Ameriška Domovina A-IVt E RI CAHI—HO ME1 INSPIRIT 'lAGfi ONLY SLOVCNIAN MORNING NCWSPAMR CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 6, 1947 LETO XLIX-V0L. ZLU DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE nove volitve za drugo (Došle preko Trsta) REDEK JUBILEJ. _ V št. Vidu pri Stični je dekan Janez Hladnik obhajal 10. julija šestdesetletnico svojega masniške-ga posvečenja. Rojen je bil na Petkovcu, v župniji Rovte nad Logatcem, 13. maja 1863. Po novi maši je bil kaplan v Polhovem gradcu, kasneje v Cerk. ' niči. Več l«t je bil vikar v črnem vrhu nad Idrijo, nato župnik na Trebelnem in od leta 1923 župnik na veliki šentviški župniji. Povsod, kjer je služboval, je z besedo in dejanjem širil nove metode v kmetova nju. Kot ožji sodelavec ranj-kega dr. Janeza Ev. Kreka je leta 1907 kandidiral za poslanca v dunajski parlament, kjer je potem zastopal okraj Krško do razsula Avstrije. Po prvi svetovni vojni se ni več udeleževal političnega življenja. V sedanjih visokih letih mu greni življenje, da je njegov duhovni sodelavec beneficiat Oven zaprt in bolan v komunističnih zaporih. Na vprašanje, ali bo kaka slovesnost ob njegovi 60 letnici je odgovoril: Za mene mogče načine šikanirali. Tako so zaplenili biro, ki so jo ljudje zbrali za župnika; V zadnjem času so ga naznanili radi njegovih govorov. Obsojen je bil na 15 mesecv prisilnega dela. Ker je vedel, da je nedolžen, se jc pritožil. Na pritožbo so ga obsodili na tri leta. Tako je par nepridipravov zmagalo nad župnikom. Tudi judovski farizeji so zmagli nad Kristusom, toda za koliko časa? 80,000 DINARJEV ZA PROCESIJO. — Zvedelo se je, da je “ljudska oblast” v središču Sloveiiije zahtevala 80,000 dinarjev (1600 dolarjev) za dovoljenje procesije sv. Rešnjega Telesa v ljubljanski stolni cerkvi. Rekli so, da je to odškodnina za motenje prometa. Tako se procesija seveda ni vršila. Tam v Ameriki pa bo kak “napreden” list zapisal, da je to napredek in celo verska svoboda. ŽIVČNA VOJSKA. — Pomožni škof v Ljubljani Anton Vovk je v par govorih zelo odločno povedal katoliško stali- !! bitLaloVe“0,Sti’ dokler Jže- Tako i« v Ratečah govoril o pravicah Cerkve in staršev pri vzgoji otrok in se tako seveda postavil v nasprotje s komunističnim naukom, ki hoče vso vzgojo podrediti državi. Tudi ob prenosu milostipolne lobe Matere božje na Brezje vem, da je moj sodelavec v ječi. ŽUPNIK V ROVTAH OBSOJEN. — Prejšnji župnik v i nad Logatcem je zaprt. va ga je rada poslušala. Bilo pa je tudi nekaj zagrizenih partizanov, ki danes nosijo svoje votle glave visoko po koncu. Ti so župnika na vse .------Ozna (se- daj Udba) silno jezi. Naravnost ne upajo nastopiti proti pomožnemu škofu, ker ljudstvo žo obsodbo priljubljenega škofa Rozmana tako težko mirno ________(Dalle na 3, strani) HIŠNI GOSPODARJI NAJ BODO PREVIDNI Better Business Bureau svari hišne gospodarje, naj bodo previdni pred raznimi agenti. Zadnje čase obiskujejo hiše sleparji, ki pravijo, da je furnez zanič in da je treba novega. Pri rokah je v takem slučaju takoj “strokovnjak,” ki pove, koliko bi furnez 3tal. Navadno pa ni s furnezom nič narobe, kot če potrebuje malo čiščenja. Ravno tako vas obiščejo morda agenti, ki ponujajo poceni novo streho ali nove stene. Ne dajajte naročil nepoznanim osebam. Ako kaj potrebujete pri hiši, pokličite sami zanesljivo firmo, ki bo poslala k vam zastopnika. ----—o------ RUSIJA JE ZASEGLA OUNO REFINER1JO NA DUNAJU Dunaj. — Ruski general je ukazal, da njegove čete zase-žejo oljno refinerijo v Lobau, ki se nahaja v ruski coni na Dunaju. Refinerija je last a-meriškega kapitala, ampak sovjeti trdijo, dl je to nemška lastnina. ’ Unija je varna pred tožbo radi kršitev pogodbe za eno leto Detroit. — Unija CIO je preklicala stavko pri Ford Motor Co., ki je bila napovedana za včeraj opoldne, ko je vodstvo Ford Co. pristalo na to, da ne bo tožilo unije za odškodnino v slučaju neavtorizirane stavke, kot to govori nova postava. Unija in vodstvo sta si obljubila, da bosta skušala vse svoje spore poravnati v medsebojnem sporazumu. Pogajanja radi pokojninskega sklada se bodo začela v četrtek. Unija ga zahteva, toda Ford Co. se še ni podala. Kom-panijo bi stal tak pokojninski sklad $20,000,000 na leto. NORVEŽANI IMAJO ZELO DOBER RIBOLOV Oslo. — Norveške ribiške ladje so letos nalovile že za 400,000,000 kron vrednosti rib. V ameriški valuti je to $80,-000,000. To je rekord za zadnjih 30 let. Razne najnovejše svetovne vesti DETROIT — Ford Motor Co. je obvestila delavce, da jih bo odslovila 51,000, ker nima dovolj raznih delov za sestavo avtomobilov. Temu je v glavnem kriva Murray Corp., ki zala-gg Ford Co. z raznimi deli in kjer so delavci na stavki že dva tedna. • • * Vladni vremenski urad poroča, da bomo dobili jutri popoldne nekoliko hladnejše vreme. V Clevelandu je kazal včeraj toplomer 94 stopinj. • * * WASHINGTON — Sladkor se bo podražil za nekako 2 centa pri vreči 10 funtov. Na debelo se bo podražil že danes, na drobno pa tedaj, ko dobe trgovci to dražjo zalogo. vladovAngliji Sedanja socialistična vlada je pripeljala deželo v propast * London— Winston Churchill, vodja konservativne stranke je obtožil sedanjo socialistično vlado v Angliji, da je pripeljala deželo na rob prepada, zato zahteva nove volitve, da si narod izbere drugo vlado. Churchill je govoril 80,000 glav broječi množici, ki se je zbrala pred Blenheimovo palačo. Izjavil je, da se dežela ne bo dvignila iz sedanje ekonomske krize, dokler ne bodo pognani od vlade možje, ki so spravili deželo v to nesrečo s svojo nezmožnostjo. Bivši vojni premier je tudi omenil, da bo prišel ministrski predsednik Attlee pred narod z novimi zahtevami za nove žrtve, kar bo pa najbrže že prepozno, ker se ni storilo ničesar pravočasno, čeprav “smo jih svarili.” Sedanja vlada je vse vedela, kaj preti deželi, pa ni imela niti razuma, niti volje storiti potrebnih korakov. “Pri vladi so samo študirali, kako bodo dobili oblast v roke in kako bodo skrbeli za množico svojih uradnikov in kako bi naprtili narodu nove regulacije,” je izjavil stari r’ v SEVEDA, VIDIJO LE TO, KAR DOVOLI VLADA Belgrad. — Sedem umeri tki h proteštantovsluh duhovnikov, ki jih je povabila jugoslovanska vlada iz Amerike, da si ogledajo “svobodo vere” v Jugoslaviji, si je v par dneh ogledalo “vso” Jugoslavijo in izjavili so, da je v Jugoslaviji res svoboda “bogočastja.” Seveda, med svobodo vere in svobodo bogočastja je pa velika razlika. Predno so odšli iz Zagreba in se podali v Dalmacijo, so izdali skupno izjavo glede tega. Skupina istočasno pa izjavlja, da se razume, da morejo malo videti dragega kot te, kar jim je doiolila Titova vlada videti Rusija je pogorela z zahtevo, da gre vojaitvo iz Grilje V koncilu sta samo Rusija in Poljaka, glasovali za to New York. — Varnostni koncil Zvez narodov je zavrnil brez vsake debate predlog ruske delegacije, da se spodi vse tujezemsko vojaštvo iz Grčije ter da mora priti ameriška pomoč Grčiji pod kontrolo Zveze Elliott Roosevelt je priznal, da je Hughes plačeval Milijonar j« plačal zanj hotel kot poročni dar in tudi za ženo Washington.