iS AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY domovina AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, MAY 7, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. Zadnja ofenziva zaveznikov v Tuniziji v teku k^1(lti Potico pečejo! „ briške armade na Novi Gvineji. Fantom pošiljajo svež kruh v bojno linijo. Se reče, malo drugače je. Tukaj vidimo velike vojaške »bi itlerja —švedski radio, |>VoSali v New Yorku, je \ da so obdržava- Sek* voditelji ta" ft,.. tgr da so urgirali Ho i,8® združijo in str-* l%i(,k itlerJevo vlado. J je vršil 30. aprila * tMJm so začeli med |razdajati letake /"j1. Letaki so pri-elavcem, da je Hit- A !ji- ki 8'a je Prinesel V Žalost, razdeja- «iti,' kateremu je treba takoj. »i^ska vlada v teh Pri Rusih i jugoslovan- j ^ pf . 'Poteklo sredo 1 Pla1"^^ sovjetskega | Aleksandra Bogo- 1 Si PriUki so jim bili j V "Novejši sovjetsl Ji- rjf Uvodnih domov 1 [^Osi ih je' seja Fede-.] 'in "0van«kih narodnih J J" V SND na St. / * zastopniki naj * • Vablje«i so tudi | ^^niso pri federa- rife °knu v stamp- m r^n • ,le na razstavi ' Vt ■ elena postelj-, $50, katero je r Xk.a -n poklonila na-y ^ bivša učiteljica " e? A ki ■ •,avni čitalnica, N J.6 bila že od nek-Priiateljica našega t «ii a- 5. j v ' kSn Zelela Pomagati ^Hjj. ^''ispevkov za od-*}, Lv v sirotam v Slove- J S W.amen je tudi po-/ p;.1 25 SŽZ je pa( ^ ^^^^svojim člani-' rani nove šole sv. Vida. \ NOVI GROBOVI August Kaušek Po daljši bolezni je umrl August Kaušek, star 62 let. Doma je bil iz Fužine pri Žužemberku, odkoder je prišel v Ameriko pred 51 leti. Tukaj zapušča tri hčere in enega sina, brata Antona in sestro Rose Cerkve-nik. Zadnjih 10 let je živel v Columbia, South Carolina, kjer je umrl. Truplo je bilo sinoči pripeljano v Cleveland. Pogreb bo v soboto dopoldne ob desetih v cerkev sv. Vida iz Za-krajškovega zavoda, 6016 St. Clair Ave. in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim so-žalje. Josephine Lipovž Kot smo že včeraj poročali, je urrirla Josephine Lipovž, rojena Krušec, stara 64 let. Prej je stanoval na 1350 E. 170. St. Doma je bila iz Batu je na Primorskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1928. Tukaj ne zapušča nobenih sorodnikov, v Argentini, Južna Amerika, pa zapušča sina Leopolda in sestro Mary. Soprog ji je umrl pred 10 leti. Pogreb bo v soboto zjutraj ob devetih iz Svetkovega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Kal-vari j o. -o- Kupujte vojne znamke! ^pomoč naši revni rojstni domovini cam listke v ta namen in prišla bo skupaj precej lepa svota, o kateri se bo poročalo prihodnji teden, ko bo stvar zaključena. V pondeljek večer priredi namreč št. 25 SŽZ lep program v počast materam v novi šoli fare sv. Vida in na tem programu bo oddana ta krasna posteljna odeja. Opozarjamo vas na to prireditev in obenem priporočamo obilen poset članstvu in občinstvu. Saj kadar št. 25 SŽZ priredi program, takrat je prav gotovo prav lepa zabava. To bo v pondeljek večer v dvo- °VENSKA PESEM MORA ŽIVETI! / / ClT? je zamrla . -OsjCj„ . • Zamorili so jo severa in juga, j Samo v tej de-k' še pravico do Pa glejmo, da to S, j^jemo, ker če bo ' krivda samo na- % "'B k i*^!^0 grobokopi svo-^ '!-m°ramo gledati V^tt naši Pevski % , j°» žrtvujejo čas °hranijo slovensko pesem vsaj na tujih tleh, če nima pravice do obstoja na svoji lastni zemlji. Posečajmo pevske koncerte, pokažimo našim aborom, da znamo ceniti njih 'žrtve, njih zanos, njih doprinos do naše kulture. V nedeljo zvečer ima pomladanski koncert zbor Zvon v SND na 80. cesti. Prieetek ob osmih. Naj ne bi donela naša lepa pesem prazni dvorani, naj je ne poslušajo samo prazni stoli. Na lastnike avtov se apelira, naj kmalu prosijo za druge karte Oni lastniki avtov, ki imajo karte B in C, in ki jim poteče j o koncem tega meseca, naj ne čakajo do zadnjega za novo prošnjo. Tako apelira urad za kontrolo cen v Clevelandu. Vsaka karta ima na omotu zapisano, do kdaj je veljavna. Večina B in C kart je veljavna do 31. maja. Kdor ne bo imel do 1. junija v rokah nove karte, enostavno ne bo mogel kupiti gazolina. Urad pravi, da kdor bo vložil prošnjo za novo gazolinsko karto po 20. maju, ne bo dobil nove do 1. junija. Postava pravi, da lahko vsak napravi prošnjo za novo karto v roku 30 dni, predno mu poteče stara. Torej oni, katerim poteče karta 31. maja, lahko že zdaj napravijo prošnje za novo karto pri svojem odboru za racio-niranje gazolina. -o- Nove cene klobasam bodo naznanjene Washington. — Urad za kontrolo cen je določil nove cene na debelo frankfurtericam, bo-logni, ter svežim in posušenim klobasam. Te cene bodo stopile v veljavo 24. maja in do takrat bodo določene tem živilom tudi cene zajprodajo na drobno. --o- Pobiranje kositra v 23. vardi v večjem obsegu Councilman Edward J. Kovači je dvignil kampanjo, da bi se nabralo več kositrenih škatelj, ki jih vlada potrebuje za armado.1 V ta namen se bo -vršil nocoj se-! stanek v SND na St. Clair Ave., J kjer 'bo sestavljen ves program. Podrobnosti glede te kampanje so bile razvidne v Cleveland' Press-u v sredo. "Tudi krvniki umirajo" To pretresljivo dramo, v kateri kaže slika vse trpljenje češkega naroda in /potem maščevanje nad krvnikom Heydrichom, kažejo že drugi teden v Circle gledišču na Euclid Ave. in 102. cesta. Slika bazira na dejstvih, katere je dalo na razpolago z uradnimi listinami češko poslaništvo v Washingtonu in češka vlada v Londonu . župan ne bo še odpotoval župan La>uische je odložil svoje potovanje v Anglijo za nedoločen čas. Glavni vzrok je, ker stavka z unijo uslužbencev pocestne železnice še ni poravnana. Vladni urad za vojne informacije v Washingtonu je