bila danes odposlana na razne osebe, ker pa seznam, ki je bil na razpolago ni bil po-polen, se naprošajo vsi oni, ki vabila ne^ bi prejeli, pa bi se radi udeležili te prireditve, da si nabavijo vabila pri g. Cotiču v Maistrovi ul. št. 17. H. Da ne bo naval pri večerni blagajni prevelik, se bodo vstopnice prodajala tudi v predprodaji. Kdaj in kje bodemo še javili. Z dekoriranjem in preureditvijo Goetzove dvorane se je že pričelo. m Glasbena Matica Maribor. V torek pred pevsko vajo zelo važen sestanek mešanega zbora. Vsi! m Občni zbor Društva uradništva denarnih zavodov v Sloveniji odsek Ma ribor. — Vabimo s tem- vso p. t. člane našega društva, da se polnoštevilno udeleže letošnjega občnega zbora, ki se vrši dne 22. jan. v salonu restavracije pri »Haltovidlu« (v Jurčjčevi ulici) s sledečim dnevnim Tedom: 1. pozdrav predsednika; 2. porodilo odbora; 3. po ročilo revizorjev; 5. slučajnosti. m Planinke, planinci! Mariborska podružnica Slov. plan. društva priredi dne 1. febr. 1923 ob 20. uri v Goetzovi dvorani v Mariboru proti vstopnini 15 Din. svoj letošnji Planinski ples, na la) j ega stem.va.bj vse prijatelje planin. Prireditev bo nudila vse dobroto res planinsko veselice. Brez predpisov. — Godba »Drave«. m Spremembe v imeniku telefonskih naročnikov v Maribora (službena izdaja od avgusta 1922). a) Novo postaje; m Errim p. Gosposka ul, 28; 331 smsn *’ ** ' •" ‘ ■■ - - in. mmiMi, Lah’ Jakob, trgovec Glavni trg 2; '413 Mariborska belil niča in agentura, Schonsky i Loebl ob brodu; 316 Kybal Oldrich tovarna svinčenih izdelkov Mo therjeva ulica 20; 370 Medica Josip, Koroščeva ul. 41; 416 Metra d. d. združene t vernice Mlinska ul. 13; 412 Mi-boirko Ivo, električno podjetje Slovenska ulica 20; 317 in 318 Prva hrvatska štedionica Gosposka ulica; 232 Rosnerr Marko, manufaktura Slovenska ulica 13. — b) opuščene postaje: 323 Sohober Franc; 600 Majster Rudolf, general; 370 Tomc Ciril, Koroščeva ulica 41. c) sprememba naslova: 100 Legat Rud. namesto Legat Eduard. , m Stare knjige, dobro ohranjene, tildi nemške, a le najboljših svetovnih' pisateljev, kupuje po najvišjih cenah »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu. m Stekline sumljiv ,pes v Mariboru. V soboto 13. t. m. predpoldne je ogrizel v Mariboru y Koroški cesti velik bel pes s črnimi lisami več oseb. Pes, ki je po poročilih zelo sumljiv stekline, je odfbežal v smeri proti Kamnici. Dosedaj se je javilo 5 oseb, ki so bile ogrizene. Prebivalstvo se opozarja, da se vse osebe, ki jih je eventuelno ta pes ogrizel, v svojem lastnem interesu javijo takoj pri mestnem magistratu (fizikat) in da se vsi podatki o oven. po tem psu tigri« en jenih živali takoj naznanijo pri mestnem magistratu, veterinami urad. m Stekel pes ogrizel štiri osebe, V so*» boto se je pojavil na Koroški cesti črn, precej velik' pes, ki je imel vse znake pasje stkiine. Na Koroški cesti je ogri-znal pet oseb in sicer: Berto Čerin, ženo tapetnika Čerina, Marijo Spanner, za* sebnico, Fr. Afnera, učenca' !u Barbaro Rumpf, delavko. Vsem jo rešilni od« delek prožil prvo pomoč ter jih prepeljal v svrho ugotovitve diagnoze,v javno bolnico. Dosedaj še ni ugotovljeno, čegav je pes; sumi pa se, da se je priklatil v mesto iz okolice. Opozarjamo pri tej priliki lastnike psov. na j vsako sumljivo obolenje psov nemudoma pri« iavijo veterinarakemu uradu, da se prepreči raašrrinje te opasne bolezni ia izogne daljšim pasjim zaporam. m Vdova a 3 nepreskrbljenimi otroci, brez sredstev, prosi dobra srca za pomoč, da obleče otroke. Darove sprejema uredništvo »Tabora«. i. Narodno gledališče. Reperteire: d Pondeljek, 15. jan. 21aprto. Torek, 16. jan. Baron Trenk, i»v. Sreda.. 