—Elliott Roosevelt, sin pokojnega predsednika, je včeraj priznal pred senatnim odsekom, ki hoče dognati, zakaj je prejel milijonar Hughes za $40,000,000 naročil za izdelavo letal, da je Hughes i decembru plačal zanj $576.83 hotelskih stroškov in da je bilo to kot “poročno darilo.” Dalje je Elliott priznal, da je neki Jack Frye, načelnik Transworld letalske črte, ki jo kontrolira Hughes, plačal v decembru 1944 $850 hotelskih stroškov za igralko Faye Emerson, ki je sedaj Elliottova žena in da je bilo tudi tisto “poročno darilo.” Senatni odsek hoče dognati, če so take postavke napotile mladega Roosevelta, ki je bil takrat polkovnik in pozneje brigadni general v. letalski službi, da je priporočal, naj ti Hughesu poveri izdelavo aiv madnih letal za $40,000,000. Elliott Roosevelt je obdolžil republikanske sanatorje pri tem preiskovalnem odseku, da so prav njega izbrali pri tem GENERAL MOTORS BO KUPILLA TOVARNO V EUCLIDU General Motors Corp. ku-| puje veliko tovarno na 200011 Euclid Ave. v Euclidu, ki jo je postavila vlada v vojni. Kupna cena bo okrog $2,000,000. To tovarno je kupila Ferguson Co. še v februarju, da bi tam izdelovala traktorje, toda ni mogla dobiti dovolj kapitala. Ako jo bo kupila General Motors jo bo obratovala skupno z Fisher Body. Tovarna stoji na 800,000 štirjaških čevljih prostornine in je zadnja večja tovarna v tem kraju, ki je še vlada ni prodala za civilno produkcijo. Vlada bo obdržala 60 vojnih tovaren, da bodo služile za vsak slučaj Washington. — Vojni oddelek namerava obdržati do 60 tovaren, ki jih je vlada zgradila tekom vojne za izdelavo vojnega materiala. Te tovarne so vredne nad 2 bilijona dolarjev. Te tovarne bodo pripravljene, da bodo lahko v slučaju potrebe takoj začele produciati vojne potrebščine. Vojni tajnik Royall pravi, da so bile Zed. države dvakrat v vpjni, toda vselej so imele dovolj časa, da so se pripravile. Te" sin pokoj-1V Prihodnji vojni tega časa ne Razne drobne novice h Clevelanda in te okolice Smrt na drogu— Včeraj sta popravljala električno žico na St. Clair Ave. in 152. cesti dva delavca od Illuminating Co. Eden izmed njiju, Leroy Battle, star 84, je naenkrat omahnil čez žico. Skozi njegovo truplo je skočil električni tok. Drug delavec mu je hotel pomagati, pa je tudi njega zadel tok. Prišli so drugi delavci in jih s pomočjo vrvi spustili na tla. Oba sta bila še živa. Toda Batlle je na potu v bolnišnico umrl, drugi je pa nevarno obžgan. Spodaj na cesti se je zbralo mnogo ljudi, ki so zrli v to žaloigro na drogo. Fantek je— Pri družini Mr. in Mrs. Peter Sterk, 7712 St. Clair Ave, so kupili novega fantka. Mati in dete se dobro počutita v St. Ann’s bolnišnici. S tem je postala Mrs. Mary Sterk že 26 krat stara mama. Naš poklon vsem skupaj. Šesta obletnica— V petek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Angelo Dvornik roj. Komin v spomin 6. obletnice njene smrti. Vsi na predavanje— Pridite nocoj ob 8 v cerkve- John Arko V Lakeside bolnišnici je u-mrl John Arko, star 59 let. Stanoval je na 1386 E. 52. St. Rojen je bil na Romunskem. Žena Antonija roj. Družina mu je umrla pred 10 leti. Tukaj zapušča hčer Florence Piotr-kowski, sina Gilberta in enega vnuka. Pogreb bo v petek zjutraj ob 10 od 4701 Superior Ave., pod vodstvom Frank Zakrajška. Louis Mele Kot smo že poročali, je umrl Louis Meše, stanujoč na 388 E. 162. St. Doma je bil iz vasi Uzmane, fara Rob pri Velikih Laščah, odkoder je prišel v A-meriko pred 40 leti. Zadnjih 7 let je delal pri Parker Appliance Co. Bil je član društva France Prešeren št. 17 S. D. Z, Kristusa Kralja št. 226 KSKJ in podruž. št. 5 SMZ. Tukaj zapušča soprogo Frances roj. Zbačnik, sinova Josepha in Henrya, hčeri Vero Stacey in Mildred Vargo in več drugih sorodnikov. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:45 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in na Kalvarijo. JUGOSLAVIJA PROTESTIRA RADI PULJA Belgrad. — Jugoslovanska vlada je protestrala pri Zedinjenih državah in Angliji radi odpeljave lastnine iz pristanišča Pulja, ki bo postalo jugoslovansko mesto, čim bo odobrena pogodba z Italijo. -----O----- AMERIKA BO DALA GRŠKI 6 TOPOVSKIH ČOLNOV Atene. — V teku so pogajanja, da izroči ameriška bojna mornarica Grški šest topničark. Vsaka teh ima 9 topov in protizračno baterijo. Topničarke zdaj popravljajo v Norfolk, Va. bata glede preiskovalne komisije na Balkanu, katero bi poslala tje Zveza narodov, da pazi na to, kdo povzroča nemire. Predlog za tako komisijo je stavila ameriška delegacija zadnji teden, toda jo je ruski delegat Gromikov vetiral. Poljska delegacija je prišla na dan s posredovalnim predlogom, ki govori, naj Grčija, Jugoslavija, Albanija in Bolgarija same med seboj rešijo vse spore. Angleška in ameriška delegacija sta bili takoj proti, češ, da bi s tem koncil priznal, da je brez moči in da ga ustrahujejo sovjetski sateliti. Ameriška delegacija je ostro obsodila ruske va-zalke teptanja pravic New York. — Zed. države so pred varnostnim koncilom Zveze narodov obtožile sovjetske vazalke Romunijo in Ogrsko, ki da teptata človečanske pravice in svobodo svojih narodov. Radi tega Zed. države dvomijo, da bi sedanji vladi Romunije in Bolgarije mogli postati članici Zveze narodov po njenem čarterju. Ameriška delegacija je vložila svoj protest proti pristopu teh dveh bivših nemških zaveznici in sedanjih vazalk Sovjetske Rusije pri članskem odseku varnostnega koncile. Ravno teko bo delegacija Zed. držav zahtevala, da se pripusti še letos v Zvezo narodov Italijo in Avstrijo ter Irsko, Portugalsko in Transjordanijo, proti katerim se le izjavila Sovjetske Rusija. SKOČIL JE SKOZI OKNO RADI ALIMONIJA Youngstown, O. — Frank Ri-gelsky, star 57 let, je skočil iz 4. nadstropja okrajnega sodišča in se ubil. Pravijo, da je šel v smrt, ker ni mogel plačevati svoji ločeni ženi alimoni-ja. VELIKA SUSA VLADA NA ČEŠKEM Praga. — Suša in silna vrb-čina po Češkem je požgala pašnike in polja. Živino morajo krmiti že s senom, ki je sicer namenjeno za zimo. zveze ali vpliva pri oddaji vojnih naročii. NE BODO TOČILI V BLIŽINI SEJMA Warden, O. — Tukaj imajo do sobote okrajni sejem ali fair, ki je že 102. od obstanka mesta. Po zakonih države Ohio ne smejo v okrožju 2 milj od prostora sejma točiti nobenega žganja. Šerif in policija bodo gledali, da se postava točno izvršuje. je rekel. Armadni inženirji delajo tu. di ne načrtu, da se zgradi pod zemljo tvornico za izdelavo letal. Z delom bodo pričeli že prihodnje leto. Ta tovarna ali tovarne bodo varne pred vsakim bombnim napadom. POGODBA ZA IZVOZ PIVA IZ NEMČIJE Berlin. — Ameriški general ]ja pozdrave Mrs. Theresa Jan-char, ki je na obisku pri sinu. Clay naznanja, da je bila podpisana prva pogodba za izvoz piva iz ameriške zasedbene cone v Nemčiji v Zed. države. Po tej pogodbi bo neka nemška firma v Monakovem poslala v Ameriko vsak mesec 20,000 zabojev piva in sicer od oktobra naprej. SIX)VINSKI REŠILI LE NJE. POMAGAJMO JIM! IZGNANCI BO BI GOLO ŽIVLJE- Woll, v teh dneh se pa tako delo kar prileže. Slika predstavlja Johna Lefebvreja, ki je zaposlen v tvornici sladoleda v Bridgeport, Conn. V tem prostoru ne kaže toplomer nikoli manj kot 20 stopinj pod ničlo. Zato pa mora imeti John na sebi odejo, ki jo greje elektrika, da ne zmrzne, četudi so zunaj pravi pasji dnevi kom vse strahovite vojne in še potem. Po predavanju bo običajne zabava s kartami. Pozdravi z božje poti— Joseph in Dorothy Ferra pošiljata pozdrave s kanadske božje poti Ste. Anne de Beau-pre. Tam imajo te dni zelo lepo vreme, kraji so čudovito lepi. Pozdravi iz Kansas— Iz Fort Riley, Kansas, poši- POROKE V soboto 9. avg. ob 9 zjutraj se bosta poročila v cerkvi sv. Lovreca Miss Vida Silbitzer in Mr. Richard Galla. Nevesta je hčerka poznand in priljubljene družine Mr. in Mrs. Frank Silbitzer iz 10513 Reno Ave. Pohajala je v šolo sv. Lovrenca 8 let, katero je končala z najvišjo odliko. Potem je pohajala štiri leta v višjo šolo Holy Name, katero je tudi dovršila z odliko. Nato se je vpisala v St. John’s šolo za bolničarko, kjer je graduirala v sept. 1948, kjer je sedaj zaposlena kot registrirana bolničarka. Ženin je pa graduiral iz East Tech višje šole. Tekom vojne je služil tri leta in bil v Franci-. ji in Angliji. Sedaj študira za inženirja na Fenn kolegiju. No-voporočenca bosta začasno stanovala na 10609 Reno Ave. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Mlademu paru želimo vse najboljše v novem stanu. V cerkvi, sv. Lovrenca se bosta poročila v soboto 9. avg. ob 10 dopo'dne John Mramor iz 21180 Miller Ave. Euclid, O. in Hermina Hervatin iz 10301 Reno Ave. Vso srečo jima želimo v novem stanu. Kadar morate ponoči preko ceete. imejte na tebi vedno kak bel predmet, da vat voznik to-tje opazi. Ameriška Domovina I »J f3: 1 nu si (Mr A«i Pntflahed (JAMB DEBHVEC. Editor) i MM Olmlwd A Ohio (kaj except Beturdsra, sundsjs ud Bolldam nabočnina: . Ameriko ne loto EMO: u Clevelood Id Kanado po poM at eno leto MM. Za Ameriko pol leta H 00; ea Cleveland In ) 11 Kanado po pottl sol leta MAO. •| i za Ameriko Setrt leta KUO: aa Cleveland In ^11 Kanado po PONI 6atrt lata »1». Ki U Za Olveoland In oMloo so isualalalh; aalo • P leto M M. sol lata MM. Oetrt lata «U0. I Foaamema itavOka etana S oec tov. SUBSCRIPTION RATES: United States SIM per rear: Cleveland and Canada Sr mall MM Per star. U. & MM (or S months. Cleveland and Canada Sr mad MM (or 6 months. U. 8. MM (or 3 months Cleveland and Canada br mall $2.75 (or 3 montha. Cleveland and lutmrtos br Carrier SIM per rear. MM (<* t months. MM tor I months. Single copies I cents each. Entered aa eaoond-claat matter Januarr 3th IMS. at the Post Offloe at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd ISIS. No. 153 Wed., Aug. 6, 1947 Neumnost in hudobija Poročali smo, da je vatikanski list “Ossenjhtore Romano” prinesel dolg članek o preganjanju Cerkve v Jugoslaviji. Ta članek sedaj razburja tudi ameriške komuniste in njih sopotnike. Naši “napredni” so silno veseli, kadar more kdo katoličanom zadati kako klofuto. Zato so vsi srečni, da je v Titovini zadela Cerkev cela vrsta hudih udarcev. Toga veselja tudi ne prikrivajo. Toda oni so dobri “tovariši,” komunisti ali komunistični sopotniki. Zato pasje zvesto drže kmunistično linijo propagande. Komunistična propaganda pa je ukazala, da se udarci, ki jih je dobilo krščanstvo v Jugoslaviji ne smejo imenovati preganjanje vere. Komunisti so rekli in jugoslovanski ambasador v Wpshingtonu ponavlja v potu svojega obraza, da vlada v Jugoslaviji sama sveta svoboda. Zato je v Jugoslaviji tudi najčistejša ‘verska1 svoboda.” To je linija komunističnih laži in te “uradne” laži se drže sedaj vsi, ki so “napredni” in erčno vdani božanskemu Titu. Če v Jugoslaviji vzamejo Cerkvi premoženje, ta rop proglase “napredni” za pravično delitev. Ko zapro katoličanom šole in preprečijo vzgojo duhovniškega naraščaja, pravijo, da je to pač v skladu z novo ustavo, ki pozna samo državno vzgojo. In ustava je volja “ljudstva!” č^ ponižajo katoliški zakon na stopnjo rokovnjaške poroke: "in nomine patre, vzem’ jo na kvatre,” je to samo posledica najvzornejše ločitve Cerkve od države. Kadar pobijajo in zapirajo duhovnike (in to se še vedno godi), spravljajo s poti samo “sovražnike ljudstva.” če stoji Ozna celo v cerkvi na attaži in posluša, kaj duhovnik pridi kolikim “naprednim” bo napredno vero utrdilo to otročje opisovanje “verske svobode.” Samo to naj še poudarimo, da pri vsej jezi na vatikanski list noben komunist noče poskusiti, da bi ovrgel trditve tega rimskega glasila. Te trditve ovrzite "tovariši,!” Sama jeza malo pomaga. Čitamo, da je Jugoslavija povabila sedem "liberalnih” pro-testantovskih duhovnikov, da se gredo prepričat o “verski svobodi” v Titovini. V kratkem bomo brali poročila teh Titovih gostov, da so videli polne cerkve, da niso tam videli nobenega oznovca pri pridigah, da so govorili s tem in tem duhovnikom, ki ni nič vedel o preganjanjih (če bi kaj rekel, bi že zvedel kasneje, kaj se to pravi)', pohvalili bodo, da so katoliške šole odpravljene, ker da so tudi v Ameriki “liberalnim” na poti, in še kaj podobnega. Slavospev “verski svobodi” pa bodo gotovo zapeli. Zato so tja poslani na lepe počitnice in to je linij« komunistične propagande, ki je ti, “liberalni” protestantje ne bodo kršili. In '‘napredni” bodo to ponatiskovali in preproste “napredne” dušice bodo verjele. “Svet hoče biti goljufan” . . . si mislijo komunistični voditelji. Ko že govorimo o prijateljstvu “naprednih” do Cerkve, naj omenimo še eno otipljivo laž “E.”, ki priča o predrznosti gotovih ljudi. Ta list prinaša 30. julija 7elik naslov: “Papež vidi v organiziranem delavstvu veliko nevarnost.” Nato podaja izvlečke iz papeževega pisma predsedniku: “Socialnih tednov” na Francoskem. Že iz tega, komu je pismo namenjeno vsak poznavalec razmer ve, da papež ni napisal ničesar proti delavskim organizacijam. Na sestankih “Socialnih tednov” najvidnejši socialni delavci Francije študirajo delavska vprašanja. Papežke okrožnice naravnost pozivajo delavstvo k organizaciji. In sedaj naj papež sam proti sebi govori možem, ki vprašanja natančno poznajo, če berete odlomke iz papeževega pisma v “E.” niti tam kasneje kljub slabi prestavi ni nobenega stavka, kjer bi papež govoril proti delavskim organizacijam. Toda, da bi zadal papežu in s tem Cerkvi udarec, se urednik zlaže v naslovu. Smisel papeževega pisma je jasen: Papež poudari, da je nevarno za državo in v škodo splošni blaginji, če bi obvladoval državo pritisk kapitala ali pritisk dela. Splošna blaginja je zavarovana le, če državni zkoni najdejo pravo razmerje enega do drugega. , Prepuščamo čitateljem, da si ustvarijo sodbo, ali je v takem pisanju “naprednih” več neumnosti ali več” hudobije. Vsak pa lahko v komunistični propagandi spozna ogromno hinavščine. iittiimiiiuiiit*iiiiiin|HIIIII>twlll>lllll>* na stara leta med svojimi rojaki, za katere je delil vse svoje življenje, delal je za zveličanje človeške neumrjoče duše. Pri tem sem si mislil, kaj neki bi mi rekli o družini, ki je odrasla in bi spodila skrbnega očeta na starost iz hiše rekoč: dokler smo bili majhni in si nismo mogli sami služiti kruha, smo te potrebovali, sedaj smo Ozna celo v cerkvi IflfttSTirErHlBfclf SprtWti pod ključ, je to samo v obrambo godkov iz seje društva “nove” svobode. Če v Ljubljani zahteva oblast 80,000 dinar- Imena, ki se-je vršila v nedeljo jev, da bi se smela vršiti po ulicah procesija sv. Rešnjega Telesa, kot se je vršila že nekaj stoletij, j« to samo za odškodnino, ker bi se' motil cestni promet. Vse te stvari pri "naprednih” niso nikako preganjanje, (pa smo našteli samo nekaj slučajev). Zakaj ne? Zato, ker je tako rekla centrala za komunistično propagando. In “napredni” list, mora prikimati, če ne je “reakcijonar.” Ko so se na članek vatikanskega časopisa oglasili branilci jugoslovanskega komunizma, je tudi “Enakopravnost” prinesla iz “N. Y. Times-a” pismo neke Anite Price. Ta pravi, da je bila v Jugoslaviji in da Jugoslovani uživajo večjo versko svobodo kot pa kdaj koli poprej. Ženica ni napisala, da je komunistka, pa tega taji tudi ne. Njeno potovanje in opazovanje pove, da o veri in/ razmerah v Jugoslavije nič ne razume. Tako pravi: “Videla sem še vedno sv. slike, ki so blagoslavljale žetev na poljih v, Sloveniji.” Ali je kdo slišal o takih slikah, s katerimi blagoslavljajo polja v Sloveniji? Morda so kaj takega slišali "tovariši” pri “E.”