Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. | Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c^lmeriki. The first Slovenic Daily in the United States. Issued every* day except Sundays and Holidays. Entered as Second-Clasa Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 28, 1908. — V PETEK, 28. SVE CAN A, 1908. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*. VO LU*1E XVI. — LETNIK XVL Gospodarski položaj. Znižanje plače. N. Y., N. H. & H. R. R. JE PRVA ŽELEZNICA, KTERA JE SVOJIM VSLUŽBENCEM ZNIŽALA PLAČO. Zopet druge družbe nimajo dovolj dela za svoje vslužbence. ŠE VEDNO SLABI ČASI. Prorok iz Švedske. Bivši gasilec. KER JE* PREVEČ ČUDNO PRORO-KOVAL, MORAL JE V OPAZOVALNICO ZA UMO-BOLNE. Radi proučevanja svetega pisma si je domišljal, da je on "izvoljeni". DROBNOSTI IZ ELLIS ISLANDA. New Haven. Coun.. 28- febr Vodstvo New York, New Haven & Hartford železnice j* sklenilo, da bode od 1. marca nadalje vsm svojim vslu-žbenrein. kteri imajo več m-g» f20«vliIo v petnajstletno prisilno delo v sibirskih katorgah. Med v smrt obsojenimi teroristi je tudi čeki italijanski časnikar imenom Calvino, koji zastopa v Petrogradu italijanska časopisa "La Vita" iz Rima in "II Tempo"' iz Milana. Italijansko poslaništvo je zanj najelo posebnega odvetnika, vendar je pa Calvino njegovo pomoč odklonil, češ, da «gče nikakih koristi radi svoje narod-osti, ker je sklenil deliti osodo svojih ruskih tovarišev. V slabej ruščijii je potem pri sodišču govoril govor, s kterim je naznanil, da njegove potne listine niso njegova last in da radi tega želi. da bi se ga sodilo kot ruskega podanika. Vsi poskusi sodišča, izvedeti njegovo pravo ime in njegov poklic. so bili brezuspešni. Vojno sodišče je obsodilo v smrt tudi dve ženski, dočim je tretja obsojena v prisilno delo. Vsi obtoženci so vsako zagovorništvo odklonili, toda kljub temu so jih štirje civilni in dva vojaška odvetnika zagovarjali. Obravnave so bile tajne. Kakor smo poročali so dne 20. t. m. vjeli v Petrogradu 50 teroristov, in zgoraj omenjeni obsojenci so prvi, ktere so sodili. Ostali pridejo sedaj na vrsto. Obtoženi so bili, da spadajo k severnej skupinji soeijalnih revoluci-jonarjev in da so nameravali umoriti velikega, kneza Nikolaja Nikolajeviča in pravosodnega ministra Šeegiovito-va. Obtoženci so izjavili, da so v resnici imeli zaroto proti pravosodnemu ministru, nikakor pa ne proti imenovanemu velikemu knezu. Petrograd, 28. febr. Vsled obiska poslancev pri carju, so sedaj reforme, v kolikor so zmerne, zagotovljene, kajti avdijenca je napravila na poslance velik moraličen utis. V Petropavlovskej trdnjavi zaprti revolucijonar Nikolaj Cajkovskij, kojega so vjeli, ko se je vrnil iz Amerike, je nevarno zbolel, in sedaj ga bo-deta zdravila dva posebna zdravnika. Petrograd, 27. febr. Med čiani lige ruskega ljudstva, oziroma med orga-nizovanimi reakcijonarji, vlada že dalj časa nesoglasje, o kterem sedaj tudi javnost ve, to tem bolj, ker so se člani imenovane velike organizacije v novejšem času kar javno prepirali. Mnogim vflO iz Avstro-Ogrske. Balkansko vprašanje. V AVSTRIJI ŠE VEDNO TRDIJO, DA SO LE POŠTENO MISLILI GLEDE AVSTRIJSKE BALKANSKE PO-LIT IK E. Poziv dunajskih vladinih krogov an- j gleškej vladi ČEHI IN NEMCI. Razne novosti iz inozemstva. NAZADOVANJE HA MB. - AMERI-ŠKEGA PAROBRODNEGA DRUŠTVA VSLED KRIZE. Na Portugalskem so razveljavili vse dekrete ubegl&ga ministerskega predsednika Franca. BEDA V NEMČIJI. Dunaj, 2S. febr. Tukajšnji Frem-denblatt objavlja v svojem včerajšnjem izdanju uvoden članek, kteri prihaja od vlade in v kterem odobrava izjave angleškega tajnika inostra-nih del (o kterih smo že poročali), Sir Edward Greva, glede položaja na Balkanu, kteri je tudi dejal, da Anglija principijelno nima ničesar proti avstrijskim železniškim načrtom na Balkanu. Imenovani list izjavlja ko-nečno, da bi bilo uprav čudno, kako bi zamogla imenovana železnica škodovati reformam v Macedoniji. Radi tega svetujejo Avstrijci na Dunaju Angliji, naj dobro premisli, predno nastopi s svojimi predlogi glede na-daljnega vzdržanja evropskega koncerta in Balkana. Končno trdi imeno- Hamburg, Nemčija, 27. febr. Ham-bursko-ameriška družba je objavila svoje letno poročilo, iz kterega je razvidno, da so njeni dobički Iait-kega leta za celih deset milijonov mark manjši. nc-_-«- - • bdi prejšnje leto. Kljub temu pa /.wšt čisti lobiček imenovane družbe vedno dvajset milijonov mark. Družba je lazpisala že lansko leto le sestodst.itno dividen-do proti deseto.I«ti.tnej prejšnjega leta. Dohodki so se pomanjšali v prvej vrsti radi^inančne krize v Zjed. državah in radi občutne angleške konkurence. Lizbona, 27. febr. Ministerski svet je sklenil, da se razveljavijo vsi dekreti, ktere je izdal prejšnji ministerski predsednik Franco, kteri je sku- vani časopis, da ima Avstrija čisto ' šal tudi parlament razpustiti. Ker je vest in da je njena balkanska politika ! pa bil kralj umorjen, se je parlament iskrena". Je-li ta članet narekovan na Dunaju ali v Berolinu, še ni do-{*nano, vendar se pa domneva, da so ga na Dunaju morali objaviti vsled ukaza iz Berolina. sam razšel in nove volitve se vrše dne 5. aprila. Pristaši vlade, kakor tudi republikanci se trudijo, da odkrijejo tajnosti, s kterimi je bil umor kralja in prestolonaslednika v zvezi. Ker se Dunaj, 28. febr. Avstrijski Nemci je pa bati senzacijonelnih odkritij,, so zelo razburjeni, ker je avstrijski i dela pri tem vlada sama največje za-cesar pri pojedini avstrijskih delega- ' preke. Dosedaj je do gnano, da je bila cij govoril samo z jednim jedinim ; smrt namenjena vsej dinastiji, da so Nemcem in še s tem samo par besed, pa kraljevo rodbino le deloma pomo-dočim je s Čehi govoril dolgo časa. ' rili, se je zahvaliti dejstvu, ker se v Tem povodom se je vodja češke dele- j odločilnem trenotku vojaštvo ni ho-gacije Kramar pritožil radi zadržanja | telo pridružiti revolucionarjem. Vo-nemškega sodnika Feyrerja v Egerju, i jaštvo je izdal nek mlad poročnik, kteri nasprotuje, kjerkoli more češke- Tudi ministerski predsednik Franco mu jeziku. Pri včerajšnjej seji delegacije se je imenovanemu Češkemu vodji očitalo, da je sprejem pri cesarju porabil v to, da je imenovanega nemškega sodnika očrnil. -o— Poljubi per distance. Mrs. Mary Weberjeva, ktera ima zajedno s svojima hčerkama Margue-rito in Ano pekarno na Myrtle Ave., Brooklyn Borough, v New Yorku, so tekom zadnjih opazile nekega mladeniča, kteri se je vsak dan pojavil pred pekarno ali pa na nasprotnej strani ulice in metal poljube proti pekarni. Spočetka se ženske niso zmenile za mladeniča, toda ko je postal potem Se bolj nasilen, so ga napadle in ga pričele pretepati. Medtem, ko je prosil milosti, je odila jedna hčerka po policaja, kteri je potem aretoval poljubovalea "per distance". Na policijske j postaji je naznanil, da m pile Charles Cordier in da stanuje ▼ Manhattan Borough. Sodišče ga je stavilo do obravnave pod jamSevino i ijem organizacije se je očitalo, da so poneverili denar, ki je bil last organizacije in radi tega so jih po burnih sejah izključili iz svojih vrst. Imenovana liga je največja reakcionarna organizacija, ktera je priredila baje različna klanja čifutov v Odesi in druzih mestih, v kterih smejo eifuti prebivati. Ta liga tudi deluje proti parlamentaričnemu vladanjn v Rusiji. Liga pravega ruskega ljudstva sedaj zboruje v tukajšnjem mestu. Med zborovanjem