17. jan. Običan čovek, gostovanje v Celju. • " . -O- % »Baron Tronic«, Jutri, dae 16. t. nt, se ponovno vprizori priljubljena opereta »Baron Trenk«. Vlogo komteso Lidije poje na novo angažirana Članh ca ga Mitrovičeva, ki je z lanskimi gostovanji v opereti dosegla zelo lepe n-spehe. Dirigira pa njen soprog Andro Mitrovič in ne g. Vogrič kakor je M! lepakih pomotoma označeno. ..?t. ,x Kultura in umetnost x Jubilej Narodnega gledališča v, Beogradu. Dne 16., 17. in 18. t. m. se ho vršila v BeogTadu proslava petdesetletnice tamkajšnjega Narodnega gledališča. Ob tej priliki so bodo sestali V Beogradu zastopniki slovanskih gledališč iz Prage, Varšave, Sofije ter zastopniki naših domačih jugoelovenskih! gledališč. Stelo zanimiv je program za prvi večer. Prva točka bo: Govor g, Nušiča ob petdesetletnici. Druga točka: prizor »pred gledališčem 30. oktobra L 1869«, ki bo predočil momeut pred gledališčem na večer prvo predstave prihod posestnikov v tedanjih nošah, krinolinah, trakih, cilindrih itd.; nastopale bodo samo znane zgodovinske ose- . be iz tedanjih dni. Tretja točka: Beograd nekdaj in sedaj. Predstave se bosta udeležili tudi dve najsterejši članici Narodnega gledališča, Milka, Grgu-rova in Julka Jovanovičeva, za katero bo gotovo najgani jivejši moment, k® bo videla nastopiti na odru svojega že davno pokojnega moža Tošo Jovanoviča, enega naj večjih jugoslovanskih igralcev polpreteklo dobe. Na programu' drugega večera je premijera Nušičeve-ga »Nahoda«, na sporedu tretjega .večera pa »Prodana nevesta«. x CarosPv spomenik v NewyorkR< Ameriški Italijani eo aklail* X Ne*> jrorfcu postaviti spomenik neSavno u-nurlemu svetovnomanemu tenoristu Oaru®u. V ta. namen so zbrali večjo svoto denarja tecr razpisali natečaj za najboljši osnutek. Sprejet :i» bil osnutek napolskega kiparja Pbilippa Oifa-riello. Kipar 'bo spomenik kmalu do-gotovil, na kar bo prepeljan iz Italije v Ameriko ter postavJjen na določenem mestu v Newyoi*ku. To bo menda prvi' večji spomenik postavljen opernemu tenoristu. - % \ %■■■ : Občni zbor X. S. S. K. Maribor. Fo pravilih kluba § 14. sklicuje podpisani odbor občni zbor I. S. S. K. »Maribor« za torek dne 30. I. 1923 ob 19. uri V prostorih gostilne -»Maribor« s slede-1 čim dnevnim redom: 1. letna poročila funkcijonarjev; 2. poročilo preglednikov računom*j volitev upravnega odbo-ra; 4. sprememba društvenih pravil $ 17; 5. samostojni predlogi, ki se mora-' jo pismeno predložiti vsa j osem dni pred obž. zborom, in morajo biti podpi-! sani od 10 do glasovanja upravičenih članov; 6. določitev pristopnine in članarine. Vsi klubovi Člani se poživljajo k polnoštevilni udeležbi. Sklepčnost 3« dana ob navzočnosti % do glasovanja upravičenih Članov, sicer eno uro ka-j sne je ob vsakem številu navzočih. —', Odbor L S. S. K., Maribor. rv.f