? Sicer pravijo o nekaterih ljudeh, da imajo posebpn-dar, da slišijo celo travo rasti, toda o takih slikah tudi “tovariši” niso slišali. Toda kljub temu so tovariši” to neumnost-iz “N. Y. Timesa” prepisali. Zakaj? Samo zato, ker jim gre v račun v boju proti krščanstvu, ženska je pač mislila na znamenja ob potih, pa sploh ni razumela, kaj pomenijo. Toda ogromno število teh znamenj so partizanski mladinci razbili in oskrunili. Tega komunistična sopotnica ni smela vedeti. Celo o muslimanih ve, kako so sedaj “versko svobodni.” Videla je, tako pripoveduje, kako si muslimanske žene v Sarajevu pred molitvijo umivajo noge. Aii jih je videla po hišah? Iz pisanja bi izgledalo, da pred džamijami (muslimanske molilnice). Toda v džamijo žene ne hodijo in si ne umivajo nog. Videla je torej spet nekaj, česar ni. Torej spet prazno in iztrte izvito govorjenje, ki je všeč “tovarišem,” toda velik dokaz nepoznanja razmer. In videla, je, da ravno mladina, ki ne obiskuje več cerkva, zida porušene cerkve. Ali je ženska to sama verjela? Ali verjame to urednik “E”? In vendar to prestavlja svojim ovčicam, ko jih poučuje o “verski svobodi” v Titovini. Kaj je ženska še videla ? “Da danes cerkve verniki podpirajo in da je teh vernikov v mnogih cerkvah dosti več.” Ali jev vatikanski list to tajil ? “E.” bere naš list. Lahko bere torej v njem, kako so polne cerkve v Sloveniji. Zato ji res za ta dokaz ni potreba komunistične sopotnice. Toda, ali je to kak dokaz, da vera ne trpi? Tudi v časih rimskih preganjanj os vbrniki hiteli po tolažbo v cerkve v katakombah. Pa so še drugi dokazi učene ženske, ki je navdušila urednika “E.” Ženska pravi, da ima sliko duhovnika, ki se prijateljsko razgovarja z gručo otrok na izletu. Ne vemo, ali je katoliški ali pravoslavni duhovnik, toda kaj je bolj razumljivega kot da bo tudi v dobi preganjanja (in tudi pravoslavni poudarjajo, da so od titovcev preganjani) skuša duhovnik mladino rešiti iz komunističnih krempljev. Kako se mnogokrat takim duhovnikom potem godi, pripovedujejo jugoslovanske ječe in koncentracijska tabo- med drugim razmotrivalo o skupnem romanju k Mariji Pomagaj v Lemont. Sklenilo se je, da če se vas dovoljno število priglasi za to romanje, se bo isto vršilo en-kčat koncem avgusta ali v začetku septembra meseca. Tega romanja se lahko udeleže moški in ženske. Vsak, ki bi se rad udeležil, naj se priglasi odrasli in te ne rabimo več, v župnišču in č. g. župnik mu BESEDA U NARODA t *** n n ***************1 n***i*t||ttitiiit*1 ***** Seja dr. Najsv. Imena vBarbertonu Cleveland, O. — Daši je precej vroče, pa, ne morem drugače, kot da opišem nekaj do- 27. julija v Barbertonu. Moj prijatelj Charley Hočevar iz Maple Heights me je povabil, da naj prisedem. Povabilo sem hvaležno sprejel. Z njim v avtu je bil tudi njegov bratranec Charley Hočevar, tudi iz Maple Heights in Anton Meljač. V Barberton smo se pripeljali ravno o pravem času. V cerkvi so se ravno oglasile orgle in bilo je znamenje, da se je pričela popoldanska služba božja. Začudil sem se, ko sem stopil v cerkev, kjer je bilo vse tako lepo čisto, novo in moderno. Res, to je prava in lepa hiša božja. Nadvse krasno je bilo petje. Vsa čast pevcem in pevkam, ki tako lepo pojejo v čast in slavo Bogu. Seja je bila zelo zanimiva. Posebno veselje nam je dalo, ko smo videli toliko mladih, to jo tu rojenih mož in fantov navzočih. Lepo in prav je tako. Mi se staramo in mladina do-rašča. V bliini bodočnosti bomo dali svoje delo v roke tu rojene mladine. Upamo, da bo naše z»početo delo dobro obdelovano tudi še v bodoče še “**> v več generacijah. Ne bom opisaval potek seje, to naj opravi zapisnikar. Omenim pa naj, da je bil navzoč poieg duhovnega vodje Rev. Tomca tudi Rev. Mrkim, duhovni pomočnik pri fari Srca Jezusovega v Barbertonu. Father Mrkun je pred komaj šestimi tedni prišel v Ameriko. Kljub svoji starosti, že nad 70 let, pa je še čvrst in izvrsten govornik, še tri leta mu manjka do zlate maše. Gledal sem ga, ko nam je solznih oči pripovedoval o preganjanju katoličanov in še posebej duhovnikov. Pri pogledu na tega moža sem si mislil: Nesrečna domovina, ki preganjaš naše največje dobrotnice — duhovnike. Kaj ti je storil stari stari mož, da sedaj ne sme v miru živeti pojdi kamor hočeš. Gotovo bi se zgražali nad takimi sinovi in hčerami. Tako moremo sedaj tudi reči o voditeljih naše stare domovine. Bog se je usmili! Po seji so nas pa povabili k lepo pogrnjenim mizam in brh ka barbertonska dekleta so nam nanesla na mizo hladilne pijače. Prav pridno pa je prinašal tudi Mr. Dechman in drugi, katerih imen pa si nisem vseh zapomnil. Bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala vsem dobrim rojakom in rojakinjam v Barbertonu za vso prijaznost in postrežbo. Proti večeru sem pa še obiskal starega znanca in prijatelja Mr. Lekšana. Vprašal sem neko prijazno deklico, če morda pozna Mr. Lekšana. Ta pa pravi, o seveda ga poznam, saj je moj ata, tamle v Klubu sta oba, ata in mama. — In kot ■mlada srnica steče čez cerkveno dvorišče in jaz pa sem jo mahal bolj počasi za njo. Ker nam je čas že potekal, ni bilo dosti časa za pogovore in smo si samo r$kli “Halo” in moj šofer je bil že za mano in me priganjal na odhod. Obiskali smo bili tudi nekdanjo newbur-čanko, Mrs. Prhne, katera nam je izročila kar celo bisago pozdravov za Newburčane in še posebno pa še za člane in članice društev, pri katerih je ona včasih tako rada sodelovala. Da pa ne bo treba meni hoditi od hiše do hiše in izročati pozdrave, pa naj povem kar tu-Mrs. Prhne vse najlepše pozdravlja. S teji je bil popoldanski program v Barbertonu končan in smo se srečno v mraku zopet vrnili domov. Hvala Barber-tončanom za prijazen sprejem, vljudno postrežbo in še pridemo. Hvala Mr. Charley Hočevarju za vožnjo in vsem za veselo družbo. Jacob Resnik. bo z »veseljem dal vsa potrebna pojasnila glede tega romanja. Seveda, če ne bo zadostnega števila priglašenih, se to romanje opusti. Zdravje Mr. Joseph Pekolu se je zopet obrnilo na slabše. Po zdravnikovem nasvetu se bo moral zopet podati v bolnišni Želimo mu in ljubi Bog. daj, da se mu zdravje spet o-brne na boljše. Nagle amrti je umrl tukaj Andrej Korenčan. Bil je med prvimi naseljenci tu v Willar-du. Pokopan je bil na narodnem pokopališču. Podrobnosti mi niso znane. Lud. Perushek, zastop. --------o------- Vremenske napovedi Vesti z Willarda Willard, Wis. — Predzadnjo nedeljo je imelo društvo Najsvetejšega Imena skupno sv. obhajilo in popoldne pa društveno sejo. Cast vam, možje in fantje, ki ste se v tako velikem številu približali k obhajilni mizi in popoldne pa se tudi v zadovoljivem številu u-deležili seje. Na tej seji se je V nekem članku angleškega lista “Daily Worker” vprašuje pisec, kako bi se bil razvil gospodarski položaj v Veliki Britaniji med nedavno krizo, če bi bila vremenska služba pred pol leta mogla dati za daljši rok točno vremensko napoved, ki je napovedala izvanredno ostro zimo. Gotovo bi bilo mogoče pripraviti velike zaloge premoga, da bi bili na ta način preprečili zastonj v proizvodnji in bi razen tega mogli zagotoviti promet vpolnem obsegu. Tako pa so prišle strfahote “ledene dobe” iznenada in snežni mete-ži s ostali Anglijo milijone funtov šterlingov. Ves vpliv te nezgode na britansko gospodarsko bilanco bodo po izjavah finančnega ministra lahko preračunali šele leta 1948. -—.J. Letošnji proračun britanskega letalskega ministrstva za vremensko službo znaša 1,-882,000 funtov šterlingov; ta sicer velika vsota pa je ne/znatna v primeri z zneski, ki so potrebni za bodoča raziskovalna dela. Ali ti izdatki bi se nedvomno izplačali. Dandanes meteorološka služba lahko navadno napove vrje-me precej točno za 24 ur naprej. Ce bi lahko napovedovali vreme za daljšo dobo, bi se to v gospodarstvu bogato obneslo. Ali že v sedanjem stanju je delo vremenoslovcev dovolj za motano in lahko so ponosni, da delajo v službi, ki je tako mednarodno povezana. Štirikrat dnevno — ob 6 zju- vanja. Od Severne Irske in Gibraltarja lete letala 800 km daleč in med letom zabeležijo svoja opazovanja v višinah 600 in 6000 m ter* oddajo poročila pri vzletišču. Kot izvanredno dragoceno dopolnilo služijo