255. štev. V Ljubljani, sobota 23. oktobra 1920. m. leto. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telelon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu " štev. 8. Telelon štev. 44. . „.1. ■, - Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolarja * toailimj« »tat«. :uoaju po r. »m la sicer 1 mm visu» rr 55 mm širok prosto* za enkrat 2 K u večkrat popast. zjutraj, velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankrraio. — - .,. Rokopisi se ne vračajo. ' - Izhaja vsa Fcsemezna številka Velja v Ljubijani in po pošti: telo leto . . . K 240*— pol leta « » „ 120— to« l*ta ... 60— » mesec . . „ 20— '.a inozemstvo: celo leto . K 400— pol ieta. M 200— Sttri leta ... „ 100— ra mesec » 55 — Armada odhaja s Koroškega. IDU Linbliana. 22. okt. Naše čete. nahafuioče ste v coni A. so dobile oovelle. nal Sfi tekom današnlesa dne umakmHo si olebiscitnesa ozemlja. 1 DU Pariz 22. okt. Postaniška konferenca te nrončevala limcslo-vanskl odnovor nlede Izpraznitve Koroške In te sklenila, da bo v novi not! zahtevala, da iijeoslovanske če. te breznor?olno izpraznilo Koroško. LDU Ltubliana. 22. okt. Namesto začasneea namestnika našesa delegata v Plebiscitni komlsHl dvornesa svetnika dr Iva šubfia le za deleaa-ta v omenteni komisi)! Imenovan bivši noslanlk K ost a Chrlstlč. Dnnal. 22. okt. (Izvirno poročilo.) »Neues S Uhrabendblatt« iavlla iz Celovca, da se iueoslovanske čete Dolanoma umikalo lz glasovalnega ožemite. Italijanske zahteve na Jadranu. Rim. 22. oktobra. (Izvirno poročilo.) V tukaišntih uradnih krovih se kliub začasni odvoditvl jadranskih oovalanl živahno razora vila o jadranskem vorašaniu. Vlada stoti slc'knnrei na stališču da se more rešiti Jadransko vnrašante samo na sledeči nodlaei* IVVelo med obema dišavama nai bi tvorile Juliiske Albe. Reka bi postala neodvisna vendar na bi se nrikliučlla k Italill. Za Zader stoii vlada na stališču, da mu le treba izvoievatl čim večin prostost. ftaliia bo zahtevala tudi več dalmatinskih otokov ter slratevlčne paranclie kakor tudi lam.stva ra one j^llianske manišine. ki bi klhtb re-niizaeiii tega programa nrlnadle državi SHS. Rim. 22. okt. (Izvirno poročilo.) Rimsko časonisie se obširno bavi z vnrašaniem obnovitv^ ladranskih Dotrajani. Vladi blizu stoječi listi iz-iavliate. da ima vlada resno volte doseči sporazum z JuvostavHo. Ita-Htenska vlada hoče Dokazati celemu svetu sv olo lolalnost. (Hvala leoa za lojalnost. kakoršna se zrcali v nesramnih laških zahtevah I Ured.) Rim. 22. okt. (Izvirno poročilo.) »Giornale d’Italia« piše. da bo mo- rata ItaliJa vsled Jugoslovanskega postooania na Koroškem zahtevati posebne garanclte da za vedno onemogoči iednalr nastop Jugoslavije proti Italill. 1 DU Berlin. 22. okt. »Deutsche Alleemeine Zeitumr« Iavlla iz Rima no vesteh oflcielnih krogav: V rimskih kroeih imate malo uoania na usnr.šna novaianla. ker Jugoslovani zavračate mete na Julskih aloah. Jugoslovani vztraialo pri Wilsono-vi črti In se branilo nrloustiti zvezo Reke z Ital»te. I.DU Dunal. 22. okt. Vsi dunajski listi prinašalo Izvlečke lz Italijanskih česooisov. 00 katerih zahteva italijansko lavno mnenle zasedbo Koroške. če ne bodo liignslovanske čete tako! Izpraznile Koroške. »Giornale d’ Italia* poroča da se italijanska vlada ne bo orel udeležila Dopalanl za rešitev jadranskega vprašanja preden ingoslovanske čete ne zanu-ste Koroško. Navedeni list zahteva r a Itftfiio kot meto Juliiske aioe. neodvisnost r Itallln sooiene Roke. od-Stonitrv Zadra In nekaterih dajma-tinskih otokov. Politični krogi v Rl mn imate malo ttoanla v usoeh potrateni VAŽNI ZAKONSKI PREDLOGI. Beograd. 22. oktobra, (izvirno poročilo.) Ministrski svet le spreiel na svoii današnli seii izredno važne zakonske predloge, ki bodo globoko posegli v državno živlienle. Zakon o redu in delu določa zasledovanle haidukov in dezerteriev. Delavske stavke bodo nekaznijve samo takrat ako bodo delavci nonrei poizkusili doječi sporazum Dotmn ministrstva za sociialno politiko. Uredba Droti drauinii določa za naviialec cen. verižnike in tihotapce zanorno kazen do 5 let in denarno globo do višine vsega krivčevega nremoženia. Posebne določbe oobiiaio korup-cllo in sabotažo državne službe no državnih uslužbencih. Razsojalo bo v tem posebno disciplinarno sodišče. V bodoče bo kaznliva vsaka propaganda v tisku ali besedi nanerie-na nrotl obstolu današnleva reda v državi in družbi, proti voteški disciplini ali proti temu ali onemu plemenu našega naroda. Umik iz Koroške. SOLUNSKI PROCES. Beograd, 22. okt. (Izvirno poročilo.) V kratkem Izide v »Službenih Novlnah«, nkas o reaktivnem nekaterih Častnikov, ki so bili obsojeni v solunskem procesa. Tl oflclr]l se reaktlvlrajo na zahtevo ministra NlnCICa. šlrUo se vesti, da se bodo reaktlvlrani Častniki dali tako) zopet upokojiti, nakar bodo zahtevali revizijo solunskega procesa. Jadranska pogajanja odgodena za en mesec. Beograd 22. okt. (Izvirno poročilo.) Naša vlada te obvestila Italijansko vlado di\ naši delegati določeni za iadranska oogaiante še vedno čakalo na odhod. Ker na Italijanska vlada ne odgovori na vprašanie olede časa in krate sestanka, se mora to smatrati Za nov noložai. ki te nastal v Jadranskem problemu. V dobro poučenih krogih se trdi. da nrlde do nogalanl mogoče šele v štirih tednih. NI oa izkllučeno. da se razprava n Jadranu vsled obnašania Italile snloh odhodi. Vere v uspeh teh povalani ni nobene, ker izgleda. da ** te Italila popolnoma udala zahtevam svoiih Imperialističnih krogov. ATENTAT NA D* ANNUNZIA. Trst 22. okt. (Izvirno poročilo.) Na Reki le včeraf došlo do spopadov z delavci. Ko se te d’ Annunzio pokazal na cesti so na nlega oddali slrel. Atentatorja so linčali. SAMO KLERIKALNA VLADA V j AVSTRIJI. j LDU Dunai. 22. okt. »Mlttags-post« poroča, da bfldo krščanski so-clalci LPmi sestavili novo vlado. DEMISMA AVSTR! IŠKIH SOCI-JALISTICNIH MINISTROV. Dunai. 22. okt. (Izvirno poročilo.) Državni taJniki in oodtainlki dr. Ren-ner. Hanusch. dr. Deutsch Ellenbo-gen in Glockel so poslali državnemu predsedniku Seitzu pismo, kler ga naprošate, nai lih odveže dolžnosti kot itodske ooverienike. Kot vzrok navate.lo Izid volitev v narodno skupščino z zmago krščansko soc. stranke. SIMPATITSKA STAVKA ANGLEŠKIH ŽELEZNIČARJEV. LDU London. 21 okt. Zborovanie železničarjev te sklenilo, da orično vsi železničarii v nedeHo opolnoči stavkati, če vlada ne spreime nesa-lani z rudarii pred 23. oktobrom. Berlin. 22. okt. (Izvirno poročilo.) Po vesteh iz Londona, le zveza že-lezničariev sklenila, pričeti v nedeHo opolnoči stavkati. PLEBISCIT V GORNJI SLEZI.IL Monakovo. 22. okt. (Izvirno poročilo.) Kakor lavliato iz ententnih krogov se bo liudsko glasovanie v zgornii šleziii vršilo v kratkem. Imenule se orvi ali drugi teden meseca novembra._______ BOI JšEVIŠKI VODITELJI ZAPUŠČAJO RUSIJO. Helslnglors, 22. okt. (Izvirno poročilo.) Veliko Itevllo boljše v ISklh prvakov |e zapustilo RusUo, da spravi avo]e Imetjo na varno. POLJSKA UVEDE SENAT. I.DU Varšava. 22. okt. V svoli včeraišnii seii se te deželni zbor ori gfasovaniu o treh orvih poglaviih ustavnega načrta izrekel za .senat s 195 glasovi proti 183 glasovom, s čimer *e bil sprelet sistem dveh zbornic. ___________ MACCHIAVELLI.IEV »VLADAR« Izide v kratkem v kniiel Opozarjamo na to velezanlmlvo delo yse krove, ki zasleduteto — - politične dogodljale.