Sokolstvo o Plesne vaje Sokola v torek 16. t. nit ne ho, ker je dvorana oddana. -v liored sodišča Maribor, 12. januarja, 'tj Led mesto ma3ti. *;i Trgovec Franc .Vidovič v Mariboru, je kupil po svojem, zastopniku Edvardu Wertlieime.r v Pančevu večjo količino svinjske mas-/; Kupil je med dragim tudi od mesarja Petra Puriiarovi-ea osem sodov masti v čisti, teži 1582 kg in sicer kg po 67 K. Ta; mast je prišla v Maribor koncem februarja 1. '1. Na zunaj je izglodala tako kakor pristna •svinjska mast. Kupčevo pozornost so zbudili le majhni koščki ledu, ki so se nahajali v masti. Kupec je pustil radi tega ugotoviti dejanski stan po notarju dr. Barletu in preiskati mast po zve-dencih, ravnatelju Mohorčiču in trgovcu Berdajsu. Ti so našli, da vsebuje poslana mast nenaravno veliko množino vode. Pri kemični preiskavi je dognal zvedenec Mohorčič, da vsebuje mast povprečno 31-99% vode. Pri tej množini vede, čiste teže masti po 1582 kg in ceni po 67 K za kg. bi toraj trpel Vidovič škode 33.907 K 36 v, ako ne bi postopal tako previdno, kakor se je zgodilo. Okrožno sodišče je Purkareviča obsodilo radi hudodelstva goljufije na '4 mesece ječe. -t-a-.„ u.. ■ ;■ « •&’...j Posledice fantovskega prepira, .l; ? ,17 noči na 6. novembra je več fantov in deklet, med njimi viničarjev sin Florijan »Jager iz Selnice ob Muri! in posestniški 6in Alojz Tišler, pomagalo stiskati posestniku Štruklju v Norinih pri Št. liju v Slov. gor. sadie. Okoli 1 ure jponoči so se podali domov. V bližini posestnika Cimjperič v Novhiah so si napravili cigarete ter so hoteli poti. Naenkrat Je Jager brez vzroka udaril Ludvika Župec za uho. Nato pa se je lotil Tišlerja, češ, da drži z 2upe-com. Vrgel ga je na tla in na tleh ležečega zabodel z nožem v hrbet ob 5. prsnem vretencu s tako silo, da je nož prodrl notranjost prsnega koža in ra-nll pluČa. Jager je bil pred okrožnim sodiščem obsojen radi hudodelstva 'težke .telesne poškodbe na osem mesecev teške ječe, Paragraf 104 srb', k. z. '-^^1"' •• Dne 21. novembra 1. L, je privedel neki vojak mariborskega vojnega o-kruga, 21 letnega v Šmarje, okraj'Celje, pristojnega, .artista Klementa Je-senkota na policijski komisarijat,- ker se ni zglasil kot vojaški obvezanec. Na policiji ee je izkazal z neko knjižico, ki pa za legitimacijo ni zadostovala, ker vsebuje samo dovoljenje raznih občinskih', šolskih’ in vojaških oblasti, da se sme producirati z raznimi čarovnijami. Višji policijski komisar Pestev-šek, ki ga je zaslišal, ga je opozoril, da si naj preskrbi za svoje produkci je dovoljenje od1 pokrajinske uprave za Slovenijo ter mu knjigo od vrel. Keksi mu je. da mu jo vrne, ko prinese dovoljenje. Ko je potem zaslišani odšel od višjega Komisarja na stražnico, je tam kričal: »BJ..«. komisarska mi je ufcral dokumente, on je Švaba, on je švabsKi oficir, on je švaibelča K..».« Ko je višji komisar ob 14. uri zapustil urad, ga jo Jesenko v Veži napadel z -besedami; »Vi mi boste knjigo še danes nazaj dali, drugače vam bog pomagaj!