podatki registriranih balonov, katere spustijo na raznih točkah v zrak. Na teh balonih so posebne merilne naprave s radijskimi oddajniki. Iz podatkov teh naprav lahko razberejo brzino in smer vetra, vlago in temperatui)o zraka. V višini približno 16,000 metrov, torej že v starosferi, baloni počijo, naprpve pa prijadrajo s padali na zemljo in opazovalci jih lahko ponovno uporabijo. Podatke vremenskih merilnih naprav, balonov ter poročila letalcev nato predelajo v nazorni obliki v karte in jih pošljejo po primeitjavi in popravkih vsem vremenskim postajam sveta. Angleške opazovjalnice pošljejo brzojavna poročila osrednji postaji v Dunstable in od tam preko radia vsem ladjam v Atlantiku, Severnem morju in Sredozemskem morju, katere na ta način obveste o predvideni jačini vetra in padavin, o soncu in megli. Istočaso pridejo iz vseh koncev in krajev sveta poročila vremenskih postaj, ki dopolnijo sliko osrednje postaje. Na Holandskem kakor v Franciji, v Arktiki in tropični Afriki, v Združenih državah ter Skandinaviji se vrte meteorološke naprave .zabeležijo vsak sončni žarek, vsako spremembo zraka in temperature. “Meteorologija — sodobni študij vseh pojavov v ozračju, ki obdaja zemljo,” pravi leksikon, torfej študij, ki je zelo visok. Toda vremenoslovci nikakor niso ljudje, ki se oddaljijo od stvarnosti. Mnogo truda bo še treba, da bo meteorologija tako izpopolnjena, da bodo j napdvedTza/ traj, ob 12fcob 18 uri in o pol- noči — zberejo pri vremenskih postajah meteorološka opazo- Nekoč bodo ljudje sprejemniku' in po poročilih bodo slišali: ‘“Vremenski iz-gledi za prihodnje polletje: po dokaj topli jeseni bo decembra močno snežilo in zelo mrzlo, Ponovni valovi hladnega zraka bodo povzročili temperature, ki bodo pod dolgoletnimi povprečnimi temperaturami.” Gospodinje kot tudi ministri za promet bodo imeli dovolj časa se pripravljati, a vremenoslovcem bodo vsi zelo hvaležni. (ACA) A ' Izgovor “Žena: “Zakaj si prikolovratil tako pozno domov? Odbila je ena ura.” Mož: “Ljuba ženka, nisem te hotel motiti v najbolj trdnem spanju pred polnočjo.” AL PA NE “Mary,” sem se obrnil do hišne gospodinje, ko sem doini toliko časa, da sem obrnil svoj pogled od krožnika, na katerem so se,blesketala telesna dobra dela pri zatoku, “ali so Mr. Grdino žganjjl kaj Mosili po kuhinji daneszjutraj?” “Pa se je res pokontenal ž njimi,” je vsa vesela pripovedovala gospodinja, ki se ji je dobro zdelo, da so se ji žganci tako imenitno posrečili. “Trikrat je bil žlico položil na mizo in rekel, da bo odnehal, pa je vselej spet poprijel. Je rekel, da ve, da bo preveč, pa ra- no v našega komandanta, ki si pod Franc Jožefom. Kadar ga I ne da bi vprašala za račun, od in nnmonnl n/i hnrlaon uaona. in >vnnr»u,1 ».nl.linn 1 1 — * a 1 n nn l'n7svoj:em’pTavcu"7.m'agati Pohištvo. Zglasite se na 1087 berhinski vrh, pa ga je skrivnostna sila vedno odbila, da se je moral vrniti. Zjutraj so Bolezni na mehurju In žlezah A ko imate težave z vodo in vas peče v odvodnem kanalu, ali če morate večkrat na vodo ali čutite bolečine v hrbtu. Je to nevarno znamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki ima 15 let uspešne Izkušnje v bolnišnici tej posebnosti DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CUNIC 422 Citizens Bldi, 8M Euclid Ave. Telefon MAin 6016 Uradne ure: 10 do 4 razen ob sredah in pa dogovoru (155) MLAJE PODIRALI. — Iz raznih krajev poročajo, kako neprijetna je procesija, sv. Rečnega Telesa sedanjim/ velja- . kom. Tako so ppdrlf ponoči 3teli 3™° že svoječasno imena mlaje, ki so jih fantje j g. 64. St. spodaj, spredaj. , P| mi SMUK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING m4 B. ru at -kb Kgrvou ter mouah "vitamins? NtoortM«* My*« 5« Mon** — * •»«'*• AtfVpnAmo d drift 0«*A- Dwlfrm« «>*iple Vbomla SLjTuLomoopribovorV *y«« ari riddhd yeer dwyld iM «► land ywr money. So euro to (Cadi Capzuloi, too Uad *ri ^ ddi riadzmnrk CHICAGO, ILL Odbor za leto 1947t Predsednik: John Makar. 1825 W. 22nd Place Podpredsednik: Rank Puklavec, 233« So. 61st Ct.. Cicero. Hi. Talnlk: Jos. J. Kobul. 2113 W. 23rd Street Blagajnik: Jos. Oblak. Jr.. 1840 W. 22nd Race Zapisnikarica: Anna Zokal 2060 W. Coulter Street Duhovni vodja: Bov. Leonard Bofolln, O. F. M., 1852 W. 22nd Place Nadzorniki: John Donna, 2130 Arthlngton Ave. - Karolina Pichman, 3326 So. Wolcott Ave. - Frank Dolenc, 2066 W. 23rd St. porotni odbor: Math Hajdinjak. 2017 W. 21st Place - Leo Mladic, 1919 W. 22nd Place - Pauline Ožbolt, 2029 W. Oermik Rd. -Anna Zorka 1664 W. 21st Place Družbena zdravnika: Dr. Jon E. Unich, 1901 W. Cermak Road ln Dr. F. T Grili, 1858 W. Cermak Road Vratar: Frank lobi*. 1833 W. 22nd Place Uradno Glasilo: "Ameriška Domovina” Seje se vršijo vsako drugo soboto v mesecu ob 6. uri zvečer v cerkveni dvorani Sv. Štefana na 22nd Place In Wolcott Ave. Družba »prejema v svojo sredo moške ln ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo Je prost. Za natančno pojasnilo glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika ali predsednika, To je izvanredna ugodnost za vsakega katoliškega Solvenca v Chi-cagi. Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo! DROBNE VESTI IZ SL0YBM (Doile praho Trata) brisati misel na Kristusa. Drugače pa je med preprostim ljudstvom. Tam na mitingih ob vsaki priložnosti pripovedujejo, da je bil Kristus — komunist. Enkrat je, drugič ga ni, kakor pride komunistom prav v njihovi borbi proti krščanstvu. Lenin, njih veliki u-čitelj, jih je učil, naj uporabijo za agitacijo vsako sredstvo, če treba, tudi laž. Tega se sedaj komunisti pridno drže in lažejo tudi o Kristusu. ŠE DRUGI ZAPRTI. - Na- moči steh smo avttil nekaterih Trije zRamenili koroški Slovenci turških napadov na slovensko ko se kakor škorpijoni ujedamo. koroško ozemlje: “Miklova Za- Veliko zaslug si je pridobil za slovensko šolstvo na Koroškem, (Konec) a Dr. Jakob Šket Kulturna zgodovina slovenskega naroda ln še prav posebno koroških Slovencev je tesno povezana z imenom dr. Jakoba Šketa. Kot pisec učnih knjig za srednje šole si je pridobil velike zasluge, vsemu slovenskemu ljudstvu, od izobraženca do preprostega kmeta pa je poznan po svoji “Miklovi Zali.” V zgodovini našega slovstva ohrani Sketo-vo ime za vselej častno mesto, koroškim Slovencem pa ostane v hvaležnem spominu kot njih učitelj in neumoren kulturni delavec, ki je posvetil vse svoje delo prospehu Družbe sv. Mohorja. Šket se je rodil v preprosti kmečki hiši, kakor skoraj vsi veliki slovenski možje. Njegova zibel je stala v Mestinju blizu Šmarij pri Jelšah. Brati in pisati se je naučil v domači šoli, nor-malko pa je obiskova v Celju, nato je vstopil v gimnazijo v Mariboru, ki jo je dovršil leta 1873. Njegovi starši so želeli, da bi se posvetil duhovniškemu poklicu, on sam pa je želel izpolniti svojo jezikoslovno nadarjenost in se je vpisal na vseučilišču v Gradcu kot slušatelj stnroklasi-čnih jezikov, ter slovenščine in nemščine. Eden njegovih učiteljev je bil Gregorij Krek, Slovenec, s katerim ga je kmalu rezalo tesno prijateljstvo. Šket se je zavedal, da mu bodočnost kot slovenski akademski učitelj ne bi bila uglajena, zato je takoj po prejemu absolutorija nastopil službo suplenta na celovški gimnaziji jeseni leta 1877. Nasled- la.” Posebno v tej povesti je Šket pokazal, kako dobro je umeval ljudsko dušo, ki ji posebno ugaja domača snov, zajeta iz krvave zgodovine turških bojev, prepletena z motivi ljubezni do rodne zemlje, do rojakov in domače družine. V “Miku Vogrinu” je porabil svoje spomine na bosansko okupacijo, na "Miklovo Zalo” pa ga je opozoril Šimen Janežič, jih slovenskih učencev neizpros- sam rodom iz Roža. Pozval je Šketa, da se je seznanil