--------- Koroško tor«! res izpraznujemo. Do zadnjega smo upali, da se bo vladi le posrečilo Izposlovati v Parizu korekturo plebiscita, ki ga ml Se tudi seda] oe priznamo in ne moremo priznati. Veleposlaniška konierenca pa ne upošteva ne nafiib utemeljenih protestov, ne dejstva, ki ga vse nemške In laške sleparije niso mogle zabrisati, da |e namreč pokrajina lužno od Drave popolnoma slovenska. Brez na-daline razprave so prisodili gospodje za pariško zeleno mizo Avstriji. Nam se krCI srce. Se vedno se oziramo, kje bi se vendarle še v zadnjem hipu pokazala nada na rešitev. Toda d' Annunzio ali Zellgovski se nam ne polavl v slovenski In lugoslovanskl Izdaji zate Izginejo nada za nado In računati moramo ie, da bomo na robu Karavank, na Peci, na vrhu Grintovca gledati svojo novo državno mejo. ZaCasno me]o samo! MI se Koroški ne bomo odrekli. Kolo zgodovine in tudi sedanjega svetovnega preobrata se še davno ni dovrtelo. Mednarodno-polltlčnl položaji se posebno danes nepričakovano menjavajo. Res se zavedamo, da smo to pot zamudili najboljšo priliko, da bi sl vstvariU vsa) deloma pravično severno narodno državno mejo, vemo pa tudi, da se nam bo ta prilika prel ali sle) zopet nudila. Opozarjal) smo že na trenutek, ko se bo hotela Avstrija pridružiti Nemčiji. A tudi drugačne politične konstelacije, ugodne za nas la naše zahteve. Možnost mirne zopetne pridobitve le «a bodočnost velika. Ootove pa )e, da le ta možnost odvisna Indl od naše volje, od naše uacljo-nalne enem tl«. Slovenci moramo s pozitivno propagando pojasniti Srbom hi Hrvatom latentne vzroke našega koroškega poraza In |lb pridobiti za nepomirljivo stališče glede Korotana. Na) se za- veda AvstrUa, da Je dobila v posest —» Jabolko spora In da bom« Slovenci neizprosno zastrupljali a)ea« razmerje do Jugoslavije, dokler ne dosežemo cilja, osvoboditve Korotana. Med nami se čujeio danes pesimistične prognoze, češ, čez deset let slovenskih Koroščev ne bo več. Ta pesimizem ni utemeljen, kajti dejstvo Je, da se poljedelsko prebivalstvo, ki ostane na svoji grudi, raznaroduje zelo počasi. Svojih šol koroški Slovenci ne bodo dobili, toda so) Jlb tudi v stari Avstriji niso Imeli Res da tudi lastnega uraditištva, učiteljstva oe bodo obdržali na domačih tleb, toda tudi dozdaj ni bilo drugače. Svoje glavne voditelje. narodno duhovščino pa bodo morali pač Imeti tudi nadalje, ker nje nemški kler ne more nadomeščati in absolutne narodne nestrpnosti npamo da od škofijske oblasti ne bomo doživeli. Pač le pričakovati, da se nam bo pob takimi okolnostm! raznarodoval naš žive?) v mestih In trgih ter neposredni okolici In da bodo kakor dosle), socljalno krepkejši, takolmenovanl Hberalnl sloji ostali nemčurskl. Danes nam Je gledati, kako sl ustvarimo socljalno ČinitoIJe, ki bodo raznarodovanje oviralo. Pred vsem mora duhovščina ostati v deželi. Prvi kritični čas nemške vrnitve bo težak; ali s pomočjo naše državne Intervencije na prhnernib mestih se bo stanje morda vendarle napravilo znosnim. Dasi Je emigracijo avtohtonega prebivalstva zavirati, vendar n« pozabimo, da so emigranti vedno najboljša vez dp neodrešene zemlje, neumlrijlvs vest. lil ne dovoli pozabe. Že seda) sl moramo osnovati akcijsko središče, U bo vzelo v roke naše Iredentistično politiko na Koroškem. Naš ceterum censeo mora ostati, da koroška Slovenija mora tudi postati naša. STRAŠNA RUDARSKA NESREČA NA KITAJSKEM. LDU Tientsin. 19. okt. V oremo-srovnikt) Taneham v provinci« Cili se te dopodila strašna eksnloziia. 400 kitajskih 'Kulifev te mrtvih. Do-sedal so lih izkopali 119. Nesrečo te zakrivila neprevidnost osebe, ki te kadila v premogovniku ZAHTEVE ANGLEŠKIH RUDARJEV. LDU Olasgow, 21. okt. Delavski voditelj Smilile |e Izjavil pri neki skupščini, da so rudarji pripravljeni delat) bi zvišati produkcijo premoga, ako se njihovim zahtevam po zvišanju mezde ugodi. GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME V ZAGREBU. Zagreb, 22. okt. (Izvirno poročilo.) Sinoči so v dramskem gledališču Igrali »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Po 1. dejanju so ljubljanske Igralce na odru pozdravi)! dr. Oavella bi g. Morkovič. Za LJubllano je govoril g, Pregare, ki Ja omenja) slasti koroško tragedijo. | BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 22. oktobra, (Izvirna poročila »Jugoslavije«.) Valute in devize. C u r I h s Berlin 8.95, New York 521, London 21.72, Pariz 40.90, Milan 24.55, Praga 7.40, Budimpešta 1.40, Varšava 2.10, Dunaj 2.10, avstrij krone I.7S. Dunaj: Zagreb 290—320, budim. pešta 95—105, Praga 479—503, Varšava 114—138, .eškosL krone 474—500, dinarji 1200—1250. Praga: dinarji 245, marke 119, švlc. Iranki 1329.50, lire 311, Iranc. Iranki 540.50, angl. iuntl 287, dolarji 82, avstrt). krone 20, poljske marke 26. Beograd: Iuntl 110—112, dolarji 22.20—32-10, Iran. franki 208—210, lira 120—130, marke 48—48.50, avstr. K 10— 10.10, napoleondorl 110—112. Beograd: London 114—115, Pariz 208—209, Milan 124-127, Praga 41JS0 —42, Dunaj 8.60—8.65. Efekti. Zagreb: Banka> za Primorje 975-1050, Eskomptna 1590—1400, Jadranska 2300, Jugoslovenska 682—85, LJublJ. kred. 1050—1065, RUcčka Pučka 420—430. SIot. eskomptna 1200. miri bi. Zčvaco: Kraliev vitez. Zgodovinski roman. (Dalje.) .„arklria°'a,"“ * VDra8ala .PriDravIlen sem!. „ Conemi. »Kie začneš? Z DauDhlnsko ulico ali s Provarsko?« rNe razumem te.« ie deial niar-lal zamolklo. »Vnrašam te. ali misliš natorel *erjabiii očeta ali hčer. Varui se. Conclno!« »Kai hočeš SDet?« ie zarohnel ConcinL »Govori!« »Hočem, da preš naiprei v Dauo-liiiisko ulico in nrimeš volvodo An-Koulčmskeca. Ako bi začel z Oizelo — eh. moj ubogi Concino. nc zdiš se mi dovoli pameten, da ne bi pozabil nani!« »Prav imaš. oer Dio!« le vzkliknil Concini. ves vesel, da vidi Leonoro tako SDravlfivo. »NaiDrel Doidem v Diinnh insko.« »To Ic važno. Concino. Morebiti nama vre obema za elavo: meden mine ura. mora hiti voivoda v Basti-lii. Vse druco me ne brica.« le dodala z ravnodušnim t/lasom ki ie docela oomiril maršala. »Sai pravim, da se ne razburiam zaradi teva dekleta. Pomni pa da si !o obliubil privesti sem!« »J)a. dal* le pokimal Concini in skril poroeliiv smehliai. »Beseda ve-Ha: prineliem io senika!, nod tvaie nadzorstvo. Addio. carissima.« Plamen liubosumne strasti ie šinil iz Leonorinih oči. Iztecnila ie roke proti Concinti: toda že le zaprl vrata. za snboi »Kako »e srečen!« ie zahropla markiza v strašni tesnobi »Počakal Concineito mio. videl boš. česa ie zmožna žena ki lrubi. kakor te liu-bim iaz!« Vrnila se ie v svote sobane. Pet minut ie čakala to trepetale nastav-liala uho. Nato te vstnoii služabnik. »Kai si videl?« ie vprašala mar-šalka živahno. »Niecova svetlost ie odiahal no Tournonski ulici to zavil nroti Dauo-hmski. Rinaldo in ostali spremlie-vavci so ž nlim.« Leonora se ie oddihnila. »Dobro!« ie pomislila, »V An-Koulčmski dvorec pojde! Rešena sem!« Odslovila te vohuna to šla v predsobo. Tam.ie čakalo dvoie plemičev*. eden ic bil vikont de Lux, druvi vitez de Brain. Bila sta oborožena do zob. »Ali vain nošilia krallica Marija?« le vprašala Leonora. »Ona. madame.« je odsrovoril de Brain. »Kakšno poveiie imata od nie?« »Da nri ravnava nocoj no vaših naročilih, kakor hi bila nlena lastna.« »Alf vama ie kralica povedala, za kai da zre?« »Nleno veličanstvo te reklo, da poideva aretirat neko dekle, ki te osumljena zarote.