VSE ZA ZGODOVINO 99 S KNJIŽNE POlICE ZGODOVINA ZA VSE razpoloženje, ko je dobre volje, je snežnik čudovit, ko je slabe, z njega pihajo hladni vetrovi. r oman v ospredje postavi žensko glavno osebo, ki nosi tudi nekaj avtobiografskih potez pesjakove. l uiza pesjak si je zelo prizadevala postati del slovenskega literarnega kroga, ki je tlakoval pot proti slovenski narodni in kulturni emancipaciji. Žal recepcija njenih del ni bila čisto taka, kot bi si jo zaslužila. V dobro stoječi meščanski družini ro- jena, vzgojena po nemško in francosko, je slovenski jezik zares odkrila šele po poroki in rojstvu otrok v šestdesetih letih 19. stoletja. Vse to je botrovalo k temu, da je pisala drugače, kot njeni pisateljski sodobniki. f aksimile z vsem spremnim besedilom u rške perenič nam omogoča, da na novo spoznamo l uizo pesjak in (idealizirano) življenje na slovenski graščini v tistem času. podobno bi lahko na novo osvetili mnoge druge osebnosti iz slovenske literarne zgodovine, ki trenu- tno nimajo svojega mesta na slovenskem parnasu, podobno je tudi v narodni zgodovini. Včasih se zdi, da so bili kanonizirani zgolj moški k ranjci iz slovenskih kmečkih družin. Ženske, tisti, ki so pisali tudi v drugih jezikih, pisatelji iz drugih slo- venskih pokrajin (še bolj tistih, ki so danes ostale za državno mejo), slovenski izseljenci in drugi, žal še danes prevečkrat obstajajo ob strani, tako na raziskovalnem področju kot v šolskih kurikulumih. Tudi v c elju smo imeli vrhunske pisatelje, ki pa se v slovenski narodni zavesti niso uspeli postaviti ob bok pisateljskim imenom, kot so jurčič, k ersnik ali Župančič, tukaj mislim npr. na a ntona n ovačana, Vladimirja l evstika ter f rana r oša. ponovno izda- janje njihovih del je vsekakor eden izmed načinov, kako lahko počastimo in populariziramo te avtorje, kakor je a ntika ponovno izdala w ambrechtsam- merjine Celjske grofe in k očevarjega Mlinarjevega Janeza. Urh Ferlež Volilni program ali Šprinca Marogla 1 Narod – politika – država: idejnopolitični značaj strank na Slovenskem od konca 19. do začetka 21. stoletja. uredila jurij perovšek in Mojca Šorn. l jubljana: inštitut za novejšo zgodovino, 2020. 360 strani. (Zbirka Vpogledi; 23) priznajmo – od devetdesetih let prejšnjega sto- letja dalje se nam je zloženka politična zgodovina, čeprav označuje eno od osrednjih področij zgodo- vinopisja, zdela malodane psovka. o dkrivali smo zgodbe do včeraj spregledanih malih ljudi, hlasta- 1 Občinska uš – odločevalka v Butalcih Frana Milčinskega: »Tepanjčani pripovedujejo, da redé v Butalah občinsko uš, in kadar volijo župana, sedijo bradači okoli mize, nanjo deno občinsko živinče, in v čigar brado zleze, ta je župan.« 100 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXVII, 2020, št. 1 li za »počlovečenjem« svoje, v preteklosti preveč »osebnostim« in »idejam« zavezane, vede in zane- marjali dejstvo, da je medtem tudi razvoj preučeva- nja politične zgodovine ubiral neke nove, sodobnej- še poti. Čas pa je tekel in naenkrat smo se zavedeli, da je v času »prej« (pred 1991) tovrstne raziskave diktiralo in omejevalo načelo, da so klasične stran- ke in parlamentarno politično življenje itak nekaj preživelega in preseženega, po tej letnici pa smo se jih otepali, ker smo več vsebine prepoznavali v bolj življenjskih temah. in ostali (kljub doseženi suverenosti in posvojeni kulturi parlamentarizma) brez poglobljenega pregleda zgodovine političnih strank na s lovenskem. Zbornik, ki je pred nami, je materializacija razi- skovalnega projekta inštituta za novejšo zgodovino, v njem pa objavlja ducat avtorjev, ki predstavijo