včeraj izrazil upanje, da bo županu mo goče kmalu odpotovati. Japonci so potopili ob | Avstraliji pet ladij zaveznikom 1 Avstralija, 7. maja. — Zadnje | čase so izgubili zavezniki pet tovornih ladij ob Avstraliji. Veči-! noma vsa posadka je bila rešena. | Med pogreznjenimi ladjami je j bila ena ameriška, tri avstralske i in ena norveška. I Ladje so bile žrtve torpedira-j nja iz japonskih podmornic i vzhodno od Avstralije. Japon-i^' T" ;aa xt I, • • i •' /, i Nad 1,500 Nemcev ie včeraj • ska si prizadeva odrezati dobavno linijo v Avstralijo. General MacArthur je že 1. maja izjavil, da so. začeli Japonci z večjo aktivnostjo vzhodno od Avstralije. -o-- Nove žrtve laškega nasilja Prinašamo naslednjo izvirno vest o usmrtitvah slovenskih ge-rilcev, katere Italijani ubijajo pod pretvezo, da so "komunisti." Domače časopisje (pod kontrolo fašistov — op. JIC) poiroča, da so bili v mesecu decembru 1942 usmrčeni naslednji "komunisti" : Slavka Gaibrenja, nastavi j en-ka družbe "Interpromet" v Ljubljani; ubila jo je fašistična policija. Anton Z a 1 a r, "komunistični komisar" v Dolu ipri Borovnici. Ivan Demšar Borovnice — ubit v spopadih v okolici Borovnice, v teku katerih je bilo "porušeno komunistično gnezdo." -o—-- Rusi so štrli včeraj pet nemških napadov London, 7. maja. — Pred pristaniščem Novbrossisk so Rusi včeraj štrli pet nemških izpadov j ter okupirali več strategičnih vi , sin nad pristaniščem, tako poro i ča Moskva danes ..lutraj. ! Nemci si na vso načine priza • deva.io, da bi se vzdržali na te. | zadnji točki v z;.'.padnem Kavka-l 7U, d oči m ?i Rusi t m rj i prizadevajo, da bi pahnili nacije v morji b- ležalo na bojžišču. Dostikrat je prišlo do boja mož proti možu. Nemci so izgubili v tem kraju dozdaj že nad 9,,100 mož. Zadnja poročila trdijo, da so Rusi samo /pet mi!j še od Novo-rossiska in da stoje ruske ladje pripravljene, da preprečilo Nemcem vsak beg po morju. --o- Zadeva Martinika je v rokah mornarice Washington. — Zed. države so odpokljcale s francoskega otoka Martinika v Karibejskem morju svojega zastopnika, ker francoski guverner Robert še vedno posluša svojo vlado iz Vichy. Državni tajnik Hull je rekel, da diplomacija nima nobenega opravka več na otoku, kar bi dalo misliti, da bo naša vojna sila morda v kratkem zasedla otok. -o- Lorainska grocerija kaznovana Lorain, O.—Urad za kontrolo cen je kaznoval Leader Grocery Co. v Lorainu, ker je prodala 100 zabojov zelenega fižola, lie da bi zanj dobila kupone. Kazen je v tem, da od 10. maja za 10 dni ne bo smela prodajati nobenih prepariranih živil razen bolnišnicam in javnim institucijam. Vaje Slovana Nocoj ob sedmih ima zbor Slovan, pevsko vajo na Recher Ave. Po vaji bo šel pa ves zbor v žele- Odličen obisk V spremstvu p. Bernarda Am-brožiča nas je včeraj obiskal Rev. Franc Gabrovšek, ki je dospel nedavno iz Londona. V Clevelandu bo ostal samo par dni. Tukaj je obiskal Mr. John Poto. karja, s katerim sta bila skupaj pred nekaj leti v sv. Deželi; obiskal je g. kanonika Omana, s katerim se je spoznal v Ljubljani ter je posetil še druge gospode. G. Gabrovšek je bil svoje čase državni poslanec za Logaški okraj ter ravnatelj Zadružne banke v Ljubljani do okupacije. Zavezniška letala so v prvem dnevu ofenzive pognala s zraka vse osiške avijatičarje. Plačilni dan za osišče je na potu, pravijo zavezniki. OFENZIVA PROTI EVROPI SE BLIŽA, TRDI ELMER DAVIS Gl. stan zaveznikov v Afriki, 6. maja.—Danes je bilo uradno naznanjeno, da je splošna zavezniška ofenziva v Tuniziji v polnem teku in da sta jo pričela ameriški 2. kor in angleška prva armada. Depeša iz glavnega stana javlja: "Bitka za končno plačilo je na potu." ---—- Rusi doJže Poljake, da so vohunili pod krinko dobrodelnosti tov pogrebni zavod na 152. cesto, kjer ibo zapel žalostinke v zadnje slovu bivšemu članu John Zaicu, ki je bil ubit v letalski nezgodi. V Londonu ipomaga drugim Slovencem reševati domovinsko vprašanje. Kot spreten in doibiro orientiran ekonom mnogo pomaga s svojimi nasveti vladi. Pozdravljen v naši slovenski metropoli in še nas obiščite! »i im Naši vojaki Po dolgem času se je oglasil je pa: Pvt. Tony Hegler, 624th staršem, Mr. in Mrs. Louis Hegler iz 765 E. 236. St., topničar John Hegler od nekje izza morja. John piše, da je zdrav in zelo zaposlen. Rad bi videl, pravi, da bi ga mati zdaj videla, ko nosi pe t p a 1 c e v dolgo brado. Mater, ki je že par tednov v postelji, je pismo zelo razveselilo ,še bolj pa priloženih $60, ki jih je poslal dobri sin materi. Njegov naslov je: Pvt. John Hegler (35286506) Btry B, 64th F. A. Bn. APO 25, c/o Postmaster, San Francisco, Calif. Njegov brat Tonček se pa še vedno nahaja v Texasu. Večkrat pokliče domov po telefonu, če so zdravi. Njego vnaslov Ord. Co. A. M., Camp Maxey, Texas. _ M P® !SE ^Edward J. Slovenec, sin Mrs. Agnes Slovenec iz 14821 Hale Ave. je odšel 28. aprila k mari-nom v Kalifornijo. Doma pa že čaka drugi sin, kdaj ga bodo poklicali k letalskem oddelku pri mornarici. Želimo vso srečo in zdrav povratek. Ba . iBj Ra Iz Floride se je oglasil Thomas S. Bernardič iz 12412 Maple Ave. Naroča tople pozdrave vsem prijateljem in znancem. Njegov naslov je: Sgt, Thomas S. Bernardič, 1156th School Sq. Army Air Force, School of Applied Tactics, Orlando, Fla. Prva angleška armada je danes popoldne za s e d 1 a Massi-cault, 17 milj južnozahodno od Tunisa. Angleži so predrli osi-ško linijo štiri milje na široko ob glavni cesti, ki vodi iz Med-jez—El-Bab do Tunisa. Mnogo ujetnikov je padlo v roke zaveznikom. Drugi ameriški kor, ki sodeluje s prvo angleško armado, je napredoval na široki fronti kljub močni sovražnikovi opoziciji. Boj se