« Markiza ie srepo premerila Brai-na z očmi. »To ’e tista.« ie izoreeovorila s poudarkom, »ki te nedavno odšla zvečer v naiinem varstvu iz Lo-onora,« Plemiča sta se naklonila. »IJudle. ki bi rih morala ubltf. se dočuIMg dobro!« le povzela Gaii-vnika s tako srditim vlasoin. da sta moiivca .prebledela. »To sta mi lepa varuha državnih koristi! Gleita. da nocoi odslužita svoio zanika most drnvače ne iamčim za valini vlavi.« »Ne hpite se. madame!« te zaeo* del de Lux. »F.h. če bi bila vedela, da zna dekle olavaJi >—« »Ali vesta, kam poideta?« »V Provarsko ulico, madame. Nleno veličanstvo nama le pove-* dalo.« »Kova imata s seboi?« »Dvaiset obešeniakov nalu čaka deset korakov od tiste hiše.« »To le preveč, dosti preveč.« ie živahno vzkl knlla Leonora. »Prav nič ni notreha plašiti soečih meščanov. Ravn^tta tiho: deianie. ki ca izvršita, ne sme pustiti nikakeva sledu. Pustita svoie razboinike zu-nal in ne kličita iih. ako no bo od- pora (Dalje prlhji Jadransko vprašanje. Beotmd. 21. oktobra. Na5a vlada le Dreteklo soboto obvestila Italiiansko vlado o imenova-nbi o*5ih delegatov za direktna do-?a*anm z Italiio Naša vlada le lavila. da bodo naši deleeati do torka, dne 26 t. m. orioravlieni. da odidelo na not. Iz Rima na Se ni Drišel odvovor. Ako tudi to not ne oride dio novaiani ne b» kriva naša država, amnak bo nosila za to odgovornost Italiia. Ministrski odsek za zunanie zadeve ie danes imel selo. kateri so Dri-sostvovail ministrski predsednik dr. Vesnič. zunanii minister dr. Trumbič. vjolni minister in minister za bovo-častie. Na tel seii se ie razoravHalo o koroSkem vornSaniu. VoraSanie o odhodu načih deleoatov v Italiio ni bilo na dnevnem redji. ker na5a vlada ni dobila tozadevneva ooziva Iz ftaliie. To zavlačevanle s strani itali-lanske vlade tolmačilo na razne načine. Naibrže so vzrok temu socilal-ne borbe, ki oretresak) Italiio. Isto-tako so zaoletene tudi politične razmere kafer« ie izzval boi Nittiia in Orlanda proti Oiolittiiu. ki le dal iniciative za Docaiania z Jutroslaviio. Glolitti v nevarnosti. Ker se notranfl nemiri v Italiii kllub naporu ministrskega predsednika niso poleeli. le prišel Giolitti v zelo nenrlieten noložal. Posebno se ie nad Gio!»ttiia vrzel v zadniem času n.nciionalističen tisk k! mu očita, da te s svnio neodločnostlo notranle razmere v Italiii samo poslabšal. Ker oa notraini Polnžal Italile voliva tudi na rtinanio politiko, so nacilonalistl Gioilttifa radi namere, da začne z Juzoslaviio direktna nozalania za rešitev ladranskeza vsraSanla. vzeli na njko in sedal voiteio oo vladi železne roke. N^adovolinost nacilonalistov ie v prvi vrsti pripisovati eventualno-sti snorazuma med Nittilem in Mo-dlvlianiiem. »Idea Nazionale« ki sliši dostikrat tudi travo rasti, ve celo »nro**ti. dn se ie med Nittiiem in Modirlianiiem že podnisal docovor. oo katerem bi v novi italiianskl vladi pod Nittiievim vodstvom sodelovali sociialistl z Nlttllevlml pristaši skupno z. zastopniki velfKeva kapitala. »Idea Nazionale« ere v svoli bo-laznf celo tako daleč da lav/la o državnem prevratu ki se orioravlia v Italifi če bi se udarec posrečil, piše omenieni list. bi Drišel na mesto r&-Dubfikiuske^a predsednika sam Nit-ti. ministrski predsednik oa bi postal MorMvlianl Te vesti seveda ne vre vzeti resno ker le verletno. da le to samo taktik« ‘ista ki hoče Giolittila prisiliti da izoremeni svoio taktiko, t I. dt obrne Juvoslovanom hrbet, ter da nastoni oroti sociialistnm. Blok. ki drži do konci Giolittilevo vlado tvori fo sedal nacionalisti hi klerikalci. Ost teza bloka ie v Drvi vrst} nanesena proti sociialistom. ki se boli »n boli nrioravllalo. da prevzameta v roke vse oblasti v Italiii. ■Soorrnimn se samo na besede poslanca Modielianila ki ie še pred kratkim dela! na sestanku socilaii-stov v Reeeio di Emilia. da moralo socialisti čimorele prevzeti vlado. Ittlf:« se tore! nahala v orav resni borb’ med dvema strinama In lahko le me^oče. da le bila baš ta okolšči-na tak« tehtna da Italllanska vlada poziva za ladranska novalanla še do-seda’ ni poslala v Beovrad. O polo-ftn’n v Tt-offtf nam prineselo več las-nesti nrihodnii dnevi, katerih vella čakati z nooeto oozornostio. Pred italianskim napadom v Dalmaciji? Zagreb, 22. okt Odbor Narodnih svetov v zasedeni Dalmaciji Je dal Jadranskem« zboru nastopno na znanje: V vsej zasedeni Dalmaciji se pripravlja Italijanska vojska In Ita-HJarmšl po mestih,da Iznova prično podirati Jugoslovanske trgovine In hiše ter na pogrom proti Jugoslovanom, ako bi Jadran, vprašanje ne bilo rešeno na način, ki ga zahtevajo In pričakujejo Italijani D’ Annun-zijevlh idealov, Z ozirom na strašna Izkušnje, ki Jih imajo v tem oziru posebno zadrski Jugoslovani, In z ozirom na grozodejstva, ki so se zgodila v Trstu, Pulln In na Reki, Je bojazen Jugoslovanov v zasedenem delu Dalmacije popolnoma opravičena, tembolj zato, ker se dalmatinski ttalijanašl ter Millo In njegovi častniki n« bi zadovoljili z nobeno tako rešitvijo, ki ne fel vsebovala aneksije Reke, vsega Kvarna,-* In vsaj Dalmacije po londonskem paktu. — Tl podatki, ki so došll iz zanesljivih virov iz Zadra, Šibenika In otokev hi kateri niso morda posledica na- mišljenega strahu, ampak so osnovani na podlagi konkretnih In sistematično organiziranih priprav, ki se opažajo zadnje čase po vsej zasedeni Dalmaciji la Iz precej Jasnih lz|av Italijanskega nacionalističnega časopisja, so se nemudoma naznanili vladi ▼ Beograda. Slične podatke Je prejel tudi zbor, kakor tudi njegova plsarnica, ki prejema take podatke Iz mnogo drugih krajev še nekaj časa sem. Zaupniki na Reki In ob demarkacijski črti javljajo, da Je sam šef Italijanske šplonaže na Reki Perata Izjavil, da bodo fašisti In soldatoska preprečili pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Tudi vesti, ki dohajajo z raznih strani, poročajo o tem, da Je bilo zadnje čase preko Zadra In Šibenika pripeljanega v Dalmacijo več kot 100 vagonov munlclje In 20 vagonov bodeče žice, se daje tolmačiti na ta način, da se Millo pripravlja na napad. Italijanske oblasti so v razglasih pozvale prebivalstvo Šibenika, naj se v času od 1. dc 10. t. m. Javi pri občini. Od našega prebivalstva se ntkdo ni odzval temu pozivu. Vsled tega so pričeli karabinljerji po cestah aretirati mlade Hudi. Istotako so pričeli aretirati delavce na ta način, da so Jih zvečer čakali pri vratih tvornlce. Vse te ljudi so zaprli In Jih ob prvi priliki v skupinah od ISO do 200 poslali s parnikoma »Sarajevo« In »Trleste« v Jak In. Opažamo, do se karabinljerji najpreje prihajali k vratom tvornlce In opazovali delavce prt Izhodu. Nato so pričet! aretirati posameznike pri vratih. Ko |« delavstvo to videlo, |e pričelo zvečer odhajati Iz tvornlce čez zid na morski strani. Kmalu pa so karabinljerji to zapazili In so čakali na oglih In prijeli vsakega, ki so ga dobili. Ka-rahlnljerem Je pri tem pomagala tudi vojska. Kakor hitro so izšli pozivi Italijanskih oblasti za prijave, |e pričelo prebivalstvo bežati Iz Šibenika v vasi, v gore, v gozdove in v svobodno Dalmacijo. LDli Gosoodle na vladi, ako mislite res nestrankarsko in za dobrobit mlade naše države, pošiljajte v Prekmurje na odločilna In vodilna mesta le resne izkušene. značaine in predvsem — nestrankarske može! DixL Iz Prekmurja. M. Sobota, v oktobru 1920. Pretečeni mesec se Je tudi tu pričelo na vseh šolah z rednim poukom. Težkim