prerez skozi skoraj 120 let slovenske strankarske politike. (so)urednik jurij perovšek v uvodnem poglavju (idejnopolitični in socialnogospodarski pogledi meščanskega tabora od devetdesetih let 19. stoletja do druge svetovne vojne na slovenskem) izčrpno in sistematično poda splošni pregled for- miranja in razvoja klerikalnega in liberalnega strankarskega življenja in politike med s lovenci od ustanovitve k atoliškega političnega društva (1890) do predvečera 2. svetovne vojne. k er so si na in- štitutu v svojem projektu zadali za cilj obravnavo vseh treh nosilnih političnih usmeritev – klerikalne, liberalne in marksistične, je za pregled slednje do druge svetovne vojne poskrbela Vida deželak b a- rič (o ris idejnopolitičnih in socialnogospodarskih usmeritev marksističnega tabora v letih 1896–1941), f ilip Čuček (n emški politični subjekti na sloven- skem v avstrijski ustavni dobi) pa se je posvetil orisu političnega življenja in organiziranosti »nemške- ga tabora«, ki je bil v različnih slovenskih deželah različno zastopan in zatorej tudi različno vpliven. bojan g odeša v svojem prispevku r aznolikost idejnopolitičnih in socialnogospodarskih pogledov v o svobodilni fronti, obdela »poenotenje« pogledov med raznolikimi gradniki of , s čimer je bila tla- kovana pot v monopolizacijo političnega prostora, kar podrobneje popisujejo a leš g abrič, (o d poli- tičnih strank do ene same stranke), Zdenko Čepič (politika Zveze komunistov s lovenije v osemdesetih (izbrane teme)) in d amijan g uštin (o rganizacija Zkj v jla o poglavitnih vprašanjih državnega in idejnopolitičnega sistema v času razpadanja jugo- slavije (1986–1990)). d ruga polovica prispevkov je posvečena obdo- bju obnove strankarskega političnega življenja, ki je nastopilo po »sestopu« starih sil z oblasti, njiho- vi demontaži in reciklaži z novimi imeni ter bolj civiliziranimi programi. Med njimi je bila prava zgodba o uspehu nekdanja mladinska organizacija, z njo in njenimi nasledniki se ukvarjata Marko Zajc (pragmatični, skeptični, drobnjakarski: ide- ološka in programska izhodišča ZsMs/ZsMs-ls v letih 1989–90) in Tjaša k onovšek (f ormiranje l iberalne demokracije slovenije in njene politike (1992–1996)), svoje mesto v zborniku pa je dobila tudi stranka, ki je v začetku sicer mnogo obetala, a so jo volivci sčasoma »spregledali« in po začetnih mandatih (1992, 1996, 2000, 2004, 2008) obsodi- li na zunajparlamentarni status (2011 in 2014) ter jo šele v popolnem obupu nad volilno ponudbo na zadnjih volitvah (2018) spet poslali v d Z (jurij h adalin, brez dlake na jeziku: idejnopolitični in so- cialnogospodarski koncepti slovenske nacionalne stranke v prvih 15 letih njenega delovanja). T udi razloge za odčaranost sns in drugih strank na slovenskem političnem prizorišču skušata poi- skati in analizirati jure g ašparič in s imona k ustec (s tabilna nestabilnost ali idejnopolitični (ne)značaj slovenskih strank 1992–2018). a vtorja izhajata iz politikom in strankam izrazito nenaklonjenega slovenskega okolja, ki sicer deli splošno prepriča- nje, da sta oblast in politika preveč odtujeni od ne- posrednega »potrošnika«, se pa kljub temu vedno znova pusti zvleči v igrice levih in desnih, belih in rdečih ter partizanov in domobrancev, pri čemer (ne)vede spregleda igro moči, ki je skupna igralcem z vsega političnega spektra med levico in desnico. programi so več ali manj podobni – vključeval- nost, gospodarski razvoj, zavezanost idejam eu , ekologiji ter visokemu javnemu standardu (šolstvu, zdravstvu, sociali), sicer jih pa volivci itak ne berejo (preveč natančno). Aleksander Žižek