vrši na celi črti. Poročilo zatrjuje, da je angleška armada zavzela vse višine in se je zdaj razsula na planjavo pred Tunisom. Tukaj bo pa imela lažje delo, ker se bo lahko posluževala tankov. Amerikanci obstreljujejo Ferryville, kjer so glavna skladišča zaBizerte. Mesto bo pad-o vsak čas v roke ameriških čet. Poročevalci javljajo, da je vsa dolina, ki se razprostira vzhodno od Mateurja med Bi-zerte in Tunisom, polna dima od smodnika in bomb. Topniški izstrelki padajo kot toča nagosto v nemške pozicije. Francoska a r m a d a in ena ameriška kolona sta komaj 8 milj še od Bizerte, dočim je angleška armada od 17 do 19 milj od Tunisa. Nad bojno fronto pa švigajo zavezniška letala, ki jih je toliko, da prileti vsakih sedem minut po en škadron. Zavezniki popolnoma dominirajo ozračje nad Tunizijo s s v o .j o zračno silo. * Washington. — Elmer Davis, direktor vojnega informacij-urada, je včeraj izjavil, da ni nobenega vprašanja, da bodo zavezniki načeli Evropo še to poletje. Rekel je, da bodo morda zavezniki napadli Evropo, še predno bodo popolnoma počistili Tunizijo. Mesto, da bi se zavezniki utrujali z napadom na močno utrjen Bizerte, ga lahko puste za nekaj časa v rokah osišča, sami pa udarijo na Italijo. "Vse kaže, da se Nemci in Italijani boje skorajšnje invazije," je rekel Mr. Davis, "zato skušajo uporabljati vsakojako propagando, da bi navdušili italijanski narod k odporu." OISIšKI RADIJO POROČA O NAŠI STAVKI Ameriški vojaški tednik "Stars and Stripes" v Afriki ni ničesar omenil o stavki premo-garjev v Ameriki. Tudi francosko časopisje v Afriki molči o tem. Toliko bolj vneto pa trobi v svet to novico osiski radijo na fronti, ki to pripoveduje, kdor hoče iposlušati, v francoskem, arabskem, angleškem in špan skem jeziku. Osiški radijo naglasa, da so Amerikanci že siti vojne, kar dokazuje staVka pre-mogarjev. London, 7. maja. — Andrej Višinski, sovjetski deputij za tu-jezemske zadeve, da je po radiu izjavil, da so zastopniki poljske vlade v Rusiji vohunili pod krin-ito dobrodelnih aktivnosti za svoje rojake. Višinski je izjavil, da so bile dane poljskim zastopnikom na razpolago vsa sredstva in takta glede vojnih razmer z namenom, da bi organizirali relif za poljske državljane v Rusiji. Poljaki so pa to rusko zaupnost izrabili in vohunili na škodo sovjetske vlade. Iz raznih naselbin Springfield, 111. — Dne 24. aprila je tukaj preminul Frank Mlekuš, star 68 let in rojen v Kalu pri Bovcu v okolici Tolmina na Goriškem. Tukaj zapušča ženo, sina in hčer. Indianapolis. — Dne 22. aprila je umrla Cecilija Matelič, stara 52 let in rojena v Livku pri Kobaridu na Goriškem. V Ameriki je bila 28 let in tukaj zapušča moža. sina v armadi, tri hčere in nekje v Ameriki brata, v starem 'kraju pa tri brate in sestro. Gilbert, Minn. — Dne 18. aprila so iriašli mrtvega v postelji Johna Štefančiča. ki je do zadnjega dneva delal v rudniku. V spanju ga je zadela kap. Star je bil 64 let in doma iz Kosine na Hrvaškem. Zapušča ženo. omoženo hčer in brata, v stari domovini pa pet bratov in tri sestre, ako so še pri življenju. North Braddock, Pa. — Dne 18. aprila je pod dveletni bolezni umrl George Miketič, star 47 let in rojen v Preloki pri Vinici v Beli Krajini. Tukaj ne zapušča nobenih sorodnikov. Manor, Pa. — Dne 4. apr. je tukaj umrl Peter Habjan, star 77 let in rojen v Sivcih nad škofje Loko na Gorenjskem. V Ameriki je živel 42 let in tukaj ne zapušča nobenih sorodnikov. -o- Hrvaška kliče v armado 19 let stare Bern, Švica. — Paveličev list "Hrvatski narod" poroča z dne 17. marca, da je bil zdaij na Hrvaškem in v Bosni vpoklican pod orožje letnik 1924. --o- Pod zdravniško oskrbo Joe Fabian se nahaja doma pod zdravniško oskrbo. Stanuje na 392 E. 161. St. Prijatelji ga lahko obiščejo. Najbolj vroč 6. maj Ob 4:30 včeraj popoldne je bil zlezel toplomer na 84 stopinj. To je toil najbolj vroč 6. maj na rekordu. Danes bo mrzleje in morda dež. B Pmmm r i AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Ave. JAMES DEBXVXC. Editor HEnderuon 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za. Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.60 Za Ameflko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _Foaamema itevlllca 3c_ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.60 per yew (7. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 lor 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for S months __Single copies 3o_ Entered as second-class matter January 6th. 1008. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 108 Fri. May 7, 1943 Tako pač ne bomo orali skupaj Proletarec poroča, da je bil v La Salle, 111. nedavno shod pod praporom sloge za ideje SANSa (Slovenskega ameriškega narodnega sveta) in za relif. Proletarec je porabil to priliko, da se je med poročilom o shodu tudi ponorčeval iz molitve. Omenja, kako je na shodu med drugim poudarjala ga. Josephine Erjavec, glavna tajnica Slovenske ženske zve-že, da jp potrebna med drugim za pomoč domovini tudi molitev. To Proletarčevo norčevanje iz molitve in iz ljudi, ki v molitev verjamejo in zaupajo, prav ryč ne diši po "praporu sloge" in bi bil prav lahko opustil svoje neslane šale na račun molitve. Pri vsem tem je čudno to, da Proletarec omenja, da je na tistem shodu govoril tudi Etbin Kristan, toda kaj je govoril, pa ne pove, dasi bi se to spodobilo za list, ki spada pod Kristanov prapor. Torej o vsebini ^Kristanovega govora nima Proletarec nobene besede, o govoru Mrs. Erjavec pa, ki je omenila potrebo molitve, pa navaja na dolgo in široko. Mrs. Erjavec dobro poznamo in poznamo tudi njeno iskreno in zanosno navdušenje za pomoč domovini, pa naj