s pokrajino okoli Sv. Jakoba v Rožu, kjer je živela ta pripovedka v ljudskem izročilu in tu se je poglobil v ljudski značaj, ki ga je potem tako uspešno urisal v svoji povesti. Nekoliko let pozneje je Šket preuredil svoj “Kres” v znanstven list, kmalu pa je moral nehati z izdajanjem. Toda našel je takoj novo polje za svoje delo. Uvidel je, da bi se moralo slovensko slovstvo povezati s sodobnim stanjem znanosti in leposlovja. Sestavil je slovenske čitanke za srednje šole in tako ustvaril podlago za slovstveno šolanje slovenske mladine. Bilo je dolgotrajno delo, kajti Šket ni imel na razpolago zgodovinskih predgle-dov. Sam je, oddaljen od tedanjega središča književnega življenja, spravil vso neurejeno snov v pregledno zvezo in enotnost. Tekom osmih let je ustvaril za vse naše zavode nove čitanke. Šket je bil za Janežičem tudi edini šolski slovničar. Na osnovi Janežičeve slovnice je sestavil slovensko slovnico za srednje šole, ki so jo kmalu vpeljali po vseh šolah kot edino primemo učno knjigo. A njega leta je napravil učiteljski tudi za Nemce je sestavil Šket Harmonike naprodaj Ena je črna, 4 tone, high speed, ena je bela 4 tone in ena želena 3 tone. Zglasite se pri Frank Vidic, 4139 E. 81. ali pa pokličite MI 1642. —(Aug. 4, 6, )8 jan v Krškem in Ladislav Ha- škofje loke na Gorenjcem, iz Rateč, iz Vrhnike in Ofugod. Taka je svoboda katoličanov. Nobenega podiralca mlajev niso nikjer zaprli. Seveda vrana ne izkljuje vrani oči. KAPUCINI V SLOVENIJI. Zlati maši bosta pela letos kapucina Marko Fišer, gvardi- izobražencev iz I nekatera imena. Zaprt jbbiv- predsednik slovenskega učiteljskega združenja Kumelj. Dalje: prof. Hribar, inž. Kavč-r.ik, Angela Vodetova, bivši lastnik kina “Union” Kham. Foleg' imenovanih je šla jest komunistični ričet še cela vrsta Ljubljančanov. Skoro najbolj je presenetilo, da je moral za zamrežena okna tudi advokat dr. Lemež, star komunistični voditelj. Izgleda, da že tudi stari komunisti niso več vsi 100% zanesljivi ali pa so izpit in nekoliko mesecev pozneje doktorat. Že nekoliko dni po opravlje- je posebno ob ustanovitvi slovenske šole v Št. Jakobu v Rožu. Št. Jakobčani pa so mu izkazali svojo hvaležnost občana. Kot učitelja pozna Šketa vsa starejša generacija koroških Slovencev, kar se jih je šolalo na celovški gimnaziji. Pravijo, da je bil strog, a pravičen učitelj in da je posebno od svo- no zahteval, da točno vrše svoje dolžnosti.' V zadnjem letu njegova življenja mu je pričelo zdravje naglo pešati. Oči so popuščale, včasih se ga je ldtevalla omotica in zdravniki iz Celov-in Dunaja niso mogli ugotoviti vzroka njegove bolezni. Končno je podlegel hudi pljučnici. Od blizu in daleč go prihajali Slovenci na grob moža, ki je toliko prispeval k proc-vitu slovenske kulture. In tudi v bodoče bo zapisano njegovo ime z zlatimi črkami v zgodovini slovenske književnosti. DELO DOBIJO ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93i/2c na uro Čas in pol za nad 8 Ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff .. Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (155) Punch Preit Operators izkušeni, visoka plača od ure in plača od kosa. Murray Ohio Mfg. Co. 1115 E. 152. St. (157) dve nemško - slovenski jezikovni vadnici, ki so ju uporabljali! Janitor v šolah v zasebnem pouku slo-[dobi delo za uradno poslopje v • V' 10 let. V zaporih še čakajo obsodbe Dionizij Pristovnik v Ljubljani, Ilija Boral (n Ig nacij Caf uk, oba v Varaždinu. NA GROBU JEGLIČEVEM se zbrali 2. julija nekdanji jeruzalemski romarji ,iz leta 1910. Ta dan je bil dan, ko je minilo deset leti, odkar je umrl veliki nadškof Jeglič. Svoječasno se je tudi on udeležil velikega slovenskega romanja v sveto deželo, pa so se še preostali zbrali bo desetletnici zemali v Ptuju. ZAPRTI KAPUCINI.—Zadnjič smo poročali o kapucinu Anzelmu Canjuga, ki je bil obsojen v Osijeku na 16 let prisilnega dela Poleg imenova- Koljko žasa mortl s- sr* s sodimo. POTAPLJAMO SE. - Naslednje napišemo po Hrvat- v Bosno. porih, ki jih je prestal na bojišču, se je še istega leta jeseni vrnil v Celovec, kjer je bil medtem imenovan za pravega učitelja na gimnaziji. Na tem mestu je ostal več kot trideset let, dokler ni bil leta 1908. na lastno prošnjo upokojen. Ob tej priliki je dobil naslov vladnega svetnika. V vsej dobi svojega učiteljevanja v Celovcu se je Šket posvetil nalogi, da uri mladino ne samo v predpisanih učnih predmetih, ampak da jo navaja tudi k resnemu delu in točnemu izvrševanju dolžnosti v bodočem življenju. Svoj prosti čas je izrabljal za lastno znanstveno izpopolnjevanje s svojo po- njegov požrtvovalni trud za prospeh Mohorjeve družbe. Odkar je bival stalno v Celovcu, je bil v tesnem stiku s to pomembno slovensko^ kulturno u-stanovo. Od tega leta 1882 je bil nepretrgoma odbornik Mohorjeve družbe in je vršil kot tak recenzijske in korekturne posle. Vsi večji spisi, ki so bili namenjeni za društvene knjige, so šli skozi njegovo oceno. Tako je imel priliko, da je u-smeril kjiževna izdanja v tisti pravec, ki se je vedno držal zmerne srednje poti med spolš-nim ljudskim in estetičnimi zahtevami modernega časa. Kljub temu, da je bil Šket leta 1908 upokojen, si ni privoščil počitka. Vsak dan je po Cleveland Electric Illuminating Company Za dobro kuharico Sprejme se kuharico, ki j*e vešča dobrega kuhanja za restavracijo. Delovne ure od 8 zjutraj do 3 popoldne. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na 1014 E. 63. St. ali če pokličite HE 6663. (153) skem domu in njemu prepušča- ]erjeve ;n janežičeve dobe s svo- membno tradicijo izza Einspi- več ur prebil pri svojem viso- mo odgovornost, ali drži ali ne. Tam beremo, da ga je tudi slavni odpadli duhovnik Metod Mikuž tako polomil, da je moral z Ozno gledat zapore. Omenjeni list piše, da se je Metod nekega dne spet napil, potem pa je po ljujbljansikih ulicah kričal: “Potapljamo se, potap- V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRILJUBLJENEGA SINA IN BRATA Ptc. Emil A. Turk kr je dal svoje mlado življenje » domovino dne 5. avgusta 1844. Tri teta v tuji zemlji truplo tvoje te počiva, duša tvoja pa nebeško veselje uživa: tam ni trpljenja, ne bolečin, ker Um U sflpce nikdar ne ugasne. Tam vlada ta ljubi mir ln večno veselje. Žalujoči: LOUIS ln ROSE TURK, stari!; BRATJE'ln SESTRA. Cleveland, O. «. avg. 1947. njegove smrti, da obude stare Ijamo se!” In spet: “Mi gre-spomine. Tako so tudi počasti- mo naprej, ker nazaj ne more- li spomin na tega delavnega slovenskega škofa. KAKO IZRABLJAJO KRISTUSOVO IME. — Pisali smo že, da je v nekaterih jugoslovanskih šolskih knjigah pisano, da Kristus nikoli ni živel. Tako hoče uradna Titovina za- V1TAII1N CAPSULES ; UMIATOMES, INC mo več!” “Dolgo ne bomo vzdržali!” Za te komunistično krivoverske vzklike ga je Ozna zaprla. No, ko se je streznil, so mu naredili pridigo, da mora biti priden, pa so ga spet izpustili. Torej je še'dobro zapisan. Naftn naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi ! za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST" v Chicagi, na na-1 slovu 1849 W. Cermak Road. ' Tam vam pomagajo tudi sestavili na željo razne oglase, zahvale in naznanila, hd. ter iata nam pošljejo U objavo. jo Mohorjevo družbo, je bil prav.o mesto za njegove težnje. Šket je prevzel od Janežiča za-početo delo in je preuredil ter priredil vse slovenske čitanke za srednje šole. Leta 1881 je pojeg tega pričel s sodelovanjem Gregorija Kreka in Davorina Trstenjaka izdajati ‘Kres”. Vendar pa tla za literarni list niso bila več tako u-godna kakor v Janežičevi dobi za “Slovenski Glasnik”; kakor so se takrat mladi pisatelji zatekali k Janežiču, ker jim Blei-weisove novice niso