srcem. lahko rečemo smo pričakovali začetek novetra šolskesra leta. To pa zlasti radi teira. ker so Že ves Čas lansketra šolskesra leta posebno Da še proti koncu. Kleklove »Novine« tako ščuvaloče pisale In ruvarile proti učiteljstvu, da bi Bh vsaka boliša> narodna vlada, kakor oa naša. morala enersrlfcno ooutltl 1»ft. V nrimeru. da se nHiovim zahtevam ne zadovolii so sklenili delavci da nrično orihodnio soboto stavkati. Stavka rudariev ie ponolna. Ne dela se v nobenem rudniku. Iz rudnikov samo še črpalo vodo da bi ostali porabni in da lih ne bi zalila voda. Število brezposelnih delavcev le vsak dan večie. Ako se do-ložaJ v kratkem ne izbollša. bo do-sevlo to število dva miliiona. Izvoz oremova le Iz An?liie nopolooma uki-nien. Tudi delavci v pristaniščih so pričeli stavkati. Železniški nameščenci še niso ustavili dela. Tainik zveze železničarjev Thoman le na zborovanlu iziavil. da sedal še nj ča« za borbo med delom in kapitalom. Treba ie misliti na nevarnost, ki k> lahko donese ta bol s sebol. da se popolnoma uniči Angliia. Beležke. Primera ki šepa. Trpke levite nam bere beoraisko časonisie zaradi poraza na Koroškem. Po večini so očitan la resnična in zaslužena. Nekatere stvari oa bi morali naši listi, ki te hude obsodbe ponatiskuieio. vendarle ooiasniti v naš zagovor. Tako n. se nikakor ne sme istovetiti srbskega robstva nod Turki z našim robstvom pod Nemci ker Turki so mogli Slovane res zasužnliti le telesno, ne oa tudi duševno iz enostavnega vzroka, ker turške kulture nikoli ni bilo in ie še danes ni. temveč oodiarmlieni Slovani svoie nasilne vosoodarle duševno daleč nadkrilievali Turki potemtakem svoilm Dodiarmliencem niso mogli vsilievati duševnega vodstva. pač na so Iim skušali vsiliti svoio vero kar se iim le deloma tudi posrečilo. Od tod ima naša država toliko mohamedanov našega iezika in naše krvi. da računalo na 20 svoiih poslancev. Turško zasužnievanie ie tore? stremllo na eni strani za surovo gospodarsko eksoloatacilo (številni mohamedanski begi in ave). na drugi strani na za versko asimilacHo. Ne-kai čisto druzeva ie bilo naše rob-sivo pod germanizmom. Germani so j bili s npmočio zaoadnih germanskih držav nositelfl gospodarske sile in kulturne nadvlad«. — Dolžnost zgodovina riev bi torel bila da to velikansko razliko raztolmačilo našim beovraiskim sodnikom, da bo niihova sodba in obsodba miletša.' Preddeia ga nprarno razdelitev. Beograd. 21. okt (Izvirno poroCflo.) Pred nekoliko dnevi Je ministrstvo za konstituanto imenovalo komisijo, ki na! zbere ves materijal za kartografsko statistiko z« konstituanto, ki bo odločila o razdelitvi države v upravna okrožja. Komisija bo prepotovala vso državo ta bo nato stavila samostalen predlog o razdelitvi države v upravna okrožja ne glede na plemenske, verske ali etnografske razmere. Ozirala se bo samo na ekonomske ta geografske prilike. Člani te komisije so dr. Josip Rus, prof. Tosa Radivojevič, Filip Lukas in dr. Milovan Grba. Svlcarskr polkovnik v Beogradu. LDU Beograd, 21. okt. Srbsko novinarsko udruženje je v hotelu »Srbski kralj« priredilo slavnostno večerjo na čast Švicarskemu polkovniku Feilerju, ki Je bil vojni kritik ženevskih dnevnikov. Poleg zastopnikov beograjskega časopisja Je bil povabljen na solrejo tudi minister dr. NlnčiS, zastopnik vojske polkovnik Markovič ta major Marinkovič, profesor Reiss In zastopnik narodnih poslancev Zugič. Tekom večerje Je minister dr. Nlnčlč pozdravil polkovnika Fellerla, ki Je odgovoril s pozdravom našemu narodu In vojski, ki Je o njih Imel najlepše mnenje še v dneh našega i/.ganstva, ko se o mali Srbiji ta njeni vojski še ni veliko vedelo. Ojačevanje militarizma. LDU Beograd, 21. okt. Tekom letošnje«* leta Je vojno ministrstvo sezidalo v Beo« gradu in okolici 54 poslopij, ki služil* vojski Take Jonescu pride najbrže 4 novembra v Beograd. LDU Beograd, 21. okt »Tribuna« jav« Ha Iz Bukarešte: Take Jonescu pride v. Beograd najbrže 4. novembra, če bi se pogajanja z Italijo dotlej še ne končala, M se njegov prihod odgodil za nekaj časa, Usoda Jurldlčne fakultete v Subotici. LDU Beograd, 21. okt.- Minister za prosveto bo Jutri odločil, ali naj se Juri« dična fakulteta v Subotici premesti lz Sn* botlce v Bačko ali Banat, ker Je v Subo« tiči veliko pomanjkanje stanovanj. Pokvarjeni HžoL LDU Beograd, 21. okt. Presblro jav« Ha: Nekateri zagrebški ta beograjski listi napadajo ministra za poljedelstvo in vo< de, Vellzarja Jankoviča, češ da Je dobavljal za našo državo večje količine pokvarjenega fižola. Ta fižol Je, kakor trdijo nekateri, nabavil prejšnji minister za poljedelstvo na Krfu. Pooblaščeni smo, da izjavimo, da minister Jankovič ne samo, da ni kupoval fižola za državo, nego tudi, da v času, ko ie bil fižol kupljen, še ni bil minister Vse to je razvidno iz aktov glede tega predmeta. Razna poročila. Poljska pristopi k mali antanti. LDU Beograd, 21. okt V političnih krogih menijo, da bo Poljska pristopila k mali antanti. Potovanje Kerenskega. LDU Beograd, 21. okt Kerensklj se te dni mudi v Pragi, Ako mu bo mogoče, pride tudi v Bukareštvo. Politiki mnogo pričakujejo od njegove akcije,. On Je mnenja, da Je mali ententl mogoče izvesti, da reši tudi rusko vprašanje, ki vedno boil zapleta evropski položaj. Macedonskl kongres v SoHJL LDU Sofija, 21. okt Dne 17. L m. se Je tukaj otvoril mac ©donski kongres. Otvorll ga je predsednik ujedinjenih raa-cedonskili zvez, Karandjelov. V svojem govoru Je naglašal, da ao Macedoncl zopet prišli pod črno robstvo. Macedoncl pa niso obupali in ne bi bili Macedoncl, če bi se strašili boja, ki jih čaka. Macedoncl hočejo v prihodnjosti voditi to borbo z zakonitimi sredstvi. Po govoru Karandje-lva se Je vršila volitev predsednika. Venlzelosova pot v Bukarešto. LDU Beograd, 21. okt. V političnih krogih smatrajo za verjetno, da bo Venl-zelos vsled zapletljajev, ki so nastali na Grškem ter vsled bolezni grškega kralia odgodil svoj obisk v Bukarešti. Na vsak način pa se hoče Venlzelos sestati s Take Jonescom še pred 4. novembrom. Madžarska ratifikacija mirovne pogodbe. LDU Budimpešta, 21. okt Na zborovanju vladne stranke, ki se Je nocoj vršila, Je naznanil ministrski predsednik grof Teleky, da Je vrhovni svet Madžarsko pozval, naj do 1. novembra ratificira mirovno pogodba Prisega bolcanškega župana. Bolcan, 10. okt. (Izvirno poročilo.) Pri prisegi tukajšnjega župana dr. Berathoner-]a Je imel generalni komisar Credaro govor v nemškem Jeziku In |e zagotavljaj, da razume mišljenje svojih novih sodržavljanov ter da bo po tem tudi uredil svoje de- lovanje. Nato |e dr. Berathoner prisegel ter odgovoril Credaro, da ie s to prisego doprinesel veliko žrtev. Tudi danes še, )e Izjavil dr. Berathoner, Je on in vse prebivalstvo Južne Tirolske pod vtisom, da Je odtegnitev samoodločbe Južne Tirolske krivica, ki Je sankcljonlrana po stil moč-nejšega. Opozarjal Je na potrebo široke avtonomije za dežela Zaroka med grško in romunsko dinastija LDU Beograd, 21. okt »Politika« javlja la Bukarešte: Te dni se uradno razglasi zaroka romunske princezlnje Elizabete z bivšim grškim prestolonaslednikom Jurjem. Časopisje v Bukarešti ne prinaša posebnih komentarjev k zaroki, ampak trdi samo, da se sklene ta zakon Iz ljubezni. Prlncezinja Elizabeta ie Izbrala za svojega soprog* princa J ur la. ko ie ta že leta 1913 z Veni zelosom obiskal Bukarešto. Turški kabinet odstopil. LDU