bo to za SANSa ali za relif. Vemo, da bi v tem oziru mnogo storila, z besedo in z dejanjem. Toda tako špikanje od strani fanatičnega Proletarca ne bo prav niič navdušilo Mrs. Erjavec k večji akciji, vsaj misli mo si tako, ' Ko je predsednik Roosevelt obiskal 18. aprila vojaško taborišče Joseph T- Robinson v Arkansasu, (ravno na Cvetno nedeljo) se je udeležil cerkvenih obredov v velikem vojaškem avditoriju obenem z 3,400 vojaki. Pa se niso iz tega norčevali niti največji ateisti. Celo Proletarec je to previdno zamolčal, kar pač razumemo. Torej če se mož kot je predsednik Zed. držav ne sramuje javno pokazati svojega verskega prepričanja, kako da ga ne bi smela pokazati kaka slovenska mati, ne da bi se za to obregnil vanjo kak prenapeti socialist. Dajte no že enkrat prenehati s svojim protiverskim fanatizmom, ki vam prav nič ne koristi. In vsaj ob takih prilikah, kjer katoličani nastopajo za skupno stvar, za pomoč domovini, jih pustite pri miru. S takim početjem pač ne vabite katoličanov k skupni akciji, pač pa )ih odrivate. Morda bo koncem konca res najboljše, da začnemo z dvotirno akcijo, kot je priporočal pater Zakrajšek. Očividno se Proletarčevega urednika niso prav nič prijele očetovske in dokaj krepke besede, ki mu jih je nedavno povedal v brk Josip Zalar 'in ga učil tolerance, pa zmernosti v pisanju. » Mi itak dobro vemo, kaj mislite vi o nas, pa nas to absolutno nič ne spravlja iz ravnotežja. Ampak kadar dobi človek batino za svojo dobro voljo v skupnem delu, je pa le malo preveč. Mi smo se že naveličali vedno nastavljati še drugo lice zavklofute. Od zahoda in vzhoda padajo težki udarci na Nemčijo V dveh dneh je Stalin dvakrat javno poudarjal, da so se združili udarci, ki jih prizadeva Rusija od vzhoda na Nemčijo in oni, ki jih prizadeva nacijem zavezniška sila od zahoda v en mogočen udar. Te besede, ki jih govori Stalin sedaj, se slpijo vse drugače kot one, ki jih je govoril pred nekaj tedni, ko je rekel, da se Rusija samcata bori v tej vojni. Še nikdar prej ni Stalin hvalil angleške ali ameriške borbene sile. Zdaj Stalin ni zahteval takojšne odprtije druge fronte. Rekel je pa, da "to bombardiranje nemških in italijanskih industrijskih središč od strani angleške in ameriške zračne sile, pa briljantno bojevanje v Tuniziji — pač lahko oznanjuje odprtijo druge fronte." Stalin se je zdaj očividno spoprjjaznil z strategijo zaveznikov. Najbrže vidi, da zavezniki ne drvijo slepo naprej za neznanim ciljem, ampak se bore po dobro napravljenim bojnim načrtom, ki bo prinesel gotovo zmago. Tudi je zdaj Stalin prvič priznal vrednost konference v Casablanci, katere se on n'i udeležil. Tudi on zdaj ponavlja besede, kii sta jih takrat s tako odločnostjo izrekla Roosevelt in Churchill — brezpogojna vdaja Hitlerjeve Nemčije. Vse to kaže, da postaja vez med Združenimi narodi vedno tesnejša. Stalin ne verjame v bojno srečo, kot je videti, ampak samo v dejanja in uspehe. To dokazuje, ker je svaril v svojem govoru 1. maja, da sovražnik še ni strt, ampak da bo treba še dva, tri močne udarce od zahoda in vzhoda na Hitlerjevo armado, pred.no bo sovrag na tleh. Stalin je hotel s tem povedati, da bo Rusija držala svojo linijo na vzhodu,, ako jo bodo zavezniki na zahodu. Dobro povedano in upanje je, da bo v tej smeri tudi šlo. Kot je videti, je Stalin zdaj vse drugačnih misli in da kaže več volje za sodelovanje. Zavezniki naj bi to priliko izrabili in pritegnili Rusijo bolj k sebi, kot je bila dozdaj. To bo v korist vseh zdaj in bo V korist tudi po vojni. ........................... ► Newburske novice ■.........................k "že slavčki žvrgolijo, se maj vesel budi..." šmairnica je brez-dvoma ena najnežnejših cvetk, ki jih božja zemlja rodi. V maj-niku začnejo pogledovati, zdi se nam, plaho po svetu. Ako sonce sije in je že gorko, potem rastejo hitro in prav kmalu je videti šopke malih, belih nekoliko zardelih zvončkov, kateri se sramežljivo obračajo k tlom, po gredah, po gozdih in po mejah. Kar so šmarnice med cvetlji-cami, to je šmarnična pobožnost med drugimi molitvami in vedskimi opravili. Morda to zato, ker je namenjena Materi, Kraljici nebes in zenflje; ker je namenjena najlepši hčeri božji, Mariji devici. # * # Pri nas imamo že od nekdaj šmarnice vsak večer skozi celi mesec maj. Zakaj pa ne? Ali ni prijetno, da ne rečem potrebno, prihajati ob večerih sedaj, ko se je svet ogrel in se je narava morejo dati in ohraniti pravični in stalni mir. * * * V nedeljo je prvo sv. obhajilo za otroke iz šole sv. Lovrenca. Vsi drugi iz publik šol, bodo šli pozneje, ko mine njih šola, da jih bo mogoče spraviti vse ska paj. Starši pojdejo z otroci. Oče in mati naj pripeljeta svojega otroka k Jezusu in mu ga izročita, dokler je otrok še nedol žen in meizprijen. Pa tudi pozneje morajo starši pogosto voditi svoje otroke k obhajilni mizi, ako jih hočejo obdržati na pravi po-ti skozi življenje. Pravi pastir svoje ovce vodi, ne poganja. Vi ste pastirji vaših otrok. Zgledi vlečejo. V nedeljo večer se vrši koncert pevskega društva Zvon. To društvo že odnekdaj goji lepo narodno petje in s tem tudi narodnost. Koncert bo vodil g. Ivan Zor-man, kar je obenem zagotovilo, vzbudila iz svojega zimskega spanja, za kratkih petnajst ali kvečemu divajset minut skupaj pred Marijin oltarček v cerkvi in se tam malo pogovoriti z naš0 Nebeško materjo, našo Kraljco, da ji povemo svoje želje, da ji potožimo svoje težave in jo poprosimo potrebnih milosti zase in za svoje? Ali ,ne de človeškemu srcu dobro, ko obrnemo svoje oči od tega zmedenega sveta proti nebesom, kjer nas morda že čaka naša zemljska mati poleg naj ljubeznive j še Božje matere