nudile, pričakovane zaslombe, tako je znal sedaj Levec, urednik “Ljubljanskega Zvona”, ki je pričel izhajati istega leta, pridobiti vse tedanje najboljše pisatelje. kem pisalniku in pregledoval korekture ter prebiral in urejeval beležke za čitanke in etimološki slovar. O počitnicah pa je s svojo družino redno zahajal k Vrbskem jezeru. Tu ob jezeru je imel svoj čoln, .svojo klopco in svoj gozdič. V mlajših letih je tu snoval in pisal svoje povesti. Šket ni bil okorel šolnik, kakor jih lahko večkrat srečavamo, imel je mnogo smisla za planinski šport še v tisti dobi, ko so se Slovenci razmeroma malo zanimali za turistiko. Bil je vztrajen kolesar, vneti drsalec in veslač, mlajših letih je imel svojo jadrnico, s katero se je udeleževal tekem na Vrbskem jezeru. Nekoč je pri taki tekmi celo prejel prvo nagrado. Pozimi Krek glavni predstavnik ro-mantič šole v jezikoslovju. Tudi Šket kot leposlovec se je nagibal k romantični struji v pripovedništvu. Trije spisi, ki jih je objavil -v “Kresu” pod imenom dr. Stojan, nam pričajo o tem; “Milko Vogrin”, “Žrtev ljubosumnosti” in ‘‘Slika in srce’’, najbolj pa njego- 75 Public Square (156) Strežnic« se sprejme Stalno delo, dobra plača. Vprašajte v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. ali pokličite EN 52114. (155) HALI OGLASI Hiše naprodaj Na 3319 Superior Ave. za 2 družini, 6 sob s kopalnico, cena $5500, furnez, dvojna garaža ; malo naplačilo vzame lastnik, ki je na 2026 W. 20. St. tel. MA 3365. Samo $600 takoj — za hišo na 38. cesti blizu Payne Ave. Hiša je za 2 družini, 5 sob s kopalnico, 3 sobe s kopalnico; cena je $3900. Lastnik je na 2026 W. 20. St. tel. MA 3365. (156) “Kres”, se je držal predvsem romantičnih načel, saj je bil kraj obiskat domače ljudi, ki Beneške zastore vam napravimo po meri iz najboljšega blaga in po zmerni ceni. Brezplačen proračun. Pokli- pa je rad zahajal v svoj rodni IV 2938. jim je bil radodaren podpornik. Tudi nemška družba v Celovcu je Šketa visoko spoštovala, čeprav je vedela, da je Šket po prepričanju odločen Slovencev. V politiko se pa nikoli ni v-mešaval, tudi pogovorov, kj bi se sukali o domači politiki, ni maral. Večkrat je izrazil bojazen, češ, kam nas dovede naš JSiJZA. Euclid, Ohk> Faraezi va povest, ki je zajela snov iz brezobzirni surovi domači boj, Novi fumed u premog, olje ali pha gorko vodo »u paro. Resetting *15 - čiščenje K premenjkao »tare na olje Chester Heating Co. 1121 Addison Rd. - IN 0487 v h o o BELI MENIHI o spisal IVAN ZOREC o <> o o MiMiMimnMiMraMHrarai o A Kobalila ata po stezah Debe- čutila, da oči mladega vdovca . . , 1 < 1 • • _Tri oa li TO lega hriba in se spuščala v dolino ob Temenici. “Jaz res nimam sreče,” je Kopic vzdihoval. “Večjo ko pamet. Boga zahvali, da se nisi zarekel. Kaj te ne bi bilo škoda, če bi se zavrgel s takole mrho?” “Ali velika je in močna.” “Velika je res, neumna pa kakor konj in tudi že starikava; vse tisto obilno, kar ti je na njej tako všeč, je že ohlapno in mlahavo — no, vsaki stari kravi raste vamp.” "Pridovn^ res ni, mlada tudi ne več, zame bi pa le bila' prava, se mi zdi še zdaj.” “Vidim, že vidim: čisto neumen si. Ali si se nazobal konoplje, ali si iskal podlesek in se zmešal z njim?” “Oh, zmerom govorite tako, da človek ne ve, kaj mislite.” “Veifjemi, kar ti pravim, pa bo prav.” “Morda bi pa le bila dobra?” je Kopič še zmerom gnal svojo. “Saj bi jo umečil.” “Kako bi voziti učil starega vola?” Kopič je ipolčal, hudo mu je bilo, samstvo ga je tiščalo. “Vem, da se še nisi musal pri nobeni babi,” ga je gospod Ambrož gledal. “Vreden si pridne mlade žene.” “O, kje jo bom vzel? Katera me pa mara?” “Kaj ti Liza ne bi bila všeč, glej ga. Močna je, pridna, prijazna.” — -“Liza?” se jR skoraj ustrašil. “Pa kako! " 4 “ se bojim?” “Zakaj neki? Kaj jo bo Tr-lep jemal, ka-li?” “In ali bi me marlala?” “Vprašaj jo, ženin prečudni! Če boš tako neroden, poj-deš res z lilijo v nebesa.” “Bojim se, da me tudi ona ne bi marala.” “Kaj bi se bal 1 Nekaj pravice imaš do nje, sdj si jo otel valptu.” “I, kaj je niste vi?” “Jaz sem jo samo nesel, na konja si mi jo dal ti. Kaj si že pozabil? Prilizni 3e Lizi, ti pravim, s Trlepom bom že govoril jaz, ko bo treba.” XXXII. Stara Trlepka je čezdalje huje pestila sina, naj si že vendar kje ubere gospodinjo. “Saj vem,” je sitnarila, “jaz se ti ne smilim; vedi pa vsaj, da za domačijo ni dobro, ni lepo, če je le v rokah dekel.” Pa tako hudo ni bilo. Liza je bila prpv pridna in skrbna za vse. Trlep je je bil vesel in ji zaupal vse. Sitno mu je bilo le, ker se mu je zdelo, da sosedje nekako izpod klobuka gledajo lepo deklo. Zato si je tiste dni že dvia-i krat umislil izgovor, da je kakor po opravku prišel k Kado-hu. Stari prijatelj ga je rad videl, Maruša pa je prav žensko hodijo za njo; misel, ki se ji je ponujala bolj in bolj, jo je prijetno skrbela: “Ali bi res bilo mogoče?” “Ni napačna, ne,” so Trlepo ve oči zmerom bolj vedele “čedna je, nič ji ni reči, in zdrava se zdi, kakor hren. O, Trlep je že kar rad hodil v Radohovo vas, tudi popoldne pred svetim Jurijem je prišel tja. Rad oh je bil nekje po vasi, Maruša je bila sama doma je sprejela gosta. Trlep se je spomnil vraže za večer tega dne in se nasmehnil: “Ali boš, Maruša, nocoj vse-jala repo?” “Bi jo,” se je smejala v za dregi in rdela, “bi jo, če bi vedela, kdo mi jo bo pomagal okopavati.” Zardela je še bolj in ga naravnost pogledala, da bi videla, kaj misli. “Če vprašaš moško,” je čez čas počasi rekla, “ti odgovorim tudi jaz zares.” “Odgovori, Maruša, vprašal sem moško,’ ’je dejal in jo prijel za roko. “Kadar hočeš, pa pridi, voljna sem,” je tiho rekla in ga vdano pogledala. “Samo očeta vprašaj prej.” Radoh je prišel domov, Maruša se je umeknila, Trlep je vprašal kar naravnost: “Kaj bi dekli, če bi snubil Marušo?” “Že?” se je Radoh ustrašil; prekmalu mu je bilo po Katarinini smrti. Trlep je brž povedal, kako ga mati pesti dan za dnem in da je ne rad cvelil z odlaša- “Saj res. Vdovec'je gorak za devet samskih.” “Še Liza bi ga sicer ujela, preveč jo čisla.” “Kaj veš? Oči so mu jo nemara že iskale. Ali bi se sicer bil toliko pehal zaradi nje in se pretepal z vlaptom in graščakom?” “Komaj. A kaj bi z njo, s tlačanko? Premogoč je in pre-zagoveden, da bi se ponižal do dekle.” “Samo na oči je tak, sicer pa je mehak človek.” “Rajnko je res budo ljubil in lepo živel z njo. Bog mu bo dal srečo, vreden je je.” “Maruša bi pa res prava bila zanj. Kdo ve, ali sta se že kaj zvadila? Oblebuje jo zadosti.” “Samo kmalu naj skočita vkup, kmalu." “O, saj ga stara drega in beza ven in ven. Bržkone se ji ne zdi varno, da bi Liza gospodinjila še dalje. Navadila bi se, on pa tudi, pa bi bilo za zme- “Ti, Liza je res všečna in pri- j urij dovna.” “Je. Ali pa veš, da v nedrjih nima posušenega podleska s prav trdnim zagovorom? Vsi pogledi jo lovijo, tako ti je na oko, mlada in lepa, kakor je.” “Pa res. Še Kopič je začel mendrati za njo, včasih kar pogleda ne more sneti z nje.” — Skrb vedečnih sosedov je bila prevelika, Liza z nobeno mislijo ni lovila kuhalnice na Trlepovini. Ponižna in tiha se je trudila, da, bi prav služila domačiji, ki ji daje varen ko-i tiček in miren prežitek. Tisto popoldne, ko je Trlep snubil Marušo, je ujela rumenega metulja in ga ob mraku po kosih dala kravam, da b|' do leta osorej imele dosti' in dobrega mleka. “Jutri je god svetega Jurija -. Da le ne bi kaj opustila”’ je mislila na šege ob tem dnevu. Na dvorišču j« pastir začel pokati z bičem. “Le pokaj še!" mu je velela. “Vešče nocoj rade hodijo mlest “Ti si bržkone videl le slepca, preveč postavaš, če gospodarja ni doma.” Že je zinil, da bi ji odbilusil, pa je Kopič prišel izza vogala. “Ali naj ti, Liza, drv