je dvanajst uglednih članov predlagalo, da se izroči uprava organizacije, ktero sedaj vodi dr. Du-brovin, poveri drugim ljudem, kajti društveniki so prišli na sled nerodnostim pri flnančnej upravi, radi ee-sar. so zahtevali, da se pregledajo vse knjige, da se dožene, kako ee je porabil denar, kterega je liga vedno iz vseh krajev dobivala v velikih evotah. Takoj po tem predlogu je prišlo do velikega hrupa, kteri se je končal s tem, da je bil dr. Dnbrovin zajedno s raznimi dragimi vodji izključen is lige. Sedaj ee splofao .trdi, da fodo ta odkritja ligi zelo Škodovala, kajti radi finančnih nerednoeti bodo postale njene podpore manjSe. NE V LOUISIANO! Vest, da je tamkaj obilo dela za več tisoč delavcev, je neresnična. New Orleans, La., 27. febr. Tukajšnji mayor Behrman naznanja, da je izjavil, preJno je bežal iz Portugalske, da mu je nemogoče svetu naznaniti ono, kar ve o kraljevem umoru in zarotnikih. Rim, 27. febr. V jednajstmeseeno ječo obsojeni bivši naučni minister Nunzio Nasi je vsled razburjenosti zbolel. Njegovi pristaši še vedno trdijo, da je lopov žrtev sistema. Sedaj so slednji izdelali prošnjo za pomilo-ščenje, ktero je podpisalo celo par onih senatorjev, kteri so pri končnem glasovanju glasovali za to, da se Nasi obsodi. Kakor se zatrjuje, kralj 'Viktor Emanuel Nasija za sedaj še ne bode pomilostil. Koburg, Nemčija, 27. febr. Kako je nedavno objavljena vest, vsled ; grozna beda in pomanjkanje vlada v ktere se rabi v tukajšnjem mestu več tisoč stavbinskih delavcev, popolnoma neresnična in izmišljena in da ni druzega, nego šala, ktero si je nekdo dovolil z newyorskim mayorjem. Na nasadih se je nedavno rabilo nekoliko delavcev, toda v mestih v Louisiani jih je več, nego dovolj. Pevaje v smrt. V državnih zaporih v Trentonu, N. J., so posadili na električni stol zamorca Gilbert Maddoxa, ki je ustrelil pred enim letom nekega železniškega čuvaja. Zadnjo noč svojega življenja je prepeval in pel je tudi, ko so ga peljali na električni stol. mm KRETANJE PAŠNIKOV. Dospeli so: Majestic 27. febr. iz Liverpoola s 195 potniki. Dospeti Imajo: Koeln is Bremena. Amerika iz Hamburga. Mauretania is Liverpoola. Celtic iz Liverpoola. Philadelphia iz Southampton*. La Savoie is Havre. Caledonia iz Glasgowa. Kroonland is Antwerpena. Noordam is Bottepdsma. J. Nemčiji, je najbolj razvidno iz naslednjega slučaja. Lončar Weiffenbach je vsled brezposelnosti potrošil vse, kar je imel, tako. da njegova rodbina ko-neČno ni imela ničesar, niti za jesti niti za obleči. V obupu je nesrečnik včeraj ustrelil svoje tri otroke in sa^ mega sebe, ko je šla njegova žena po starejšega otroka v šolo. Pariz, 27. febr. Uradoma se naznanja, da sta Nemčija, kakor tudi Špa^ nija prispevali k svoti, ktero je dobil marokanski sultan Abdul Azis na posodo. Omenjeni denar je namenjen za izplačevanje plače vojakom v obrežnih posadkah. Iz tega naznanila je sedaj izvajati, da bodo Nemčija, Španska in Francija skupno skrbele za to, da zavlada v Maroku končno mir in red. — Kiel, Nemčija, 27. febr. Nemški torpedovki št. 139 in 140 sta se pri včerajšnjih vajah zadeli jedna ob drugo. Obe sta izdatno poškodovani. Je-den mornar je bil ubit in jeden je nevarno ranjen. -o- Neustrašen mož. Washington, 27. febr. Pri morna-ričnem oddelku se je javil mož, ki je pripravljen iti v stolp monitorja Florida, ko bodo nanj streljali z o-strimi streli iz ladije Arkansas. Imena dotičnega moža dosedaj še niso povedali. Neustrašenec namerava ostati v službi samo dva tedna, nakar se zopet povrne k svoji družini, ki obstoji iz žene in dveh otrok. Mornarični oddelek se je možu zahvalil, vendar njegove ponudbe ne bode sprejel, ker je najbrž, da ne bi prišel več iz stolpa, na kterega bodo streljali z granati. d •■•>. ••. ^ , v.. _ v. . ^ ^ % ■ -j "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK 8AK8ER, President. VICTOR VALJAN EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of thecorporation anA" izhaja vsak dan iz-vzemsi nedelj in praznikov. iOLAS NARODA" ("Voice of the People" ) Issue* 1 every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. o^dvertisement on agreement. . Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Onler. Pri spremembi kraju naročnikov prosimo, da se nam tudi prcjAnje blvailčče .naznani, 1LAS INAkuDA" 109 Greenwich Street, New York City, '^i I Telefon: 1279 Rector. Nova predsednikova poslanica. Predsednik Roosevelt je priposlal kongresu zopet jedno iposlanieo, s ktero naznanja, da je treba skrbeti za to, da se naša vodna pota izl»olj-šajo in pomno/.e. S tem je predsednik izrazil željo, da se kontrola pridelkov in prometnih potov ne izpopolni tak.o. kakor si /.t li večina našiti monopolistov. V lem smislu mora domača ameriška politi&i še dolgo rasa delovati, predno bode doscula ono, kar je sedaj izr»-ke| predsednik v svoje j najnovejše.) poslanici. "Komisija je pronašla. da je bilo tekmovanje železnic, kterih promet ni po vladi urejen, dosedaj največja zapreka pri razvoju naših vodnih f>o-ti. po kterih bi se za mogla trgovina mnogo bolj razvili, kakor se je razvila dosedaj. Povsodi v deželi so si železnice pridobile kontrolo nad kn-naii in parobrodnimi družbami, rta imajo dandanašnji tudi skoraj ves vodni promet v svojih rokah. Vse to jo treba, da vlada, ktera skrbi za. razvoj dežele, odstrani." To so stavki predsednikove poslanice. kteri nikakor ne ugajajo našim trnsti janom. kteri so pa vendar tako pravilni, da jim nihče no more oporekati. S temi stavki se Roosevelt gotovo ne bode prikupil trnstijanom in lastnikom železnic, kajti ti so ravno isti ljudje, kterim se je posrečilo, da so toliko časa zavlačevali gradnjo panamskf^a prekopa, samo radi tega, da bi r jihove železnice, ki vozijo od Antlantika do Pacifika, še v nadalje oskrbovale ves promet med obema oceanoma. Panamski prekop se pa sedaj kljub njihovim intrigam gradi irvravno tako tudi vse ostale njihove intrige ne bodo obveljale. Isti Ijndje bodo kljubovali tudi gradnji domačih vodnih poti in bodo skušali preprečiti vladi no kontrolo teh kanalov. Pri tem jim ni treba doseči nič dru-zega. neiro da kongres vedno v to Hvrho dovoli le tako malo. kakor je dovoljeval do sedaj. To je tudi vzrok, da morajo sedaj še vedno pri nas oskrbovati ves tovorni promet * Aclczniee. Radi tega smo radovedni, bode-li tudi v naprej tako ostalo. A ko se zanašamo na trustijane kot podporo naše prosperitete, potem ostane gotovo vse pri starem. "Reformacije" bank. Prva nacijonalna banka v New Torku, ktero je ustanovil milijardar J. Pierpont Morgan in ki je največji zavod te vrste v republiki, bode s pomočjo svojih prebitkov ustanovila družbo sekuritet, ktere prometna glavnica bode znašala deset milijonov dolarjev. To podjetje, ktero je last delničarjev prvoimenovane banke, ktera bode vodila tudi vse posle mladega podjetja, se bode v prvej vrsti bavilo * Špekulacijami na borzi, do-čim bode prva nacijonalna banka ostala v nadalje popolnoma konservativna. kar pomenja, da se bode bavila le s * poštenimi in solidnimi bančnimi posli. 