in nas osrčuje v neomahljivi hoji za Kristusom, da pridemo tudi mi prej ali slej tja gori, kjer ibo nekalna sreča in veselje neminljivo in popolno? O da! Šmarnice so mal okus nebes in zato se ni čuditi, da se izvije iz mnogih src tako navdušeno, ve- da bo (koncert vreden peseta. Društvo Zvon je eno najstarejših pevskih društev v Clevelan-du in je v času svoje zgodovine podalo in pelo lepo število slovenskih pesmi. Začetek je točno ob 8 zvečer. * * * Tudi .mladinski zbor črički so ljubko in lepo zapeli zadnjo nedeljo. Ti mladi pevci se kar dobro postavijo. Kar se meni čudno vidi pri tem je to, da je tako malo staršev, ki bi se zanimali za ta zbor, in bi svoje otroke vpisali med mlade pevce. Kako lahko bi jih bilo tih čričkov vsaj dvakrat toliko, kot jih je. Zakaj jih ni? Malomarnost je kriva. Kdor ima otroka, od 8. pa do 16. leta starega in ga nima pri mladinskem zboru, temu ni dosti mar, če naš narod v Ameriki čer za večerom, Marijina pesem, prehitro izumira. S petjem se slovenska Marijina pesem, v melodiji, preko katere je nima noben narod. Stoletja že poje slovenski narod Mariji. V svoje melodije pa je izlil vso krasoto zemlje, na kateri biva tisoč let; izlil vse zaupanje, ki ga opravičuje zgodovina preteklih dni; izlil vso radost, ki prihaja iz veselega značaja. Kako ljuibko se glasi: "Slavo pojte dol, višave, travnik, polje in goščave . . ." Ali pa vzemimo oni mogočni napev Mariji: "Zapojte jeziki vse zemlje sladko, vsi božji svetniki in celo nebo.." In zopet, kedo, ki je kedaj stopil na slovensko zemljo in videl mogočne hribe in krasne doline, ne čuti vse te krasote v Foerster-jevi: "Dajte, hribje in doline, Gozdi, travniki, planine, Vsi devico počastite, Ki je lepši nima svet." Kdor bi v teh pesmih ne čutil višek navdušenja, kipečega proti nebu, proti Nebeški kraljici, ta bi moral ibiti lesen. * * * Pr iha j a j te k š m a r n i c a m. Vzroka za to je dovolj. Zlasti je za starše vzroka v današnjih časih več, kot dovolj. Na naših 260 pisem, ki smo jih poslali našim fantom pri vojakih, sedaj dobivamo odgovore in ni ga pisma, tridi od onih, kateri so bili poprej rebrižni, .ni ga pisma pravim, da ne bi prosil: "molite za me." Bog je vsemogočen in Marijina priprošnja pri Bogu vse premore. Zato se zatecimo k naši Materi, "Kraljici miru," za tako potrebni mir in konec krute molitve, predno bo prepozno, pred-no prodajejo tudi naši sinovi na bojnem polju daleč od doma. Ti. pa, o naša ljuba Gospa, izprosi nam hitro povrnitev nazaj h krščanskim načelom, ki edina za- (Dalje na 3 strani) -o- Pomagajmo! V Glasilu KSKJ od 25. aprila piše Promoter v Baragovem svetilniku evangelij, ko se je Jezu/s po vstajenju prikazal svojim učencem. Najprej dvema na potu v Emavs, potem pa enajsterim zbranim. In učenci, čeprav so ga videli in slišali govoriti, še vseeno niso verjeli In rekel je: "Ali imate kaj jesti?" Dragi Slovenec in Slovenka, ustavi se pri teh besedah in premisli, ali nismo mi prav taki neverni Tomaži, ko dan za dnem beremo, kako obupno nas prosijo trpini v stari domovini za pomoč. Na tisoče jih prosi: '"Ali imate kaj jesti, dajte nam kruha, ko umiramo gladu ..." Pa bo rekel kateri, saj ni tako kot pišejo, kaj bom dajal, saj tako ne bodo oni dobili. Drugi pa zopet pravi: bom že poslal (poslala) našim, ko vojska mine. Rojak in rojakinja, prosim te, premisli dobro predno to rečeš. Ali pa veš, da niso naši -ravno sedaj najbolj potrebni pomoči in da bo morda prepozno, ko vojska mine. Ali se ne bojiš, da te bodo morda umirajoči preklinjali, ker jim odrekaš pomoč, ko pravimo, da jim bomo poslali po vojni? Ali pa vemo, če bomo sploh mogli kaj poslati, mogoče bo tudi nas zadela nesreča, da ne bomo mogli takrat pomagati. Potem bodo naši dragi zastonj pričakovali naše pomoči. Meni se zdi, ko slišim tako govorjenje, da bomo že poslali po vojni, kot bi rekel: počakaj mo, da pomor jej o in potem j-im bomo pa poslali venec na grob. Saj se večkrat kdo izrazi : vsi bodo pomrli. Bog ne daj —! Saj vsak rad živi in vsi so lačni in potrebni danes, jutri in vsak dan in ne šele po vojski. Veliko bolj s hvaležnostjo bo sprejet danes dolar kot morda po vojni stotak. Res je, da bo veliko in zelo veliko potreba tudi po vojni, da si zopet opomorejo in ne bo dovolj sto in sto tisoč, toda najbolj potreba pa je sedaj, dasi ohranimo vsaj golo življenje. Posebno veliki siromaki so oni, ki se nahajajo v koncentracijskih taboriščih, kjer dnevno umirajo tisoči naših nesrečnikov in ti ujetniki so najbolj potrebni pomoči. ,Ne vemo sicer, kako dolgo bo še trajala vojna in kedaj bodo razmere zopet ugodne, da se bo lahko poslalo. Mogoče čez eno leto ali mogoče že čez en mesec. A mi pa ne smemo čakati, niti en dan, ampak oddajmo svoj narodni davek takoj. Saj ni še dolgo tega, ko je p. Bernard Ambrožič objavil potrdilo o sprejemu denarja v stari domovini. Torej ni nikakega dvoma več, da bi se sedaj 'ne moglo poslati pomoči siromakom. Ne bodimo neverni kot so bili učenci Kristusovi, ampak verni in usmiljeni in ne odrekaj-mo pomoči, da se ne bo godilo nam enako, kadar bomo potrebni pomoči. Naj gre denar sko-t zi Rim ali Moskvo, samo da ga dobijo tisti, katerim je namenjen. Mesec maj je Marijin mesec in njenemu varstvu priporočaj-mo še posebno sedaj naše drage v borbi za domovino. Ali ne bi me slovenske matere storile nekaj v tem mesecu za naše trpeče sestre v stari domovini? Saj smo vendar me, ki prve občutimo bolečine s svojimi otroci in tudi najbolj trpimo, če jih vidimo nesrečne. Ali ne čutijo srca ubogih slovenskih mater, ko so jim bili sinovi, njih ponos, in hčere, njih ljubezen iztrgani iz naročja in umorjeni ali pa odpeljani v sramoto