Pariz, 19. okt. Po zasebnem poročilu lista »Temps« iz Carigrada Je In« blnet Damud Ferld paše odstopil zaradi formalne zahteve zaveznikov, da naj s« vlada sporazume a pristaši Mustafa ICe« mal paše. Bolezen grškega kralja. LDU Beograd, 21. okt. »Politika« Javlja lz Soluna: Z ozirom na zdravstven« stanje grškega kralja prihajajo Iz Ate« povoljne vešti. Poslednji zdravniški bule-tin, ki Je btt izdan včeraj zjutraj, označuje zdravje grškega kralja zadosti boljša Temperatura Je znašala včeraj 39, puli 124, dihanje 34 Mrzlica pojenjuje. Pljučnica Je na Isti stopnji. Poslanci razpuščenost narodnega predstavnišava opuščaj« agitacijo za volitve ta vsak dan v velikem številu prihajalo v Atene. Dan sestanka parlamenta še ni določen. Umrl poljski odvetnik. LDU Varšava, 20. okt. Včeraj le taka) umrl Stanislav Lenz, Izboren slikar ta ravnatelj okademUe upodabljajočih umetnosti v Varšavi. Gospodarstvo. Borza LDU Curlh, 21. okt Devize: Berita 9, New York 634, London 21.80, Pariz 41, Milan 23.80, Praga 7.70, Varšava 2.25. Budimpešta 1.65, Bukarešta 10.80, Dunaj 2.10, avstrijske žigosane krone 1.65. LDU Dunaj, 21. okt Devize: Berita 558.50, Curlh 6000. Valute: nemške marke 582.50, leji 635, levi 460, švicarski franki 5975, francoski franki 2425, lire 1485, funti 1250, dolar)! 360, češkoslovaške krone 470—494 dinarji 1200—1250. LDU Praga, 21. okt Devize: Dunaj 20.25, Zagreb 59.50. Valute: Jugoslovanski dinarji 245, avstrijske krone 20.25. + Kongres zemljcdelsklh zadrug ▼ TuzlL V nedeljo 24 t m. bo v Tuzli kongres semljedclsklh zadrug za vuo Bosna Na kongresu bodo reševali vprašanje o skupni kooperaciji vseh zadrug. + Aprovlzacljske ceno ▼ Beograda Na konferenci, ki se Je vršila med zastopniki beograjske občine ta med občinskimi peki, Je došlo do sporazuma glede cen kruha. Po tem sporazum« se bo prodajal takozvaal občinski kruh po 3 dinarje kg, ostali bel! kruh pa po 4 dinarje. Za zadnje dekade oktobra bodo cene govejemu mesu 7 dinarjev, telečjemu 8, svinjskemu mesu In slanini 10, svinjski masti 11 dinarjev za kilogram. + Kredit beogradskl občini. Finančno ministrstvo le dovoMo beograjski občini kredit v znesku 6 milijonov dinarjev, ki s« bodo porabili za razna nujna dela + Zaključki gospodarskega aveta Oospodarskl svet Je končal svoje zaseda-nje, na katerem ae Je razpravljalo o ureditvi naše notranle In zunanje trgovina Zaključilo se Je, da se bo naša domača Industrijo podpirala z vsemi sredstvi ta da se mora našim domačim proizvodom zagotoviti uspeh v Inozemstvu. Poleg tega se Je zaključilo, da se revidirajo carinska tarife, tako za predmete, katerih uvoz Ja že dovoljen, kakor tudi za predmete, ki s« nam neobhodno potrebni. Kar se tiče lak-surloznih predmetov je gospodarski svet odločil, da se uvoz istih sicer dovoli, a da se Jih bo obdačllo z visoko carino. + Petrolej ta sol pri monopolsk! upra-▼L Monopolska uprava v Beogradu Javljat da more v njenih skladiščih vsakdo kupovati petrolej ta sol v neomejenih množinah. Zaboj z dvema posodama petrolej« stane 200 dinarjev, 100 kg morske soH pa 160 dinarjev. + Dovoljen uvoz. Finančno ministrstvo Je dovolilo uvoz kapseljev za lovskt puške ta trakov za pisalne stroje. + Trgovska pogodba s Čehoslovaška Po pogodbi s Češkoslovaško, ki je bila te dni ratificirana, dobi Jugoslavija za žito 1000 vagonov sladkorja ta 1500 vagonov koksa Dnevne vesti. — Eden davnih stebrov soodnle-štalerskeea reneeatstva le fabrikant Woschnaee v Šoštanju. Od preobrata sem nastavila v svoji tovarni za usnie izključno Nemce, ki nc znaio niti besedice slovenski. 2e večkrat ie bil ooezorien. da to ne ere. ker se nahaia med samim slovenskim orebi-valstvom. Toda za vse to se on ne zmeni — Pred prevratom le tovarna Woschnaee nošiliala svoie ogleduhe na shode socilalnih demokratov da se Drenričaio. Če ni kakšen VVoschnnvtrov uslužbenec tudi med niimi. Vsakega, ki so ga tam dobili, ie iznodil Woschnagg takoi iz službe. 7arnditega se >e tamka? s^ošno udomačila nrislovica: Woschnaggovi uslužbenci — Woschnaggovl suž.nii. Sedal do preobratu. ko se ie Wosch-naggtj zazdelo. da se potom snciial-ne demokracije naiusnešneiše škodu-ie naši državi, na so niegovi uslužbenci taknreknč komandirali na so-ciialistične shode. Nekai nievovih liudi ie bilo vpisanih tudi nri Sokolu na se ie tikn doten unlivalo na-nie. da so vsi izstopili. Woschnagg se '*e krčevito branil tudi slovenskega nanisa na svolo tovarno. Napraviti mo ve ie morala občina na nie-rove stroške V notrainosti tovarne so seveda še vsi nanisi nemški. Tako rute možakar na tihem in Javno proti državi ne da bi se oblasti potrudile nreiskati nievove pregrehe in ra no zasluženosti »nagraditi«. Mož bo tako dnlvo neovirano rovaril, da se bo nekoč spozabilo zavedno slovensko prebivalstvo... Sai se vse zgraža nad zasbanostte naših oblasti. si ne unaio vreti v roke železne teetle. ' — »Verla* ftir vaterlandische Literatur«, avstriiska založba »do-tioliubnih« knlig za časa votne. še ved"» životari in bi še menda rada delala ornnagando v Jtieoslaviii Pri-tateli r.aševa lista nam poroča sledeče 7e večkrat ste pisali o tvrdki »Verlag fiir vaterlandische Literature in o ničnem vsiliivcm delovaniu med v n in o. V dok ar še sledeči slučaj- V rrvi polovici leta 1918 ie prijel arent k moii ženi učiteljici in ii rekel seveda v nemškem iezikiu ">Pr:haiam no naročilu glavarstva, da si rt«rnčite to kniivo ...« Žena se te ustrašita, naročila det dotične knll-*e :n nlačala več obrokov. Ko sem prišel iaz takrat od voiakov domov in videl to kniigo nekak album samih nemških »obtrs‘ov« itd. n;sein ra to neumnost maral Plačevati ni-kakih obrokov več. Začeli so me tir-«»li. rroziti tožiti, iaz na sem iim edvovoril da z grožniami vsiliene knik-e ne plačam. Nekai časa sem hnci mir nred oar dnevi Da so me začeli zoopt tiriati. in sicer zahtevajo. ako ne maram plačati ostalih obrokov od mene kniigo nazai. ne da bi mi vrnili že plačane obroke. Nii-iov» nesramnost se vidi tudi v tem. tl* so mi ponudili obenem 5e ostala dva dela omeniene kniige. v katerih se npisuie slava avstriiskih Junakov, ako »im seveda dopošliem denar. Ta založba hoče tore! 5e vedno v kalnem ribariti in išče tako mimogrede liudi. ki bi se dali eventuelno uieti na ide to vzpostavitve avstro-oerrske Mionarhiie. — »Pravi krivci«. Prejeli smo: Nimam namena debatirati Dred iav-nostio n tem kdo da ie krivec našega plebiscitnega poraza na Koroškem ker se mi zdi za to še mnogo prezgodai. Ko bo čas. se bomo že oglasil? vs? oni. ki smo sodelovali pr» plebiscitnih pripravah, četudi v podrelenih vlogah. Pritrdili bomo odkrito g dr. Pucu. kier ima Drav in ugovarjali mu bomo odločno, kier me predaleč. Danes bi to ne bilo umestno in bi bilo samo nov dokaz naše narodne nediscipline in strankarske strasti, ki nri na? nareknle ta-p* članke, kot ie članek g. dr ° e7 tega si mislimo, da o Koroški m Izgovoriena zadnia beseda in da t!fS* *!' ča5 za »rcnlre. ki iih izzo-rrmral Članki: kar bi g. dr. Puc liec e,i* — Koroški proštovo- »n 3^°} ^r' na smrtni po- • 15i r^i škof dr. Anton Mahnič se ie bn zdravil v Varaždinskih Tooli-r.an. Ko sc ie vračal se le ntegovo zdravstveno stanie tako poslabšalo, da te ostal v Zagrebu kot gost nadškofa dr. Baueria. Kakor poročalo, so niegove ure že štete. — Ali hi bila orl nas taka domovinska ljubezen mogoča? V NemčiH dela vsak delavec v Industrijskih oodietfih