8e li to zgodi vsled tega, ker so pri imenovanej banki uvideli, da *o reforme nujno potrebne f Ali mogo-i«, d* so uvideli, da je bilo dosedanje poslovanje nepošteno, tako da se je treba poboljšati f Mi dvomimo. £e iestokrat smo v "Glasa Naroda" n* tem mesta povdarjali, da j« madnja denarna krisa nastala vsled tegm, ker so m bank« preveč sam-ipekulaeijs. Vm oni | denar, kterega so imeli vlagatelji in i hranilci v bankah, so radi velikih dobičkov rabili za špekulacijo na j borzah in kot varščino za ta deuar 1 so banke eestokrat sprejemale dvomljive vrednostne listine, oziroma delnice, kar se nazivlja v bančnem poslovanju '' sekuritete'Ko je potem prišlo do poloma na borzi, so bile banke prisiljene s poslovanjem za šestdeset dnij prenehati, kajti izplačevanje v gotovini je bilo za nje nemogoče. Zato je moral trpeti ves svet, kteri še sedaj občuti posledice imenovane krize, koja ne bi nastala, ako bi ne bile banke v neposrednej zvezi z borzo. Tako poslovanje v nadalje baje ne bode več mogoče, kajti sedaj se deluje na to, da se zakonitim potom nacijonalnim bankam prepove poso-jevati denar vlagateljev na borzine vrednosti. Ker je pričakovati, da bode tak zakon sprejet, se Morganova prva nacijonalna banka že sedaj pripravlja na to, da bode s pomočjo novoustanovljenega podjetja zamogla še v nadalje ostati v zvezi z borzo. Ako nacijonalna banka, ne bode smela špekulirati. — špekulirala bode imenovana sekuritetna družba, na ktero se novi zakon ne bode nanašal. Kar je torej glavnemu podjetju prepovedano. bode dovoljeno filijalki, ktera bode dobila denar, kojega bode potrebovala za špekulacije, jednostavno od — naeijonalne banke____ Sicilski cestni roparji. Sicilija, dežela večnega solnea, se še danes lahko ponaša, da v njenih gorah in dolinah še ni popolnoma izumrla stara romantika cestnega razbojništva. Seveda so že davno prešli »"-asi. ko sta ondi kraljevala znana cestna razbojnika fJambino in Leone: njuni imeni še dandanes ljudstvo izgovarja 7. občudovanjem in z neko grozo. Znani Varsalona je brez s1«hIii zginil. Mnogo let je vznemirjal različne oblasti ter jih zasmeho«-va! s svojo premeteno zvitostjo. Nekega dne pa je zginil in od tedaj ga ni nihče več videl; še danes nihče in* ve. j<- li padci kot žrtev maščevanja. ali se je izs.-lil v tujino. Le majhen del sicilskih cestnih roparjev je še ostal. Med njimi sta dva posebno slovita in znana: Faiila Mulone in nič manj strašni Salomone. Faiila Mulone je po rodu pastir iz Monte Dor » i/ provineije Cal-tanisetta. Njegova ljubimka mu ,ie. ostala nezvesta. Ona in njen novi oboževalec sta plačala krivdo z življenjem in s tem se pričelo Mulonovo razbojniško življenje. V njem slavi junak fantastičnega roparskega romana svoje vstajenje. Prehivalsvo na deželi se ga boji in ga obožuje. O njegovih grozovitih Činih maščevanja in o njegovi velikodušnosti je razširjenih mnogo anekdot. S skrivno pomočjo ljudstva hodi še dandanes po deželi, oborožen do glave, pripravljen bojevati se s sovražniki. Če mu pri tem bolj trda prede, se umakne v gorovje, ali pa se zateče k svoji ljubimki. Pred dvema letoma ga je presenetila policija v neki samotni hiši v okolici Monte Poro, kjer se je vnel hod boj: dva uradnika sta bila ubita. mnogo jih je ranil in nazadnje je Faiila Mulone srečno odnesel pete. Xek časnikar iz Monte Doro je poročal o tem boju v nek list v Palermo. Toda Faiila Mulone je modern cestni razbojnik in čita tudi Časopise; njemu poročilo ni ugajalo, ker je bila v njem premalo pohvaljena njegova hrabrost. Par dnij kasneje je sporočil uredništvu časopisa, da bode poročevalca radi slabega poročila kaznoval s smrtjo. Sestavil je sam poročilo o boju in priložil deset lir, da se natisne. Poročevalec je pa še istega dne zapustil Monte Doro in se preselil iz strahu pred maščevanjem v Palermo. Drugi znameniti cestni razbojnik, Salomone, je pred kratkim zgubil zlato prostost. Pred polovico leta se je posrečilo ujeti ga, in v par dnevih pride pred porotnike v Caltani-setti. On je bil zbežal v gore radi nekega prepira pri občinskih volitvah. 0 njegove j aretaciji se govori po vsej Siciliji. Neki posestnik, od kterega je zahteval z orožjem v roki gostoljubnosti, je pridejal jedi nek prašek za spanje. Ko je- zaspal, je obvestil posestnik orožnike. Toda Salomone se je v zadnjem trenotkn zbudil in se spustil v beg. Ni še daleč pritekel, ko ga je obkolilo osem orožnikov. Po kratkem boju so ga premagali. Ponujal je 5000 lir, ako ga izpnste, toda orožniki so ponudbo odklonili in ga odvedli ▼ ječo. Odkar je umoril pri volitvah v Barro Franco župana, svojega političnega nasprotnika, je živel od ropa ter je vedno rabil svoje bodalo, kedar je bila njegova prostost v nevarnosti vsled špionaže aH izdajstva. Objednem s njixn so zaprli 4 drog« osobe iz Barro Franco, ker so ga to-pripravile k njegovemu prvemu umoru. Vendar on pri vitežkih Sicili-janih ne uživa iste časti in občudovanja, kakor Faiila Mulone. Ne morejo namreč pozabiti, da je župana na zavraten način v hrbet ustrelil. Akoravno občudujejo njegov maščevalni čin, vendar zaničujejo maščevalca. ker je svojega nasprotnika umoril brez častnega boja. DOPISI. Cleveland, Ohio. Cenjeni gospod urednik:— Gotovo Vas bode zanimalo zopet kaj zvedeti iz tukajšnje slovenske metropole. Sv.. Matija, običajni na-znanjevalec spomladi, je minul, in tudi resno pričel dano nalogo z razbijanjem ledu. Kdo ne pričakuje z veseljem letnega časa, v kterem se vsa narava prebudi in oživi t Sleherni brezposelni se jo veseli, saj ga navdaja up, da se bode vsaj v prosti naravi, na polju ali kje drugje dobilo kako delo, ako se prej ne zbude kapitalisti iz zimskega spanja ter dajo kruha tisočim brezposelnim. — Vedno se čita, da posledice krize vsak dan zginjevajo, toda pri nas v tako velikem industrijskem mestu tega ni opaziti v takej meri, da bi se moglo resno pritrditi tem zatrjevanjem. Brezposelnost je še vedno tako ogromna, da je bil mestni svet prisiljen nekaj skleniti v njih prid in rešitev pomanjkanja. V to svrho so mestni očetje sklenili in odločili $25.000 za prvo pomoč. Neoženjeni dobe delo na mestnej farmi, oženjeni pa pri čiščenju ulic in gradnji uličnih železnic, ktera se ima v kratkem pričeti. Seveda bodo morali odločiti še večje s vote, ako hočejo priti v o-kom vsaj deloma ogromni brezposelnosti. V nekej slovenski gostilni na St. Clair j«- pred kratkem nastal spor. Posledica je bila orožje in par ranje-nih s samokresom. Nekaj podobimea je bilo na < i lass Avenue. Komaj*e-den pride iz bolnišnice, je že drug slučaj zopet tu. V Newburgu so zalotili lopove pri nečastnem delu, ko so iz železniČnih vozov ropali in nakladali likerje in razne opojne pijače. Baje so bili Slovenci njih odjemalci. Natančneje se še ne ve. S takimi in enakimi dejanji gotovo še dolgo ne pridemo Slovenci do ugleda in spoštovanja med tukajšnjim narodom. Skrajni čas je že, da se pričnemo učit i* od drugih narodov, ako hočemo, da se nas bode upoštevalo. Redek slučaj zveze dveh ljubečih src se je dogodil dne 24. t. m. v tukajšnji Justice Brown's Court. Ženin je bil Savo Gerbič, rodom Srb, bodoča boljša polovica pa Bertha Kassoji. rodom Mad jarka. Znamenito je to, ker je on popolnoma nezmožen madjarščine, a ona pa nezmožna srbščine. Ker sta oba le malo časa v tej deželi, jima je tudi angleščina španska vas. Kadar sta hotela dati duška srčnim bolestim, morala sta se posluževati tolmača. S tem pa on ni bil dolgo zadovoljen. Brž se priuči par madjarskih besed ter nekega dne vpraša ljubico: "Jaz vas ljubim; hočete postati moja žena?" Čim se je ona odzvala z "da", bilo je srčnim bolestim konec. Dne 24. svečana sta se napotila v omenjeno sodnijo vsak s svojim tolmačem, kjer ju je sodnik zvezal. Danes, 25. svečana, se vrše cerkvene slavnosti v cerkvi sv. Mihaela