in smrt. Kakšno srce pa bi morale imeti, da nas ne bi ganila njih bolečina. Dajmo storimo nekaj ta mesec. Zberimo lepo vsoto in jo potem pošljimo kot dar ameriških slovenskih mater svojim trpečim sestram v stari domovini. Saj ustanavljamo podružnice JPO-SS in se trudimo po svojih močeh pomagati k boljšemu uspehu za večjo pomoč po vojni. Zakaj ne bi storile nekaj za takojšnjo pomoč. Upam, da ne bo nihče tako nizek, da bi se nad tem spodti-kal. Kot me želimo, da bi bili drugi usmiljeni do naših sinov, tako bodimo me usmiljene in se nam ne ,bo treba bati Zveli-čarjeve obsodbe: Lačen sem bil, pa mi niste dali jesti ... Z željo, da se še katera oglasi vas pozdravljam, ,Mary Stušek, Wickliffe, Ohio. -o- Našim materam Prišla je zopet ljuba pomlad in z njo prelepi mesec maj, ki se ga vse stvarstvo veseli. Res je, da je letos tudi narava bolj žalostna in zdi se mi, da se tudi majniški cvetovi kar nekam počasi odpirajo, kakor bi tudi oni žalovali nad usodo, ki je zadela človeštvo. Ta mesec je posvečen naši Nebeški Materi in še bolj gore-,če jo prosimo, da nam vrne naše sinove vojake zdrave in zmagoslavne in da nam izprosi tako zaželjeni in ljubljeni mir, ki si ga pač vsak dandanes najbolj želi. En dan v tem prelepem mesecu pa je posvečen tudi zemeljskim materam, ki so danes kot mučenice povite z veliko skrbjo za svoje sinove, kateri so razkropljeni po v.sem širnem svetu. Vemo, da so najbolj zaslužile vse matere, da se jih z vso ljubezijo spomnimo vsaj na ta, njim posvečen, dan; pa naj mati še živi, ali pa če jo krije že črna zemlja. Oh, kako sem si vsako leto ponosno pripela lep rdeč nagelj na prsi, le lansko leto in letos pa mi nekaj teži srce, kajti kdo ve, li moja mati še žive ali pa jih krije tihi grob in Bog vedi mogoče kje v pre- gnanstvu in zapuščenosti. O, mati, kje ste? Naj mi bo dovoljeno, da tukaj omenim, da so bili naša mati najboljša, najlepša in pa tudi najbolj verna mati. . . . Kako sem se bala dočakati, da bi na njih krsto vrgli prvo lopato prsti. Mislila sem še kot otrok in tudi potem odrasla, da ne bi mogla prenesti te boli in da bi se zgrudila na njih grob in ostala pri njih vedno — za večno. O, mati, ni mi nikdo sporočil, da so Vas zagrebli globoko pod zemljo in Bog vedi, jeli še kdo kje ostal, da mi bo sporočil Vašo usodo in ali bom tudi jaz dočakala, da se svet umiri, da utihnejo topovi, ki so strah in groza vsemu človeštvu. Bala sem se Vaše smrti, mati, a danes, kako bi bila vesela, ko bi vedela, da je Vaša duša poprej splavala k Vsemogočnemu in da niste dočakali gorja, ki je objel ves svčt. Kako po tolažena bi se Vas spomnila pri sv. maši, a danes pa me teži in boli pri spominu mrtvih in živih. O mati, kje ste? Vem pa, da ste ostali verni in udani v usodo do zadnjega vzdiha. Še vedno Vas vidim zatopljeno v molitev sv. rožnega-venca. V duhu Vas vidim, ko sva klečali v naši domači cerkvici pred mojim odhodom nazaj v Ameriko leta 1937. Ta prizor mi ne gre iz spomina. Vem, molili ste za nas vse otroke, najbolj pa za nas, ki smo odšli v tujino — za edinega sina in dve hčeri. Vem, da mi, ki smo bili najbolj oddaljeni od doma, smo bili vedno najbližje Vašega ljubečega srca in% Vaša molitev nas je spremljala povsod. - ,Kako sem bila ponosna, ko so me vzpričo izbrane družbe pohvalili: "Naša Francka je ostala verna tudi v bogati Ameriki, kako sem vesela, ko vidim, da se ni izgubila, med svetom ..." Da, mati, otrok se ne more izgubiti, ako ga po vseh njegovih potih spremlja Vaša molitev. Napisala bi lahko debelo knjigo o moji dobri materi in tudi vem, da vsak zemljail ljubi svojo mater. In ni ga peresa, ki bi mogel izliti na papir vso veliko ljubezen do matere. Zatorej pa le spoštujmo in ljubimo vsi svoje živeče matere in katere pa so že odšle po plačilo Bogu, pa molimo zanje, ker vem, da tudi one vedno molijo za svoje otroke. Ker je pa v nedeljo, 9. maja, "Materinski dan," vas prosim vse prijatelje fare sv. Vida, da pridete ob osmih zvečer v šolsko dvorano, kjer imajo dekleta Baragovega zbora nekaj prav lepega na programu za vse matere. Možje, prnpeljite svoje žene, sinovi in hčere svoje matere, naj se malo porazvesele in pozabijo vsakdanje skrbi. Kakor mi je bilo sporočano, bo ta večer res nekaj lepega. Na programu je igrica, petje zbora, kvartet Lube, Sam-sa in Bradach brata. Ta kvartet je menda najboljši, saj bi ga čloV.ek kar naprej in naprej poslušal, pa tudi dekletom vselej radi pomagajo ti fantje. Pridite vse matere, saj to je vendar naš praznik — naš dan. In, ker ima vsak človek en biser na svetu in ta biser je —-mati, zato pridite tudi vsi tisti, ki mogoče nimate več živih svojih mater ter jim posvetite ta večer v blag spomin in pokoj njih duše. "Edina beseda na svetu doni mehko, sladko — in to si Ti o Mati!" Frances Kodrich. -o- rilom. O, kako bise.^Jana, če bi mogla moji ® ji ro(čiti kakšno darilo ^ J praznik, toda ni mi t0 J goče, ker bo 19. I leta, kar počivajo v Vsako leto se PraV.Li min j am tistega zadnJ j^P terinskega dne 14- 8j»tj| želim tudi vam (lrug!Jyf ta spomin, ko je Ai"e g]Ji! movina najela čas ""^jJl, skem radio programu vo se vsak, kdor je P glisto nedeljo, spomm jA ko je pokojni Pire povzdigoval slov jjj, ter in tako iskreno J* govoril v spomin ram živim in mrtvi«; j!s,;|ii tudi za njega zadnJ1 ski dan in s tistim 2 ^.Jit zadnjikrat počastil ' ,T matere, ker junija *^Jj nanagloma nemila la iz naše srede i" 1 ta praznik tudi verify , mo na pokojnega » ^ Louis Pirca. Moja mati so ^p^frt deli poleg radia jn]zesjf <'« vsako besedico i« s° ]jCiiF* . od gin j en j a tekle P ,0 rflty, končanem progra^"^p. "Tako je pa leP° smo res lahko mo Slovenci take m« JPt" mi, ki niso samo ^eitP delavci, mapak so 0 iskreno čutečega si" j ^tiflj mu." Čeravno so W J« slabem zdravju že d ^»J da nismo misli1'- rJi®*l tako kmalu *a t* ^ že izgubili, ker r« /PJe den malo čez P01.