« Jesenko je bil pred senatom obsojen radi pre-gre&ka po $ 104. srb. k. z. na 14 dni zapora. " v Gospodarstvo. g Produktna borza v Novem Sadu* j 12. januarja: pšenica: bačka 433; ječ*, men bački 313; oves bački 30:; koruza^; za april 260; za marc 250; fižol; beli' novi 375. moka: St. »0« 633, za kuho 608* krušna »6« 558; otrobi pšenični 170J: mast*, svinjska ah Bačka 32. Tendencah| neizpremenjena. jj Velika zavarovalna družba išče spretnega Ethel ga je sprejela 6 šaljivimi očitki: Saj mu ni neznano, da je razvajena, muhasta paglavka! Od tega dne se je njen car zopet točno ob šestih ustavljaj pred nredorsko postajo. Ethel je zdaj naposled svojo taktiko izpremenila. Poprej je vsekdar gledala, kako bi bolj ustregla Allanu. Odslej pa ne več. Nasprotno je umela dovajati AHana do tega, da je izpolnjeval njene željice. Rekla je: »Jutri bo igrala Blanche. Rada bi jo videla, Allan.« Allan je poskrbel za ložo in gledal BlancKeo, čeprav ga je dolgočasilo motriti histerično žensko, ki se je zdaj krčevito jokala, zdaj krčevito smejala. Odslej jc Newyork videval Allana in Ethelo pogo-stoma skupaj. Ethel se je vozila malone vsak dan po Broadwayju v Allanovem ca.ru. In Allan je vozil sam. kakor svoj čas. ko m« je bilo zdravje še trdno. Zad pa je sedela Ethel Lioyd. zavita v plašč in vihrajoče tenčice, in izza napol spuščenih trepalnic pogledavala po cesti. (Dalje prihodnjič.) Bernhard Kellermann PREDOR. za sedlarsko io jermensrska delavnico se liče na pri-* raeraem kraju za tako obrt;! t j. da se lahko vozniki; S konji Mimogrede usta*, vijo. Ustmene ali pismea« ponudbe na tvrdko Ivaa Kravos, Aleksandrova c«-, sta 13 ali pa Koroška ce* Sta 17. 50 10-3 ■V. • /• Roman, itk'- '\ CDaljeJ * 014) Allan se je komedije, ki ga je mučila in sramotila, naveličal, pa se je odločil, da stori, kar treba. Ko sta se nekoč zopet izprevaŽak. je Ethelo zasnubil. , Ethel pa se je veselo zasmehljala 'm je Allana pogledala z velikimi, začudenimi očmi. »Ne govorite, kar nima zmisla, Allan!« je vzkliknila. Allan se je vzdignil in je potrkal šoferju. Bil je smrtnobled. »Kaj hočete, Allan?« je Ethel vprašala prestrašeno In neverno ter zardela. »DoNewyorka je trideset milj!« »Je prav vse eno!« jo je Allan zavrnil ozorno ter izstopil. Odšel je, ne da bi bil pozdravil. Allan je hodil nekaj ur po poljih in gozdovih ter od ?rda in psramočenja škrtal. To lokavo dekle je že opravilo! Za vselej! Nikoli več, nikoli več. dokler bo Živ. ne bo .videlo njegovega obraza! Naj jo vzame zlodej... Končno ga je privedlo ju neko železniško postajo, pa se je odpeljal nazaj v Hoboken. Dospel je sredi noči. Brž je najel avto in se odpelja! v Mac City. Dneve in dneve je živel .v predoru. Ni maral videti ne fjudi ne svetline. za Maribor in okolico proti visoki proviziji, e/entoelno tudi stalni plači. Ponudbe do 23. t. m. pod ,M. H. 182* na upravo lista. 92 Zamenjava stanovanja.| Sotino •tanovaiu« r Sodni nll« i «no Mb* ia kehnaj« »o zamenja s ctamvanjem * dvema žabama in knbinia, event tudi v okolici. Nula*' pov« * prav a. • za izdelovanje brusnih kamenav razne velikosti v bližini žalezaice s« proda. Cena 60.000 Din. Vač se izve v parni pekarni na Glavnem trga, Strausgitl. Mala oznanila Z tla lep kimono, primerna plesna oblaka, kostumi za maske, bluze, traki, lakasti fcvlji, pozlačeni fn barrani plesni čevlji, nav klak, fina satanska oblaka, molki čevlji, zelo lep zimski plači (ia predvojno blage) ter različna stvari, vse po ceni. Cankarjeva ulica (Reiserilrasse) It. 4, II. ndstr., na levo, vrata 8. 