povodom posvečenja škofa Rt. Rev. Koudelke. Te slavnosti se udeleži nad 200 duhovnov in škofov ter več odličnih gostov. Vstop je dovoljen le osobam, ktere so si pravočasno preskrbele vstopnice. Na izvanredni časti moramo Rt. Rev. Koudelki kot vrlemu Slovanu najiskibneje časti-tati. Pred nekaj časom sem čital v Vašem časopisu o nesreči rojaka Inti-harja in kako ste se zavzeli zanj ter ga rešili. Takih slučajev sem čital že mnogo. Navadno se to dogaja zapeljanim ali pa nahujskanim ljudem, ki se nečejo poslužiti slovenske firme. V sili — no seveda — potem že. Čital pa sem tudi N. D., kako pobalinsko Vas je radi tega napadla. Dasi ste ji v odgovoru v brk povedali resnico, vendar pa še vedno ^šže in laja kot psiček, ee se mu stopi na je p. Če ji je toliko na tem, čemu ne piše po informacije na dotieno sodnijo. Menda ji tudi to smrdi. Je pač resnica, da urejujejo eajtengo dečki, kakor ste omenili. In kako se je zvijal dotični urednik, ko ste ga prijeli o "zabitih Kranjcih in greenbornih", češ, da so besede drn-zega in da so stale v narekajih. Kot urednik bi paš moral vedeti, da pride v nareka je večkrat tudi kaj manj važnega in originalnega, pa bodisi, da so iste pisatelja samega ali ne. Če je trditev njegova bila resna, šo-«ro ni poleg narekajev v oklepajih ali pa t opombo original pojasnil f To se mu ni adelo vredno, ker ni —» drugače mislil, kakor je zapisal. Seveda bode zopet citiral možgane, razsodnost, pamet itd., kajti po njegovem mnenju je vsakdo od muh, kdor drugače misli kot on. Pa kako teološko zna razlagati četrto božjo zapoved ! To je za počit. Čemu ni g. urednik ostal v zavodu, kjer je že par let hlače trgal, ter nam on enkrat pokazal vzor in vzgled slov. duhovnika 1 Škoda za pokopani talent ! Saj je njegov lastni privrženec izrazil, da ste ga še premalo spovedali. Da je pokazal svojo naivnost v polni meri, Vam je spotaknil francoske, italijanske in angležke stihe. Ali on sam ne vmešava latinske stihe f — kar je dokaz, da bi tudi francoske in druge, če bi jih le znal! Ali se ne tolče sam po zobeh? To je dokaz razlike v inteligenci, s ktero se on tako rad ponaša. Ščuvanje naj Vas, g. urednik, nič ne straši. Ako čita Vaš list čez 6 tisoč naročnikov, je dokaz, da je Vaš list na pravem stališču. Vprašal bi Vašega kolega, koliko jih čita N. D.? Ako si hoče dotični dečko potegniti krinko raz obraza, mora priznati, da bi že davno njih glasilo poginilo, če bi jih ne bilo sram. Najbrž pa je pri dotični cajtengi nekdo drug za kulisami, kteri pomaga v stranski kovačnici variti napade. Če je to resnično, potem seveda en "štrih" odpade na navideznega urednika. Vam, g. urednik G. N., pa kličem: "Le tako naprej!" C—r. S I a n i k. ____!_ V ___ _L_ Spisal Ferdo Plemič. Kadar srečam svojega brivca, se primera vedno za lase. Kadar vidim kak zaljubljen parček, se spomnim dosledno hišnega ključa. Kadar slišim govoriti o kakšni vojni, takoj mislim na kuharice. Če kdo omeni napredek in kulturo, se spomnim takoj na zoborebnik. To je logika! Ce pa kdaj vidim slanika. že se domislim plesa pri gospodu Bahaču. "In o "ni logika!" Tako ti, bralec, a jaz trdim nasprotno in če le kdaj. imam v tem slučaju prav. Poslušajte! Povabljena sva bila nekoč s Til-hotn k domačemu plesu veletržea Ba-haČa. Kako sva prišla do te časti, ne pamtim več dobro. Zdi se mi, da je portretoval nekdaj moj Tilho gospoda Bahača. Nato ga je dvanajst ur pregovarjal, da je slika izvanred-no dobro pogojena, posebno kar se tiče ovratnice, in v dvanajstih naslednjih urah je honorar srečno za-pil in zabil. Potem je dvanajst ur nepristjansko smrčal in si preganjal dvanajst kritičnih ur prav po sama-ritansko svojega mačka. Slednjih dvanajst ur je preklel seveda zopet prav pošteno vso "malarijo" od konca do kraja. Vsled teh zaslug je bil povabljen k. omenjenemu plesu z izrecnim pogojem, da si očisti poprej čevlje. ^ Tako prilično je prišel Tilho do te visoke časti, jaz pa menda nekako zato, ker me jc vzel Tilho po pomoti s seboj. Kje sva si preskrbela salonsko obleko, to ostane najina tajnost. Dejstvo je. da je prej nisva imela, kas-neje je pa tudi nisva dolgo nosila. Čevlje nam je olikala gospodinja, ovratnici sva si privezala drug drugemu. Parfimovala sva se z "vijoličnim duhom" gospodinje hčere, to pa zato, ker je moj salon smrdel po vosku. Til hov pa po smoli. Nato si ji privezal Tilho hišni ključ za pas, jaz pa sem še v naglici naredil vozel v žepno ruto. Zakaj, res ne vera več; morda zato, da bi ne pozabil vrniti se domov. Tako sva stopila na ulico. Po poti je Tilho še smuknil v neko prodajalnico, a vrnil se je kmalo. Kaj je imel opraviti tamkaj, sem pozabil vprašati ga, sam mi pa tudi ni zaupal. Stopila sva v bajno razsvetljene prostore gospoda Bahača. Precejšnja družba, možka in ženska, je bila zbrana. Baliač naju je sprejel kakor sploh sprejme mecen umetnika, to je tako prilično. od zvonika sv. Štefana navzdol. Predstavil naju je tudi naj-bli zjim gostom, a potem naju je prepustil najini osodi, dobro vedoč, da se slovenski umetnik razven v kakšno odvetniško pisarno drugam navadno ne izgubi. Mene se je lotila neka starikava tetka, ki mi je naštela v pol uri pot ducata neozdravljivih bolezni, na kterih je trpela. Tilho si je izbral boljši del, obrnil se je do dveh goepodičen ter jih zabaval kaj ženijalno. Vedel se je moj Tilho vrlo elegantno, le nekaj sem opazil na njegovem kretanju, namreč da je stavljal, najsi je sedel ali stal, vedno desno nogo pred levo. Ko sem ga glede tega povprašal, mi je zaupal, da ima na levi hlačnici po vsem bedru navzdol lep ramen madež, ki near pri gotovi ___________.__ razsvetljavi in pod gotovimi pogoji celo krasi obleko, a v tej dvorani nikakor ne vpliva olepševalno, ker je risan v popolnoma drugačnem slogu. Po tem razodetju mi je še razkril, da nosim jaz nekaj sličnega, sicer v manjših dimenzijah, a zato v ži-vejih nijancah, pod prvim gumbom na levi strani svojega fraka. Na-svetoval mi je tudi, naj se držim z levo roko vedno tam nekje v bližini, inače bi ljudje mislili, da se vračam iz mandžurskega bojnega polja, kar bi bilo sicer jako častno, a pri tej razsvetljavi in teh pogojih malo verjetno. Ubogal sem ga in dobro se mi je godilo. Tudi plesala sva, in sicer vse številke jedilnega lista, to je plesnega reda sem hotel reči, po. vrsti navzdol. Tilho si je bil izbral ljubeznjivo ru-dečelasko in dvoril ji je po notah. Ona se je vsa zagledala vanj in v njegov umetniški nimbus. On pa je ponosno gladil svoje kodre, govoiil o svoji slavi, o svojem neutolaženem srcu in — vestno držal desno nogo pred levo. To je tudi provzročilo, da je imel prsa junaško izbočena in mu je vsled tega hrbtišče nekam popolnoma izginilo. Jaz sem se zabaval z neko eriso-Iasko, otožnih, orijentalsko rezanih oči. ki je bila za tri glave nižja od mene. Ker sem imel roko radi svetlobnih efektov itak na levi strani svojih prs, začel sem ji govoriti o ljubezni. Pri vsem tem naju buffet ni po- grešr.I. Ce se je le količkaj dalo, sva si privezala umetniški duši ob umr-joei telesi. A tudi tu nisva pozabila na svoje dekoracije, posebno ne, ker je bilo vse polno starejih gospodov tam okoli. In če je prijel Tilho za kak krožnik, stal je kakor navadno stoji le vojskovod pred svojimi ju-" naki. Ce sem pa prijel jaz za kak kozarec, bilo mi je, kakor bi moral dcklamovati najliričneje poezije naj-liričnejih pesnikov, sebe ne vštevši. Tako sva se imela, kakor