^«^ trtkom in petkom J f Ho ti njih blago srce. ^ ]ju«je. Vam predfl*^ jPj mati sem pa llW n/llJk Vaše dobre nauke, ^tolj Vam pa hvaležna prosto ljubezen d°te jo. veške matere, ki * tnJ| « neizrečeno ljubili ^iljlel že v otroških Ietl" je/lv * I biti in spoznavaj dobroto in usmi J^ d sibo v bolezni aH jfl M, žavah. Vaše beSf dno: "Obrni se K y« na duši in telesu- , j,,-J o;. O, kako bo Materinski dan. pfi |tij V neki mali škem so imen u j , dne veliko sei^C J i if ® či so se bili na< t/, jjto privlekli sovraz ^i; up metali bombe. * %[ la na vas bližje je padi' „ a lje od vasi na P > j ^ v pravila veliko ^ ;& J iZ jutra j so * rffo \ • lice mesta, ;jo i"dasl gi*-bombe za sPV, l vas je hitela ve' ^ Samo neka J^ VJ sedela na ^ A\\ hišo in priJ**,! iz v>' v ljudi, ki SO hite Jie > 1 "Kaj V nami?" jo glf- >J Vf. "Nak, ne A J \ „ < ženica. V HV daleč zame- 0 > ihv0. :» bo morda K» ^ % .V bližje. Kdo \ \l\ leč, ko me ^ več." A „ Moji ljubljeni materi v spomin Prišel je zopet krasni mesec majnik in z njim tudi Materinski dan, ki ga po navadi vedno obhajamo na drugo nedeljo v majniku. Blagor vam, kateri imate še mater žiVO, da se jo lahko spominjate s kkšnim da- h ozabljena pipa Smešna dogodba. Spisal Mihael Levstik tela5 »ft* ,v«5 a«či ^st treba pouda-žlV'lje Abtaht v dolgih le-S,lužbovanJ'a vsesko- Wn-61 Za ljubi mir ^ialfi ' P°tePuhi U I v \&0 se ga strašan- »slli ; J vmes nekate zaklical: jj j{Jsr'0Va novica o tolo-; j^a vzbudila tudi varnost v Buko-»} veljaka, da je '"',4 teh °"leko in si opa-v fcp SablJ°> katero so 5% nv nc°zje izgubili v ^ Clh davnih časih- ' naših krajih. da « takšna no-' jp \ti Je Prinesel Ma-u jpor°či občinskemu J Niw?alo«o je v služ-^ j uše«osti prevzel ^ ^ia 'n Je z mogočnim ni H m krikom-bu- rf^ko • iz sladkega ®°rti« u l'sm° že sporočili. a* C 3e- da kričiš, ka- j'J \ilPOlna vas tolova-oče župan, ko 1 j j 30 mršavo glavo nce Boltetove hi- i!i D« + , * K11 ~ abtaht- It J• kl«ti jih je dva-le vkup," vpi- 4 VlCar' '%-sak naj j ^ Vile> sekira> £ Abtaht, ^ V1> da povežemo ho-°-°j. mož" »»I \ Jil0 skoro vse mo-€ S^ško lipo. Bi. crna vojska. S * vilami in kiji i0„^iti Uki 80 obkolili 'tel C&kali njegovega t * župan so že " , p°2orišg- ein prine-J \ ,rtl°gočen capin in df j ' a Povežejo tolova-j0 i It P?^aivam povem!. V Ali dJev .le, pa mi bojimo?" V> S hS11 junaška ar- ,s!j ' Oclemo polovili in $ It, tQ V!'>lvfm povem: Ci- .# Vrnimo h kleti, "b V odemo tam eden V okoli poslopja- j,-*: in z:°!ovaj ven> V - »C* Matizelj in oče "i f dr«gi možje in , J . nad trideset mož A Jk vzhodu rdečilo li V0&t jutranji mrak (iiokolici- In t0 { f" Su ' 2akaJ- ko bi ^ vetl°. bi se bilo • i^Jftv lm. da se jim $ J Hiti 111 zdel ravno ta" i'1 . .li0sebno prijeten. :>in 0 sram, popihal V \S najraje zopet > so prišli h / C,Ho neje so jim bi" \ - ^Hfii 80 doSli na me-^ \ strahu marsika- 3 š, v ' ifi No 1>aZstavil Abtaht M J vtat°koli kleti. Spre-J s"ta je nastavil v V Srčne kore- & isrntov'id s°mo" C Ji0„?n°jne vile pro-manj srčni :i 'V°^jl 0pili Poslopje, ; , )jj J^j, . ako varno obko-" 4 v 1 nail ne bila mo-Se te priprave so se izvršile brez najmanjšega šuma, še sopsti si niso upali hrabri oblegovalci. Ko so bile vse priprave končane, potegne Abtaht sabljo in namigne Ma-tizeljnu, naj odklene vrata. Rahllo in od strani se jim Matizelj približa, zavrti v hipu ključ in skoči kakor blisk nazaj v varno vrsto oblegoval-cev. "Abta-a-aht," zakliče poveljnik in mogočno dvigne svojo sabljo; "roparji, da vam povem, ujeti ste! Najmanj sto fantov in mož je obstopilo klet. Ali ni res tako?" "Res je!" zagrome Bukovča- ni. "Torej, tolovaji da vam povem: oče župan iz Bukovja in jaz, Boštjan Komar, občinski redar, vam zapoveva v imenu postave: uda j te se!" "Udajte se!" zavpijejo za njim Bukovčani. A v kleti je vse tiho, nihče se ne oglasi. Še enkrat vam rečem: udajte se!" vpije Abtaht. "Najprej naj pride eden preko pragu; ko tistega zvežemo, pokličemo drugega in tako naprej, da vas povežemo vse! Alo! Prvi naj pride!" "Prvi naj pride!" zakriče tudi Bukovčani, toda — tolovaja ni iz kleti. Oblegovalci se ja-mejo spogledovati in poprej tako zmagonosnemu Matizelj-nu začne prihajati nekako vroče. Počasi se približa korajžen poveljnik kletnim vratom, nastavlja uho in prisluškuje, pa ničesar ne sliši. Ravno se pripravlja, da bi (Odrinil vrata, ko se oglasi iz trope Hlačunov Matija: "Matizelj se je zlagal, za norca.nas ima!" V trenutku so bili tolovaji pozabljeni, v trenutku zaplam-ti v navzočih silen srd nad Ma-tizeljnom in to tem bolj, ker so že zdavna vedeli, da se jako rad laže. "Kaj, ti pasja dlaka, ti nas vodiš za nos? Čakaj, pokazali ti bodemo, kaj se pravi za norce imeti poštene ljudi!" Silen krik nastane in roke razkačenih Bukovčanov so začele nevarno dvigati grozno orožje proti Matizeljnu, ki se je tresel v jutranjem mraku kakor šiba na vodi. No, da bi mu bili krotki in pošteni Bukovčani šli na življenje, to bi se seveda ne bilo zgodilo, ali da bi ga bili do dobra premikasti-li, je pa čisto gotovo. V največji nevarnosti za Matizelj nove kosti se postavi poveljnik črne vojske predenj in zavpije: "Abtaht, možje Bukovčani! Ne pretepajte Matizelj na, to bi bilo zoper postavo!" Možje in fantje povesijo takoj preteče orožje. "Vprašam te pa, Matizelj, ali si se res predrznil imeti nas za norce " "I, Bog obvaruj! Tako gotovo ne, kakor gotovo je Bog v svetih nebesih," opravičuje se Matizelj, ko gaje Abtahtova previdnost rešila