iz drvarnice prinesem pred peč?” se ji je prikupoval. “Saj res ,le prinesi, Kopič, le,” se mu je smehljala. “Dosti je, Kopič, dosti!” mu je potlej branila. “S čim pa naj ti še kaj ustreženi?” se ji je dobrikal. “Ko mi bo treba, te bom že prosila.” Kopič se je zadovoljen umek-nil. Noč se je storila, Trlepo-vina je šla leč. Liza si je, preden je legla, po postelji navzkriž vsejala ščepec ifepnega semena in verujoče dejala; “Bog in sveti Jurij, pomagaj j ta mi sejati to repo — tisti, ki bo pravi ljubi moj, mi jo naj pride okopa-* vat!” Ni še zaspala, pa so na vasi zapeli koledniki: “Sveti Šent-■ij — Jurij že trka na duri duri: eno hlačo ima zeleno; eno ima rumeno . . Trlep je poskočil, skrb ga je vzdignila: “Semkaj bodo prišli, obdarovati jih bo treba.” A kaj bi storil, ni vedel. Gospodinji je opraviti to šego . . . Kdo je gospodinja? Vsa gospodinjska dela ima na skrbi Liza. Vzdihnil je, zmajal z glavo in stopil k materi: “Kolednikom, mati, bi kaj dali,” je prosil. “Kar Liza naj da, saj ne slušaš,” ga je nekoliko njeviški opat prekrižal. “Ali držala v precepu. “Ne, mati vi dajte, lepo vas prosim 1" Liza se je že oblekla in čakala, da bi jo Trlep poklical. Kmalu je slišala, da mati daruje kolednikom. Ustrašila se je; zdaj je vedela, k hiši bo prišla idrutga gospodinja. '• Nič več ni mislila na repo, ki jo je sejala nocoj, nobena želja ji ni uhajala do neznanega ljubega; spomini, daljni in otožni, so se ji tiho bližali Oh, kako sama je na vsem božjem svetu . . Če bi mati še živela, bi njej potožila vse hudo, kar je že prestajala in kar bo nemara še morala, precej bi ji bilo laže; pa ko bi vsaj še očeta . . . očeta ... A sam večni Bog ve, kako siromak strjašno trpi v daljni Turčiji, če pač še živi . . XXXIII. O bližajoči se turški nevarnosti je že vsa dežela vedela toliko, da so se začeli bati tudi beli menihi v Stični. Kar ti je prišel še pater Egidij, opat cistercijanov v Kostanjevici, in jih še bolj oplašil. “Cesarski glavar v Metliki na vso sapo zbira vojščake,” je pravil. "Prežuni so mu izvohali, da se bo bosenski paša zdaj z veliko vojsko zagnal v naše kraje. “Mati božja bo prosila za nas,” je stiški opat Urh veroval. “ Bog nas bo otel tudi iz stiske. “Bo, seveda bo,” se je kosta- mi se bomo vendarle umeknili v mesto; tijdno je, Krka ga varuje.” “Kaj pa Pleterje?” se je pater Tadej zanimal; prijatelja je imel med menihi kartuzijanci. le raa cvem L uuiaoa- --------------- , -, . njem. “Maruša je volna, prav- tuje krave; pokanje jih preže-sem jo vprašal/ kar j — ...----- “Kar si povedal, ni brez nič; tvoja mati misli prav; tudi jaz sem voljan.” Zeminla sta se, poroka naj bi bila po binkoštih, pa brez hrupa in zabav, da se ne bo kdo zgledoval. In nihče naj za zdaj še nič ne zve. — Gabrovci so vedeli za Trle-pova pota k Radohu. ‘Glejte, dober sin je,” so ga sodili, “kako ti sluša mater.” ‘Kaj pa hoče? Stara pravo ve, ko ga sili v ojnice.” »mmnnnmtiinn........ : Are You Going To Make a Speech! Learn The Easy Way For better results to Speak Effec lively. The Sound-Mirror with u Personal Haling Sheet will train von in 3 Private Lessons to Teach Yourself, H, L. Ballentine (Teacher of Speech) 2t YEARS CLEVELAND HIGH SCHOOLS Phone SW 0584 7-11 A. M. 5-9 P. M. 1824 E. 97th St. ziiiiiiiiiHuwiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiui V nedrju je imela križček in letošnje glogovine, že davi pred soncem si ga je bila pripravila. Zdaj ga je brž pritrdila na hlevna vrata in praznoverno zapretila : “Ne boš, vešča hudobivna, nocoj molzla naših krav — ne boš z mlekom omočila vimena svojim kravam, da bi našim vzelo mleko!” “Kako si pridna, Liza,” jo je pastir hvalil. "Kakor da si letos že videla kačo!” -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhnjše šele pride UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kemovega ANGLESKO-SLOVENSKEGA BERILA nn In stane samo: 9 CiUU 'mMŠbm 6113 St Clair Ave. Cleveland, O. “Nagovarjamo jih, da bi se z nami skrili v Kostanjevico, pa nočejo.”1 Malo je pomolčal, potlej je nadaljeval: “Zamerili smo se jim, kakor ste se jim vi sami. Tudi mi ne pustimo, da bi si lastili naših kmetij.” za čistejši, gorkejši, zdravejši dom prihodnjo zimo se pripo/ročamo za popravila fenderjev, ogrodja n« ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAIN! (0. 6605 ST. CLAIR AVENUE FRANK CVELBAR, lastni*. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega zflanca JOHN OBLAKA HE 2739. 114« E. »1st Si Pozor gospodarji hIS! Kadar potrebuje vaia streha popravila, kritja z asfaltom ali Skrilj a, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 35 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim »ovencera. Plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing (o. 6115 LORAIN AVE. Kadar pokličete, vprašajte xa MR. GEORGE F. LOZICR \ HMimiiiimiiiiuiiiimiiiiiiiiimiitmimiimiiiiiMimiimiiiiimMiiiiiHiiiiiiimiiii NAZNANILO Za časa moje koncilmanske kampanje ln do nadaljnega nananlla bom vodil ra* posle, spadajoče v moj poklic, na svojem domu, 1521« Lucknow Ave. med 15«. In 152. cesto. Uradne ure: od » dopoldne do i popoldne. John Rožance REAL ESTATE - INSURANCE — NOTARY PUBLIC MEtroue MU GArfleld MM Naročite nai moderni Chrysler Airtemp furnez . . , DANES! Preskrbite si enakomerno, ra-nesljivo, brei sitnosti ret!« “ vaš dom prihodnjo simo * instalacijo Chryaler Airtemp jeklenega furneaa danes. Ta od Chrysler napravljena grelna ediniea a nadraerno (22”) odprtino zagotavlja največjo vestnost r'b* « mnogo manj rab* premoga- Chrysler Airtemp stoker aU burner na olje se lahko doda kadarkoli aa popolno avtomatično obratovanje. Fnr-nezi na plin in ol {e se tudi dobe. ZIMA SE BLIŽA . . STORITE DANES! - r , |Q»l***®*' 1 * 1 cen° j................ .... stoker)''1 ith«°* ....... t i ________ v ...... \ EX. 7890 _ CHRYSLER. AIRTEMP Product of CHRYSLER CORPORATION Engineering Skill 15216 Lucknow Ave. Tel. KEnmore 3662 RAZAAMLO M ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, j prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt vzela dragega in nikdar pozabljenega soproga Joseph Paulič-a j ki je tako nenadoma preminul in nas za vedno zapustil I dne 28. junija 1947 v starosti 69 let Doma je bil iz | Domžal. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi Marije Vnebovzete je bil položen k večnemu počitku dne 2. julija 1947 na Kalvarijo pokopališče.. Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Reiv. I Ozimeku za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede. Enako lepa hvala Msgr. Hribarju za tako lep govori , Prisrčno zahvalo želimo izreči vsem prijateljem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s tako krasnimi venci v zadnji pozdrav, Lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in blag pokoj njegove duše. Lepa hvala vsem, ki so ga prišli kropit na mrtvaškem odru. Ravno tako tudi vsem, ki so se udeležili pogreba. Lepa hvala članom društva Janeza Krstnika št. 71 ABZ in društva Doslužencev za tako veliko udeležbo pri pogrebu, še posebna hvala pa pogrebcem. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu na razpolago brezplačno. . Še posebna hvala Mr. in Mrs. Jack Plemel, ki sta | nam nudila vso pomoč v teh najbolj žalostnih urah in 1 prav tako Mrs. Frances Bredak in hčerki. Prav lepa hvala želetovi hčerki Justini, ki nam je tako prijazno postregla z okrepčili. Lepa hvala Žele pogrebnemu zavodu za Vso postrežbo in tako lepo urejeni pogreb. Ti predragi in nepozabni, počivaj mirno v predanem hladnem grobu in plačilo večno vzivaj. Žalujoči ostali: TEREZIJA PAULIC, soproga; BRATJE, SESTRE; v starem kraju zapušča 86 let; staro žalujočo MATER. *7 Cleveland, 0.6. avgusta 1947.