se ima na primer kakšen indijski mahara-dža pri svoji poroki, kar ti pride ka-t as t rofa. Nu in sedaj pričakujete vsi, da je tičala ta katastrofa v najinih okraskih po bedru leve hlačnice in pod prvim gumbom na levi strani mojega traka. Zmotili ste se. Katastrofo je Tilho že dolgo nosil s seboj, in sicer v desnem žepu svojega obširnega salona. Čudno je le, da mu ni zdrknila že prej med plesom na tla in da jo je moral privleči nesrečnež lastnoročno na dan v onem svečanem hipu, ko sva se imela oba skoro zaročiti. Sicer pa sem jaz to katastrofo že davno prej na tihem slutil in tudi ovohal, če sem prišel Tilhu slučajno preblizo. samo o njeni kakovosti nisem bil povsem na čistem. Tedaj kaj je bilo? Le počasi, le počasi, kajti jaz nisem še nikdar nič zamolčal, to bom pa najmanj. Poslednjo četvorko smo plesali in stala sva si s Tilhom nasproti ter govorila kakor namazano kolo vsak s svojo izvoljenko. Bilo je uprav v onem kratkem odmoru pred slednjo figuro, ko reče Tilhova dama kaj nežno: "Gospod Tilho, prosim, bodite tako dobri in dajte mi pahljačo, ki ste mi jo poprej shranili. Vroče mi je." Tilho — stal je z desno nogo naprej — jo pogleda mameee v oči ter seže v svoj notranji desni žep, privleče nekaj na dan in pomoli svoji nežni plesalki galantno pod nosek. Ta prebledi, zardi, prebledi in si pokrije polovico svojega obrazka ter jame — hihitati. A hihitati in hoho-tati jamejo tudi okolustoječi in to prav glasno. Tilho sprva menda ni vedel, kam to meri, a grozna slutnja ga obide in pogleda na svojo roko. Grom in strela! Kar je molel svo-jej nežni izvoljenki pod nos, to ni bila pahljača, to je bil — SLANIK, nezavit, smrdljiv slanik, kakor si ga je bil kupil in ga je bil vtaknil k sebi v oni prodajalniei v svesti si ju-trajšnjega mačka. In naj ga je še tako obračal, slanik je ostal vendar le slanik kljub gotovi razsvetljavi in gotovim pogojem. No, odkurila sva jo kmalo. — Vidite, zato me spominja vsak slanik plesa pri gospodu Bahaču. In to je logika! 8lovensko katoliško Kje je ANTON SVETE? Doma je iz Rakeka na Notranjskem. Prod 8. leti bila sva skupaj v državi Mississippi. Kdor izmed rojakov ve sa njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti. — 'Louis Benčina, Box 21, Oak Ridge, La. (28-2—3-3) podp. društvo svete Barbare iSQedlnJene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. idncdl. januarja 1903 v drSavl Pennaylvi -0--0- ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, K«.™«. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, F« KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brat-dock, Pa. FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kan. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Iščem mojo sestro JOSIPINO DEBELAK. Prišla je s svojim možem meseca junija lanskega leta v Zje-dinjene države in ne vem, kje sta se nastanila. Kdor izmed rojakov ve za njun naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Louis Benčina, Box 21, Oak Ridge, La. Grittman Camp. (28-2—3-3) VALVAZOR v usnje vezan, skoraj nov, je na predaj. Več pove Upravništvo "Glasa Naroda*'. ROJAKOM NA ZNANJE. Iz Slovenskega smo dobili še nekoliko Pratik, s kteri mi posluiimo lahko onim rojakom, kteri jih dosedaj še niso naročili PTT ai^p f Pozor rojaki! Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo. r Čast mi je naznaniti slavnemu občinstva * Cilicagi, III., kako* tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 s. Center Ave., Cbicaio. 111., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležar.o Atlas« pivo, Izvrstni whiskey. Najbolj* vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen ob's k se priporoča Jk iVIohor- Mladič, V 617 So. Center Ave., Chicago, (bo Kje je moj brat IVAN TOMAZINf Doma je iz Gorenjega Logača na Kranjskem. SliSal sem, da se nahaja nekje v Canadi. Za njegov naslov M rad zvedel njegov brat: Frank Tomazin, P. O. Box 438, Jenny land, Ark. (24-2—3-3) ________ W Nabavno in fino Concord vino r prodajam galon po 50 centov. Za ohilo naročil se priporočam, jL ter vsakteremu zagotavljam dobro postrežbo. Frank Šali Box 363 NotHingham, O. flliLli i''IŽli'm;lilLiiiriLL'i •iliiLi -.. ;In-:.iiCii„.,.-iLi .fgf' Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo za1 plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamči $500. Pri na-1 ročbi blagovolite denarje po Post Money i Order pošiljati. | Jakob Wahžiž, j Zastoni! NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom, stanujoči m v Spokane, Wash., kakor tudi semkaj potujočim priporočava edino slovensko gostilno THE ELECTRIC HOTEL, 0418 Monroe St., Spokane, Wash., kjer imava na razpolago čez 40 sob, slovensko kuhinjo in board. Vsakdo bode skrbno postrežen. Za obilen obisk se priporočava John Novi j an in Peter Omejc, lastnika. (10x 3x n ted) A VSE BOLNE Slovence v Ameriki ZASTONJ!!! Zastonj! P. O. Box 69 CLEVRUAND, OHIO. JOHN VENZLiL, 1017 E. 62od Street, N. E„ Cleveland, Ohio izdelovalec Jcranjskih in nemških L. HARM O iN I KL. Oeio napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpefno in dob ro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Iz* delujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ; ali medenine. Cena trivrstnim je od i $45 do $80. Predno se Vi kje do kakega zdravnika aii zdravilnega zavoda ohrnete, pišite na nas m nam povejte, na kateri bolezni trpite. Mi Vam pošljemo praktično ilustrova-no knjigo, kjer je VaSa bolezen opisana, katera se imenuje ii Spoznajmo se 99 A i Ako bočeš dobro postrežbo f z mesom in grocerijo, | tako se obrni na ^ I Martin Geršiča, J 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo "Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih -----v-v T">— obilni obisk. moJaH naročajte m na "(Haa soda", največji in na!««*}!! Ravno tako dopošljemo vsakemu, ka'eri na tajni bolezni trpi, naSo veliko knjigo "Venus in Njegovi Grehi" ZASTONJ. Te knjige se dopoSljejo samo tistim, ki na tajni bolezni trpijo zdravi ljudje iste ne dobijo. Pri nas uživate popolnoma vednostno in vsekakor pošteno postrežbo. Mi nismo Zdravilni zavod, ampak na nas obrnjene osebe so zdravljene z po celi Europi najboljše znanimi "Zdravilnimi Sredstvi OROSI " \ saka bolezen je od TREH SL0VEC1H ZDRAVNIKOV preiskana tako, da ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava. Zden sam zdravnik se lahko moti, ampak trije zdravniki nikakor ne morejo zgrešiti. Pišite še danes na nas v Vašem maternem jeziku in pošiljajte pisma na AKADEM1CN0 ZDRAVNIŠKO DRBSTY0 Dr. ROOF, specialist za spolne bolezni. Dr. KNIGHT, specialist za notranje bolezni. Dr. SPI LUNGER, specialist za diagnostiko. 1 America Europe Co. (OROSI) 2128 Broadway NEW YORK, A Jugoslovanska Katol. Jednota. bkorporirau dne 24. januarja 1901 ▼ državi Minnesota. Sedež v ELY/MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Fran Medoš, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, HI. Podpredsednik: Jakob Zabukovee, 4824 Blackberry Street, Pitta-burg, Pa. | Glavni tajnik: Jurij L. Brožii, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maks ELržižnik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, \finn NADZORNIKI: Ivan Germ, predsednik nadaoxnega odbora, Box 57, Braddoek, Pa. Alojzij Virant, EL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. tjonun, Ohio. Ivan Primozii, ILL. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Mich. ; Ivan Keržtfnik, LL nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, I IT. porotnik, 719 High Street, W. Hobokec, N. J. Vrhovni «dravnik: Dr. Martin j. Ivec, 711 North Chicago Street, ifoliet, I1L Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROŽICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet. Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti, KRANJSKE NOVICE. Roko si je zlomila llletna Franca Skok iz Šniarij pri 11. Bistrici. Morala je v bolnišnico. Dobra prijateljica je dietna Marija Ko^irnik iz Šmarce pri Kamniku. Neki znanki je prodala \ Golici za 100 K raznega blaga, potem jo pa ubrala domov. Ko se je vrnila v Gorico, so jo prijeli Roparski umor »e je pred dvemi leti izvršil nekje na Kranjskem. Neznanec je ubil nekega trgovca, ki se je od sejma vračal domov s 2000 K. Zločinec je z denarjem pobegnil in ga ni bilo moč zaslediti. Zdaj pa poročajo iz Reke, da so ga ondi orožniki prijeli. Mož se pi^ Komandina. Belokranjska železnica. Koiuisio-nalni ogled šentjanške železnice, ki je dogotovljena že do Karamela, se vrši 11. in 12. febr. S pripravljalnimi gradbenimi deli za belokranjsko železnico se bo začelo najbrž okoli avgusta tega leta. Glede na traso ni še nič gotovega določenega. Frančišek Raktelj umrl Po kratki bole.:ni je umrl v starosti 74 let upokojeni ravnatelj Frančišek Raktelj. Pokojnik je bil velčugleden učitelj in ravnatelj ter je užival vedno občno spoštovanje v vseh krogih. Pri sekanju drevja ponesrečil Dne 6. februarja popoldne tekali so v gozdu Frančiške Pire v Tunjicah na robu hriba Štirje drvarji, med njimi tudi Jakob Jam.šek. Med tem ko sta dva obsekavala vrh neke posekane smreke, zdrknilo je deblo, ker so bila tla polz-ka. navzdol. Jakob Jamšek je sicer odskočil v stran, a ga je vendar sunilo deblo tako nesrečno v meče, da je bil na licu mesta v nekoliko trenutkih mrtev. PRIMORSKE NOVICE. Na plesu ponesrečil. Umrl je v goriški bolnišnici Josip Volk s Trnovega, kterega so prinesli doli, ker je bil ranjen na plesu. Avgust Volk je ob-dolžen, da ga je sunil v trebuh tako, da je umrl na posledicah sunka. Tako je konstatovala komisija. Obsojen jetničar. Dne 13. sept. 1907 dostal je France Blaznik s Kranjskega večletno kazen v gradiščanski kaznilnici. Ko je šel na postajo v Zagraj. da se odpelje domov, vrgel je nekaj tobaka čez zid na jetnišnično dvorišče, pri čemer ga je zapazil jetnišni-čar Antonio Marteleesa iz Pradiziolo pri Červinjanu ter ga hotel zopet odpeljati zopet v zapor. Blaznik je zbežal, paznik pa za njim; ko ga je do-tekel, ga je udari! s sabljo po levem kolenu in ga močno ranil, tako, da Blaznik ni bil poldrugi mesec za nobeno delo sposoben. Na okrožnem sodišču goriškem je bila sedaj obravnava proti vročekrvnemu jetničarju, obtoženemu radi težkega telesnega poškodovanja. Obsojen je n« mesec dni zapora in na poravnavo sodnih stroškov; Blaznik naj si i&e pa odškodnino civilnim potom; ker je pa obsojeni brez vsakega premoženja, nima iie ničesar nadejati. V goriške zapore so pripeljali po- liajača Franca Spička • 'Kranjskega, prednost Avstriji. Obe nogi si je zlomil v Škrbini na Goriškem 131etni Just Colja, ko je sedel na vozu ter padel z njega, ker -la se mn splašila konja. ŠTAJERSKE NOVICE. Prijazni vinski bratci, liudolf Ce- rovšek in Karol Blatnik iz Ježetincev na Štajerskem >la pila skupaj, se ljubezensko objemala in poljubovala. Ko jt* ljubezen prikipela do vrha, sta se -tepla tako. da bo Cerovšek sedel 13 meseeev v ta namen. — Tudi Ivan Krebs in Ivan Pahernik iz Jedlonka na Štajerskem sta skupaj popivala. Ko sta bila pijana, sta se začela metati, pri čemer je pa prišlo do prepira. kdo je močnejši. Pahernik je bil močnejši, pa je zato Krebs svojo premajhno moč podprl z noževimi sunki. Zato se bo pokoril tri mesece. Izginil je iz .Maribora trgovec Kra-pek. bivši fotograf. Zapustil je v Mariboru same upnike ter seveda tudi dolg. _ * KOROŠKE NOVICE. Obesila -e je v Beljaku kuharica Ana Temesl. Ko so jo našli, je bila že mrtva. Zmešalo se ji je. Živela je ločena od moža, kar ji je do skrajnosti zagrenilo življenje. Samega sebe je kaznoval. V Kotov-čah pri Celovcu se je skregal hlapec Simon Caroli z gospodarjem. Ves jezen je šel v gozd, kjer je ostal sedem dni in sedem noči. Šele po preteku te--a r'a?a so ga našli vsega ozeblega in že skoraj brtz zavesti. Caroli ima od mraza rane jx> obrazu, rokah in nogah in je malo upanja, da bi okreval. Pogorela je parna žaga neke laške firme v Belem mostu na Koroškem. Velika nevarnost je bila za bližnja tovorna sFadišea Južne železnice, ker je hud veter nesel goste iskre ravno tja. — Samomor duhovnika. V vlaku med Bologno in Ferraro se je ustrelil 42-letni Henrik Weber, duhovnik pri Sv. Martinu pri Celovcu. Možu se je zmešalo. Našli so pri njem 6000 lir. HRVATSKA NOVICE. Žalosten dogodek na hrvatski gimnaziji na Sušaku. V 6. razredu je Josip Sklijan razkazoval sošolcu Ba-retiču iz Kraljeviče revolver. Pri tem je tretji sošolec prijel Sklijana od zadaj za roko, vsled tega se je revolver sprožil ter je kroglja šla Baretiču skozi oko v možgane, da je bil na mestu mrtev. Sklijan je šel nato na stranišče ter si pognal krogljo v prsi. Ranjen je smrtno. BALKANSKE NOVICE. Balkanska politika. Rim, 10. febr. Vsled avstrijsko-ruske ljubosumnosti provzročene komplikacije v balkanskem vprašanju so zbudile v Rimu veliko vznemirjenje. Rusijo dolže, da se hoče polastit i Carigrada, dočim sumničijo na Ruskem Avstrijo, da si hoče s pomočjo novo projektovane železnice skozi Sandžak osvojiti Solun. Bati se je v najkrajšem času vojske med Rusijo in Turčijo. Turčija ima že v Macedoniji 100,000 (T) najboljših vojakov. Rusija očita Turčiji, je kompo-niral \ zadnjem času ;r>odorno opero v treh lejanjih. Opera se bo predstavljala v Tokiju. Op ra je stilizovana na podlagi nn j fanta -i nejš-'Ii .»rijental--kih melodij. Tiger ga je raztrgal. V Frankobro-du ob Meni je prišel neki uslužbenec tamošnje menažerije pri čiščenju ti-[rrove kletke z ramo preblizu omrežja. Zver ga je zagrabila, mu razmesarila roke, prsi in rame. Ustaja učencev. Iz Chalons - sur-Marne se poroča z dne 5. t. m.: Nekega učenca prvega oddelka na obrt-no-umetni šoli so izključili iz zavoda, ker je vrgel proti nekemu pazniku težak utež. Njegovi tovariši so se izjavili z njim solidarni in so se uprli vodstvu zavoda. Prefekt jih je skušal pomiriti, a ker se mu ni posrečilo, je odslovil cel prvi oddelek. Učence so s pomočjo vojaštva spravili na kolodvor. Osobja pariške velike opere je brez solistov nad en polk, namreč 1533 oseb. Zbori imajo 165, godba 110, balet 189 oseb, figurantov je 277, strojevodij, mizarjev, tapetnikov itd. je 279, elektrotehnikov 28. S kostumi ima opraviti 87, pri obLačevanju pomaga 136 moških in žensk. Umor z dinamitom. V Marienbergu je položila 221etna Sofija Schmid v peč svojega ljubimca poduradnika Kaulo dinamitno patrono. Ko je zakuril Kaul-a peč, je eksplodiral dina-mit in raznesel peč. Kaula je bil u-smrčen. Grozen vihar na Spodnjem Avstrijskem. V somerinškem, raksSkem In snežniškem okrožju je divjal grozen vihar, ki je napravil strašno škodo. V Glognicu je vihar podiral dimnike in trgal strehe. Opeka, ki je padla s strehe, je ranila 631etnega ubožca Al-breehterja. ki je obležal krvav na cesti. Ustavili so v Glognicu šolski obisk. Po cestah leži v kupih s streh nametana opeka. Pri eni hiši je podrta stena. Ena hi.