do eno uro na dan za državo. Za to uro oddaiaio podietniki mezdo v državno blagaIno. Noben delavec s« zaradi toča na punta. Na ta način sl bo Nemčila kmalu opomogla. Kal bi se zgodilo pri nas. ako bi se hotelo kaJ sličnega uvesti Koliko delavcev bi se prostovolino la vilo? — Mnogo blaga, ki ie bilo poslano za naše Hudi na Koroško, se ni razdelilo pred plebiscitom, temveč šele no glasovanlu. Tako se ie bale zgodilo s sladkoriem. ki so ga darovali liuhllanski trgovci. Nai «e dožene resnica, če tudi zatemni marsikomu eloriola. — Dan snage ie priredil 19. t. m. zagrebški mestni fizlkat Cel dan so hodili organi flzlkata po vseh lavnih lokalih In zasebnih hišah, da ugotove nedostatke glede snage. Vsi, pri katerih so našli nesnago, bodo kaznovani z denarnimi globami. — Za honorarne profesorje na višil vojaški akademiji v Beogradu so imenovani: za taktiko generalštabnl polkovnik Miloš Jovanovič, za generalštabno službo generalštabnl podpolkovnik Svetlslav Milosavljevič, za strategiko generalštabnl polkovnik Mileš Nedič, za vojno gencral-štabnl polkovnik Dragutin Kušakovič. — Anallabetski tečaji. Minister za prosveto Je pozval vse šolske nadzornike, naj naroče učiteljstvu In katehetom, naj organizirajo tečaje za analfabete. Tl tečaji naj se prlčno t. novembra t. I. hi bi se končali 1. aprila 1921. Koncem tečaja bodo šolski nadzorniki izpraševali učence. Za vsakega učenca, ki bo Izkušnjo prestal, bodo dobili učitelji po 30 dinarjev nagrade. — Izseljenci tnrške narodnost), ki so se po balkanski vojni svojevoljno Izselili hi se sedaj vračajo, se po naredbl ministrstva za notranja dela ne smejo smatrati več za naše državljane. Isto velja tudi za Izseljence, kt so kristjani, izvzetn-šl one, ki so se za časa vojne odzvali dolžnosti kot naši državljani. — Umrl ja klobučar Lovro Porenta v Šmartnem pri Litiji v 81. letu starosti; stara, zdrava slovenska grča, znan po svoji šegavostl In dobrodušnosti. Do zadnjega je bil vnet član šmarske požarne brambe. Pravil Je, da mora učakati petindevetdeset let No, ta njegov račun Je žal prekrižala kap, ki ga Je zadeta pretekli tedon, ko Je žagal oreh na domačem dvorišču. N. v m. p.! — »Adresar za Slovenijo«, katerega že vsi težko pričakujeio, posebno pa industrijski, trgovski In obrtniški krogi, je že v tisku in izide tekom prihodnjega meseca. Knjiga bo imela bogato vsebino in bo nudila vsakemu brez ozira na stan In poklic, predvsem pa kupčljskim ta obrtniškim krogom, splošno sliko našega gospodarskega razvoja In bo pokazala vsakemu pot In možnost uspešne oddaje svojega blaga in pa nabavo njemu potrebnih predmetov. Knjigo vsem krogom toplo priporočamo. Knjiga lično vezana stane v prednaročil K 240 proti takojšnjemu predplačilu K 120 In se naroča pri uredništvu Adresarja v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5. Ljubljana. = Spomin na nago osvoboditev nai bi slovenska orestolica ovekovečilo s nrimerno soominsko slftto. Imamo dovoli umetnikov-slikariev. ki niso preobloženi z delom In zaslužkom. Imamo za ta namen dovoli hvaležnih suietov imamo na tudi prazen prostor, ki kliče do nadomestilu. V mislih nam ie velika dvorana »Mestnega doma« kier le Habsbjjržanova slika. Tam nai se na umetniški način ovekoveči naš veliki moment. — Popravite žlebove! Dežniki bodo kmalu »luksus«, Istotako dobri, nepremočljivi čevlji. V boju za obstanek Je na ljubljanskih ulicah nervozno vrvenje, kakršno so poznali do vojne le v Ameriki. Pri tem pasantl nimajo časa paziti, kam stopajo ter pridejo vsak trenotek pod pravcati vodopad, ker lije deževnica preko zamašenih ali raztrganih strešnih žlebov. Obenem s ploho po glavi Imajo pod nogami neprcbrodljlve mlake. Kakšno pa Sele bo pri zledentnah pozimi, ako magistrat ne prisili pravočasno hišnih posestnikov, da žiebove očistijo ta popravijo. — Konji m se splašIH včeraj v Florjanski ulici. Nekdo Je vozli od Dolenjskega kolodvora drva. Prt gostilni .pri Ame-rikancu« sta se oba konja splašila ta zdirjala s težkim vozom navzdol. Zaletela sta s« z vso silo v pošto na Starem trgu. Voz z drvi Je pokopal oba konja. Eden konj Je skoro ubit, drugi pa ranjen. Maribor. Nepravilno postopanje. Na vojaškem vežbališču pred melisko voiaš-uioo lc m c*? oče večkrat opazovati slike, ki snominlaJo na vntle razmere v bivši AvstrIM. Častniki ustvar-laio s svofim nastopanjem umeten prenad uocd seboi in moštvom, ki nikakor ni v korist dobremu razuo-loženiu v naši armadi. Te dni smo znnef opazovali častnika, ki ie neke-va voiaka novinca suval z novo v hrbet, kor m« ni na-nietrovo novalie dovoli hitro poklekal Voiaška oblast nai take častnike pozove na od-vovor in nai iih oouči da se Hube-re.n do domovine ne vzvala s suro-vostio. Ako na ne bi tudi tak Douk zadostoval, nai se dotične častnike Doštenn kaznuie. Mariborska carinarnica potrebuje pet pripravnikov, ki se sprejmejo v službo pod sledečimi pogoji: K prošnji na generalno carinsko direkcijo v Beogradu (preko mariborske carinarnice) je treba priložiti domovnico kot dokaz jugoslovanskega dr. žavljanstva, spričevalo dovršene gimnazije ali realke ali trgovske akademije ali pa tudi kakšne trgovske oziroma tehniške Sole, ako so prej Izvršili 4 razrede gimnazije ali realke, krstni list hi spričevalo o vedenju. Prošnje z omenjenimi dokumenti Je treba vložiti do 15. novembra. Celje. Zakaj Izjema? Pod tem naslovom Je »Jugoslavija« dne 11. septembra 1920 objavila notico, da Je Celjska pukovska okružna komanda izjemno ponovno vpoklicala vojne obvezance letnika 1898. In 1897. v aktivno vojaško službo na dau 19. juilia 1920, daslravno sta ta dva letnika povečini že odslužila predpisani kadr-skl rok. Na to notico se pojasnjuje, da so se vsi vojni obvezane! letnikov 1898. In 1897., kojl še niso odslužili predpisanega kaderskega roka (pri artiljerlji In konjiči 2 leti in v ostalih vrstah orožja In stroke 18 mesecev), vpoklicali samo na polno do-služenje istega. — Pripominja se še, da odslužena vojaška doba pred navršetkom 21. leta starosti po obstoječih zakonih In predpisih ne šteje na kaderski rok, ker Je taka služba prevedena v poslednji obrani. —- Komanda Dravske divizijske oblasti. Mestno gledališče v Celju. Da se nudi tudi okoliškemu prebivalstvu prilika sl ogledati burko »Rodoljub Iz Amerike«, se Ista vprlzorJ še v nedeljo 24. t m. ob 4. url pop. Pri prvih dveh predstavah Je bil obisk ogromen In upati Je, da bo tudi nedeljska predstava dobro obiskana. Slovensko gledališče. V torek zvečer ob 20. uri se je na našem odru vprizorlla trldejanska burka a petjem In plesom ob mnagobrojnl udeležbi občinstva. Snov Igre, katero je spisal R. Dobovišek, pevske točke pa uglasbil C. Pregelj, Je vzeta Iz življenja našega naroda pred vojno. Vprizoritev, katero so naši dlletantje prav Izborno rešili, je nudila občinstvu mnogo neprisiljene zabave. Tudi pevske točke, katere je spremljala celjska mestna godba, so se pod vodstvom g. Ciril Preglja izborno proizvajale. Igra se je sinoči v sredo ponovila s istotako dobrim uspehom. V celjski garniziji se sprejmejo n stalno kot mojstri: en zidar, en mizar kn en ključavničar, z mesečnimi dohodki približno 2000 kron. Reflektantl, ki naj ne bodo čez 30 let stari, se naj prijavijo do 29. t m. pri komandi mesta Celje, kjer doba nadalina pojasnila. Redni pouk na gospodinjski šoti v Celin se prične 3. novembra. Vpisovanje se vrši dne 25. 