83 8-1 Auto, 16 PH. prav malo rabljen, * sadeži, bres pspreika, se proda. Cena nizka. Za videti v jraraži Jug, Maribor, Tržalka 16. 95 Električni planine (Hepffeld), svira električno in rečno, se proda s vsem potrebnim. Maribor, Mora vas, Vrtne ni. 10. 96 Meblovano soba st ilče. Ponudbe na naravo .Tabora" pod BK. P.‘ »1 Pohištvo za eno sobo, mehki les, se takoj proda. Oglede se od 8.—10. ure v Marijini ulici #t. 27. 84 Drva eanaJSa l Trda brezova, pobaha, klafter 350 D, dokler zaloga traja v Rejčevi ulici 7. Zahvala. Za mnogoštevilni dokaze sočutja ob priliki smrti in pogreba naše blage mamice, gospe : F r * Barbare Pohar izrekamo našo iskreno zahvalo vsemi ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Maribor-Studenci, 15. januarja 1923. Žalujoč! ostali. '■ ' Ethel L!oyd se je v svoji jahti popeljala na morje ai tam ostala teden dni. Z njo se je vozil Vanderstytft in Ethel ga je mučila, da bi se najrajši strmoglavil v, ivalovje in da je sveto prisegel: .Ethelina pot in moja se ne bosta nikoli več kričali!’ r Ko se je .vrnila v Newyork‘. se je še istega dne 'Zapeljala pred poslopje hobokenske postaje in povprašala po Allanu. Povedali so ji, da dela v. predoru. Brž je v Mac City odposlala brzojavko. Poprosila, je Allana. naj ji ne zamen. Zasnubil jo je tako iznenada, •da ni vedela, kaj in kako bi, pa je storila nekaj prav neumnega. Prosi ga, naj pride jutri k njim na večerjo. Niti ne pričakuje ,da ji odgovori, in iz tega naj bi spoznal. da se ga nadeja Za gotovo. V Allanu se je hudi boi razvnel še enkrat. EtheHno brzojavko je prejel v predoru. Prečital jo je .v svitu zaprašene žarnice. V temetnem rovu je videl nekoliko brlečih žarnic, drugega big. Mislil je na mrtve' rove. Videl jih je! Ameriške, evropske in oceanske. Vide! je na tisoče strojev, ki gibljejo brez koristi. Videl je mže-njerje v samotnih postajnicah: poparjeni so. enoličnost opravila jim je vzela vso moč. Mnogo stotin jih je že odšlo, ker niso mogli enoličja kar nič več prestajati. Oči so ga »kelele. Ko je Ethelino brzojavko zgibal, mu je nenadoma začelo po Ušesih šumeti. Slišal je vlake, kako bobne po rovih, predorske vlake, ki zmagoslavno urijo iz Amerike v Evropo. Rovštali in hrumeli so mu po možganih in ga s svojim rihrivim taktom omamljali . •.____________________; ___________________________ Gonilni Jermeni v v*«b di-memijah, kakor tudi iivaL in vazal, jarmaai *• daba pri IfANU KRAVOS, Alaksau-drova caata 13. 51 10-3 Pohištvo lastnega Izdelka, ipalna, jadilna aaba, kuhinjika oprava pa znižanih conah. Tovarna pohistra Karelka eaata It. 46. 48 5-4 Vedno izbito vseh domačih rudokopov, prim« suh« drva, bukov«, hrastov« ia borova, cela in rezana. Prevzamem naročila za vsako količino in dostavljam na dom. Naj-nitje dnevne cene! Prodaja premoga In drv na debelo In drobno, Tattenbaehova ulica 13, Apih poprej Llppert« «8 Zahtevajte povsod ,TABOR oglejte si spalnice in druge dele pohištva pri ; Juriju Zupanič^ mizarju ia fino pohištvo j Maribor, Orožnova ulica itev. 7, ; Ti izdatki ftriilij« p« fini i« e>Bdni icdzltvi Udi nzj1**lj»® Z«m»k« iidrike, prodzjzj* M pl po mnogo nikjib M**b. »Tabora «-» aminiV* Qz i h*- jmt. Jliskaj Mariboxfik» tiskarne d. d,