ša je dernolirana. Orožnik zabodel kmeta. Socia-l no-demokratični listi poročajo, da je v volilnem okraju Buczav ob volilnem shodu zabodel z bajonetom orožnik kmeta Marka Kaloncza. Kmet je umrl. Podjetni tatovi. V Fari v Fnrlaniji menda pač v^e krade, staro in mlado. V enem letu je bilo tam pokradenih nič manj nego S00 kokoši. Najimenitnejše pa je. da ne morejo dobiti nobe-nesra tatu. ker je najbrž toliko tatov, da sploh ni ljudi, ki bi jih mo«f» ktero ie varjeno iz najboljšega .n^ortiranepa čcikija hn ela. i.; d; 'tarnaj n'kdo ne zamudi poskusiti ga v svejo listno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svoj :h prijateljev -n drugih. LeJ^y pl^ o ie najbolj pnliubljenr ter se dob! v v?eh holjšib gostilnah. Vse podroDiiosfi zveste pri iieo. Iravnikar-ju 0102 SU tlcir Ave. N.fe. itteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY. BREWING COMPAQ CLEVELAND, O. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (prej© bratje Cosulich.) -v/vs Najprrpravnejša in najcenejša parnbrodna črta za Slovence in Hrvate, sv- P Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. Vsi spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojaV: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, % ARGENTINA. V mesecih maju in juniju se bodeta zgoraj navedenemu brodovju pridružila ie dv» draga nova potniška parnika. Cene voznih listkov iz NEW Y0RKA za III. razred so foi TRSTA1.............................................. LJUBLJANE........................................1128.60 REKE...............................................U28,— ZAGREBA..........................................1(29.20 KARLO YCA........................................029.25 II. RAZRED do TRSTA ali REKE................................... Parobrod "EUGENIA" odplnje 12. M^rca 1908. Parobrod "LAIJRA" odpluje 25. Marca 1908. Phelps "Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, ICW YORK. m Rodbina, Pola neskih.' • —m llomtn, poljski spisal H. Sienkiewica, poslovenil PodravakL TRETJA KNJIGA. N (Nadaljevanje.) Gospa Marica je, dasi je bil čas že pozen, že bivala v Bueineku, in zato je Polaneški to pismo, prejemši ga v prodajalnici, pokazal najprej Bigielo-virna, pri kterih je bil na obedu. "Ena ree me veseli," reče gospa Bigielova prečitavši pismo, "da ona takoj vzame tega Kiipowskega. Sicer bi se bala, da se v Ignaciju kaj ne -oglasi iznova in da bi se utegnil celo vrniti k njej, kadar ozdravi." "Ne. Zawilowski je značaj, in mislim si, da se k njej ne vrne nikakor več," reče Bigiel. "Kako misliš, (Stanko f" Bigiel je bil tako vajen povpraševati po tovariševem mnenju, da tega ti mogel opustiti niti sedaj. "Mislim, da. se bosta onidve, ko spoznata, kaj sta učinili, prej hoteli vrniti; kar pa se tiče njega, sem živel že toliko let ter videl toliko neverjetnih reči, da nisem porok za nikogar." V tem trenutku se Polaneški zopet spomni besed: "Vem, kakšna je, toda •ne morem srca odtrgati od nje!" "Ali bi se ti vrnil, da si na njegovem mestu?" vpraša Bigiel. "Mislim, da ne, vendar niti za samega sebe nisem porok. Ztasti si ne bi prestrelil lobanje. Sicer fpa ne morem reči ničesar." Toda gospa Bigielova izpregovori: "Dala bi, ne vem kaj, za to, .da bi ugledala Ignacija, toda res je laže zavzeti trdnjavo nego dospeti k njemu. Ne umejem, zakaj ga gospodična Helena tako skriva vsakomur, celo takim prijateljem, kakršni smo mu mi." "Čuva ga ljudi, ker mu je zdravnik brezpogojno zapovedal^ naj bo miren. Sicer pa so mu ljudje neizrečno pristudili, odkar se je zavedel. To je doeela umevno. Ne more vendar govoriti z njimi o svojem činu. a vendar vidi, da slednji, ki prihaja k njemu, ne misli na nič drugega nego na to." "Ali zahajate k njemu vsak danf" "Mene sprejema, ker pripadam k tej stvari že od početka. Jaz sem mu prvi prinesel poročilo, da so se razmere razdrle, in moral bi bil bolje fpaziti nanj." "Ali se se spominja onega dekleta?" "Vprašal sem po tem gospodično Heleno in gospodično Iiatkowsko. Rekli sta mi, da nikdar. Sam presede-vam pri njem dolge ure, a nikdar nisem slišal niilej-ar. To je čudna stvar. Zaveda se, ve, da je ranjen, ve, da je bolan, toda zdi se mi, da se ne spominja minulih reči, kakor bi sploh ne bilo minulosti. Zdravniki trdijo, da rana v glavi provzroča razne take najposebnejše znake. Sicer pa pozna v&akogar, kdor prihaja k njemu ter se kaže neizmerno hvaležnega gospodični Heleni in gospodični Katkowski. Posebno rad ima gospodično Ratkow-sko in izvestno mu je dolgčas po njej, kadar odida za trenutek. Ali obe deklici sta neizrečno požrtvovalni, Bog ve to." "Jaz sem zlasti gin jena \,d gospodične Ratkowske," reče gospa Bigielova. Bigiel pa omeni: "Premislil sem vse dobro in se prepričal, da je res zaljubljena vanj." "Po nepotrebnem si zapravljal čas s premišljanjem," odgovori Polahe-vtki, "ker je to že bolj jasno nego solnce. Ubožica, skrivala je v sebi ljubezen, dokler ni prišla nesreča. Zato je odbila takega ženina, kakršen je Swirski. On si misli, da je dolžen dati zadostilo za to, ker jo je sumničil, da ljubi Kopowskega. Ko se je ZaWlow-ski ustrelil, je bila po odhodu Osnow-ekih pri svoji sorodnici gospe Mel-nicki; ko pa je zvedela, da je dala gospodična Helena spraviti Ignacija v Bvojo hišo, je prišla k njej in jo naprosila, naj ji dovoli ostati ondi. Vsem je (tobro znano, kako je treba to razumni, toda ona se ne ozira na io, prav tako ne kakor gospodična Helena." Polaneški se obrne h gospe Bigie-Jovi: "Oh, milostiva gospa! Ginjeni ste tnajbolj od gospodične Ratkowske, toda pomislite, kakšna res tragična o-tiebnost je gospodična Helena. Zawilowski je vsaj £e živ, toda Ploszewski ,-Je meril bolje. Po njenem prepričanju rpa zanj ni usmiljenja na onem svetu. a ona ga ljubi. To je situacija l Vrhu-tega po enem sam^noni pride drugi, razdere vse rane, zbudi v življenje vse spomine. Usoda gospodične Rat-ikowske utegne človeka gen i ti, ta pa Ima življenje strto za vselej in nobene Bade, nego sam obup." "Seveda, jse ve da I Tod« morala se je okleniti Ignacija, ker mu tako strele...." "Umejem, zakaj dela tako. Za reši- tev Zawilowskega si hoče izprositi pri Bo 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 f&loii vina, mora sam posodo plačati. D rožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri v^jam naročilu dam popust. Spoštovanjem % STEPHEN JAK&E, Crockett, Contra Costa Co, OaL MARAVNA KALIFORNIJSKA VINA \A PRODAJ. Dobro Črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6u do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. ^lanj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošljejo demur, odroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St. San Francisco,CaL # NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Oregon City, Oreg., in okolici naznanjamo, da je za tamoč-nji okraj naš pooblaščeni zastopnik Mr. M. JUSTIN, 502 Main St., ali P. O. Box 104, Oregon City, vsled česar ga rojakom prav toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. k. T. NAZNANILO. Rojakom v Pittsbnrgn, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tainoanjj okraj nai j edini pooblaščeni sastop nik za vse poda Mr. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, P* nekoliko to od L in bode vsako soboto bd 4. ure po polndne do 8. nre zvečer aa nas posloval. Rojakom ga tople priyw ft am* Frank Sakser Company. NAZNANILO. Rojakom ▼ Calumetn, Mick., ki okolici naznanjamo, da je g. PAUL SHALT2, 11 7th Street, Calumet. Mick., pooblaščen pobirati naročnino ga "Glas Naroda" in ga toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". MOI/ITVENIKI: DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga), platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano v alono kost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v sagrin $1-00. vezano v platno 75e. KUUČ NEBEŠKIH VBAf. v slonokost $1.50. mali duhovni zaklad, sagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50c. RAJSKI GLASOVI 40«. otroška pobožnost 25e. Vrtec nebeški, platno 70o., sio- "nokost imit. $1.50. SKRBI ZA DUŠO, zla/ta obreza 80c., fino vezano $1.75. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava $1.20. 20c UČNE KNJIGE. ABECEDNIK NEMŠKI, AHNOV NEMŠKO - ANGLEŽK1 TOLMAČ, 50e. EVANGELIJ, vezan 50c. * GRUNDRISS DER SILOVENI SCHEN SPRAOHE, vezan HRVATSKO - ANGLEŠKI BAZ-GOVORI, vezano 50c., nevezano 40c. KATEKIZEM mali 15e., veliki 40c NAVODILO ZA SFISOVANJE RAZNIH PISEM, vezano $1.00, nevezano 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. ROČNI ANGLEŠKO - SI/)VENSKI IN SIjOVENSKO - ANGLEŠKI SLOVAR 30c. ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c. SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič-Bartel, nova izdaja, fino vezan' $3.00. SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI k Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. 9PISOVNIK LJUBAVNIH IN ŽE-NTTOVANJSKIH PISEM 25e. SPRETNA KUHARIOA, broiirovaDO 80c. SLOVARČEK PRIUČITI BE NEM ŠČINE BREZ UČITELJA 40c. VOŠČILNI LISTI 20e. ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNUBIL-NTH PISEM 30c. IAKO POSTANEMO STARI 40c. MAKSIMILIJAN L, cesar mehikan ski, 20c, MALI VITEZ, 3 zvezki, skupaj $2.25. MARIJA, HČI POLKOV A, 20c. MARJETICA 50c. MATERINA ŽRTEV 50c. MIKLOVA ZALA 30c. MIRKO POŠTENJAKOVIČ 20c. MLADI SAMOTAR 15c. ' MLINARJEV JANEZ 40e. MRTVI GOSTAČ 20c. MAT.A PESMARICA 30c. M AT J VSEZNALEC 20e. NA INDIJSKm OTOCm 25e. NA PRERIJI 20e. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki. vsaki 20e. Naseljenci 20c. NASELNIKOVA HČI 20«. NAŠ DOM. Zfcirka povesti Vsak aoe. NEDOLŽNOST PREGAJANA D? POVELIČANA 20c. NEZGODA NA PALAVANU 20c. NIKOLAJ ZRINJISKI 20c. OB TIHIH VEČERIH 70c. OB ZORI 50c. ODKRITJE AMERIKE 40c. PREGOVORI, PRILIKE, REKL 30c PAVLIHA 20c. POD TURŠKIM JARMOM 20c. POSLEDNJI MOHIKANEC 20c. PRAVLJICE (Majar) 20o, PRED NEVIHTO 20c. PRI SEVERNIH SLOVANIH 30c PRINC EVGEN 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki po 20c. PRI VRBOVCEVEM GROGI 20c. PRST BOŽJI 15c. PRVA NEMŠKA VADiNIOA 35c. REPOŠTEV 20c. RINALDO RINALDINI 30c. ROBINSON, vezan 60c. RODBINSKA SREČA 40c. RODBINA POLANE1ŠKIH, 3 zvezki $2.50. ROPARSKO ŽIVLJENJE 20c. SANJE V PODOBAH, male, I5c. SSENILIA 15c. SITA, mala Hindostanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO 30c. SLOVENiSKI ŠALJTVEC, 2 zvezka po 20e. SPISJE 15c. ZGODBE SV. PISMA ZLA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30c. SPOMINSKI LISTI IZ AVSTR1J ŽEPNI HRVATSKO - ANGLEŠKI SKE ZGODOVINE 25c. RAZGOVORI, vezano 40c., broši-30c. rano ZABAVNE IN RAZNE KNJIGE. DRUGE S PRESTOLA NA MORIŠČE 20c. SREČOLOVEC 20c. STANLEY V AERIKI 20c. STEZOSLEDEC 20c. ALADEN S ČAROBNO SVETILNI- STO BERIL ZA OTROKE 20c. OO 10c. STO MAJHNIH PRIPOVEDK fe ANDREJ HOFER 20c. STRELEC 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 00c., STRIC TOMOVA KOČA 40c. nevez. 70e. B ARON TRENK 20e. BELGRAJSKI BISER 15c. BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20c. BERAČICA 20c. BOJTEK, v drevo vpreženi vitez, CIGANOVA OSVETA 20e. 10c. BOŽIČNI DAROVI 10e. BURSKA VOJSKA 30e. CESAR FRAN JOSIP 20c. CVET1NA BOROGRAJSKA »e. CVETKE 20e. x CERKVICA NA SKA TJ, 15c. ČAS JE ZLATO 20&. DARINKA, "M" AT.A ČRNOGOHKA. SOe. DETELJICA, življenje treh kranj ski h bratov, franeoskik vojakov, JOe. DOMA IN NA TUJEM 28e. DOMAČI ZDRAVNIK po Knešppu, nevezan Meu KRI 20e. BVSTAHUA 15a. ^ GENERAL LAUDCW Sta. GEORGE STEPHEN«)*, JWam-nie, 40e. GOLOBČEK IN KAHABfiSK lfa GOZDOVNIK, 2 imks, akapaj 70s GROF RADECX3 Msl HEDVTKA, bmuitim Ifis. HJLDEGAKD^ Jte. HIK-ANDA Mm. HITRI RAČUNAH, *mmm Mz IVAN RESNICOLJUB 20». IZANAMT, mala Japo«k% Ma, IZDAJALCA DOMOTIKB IN. IZGUBLJENA SEtllCSA. tta IZIDOR, pobožni kmet, 9$a. JAROM3L 20e. JURČIČEVI 8P1BL 11 Sfeskov, umetno vezano, vsak sveask $L00. KAKO JE IZGINIL GOB> Ha KNEZ ČRKI JOKU fl&s. SV. GENOVEFA 20c. j SV. NOTBURGA 20c. 60 MALIH POVESTIJ 20c. STOLETNA PRATTKA 60c. ŠALJIVI SLOVENEC 75c. ŠTIRI POVESTI 20c. • TEGETHOF, slavni admiral, 20e. TIMOTEJ IN FILOMENA 20c. TISOČ IN ENA NOČ, 51 aveakov, $8.50. _ V DELU JE REŠITEV 20«. VENČEK PRIPOVESTI 20c. v gorskem zakotju 20«. vrtomirov prstan 20c. V ZARJI MLADOSTI 20e. WINNETOU, rdeči gentleman, tn svečki $1.00. zlata vas 25e. zbirka domaČih zdravil so« ZNAMENJE ŠTIRIH, zanimiva povest, 12c. ^ OGNJEM IN MEČEM $2j50. ženinov a skrivnost aoe. zemljevidl ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE, veliki 25c., mali 10«. ZEMLJEVID EVROPE S6e. ZEMLJEVID ZJJ5DINJENIH DR ŽIV s cvetlicami in hnmoristiins po 3e* dneat 30c. Mirne svete podob«, komad So, do-eat 30«. Aw Marija 10c. Albnm mesta Narr Točk s rfikami mest« 40«. opomba. KarsCOsst fs psi ti denarno vrednost bodisi v gutoflal poštni nakazale! ali poštnik k. Poštnina |s pri vssk Mb As Coipaooie Geneiaie TransatlantlQue. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBUANt, Poštni parniki so:^ "La Pro*encc" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih mot "La Savoie" ,, ,, „ ..................12,000 „ 25,000 "La Lorraine" „ „ „ ..................12,iK)0 ,, 25,000 ,, 1 Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 „ ' "La Bretagne"............................ ... 8,000 „ 9,000 „ "La Gasgogne"................................ 8,000 ,, 9,000 „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. urž dopoiudne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. Y. *LA SAVOIE 5. marca 19& *LA PROVENCE 9. aprL 1908. •LA PROVENCE 12. marca l»0f *LA LORRAINE 16. apr. 1908. La Bretagne 19. marca 190* *LA TOURAINE 23! apr. 1908. *LA TOURAINE 26. marca 190* *LA SAVOIE 30. apr. 1908. •LA SAVOIE 2. aprila 190S -LA PROVENCE 7. maja 1908. Pariiika ? zvezdo zaznamovani imajo po dva vijatiH. Al« w« Ko^minski, goneralni agent za zapau Deaoorn AS t-, Chlcu^o, It Rojakom l ""Sr^-Pa naznanjam, da jr. za tamošnji okraj moj edini pooblaščeni zastopniK za vse posle 4824 Blackberry Alleys Pittsburg, Fa. Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, tei ob sobotah -do 8. nre zvečer. Frank Sakser. MARKO KOFALT,* 249|So. Front St., STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje proda iem parobrodne listke za v stari kraj za vse b< Ijše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. Marko Kofa.lt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. RRAINIC SAKSER CO. ROJAKI, NAROČAJTE SE K A "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! ft # * ft % % % i I ft * Telefon 1279 Rector, N. Y. Fr. Sakser Co. (Inkorporirana v državi New York.) 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. 6104 ST. GLAIR AVE. N. E. CLEVELAND, 0, Pošilja najhitreje fn najceneje denarje v staro domovino. Vloge izx>lačnje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budapešti. Prodaja originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. « t ft # t * Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plaža. Potnike počakamo na železniški postaji ako Lo/ua^i io