1 m. od 10. do 12. ure v pisarni ravnateljstva dekliške meščanske šole. Poročil se ie trgovec gosp. Pavel Novak v Celju z gospodično Vando Kopinšek, kapetanovo hčerko lz Celja. Prvenstvena nogometna tekma med nemškim in slovenskim športnim klubom se vrši v Celju v nedeljo, dne 24. t. ra. ob 3. uri popoldne na športnem prostoru pri »Skalni kleti«. Tekma bo zelo zanimiva, ker sl stoji nasproti dvoje skoro enako močnih moštev. Tatovi so v eni zadnjih noči okradli gostilničarja Legvarta prt čolničkih v Sa-vodnl. Odnesli so mu za okrog 7000 kron tobaka ter perila v vrednosti nekaj tisoč kron. Storilce zasleduje policija. Primorje. D’Annimiio »tncoenito« v Trsta. O priliki zadniih faustovskih izgredov. ori katerih le bila zažgana tiskarna lista »II Lavoratore«. ie bil med drusrimi ranion tudi dopisnik mi- iarskeea hsta »II Piccolo d’ Italia«. Pietro Belli, ki le dobil strel v vrat in se nahaia sedal v tržaški mestni bolnici. Ontenieni dopisnik ie eden naj-intimneiših oriiateliev d’Annunzile-vih. BellHeva nesreča ie d’Annunzia baie zelo notrla. Ker ea takrat ni mogel obiskati. se te Dod^l minuli torek v naistrožiem »incoenitu« v Trst. da ooizve kako ?e z nievovim zdravjem. Huiskanis na nožič. Iz Zadra se Doroča da ie župan dr. ZiJiotto zopet prožil Jugoslovanom in hujskal na noži.?. Ako niti predstavniki višiih oblasti nimate razsodnosti, koliko ge poulična drhal Tako so naSI iiudte v zasedenem ozemUu izpostavljeni na milost in nemilost Italijanskim divtakom. »Pučki Prijatelj« se Je preselil v Tret hi bo Izhajal po enkrat na teden ta sicer ob četrtkih. Učiteljski sestanek se bo vršil 28. L m. v Matuljah. Velik požar v Trstu. 19. i m. Je Iz-hruhnll v ulici Scorcola Coroneo v vik »Ofeiia« požar. Goreti Je začelo na levem strešnem krilu. Požar se je vsled hude burje hitro šlrii Po nekaj minutah Je gorelo že celo podstrešje. Stanovalci so se koma) rešil! Iz ognja. Stranke, ki so stanovale v pogoreli vlil, trdijo, da so zažgali tatovi, ki so baje Iz drugega nadstropja ukradli veliko blaga In zlatnine Zažgali so seveda z namenom, da bodo lažje prodali blago, ker ga bo vsakdo smatral za pogorelega. Kuga na Reki prenehala. Ie Beograda poročajo, da se na Reki v zadnjem času kuga več ne pojavlja. Huda burja Je pihala 19. t. m. v Trstu. V bolnico so pripeljali več oseb, ki Jih Je burja vrgla na tla ta več ali manj poškodovala. Volilno gibanje. Manllestacijsko zborovanje narodno socDallstlčne stranka se vrši v nedeljo, dne 7. novembra v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Edina točka dnevnega reda: Volitve v konstltuanto (poročajo gg. Deržlč, dr. Rybaf ta Juvan). Po shodu se vrši manlfestacljskl obhod po mestu z godbo Z. J. 2. — Zvečer se vrši velika ljudska veselica ▼ vseh prostorih Uniona. Južna železnica Je dovolila za udeležnlke tega manlfestacljskega zborovanja polovično vožnjo. Radi Izkaznic za polovično vožnjo se obrnite na organizacijo talni-štva NSS. Dva volilna shoda ima NSS v nedeljo 24. t m., ta sicer ob 10. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru, a ob 4. popoldne v gostilniških prostorih g. Novaka v Rušah. Govorili bodo zg. dr. Rrbaf, Deržlč In Vahtar. TAKSE ZA PRIREDITVE. Z uradno naredbo o dravinjskih dokladah državnim uslužbencem, vdo-koiencetn vdovam in niihovim sirotam od 29. sentembra 1920 Dr. Br. 130.000 (»Službene Novine« od 7. oktobra 1920 br. 221) se oovečuiek) takse, in sicer:!. Takse. H vellato za vse C7eiiilie naše kralievine: Po br. 5 zakona o taksali: Za vse ntemene rešitve administrativnih oblasti od 2 na 5 dinariev. Po t. br. 52 zakona o taksah- Za pritožbe na državni svet proti rešitvi ali delu katerihkoli administrativnih oblasti od 5 na 10 dinariev. Po t. br. 230 rakona o taksah za pritožbe nrotl osebam in no t. br. 229 od 3 na 6 dinariev. Za pritožbe na državni svet ali kasaciisk? urad od 5 na 10 dinariev. Prva. druea In tretfa točka t. br. 99 a iz člena 157. e finančneea zakona za 1920. in 1921. se iznremene in se trlase: Na vse vstopnice in sicer: 1. za vledallSča in umetniške koncerte nončna predavanji. umetniške, ooučne in vnsoo-darske razstave, večpre in lavne vate eimnastičnih. sokolskih, orlovskih društev na se plača taksa 10% od vrednosti vstonnice: 2. za bioskooe šantane. kabarete, zabave cirkuse akrobatsko atletsko, matriisko. SDiri-tistične predstave, nanootike. mena-žeriie razne druve razstave, panorame. fotordastike in soloh prireditve kier se zbiralo liudte radi zabave in tazveselievanla. se plača taksa 30% od vrednosti vstoDnice. — IL Takse, k! veiiaio za Srbiio In Črno eoro. Po t. br 1 b zakon o taksah na vse pismene ali protokolarne vJosre ali nrošnie soloh. kadar se vlavafo na kakršnekoli oblasti, izvzemši kralia in narodno skupščino, od 0.50 na 2 di-naria. Po t. br. 3 zakona o taksah: Za spričevala in nofrdila ki iih izdajalo oblasti zasebnikom brez ozira, ali se Potrdilo izdala o enem ali več različnih deistvih. k? se nanašate na eno in isto osebo, od 2 ali 3 na 5 dinariev. Po t. br. 4 zakona o taksah: 7.» spričevala in potrdila ki tih izda-iaio zasebniki z istim namenom (omenjenem v t. br. 3 zakona o taksah). med katera snadate potrdila zdravnikov in dnndh strokovnih oseh od 2 na 5 dinariev. Po t br. 6 zakona o taksah: Za pritožbe proti rešitvi nižiih administrativnih oblasti. poslane višii oblasti, v kolikor ni s tem zakonom določena kaka posebna taksa od 2 na 5 dinariev. — III. Takse, ki vcliak) za ookrallne Izven SrbHe ali Črne pore: Vse ostale pristojbine, ki vellate v omentenih oblastvih. se Dnlesr zvišania po dosedanjih nbstoiečih naredbah povišalo za 100%. To povišanie taks velia od 1. novembra 1920. — Iz kabineta ministra za finance 20. oktobra 1920. Šport in tnrlstika. Pri nredvčeraJšnS nogometni tekmi v Splita med splitskim športnim klubom »Haiduk« in Kraškimi »Athletik - Sportklub« ie zmaKal »Haiduk* s 3*1. Rokometno tekmo med dvema skupinama »voja damske sekcije priredi S. K. Ilirija v LJubUani v. aedelto 24. t m- ob te uri, nupiuiN, riw l ua. Vilic Ul U VCKJTKJ so vrše na prostora Ilirije lahkoatletične tekme. Spored: tek na 100 m, 400 m, sta« teta 4 X 100 m, dlskus, vlačenje vrvi Ni sporedu sta nadalje dve točki za danut tek na 60 m ta štafeta 4 X 60 ra. Književnost in umetnost. — Predprodaja vstopnic za koncert Kogoj, Brezovšek, Zlkova se prične z današnjim dnem v trgovini J. Vidmar, Pred Škofijo št. 19. Plastični balet Klavdije Isačenko se vrši dne 23. oktobra ob 20. uri v veliki dvorani hotela »Union«. Protlholjševlško glasilo »Novo Rosi-Ja« Je začelo Izhajati na Dunaju. Ureja ga ruski begunec P. P. Elfimov. V prvi Številki popisuje list bedno stanje ruskega naroda. Mali oglasi. Proda se: PROSTOVOLJNA SODNA DRAŽBA' v zapuščino nadsprevodnika gospoda Iv* na Sila spadajoče hišne ta kuhinjske opravo, obleke ta perilo se bo vršila v torek dne 26. oktobra t. L v Spodnji Šiški v Lepodvorskl ulici it 181 ob 9. uri dopoldne. 220« POZOR IGRALCU Proda se več harmonik. Janc, Cegnarjeva ulica 4, Ljubljana. 2009 GOSTILNA S POSESTVOM se proda na lepem kraju v Mariboru. Cena 300.000 K. Naslov v upravi. 2011) HRASTOVI SODI za 100 hi praznih vinskih ta alkobotalh, dobro ohranjenih, takoj rabnlh, se prodado. Vprašati Je prt Rudolfa Kokalj, Ljubljana, Prešernova ulica 54/1. 20U KARBIDNE SVETILKE namizne, viseče ta za kolesarje, karbid la corivce ter baterije priporoča Igu. Vok, Ljubljana, Sodna ulica št. 7. 1989 PROSTOVOLJNA DRAŽBA St bo vršila 25. ta 26. oktobra t 1. od 9, do 12. ta od 2. do 5. ure popoldne v Predilnici kt 39 v Kolodvorski ulici. Prodajala ee bode nova ta stara hišna oprava, motorna kolesa (motoclkljl) ta mizarsko orodje s 5 skobelnlkl (Hobelbžinke) ter več vrst različnih predmetov. — Pazite mizarski obrtniki, ženini In neveste. Ne zamudita ugodne prilike. Ivan Goites, mizarski mojster, Uubljana, Kolodvorska ulica 39. 1993 JEŽIC več vagonov, lepih, suhih, dobavno iz železniške postale Stična, ima na prodaj al! pa ▼ zameno za usnje. Alojz Hotko, trgovec v Žužemberku. 1994 ZVEZKE za višje šole, črnilo, peresa, radirke in druge šolske potrebščine na debelo ta dit>-bno se dobi prt L. Pevalek, Uubljana, Židovska ulica A 196« ŽITNO KAVO IN FINO MARMELADO ponuia d. d. Triglav tovarna hranil v S marci pri Kamniku. Istotam se kupi tozadevna surovine. r. BAT JEL, LJUBLJANA Stari trg štev. 28. Velika zaloga vsakovrstnih dvokoles, šivalnih strojev la posameznih delov. — Mehanična delavnica. Karlovška cesta štev. 4 1968 Kupi se: ŽELEZNO PEC raMJeoo, dobro ohranjeno, manjše oblike, kupim. Ponudbe pod »Peč« ga upravo lista. 2001 LES. Kupujem hrastove, bukove, borove ta me-česnove Id. prage, švelarje vsake dimenzije kakor tudi posebni les. (Eztraholz) Ponudbe na Franc Drobnič, Laško. 190% Službe: KINO »IDEAL« sprejme pomožno blagajničarko. Pogoj lepa pisava in Izurjenost v računstvu. Prednost imajo one, ki so pri starišlh v Ljubljani Pismene ponudbe s spričevali posl*, ti J* na kino »Ideal«, Ljubljana. 2013 MIZARSKI POMOČNIK (preddelavec) sa boljše pohištvo se profl dobri plači takoj sprejme. Ig. Toplak, strojno mizarstvo, Trbovlje 11. 198Ž Razno: LEPO STANOVANJE 2 sobi, kuhinjo ta pritikline, električna razsvetljava v predmestju, se zamenja s enakim v mestu. Pismena vprašanja na npravnlštvo tegu lista pod »Zamena stanovanja«. 30?® SOBO IŠČEM s posteljo ali prazno s hrano ali brez hrane. Naslov v upravi. * ŽENITNA PONUDBA. Katera samostojna gospodinja s primernim premoženjem, bi bHa pripravljena omožiti samostojnega vdovca e večjim premoženjem. Premoženjske razmere se obojestransko porazgovore ob pobližje« spoznanju. Reflektira so samo na starost od 28—35 let. Vdove niso Izključene. Le resni dopisi s sliko naj se vpošljejo na upravo Usta pod št 2096. Tajnost zajamčena, 7^4 Prima Sevro na debelo in drobno nudi po znižanih cenah Janko Potočnik, Škofja Loka, trgovina z usnjeni in čevljarskimi potrebščinami. Odvetnik Dr. Leopold Boštjančič je otvoril svojo pisarno v Mariboru, Aleksandrova c. št. 30, Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista c=a© ne ustavil osa dobavlja takoj v vsaki množini najceneje tvrdka iOS. PUH, LJUBLJANA l£l«5on S13- Gradaška ulica 22. ZgisSs Dr. Ješe zopet redno ordinira za očesne bolezni 10.—12. dop. Dunajska e. 17. — —— Tvrdka ~ - — Snoj & Urbančič v Ptuju priporoča zalogo galanterije in čevljarskih potrebščin. Najemaj« nakup I NaJcannJSI nakup I Popolnoma saka bukova drva Izdelujem putafliMiai Naročajte moško perilo edinole v tvornfel perila M. Aleiovec Ljubljana, Cankarjevo natereMJ© štev. 1. vsako množino se dobavijo. Diva se dostavijo na doni tudi pri naročilu valonske množine. — Ahacljeva c. 10, tramvajska postaja: Sv. Petra eerkev. Veletrgovina z barvami, laki in firnežem IVAM FERLEŽ, Celje, Narodni dom. in jih rarpoSiijam v vsaki množini. Frane Fister, Ljubljana, Zaloška c. 10. pisalni stroj Kemington dobro ohranjen skoraj nov. Cena U' godna. Poizve se v npr. »Jugoslavije", Pri rudniškem konzumu se sprejme poslovodja kateri mora biti popolnoma trgovsko naobražen. Tozadevne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, osebnih podatkov in zahtevo plače se naj vpošljejo na upr. lista pod geslo „Poslovodja‘. Jos. Ravnikar, Ljubljana Kolodvorska ul. 26. (Vhod skozi vežo.) ob državni cesti z gozdom, oddaljen 5 mt. od kolodvora v ljubljanski periferiji SP takoj ma’ asi m Pojasnila daje proaa dr.VUj.Krejči, odvetnik v Ljubljani, Wolfova ulica Štev. 5., 1. nd. ■ II fSNaiNfe ■■ na obroke in n« posodo najslovitejii KsLollff IUJI planini, harmoniji: Fttreter. Stelzham-^ ■ mer, Helt/.mnu. Alf btvll uCltel) gl.kbene matice. HITOnZ DrfsZIllK« uotjita. m «• (id ntsuttiiii) Violine, citre, harmonike, STRUNE vseh vrst na ciebolo In drobno — Uglaievanje in popravila vseh instrumentov strokov? njaško in oeno. Velikanska zaloga 1 primerna tudi za industrijsko podjetje ali veletrgovino v ljubljanski periferiji, izven uiitnin-skega rajona z velikim dvoriščem in gozdom *« takoj proda« Pojasnila daje dr. Viljem Krejči, odvetnik v Ljubljani, Wolfova ulica 5. 1. nadstroje. kislih brez oešbltka. — lavaitljub Jenski vlsgslaljl dobo poltuo peleSnlco. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. ] lw«U Ml ni niiuMilsl mili UM |i muMn trt Mami« ulitima«. t=3 , 1 =0E30= Ebint HttUn i» Meii n Ml 1Del Piero Cumar & Debiasio Glavna zaloga | GORICA, Škofijska ul. 5 (via Arcivescovado) k Zastopnik za Jugoslavijo M. MOZETIČ, Ljubljana, hotel Slon. Traki prvorazredni korespondenta sa poznavanjem vile Jezika. Dotični mora, da Je dobro npntfen n tehničkn korespondeneiju. Kod večeg podnzeča može nastopiti tT«Jno dobro plačano mjesto. Ako avoj rad na zaddvolistvo dotične tvrdke vrli ima izgirda na kolektivni ugovor. Ponnde neka se ialju na opis života, tratenom plačom I referencama na upi. Usta pod br. 1823 Židovska ni. It. 8. LjubljSOa. Dvorski trg št. 1. Priporoča najnovejfie oblike, za dame in deklice, modernih • klobukov: ve! o up, pliš, baržunaste in iz klobučevine. S Popravila talni klobnkl S tožno la najceneje. vedno v talogL g mjernik PozorI P. n. gostilničarjem se naznanja Pozor! otvoritev nove trgovine z vinom na debelo Kirac & drug v Celju Gosposka ulica štev. 6 — „Hotel Balkan*. V zalogi so prvovrstna banaška, dalmatinska in vsakovrstna vina. Cene zmerne. 1825 Poetresklm toCuu. Naznanilo. Podpisana tovarna javlja, da je oddala vso svojo letošnjo zimsko produkcijo svojih različnih suknjenih izdelkov ljubljanskim tvrdkam I. C. Mayer, Franc Ks- Souvan in Feliks Urbanc, kjer so ti izdelki cenjenim odjemalcem po izredno ugodnih cenah na razpolago. Tovatna suknja BRATA HORO, Vitrinle. M prakso m, u poslovim* se smjedjem ugljenom trali se kao upravitelj z* Jugoslavijo. Oferte neka se Salje ozna-Senjem dosadainje djelatnosti prepo-rekama 1 tratenjt m plaže na oprava lista pod broj 1822. Modna hiša damskih klobukov Z ozirom na gornjo objavo, obveščamo svoje odjemalce na debelo in drobno, da smo prevzeli od starorenomirane Vitrinjpke tovarne vso letošnjo predukciio njenih cisto volnenih izdelkov, kakor lodnov, še vije tov, Double-ov v iz-vanredno bogati izberi. Cene so proti minuli seziji za več kot polovico nižje. I. C. Maver, Franc Ks. Souvan, Feliks Urfeaiss. knjižica našim malim za zabavo in pcuk s 45 slikami in k tem spadajetim besedilom. sr Cena 20 kron. = Dobiva M v Ljubljani: iZmniknligui1,Marijin Irf8. tZreinitishrni.Starltril?,!, Maribor, Gosposka ul. 15. priporoča bogato zalogo v zadno-medernih damskih, dekliških in otroških klobukov. Moderniziranja vseli m se izgotovijo prvovrstno, Miro in poceni, Tiska »IJtitehska tiskarna« v Unbljanl. ©dsavoral urednik Anton Pesok. Stran 4. .JUGOSLAVIJA* dno 23. oktobra 1920. mK. x. -............—..................................... 1--------------------------- -- - —...--- 265. štev.