iz hude nevarnosti. "Poslušajte me, ljudje božji! Ko sem šel poprej tukaj mimo, sem ravno vštric kleti zaukal. Nato je tu notri zarentačil neznan glas; videl sem klet na stežaj odprto in sflišal sem tudi, da je notri nekaj šumastilo. Bog mi je priča, da je vse to čista resnica!" "Naj pa gre Matizelj v klet po tolovaje, kaj bodemo čakali, kdaj pride kateri ven!" rečejo nekateri. Toda Matizelj, ki ni bil Bog ve kako srčen, začne se odmika-ti v stran. "Prosim vas za pet ran božjih, za ves svet tega ne storim!" Kaj storite? Mnogo korenjakov je močno dvomilo o Matizelj novih besedah, ali vstopiti v klet si vendarle nihče ni upal. (Dalje prihodnjič) I bra, skrbna krščanska mati. Ci-I garetov ni kadila, žganja ni pila, | otrok se ni branila. Torej ni bila moderna. Toda, ko -bodo moder-I ne matere in njih cigarete že da-J vno pozabljene, se bo vpliv vsa-i ke dobre krščanske matere še vedno vil skozi poznejše rodove, Bogu v slavo, materam pa v večno plačilo in blag spomin. Bog živi vse krščanske matere. * * * Marijno venčanje na prvi dan majnika je bilo elegantno in krasno. Kakih stodvajset enako oblečenih deklic je prineslo Marijin venec v procesji v cerkev. Deklica sedmega razreda, ki je skozi leto dni kazala posebno- zanimanje za Marijno čast in ljubezen do ipresvetega Rešnjega Telesa, je imela to izredno čast, da je položila Mariji na glavo venec, kateri jo bo dičil skozi mesec maj. Da, to venčanje je bilo res elegantno. NEWBURSKE NOVICE (Nadaljevanje z 2 strani) vzdržuje jezik in narodnost. Slovenci imamo vse polno dobrih in lepih običajev, kateri zaslužijo, da se ohranijo. Zato vzdržujemo pevske zbore, imamo igre, druge predstave, katere se prirejajo,' da bi se vzdržalo zanimanje za slovenske narodne svetinje. ičiri-| čki imajo vaje vsak pondeljek j po šoli v šoli sv. Lovrenca. Tja j pošljite vaše otroke in vpišite jih; pri tajniku Frank Glihatu na 7720 Issler Ct. "Špas mora biti," je menda rekel oni, ki je ženo s krampom po glavi udaril. Kdor hoče imeti špas, toda brez krampa, naj ne zamudi kupiti vstopnico na smešno predstavo "TETA TILKA GRE V MESTO." Šolski otroci imajo vstopnice na razpolago. Pokrovitelji (PATRONS) bodo imeli imena na programu in sedeže rezerviralne. Predstava se vrši 23 maja. Planite po vstopnicah. * * Materin dan je v nedeljo. Prvi spomin na mojo mater je, da je bila lepa, taka kot je bila pri tridesetih letih. Talko namreč .10 je moj spomin ohranil. V starosti se pa človek prenaredi. Moja mati je foila res lepa. To so' mi povedali ljudje, ki so jo poznali v njeni mladosti, ko je bila še kot dekle hitela sem pa tja po vasi Grabče pri Gorjah. Še lepša kot njen obraz, je bila njena duša, mjeno srce; polno ljubezni do otrok, do vseh enajsterih otrok, in vendar tudi stroga, da smo se je otroci bali, kadar je spregovorila resno in nam velela to stori, tega nesmeš. Sama je rada molila in zato je tudi nas v zgodnji mladosti učila moliti. Nikdar ni bila pozabljena jutranja in tudi ne večerna molitev. Zjutraj smo molili na kratko, zvečer pa rožni venec, takoj po večerji, "predno bote pospali" je rekla, to je bilo, po leti ob 8, po zimi ipa ob 6 ali malo kasneje Nikdo se ni smel dotakniti jedila, da ne bi poprej zmolil oče-naša. Tudi od mize ni smel nikdo, predno je bila skupna molitev opravljena. Denarja v tistih časih ni bilo. Toda mati je skrbela, na en ali drugi način, da je vsak Božič "Bog prinesel," kak mali dar vsakemu izmed nas, kak kos obleke, poleg nekaj strdenja in par jabolk. Tudi drugi slovenski običaji niso bili pozabljeni. Na "debeli četrtek" so bili vedno novo cvirti krofi na mizi in raznega mesa, kolikor ga je kedo hotel. Na Cvetno nedeljo smo nesli "boganco k žegnu" in na Veliko noč smo jedli za zajtrk blagoslovljeno gnjat in strdene po-tičice. Dobil je tudi košček blagoslovljenega jajca in sladkega kruha, ki so mu rekli šarkelj. V soboto .pred binkoštno nedeljo smo pribil i male zelene vejice k oknom in na božični večer smo kadili in škropili z blagoslovljeno vodo, po vseh poslopjih okoli doma. In za vse to je skrbela mati. Da, moja mati je bila do- "Kaj je s tvojim hlapcem, ki si ga dobil iz mesta?" "Veš, svoj čas v mestu je bil šofer. Oni dan, ko se mu je mula ustavila, je pa podnjo zlezel, da bi videl, zakaj ne gre." * * * Kdor hoče biti partotičen— to moramo biti vsi—naj pošlje svoje stare gramofonske plo: šče v šolo sv. Lovrenca. Država iz teh vzame šelak, katerega zelo potrebuje. Gotovo imate doma plošče ,naj so cele ali pa zlomljene, katerih ne boste več rabili in vam delajo napotje. Pošljite jih po otrocih v šolo in nabrane plošče bomo poslali naprej. * * Hc • ) Ako zaboj tehta deset funtov, kadar je prazen, pa le osem, kadar je poln, s čem je bil napolnjen? I£dor ugane, dobi steklenico, v kateri je bilo lani žganje—se diši po njem. / * * * Pravkar sta prišla v Cleveland, da se udeležita seje Zveze slovenskih župnij v Ameriki, Father Bernard Ambrožič in pa Father Francis Gabrovšek. Slednji je sedaj prvikrat v Ameriki in sicer je tu v svrho pomoči našim rojakom v Sloveniji. Obema kliČPtno dobrodošla. Upamo,- da se bosta počutila doma med nami. K0MP0STELA Spisal Jož. Lavtižar. I. Truden romar marsikak Sem zastavil je korak: Počastit apostola Jakoba Velikega. Kdor je romal v nekdanjih časih v Kompostelo, pripravljal se je za to potovanje kakor za pot v večnost. Pred odhodom je povabil prijatelje na svoj dom. Najprej so šli v procesiji v cerkev, kjer se je opravila za romarja slovesna zaduš- •nica z vigilijo, t. j. črna maša Iz biljami. Iz cerkve so se vr-' nil i v romarjevo hišo k zajutre-ku in tu se je vršilo slovo. Slovo je bilo toliko bolj ginljivo, ker se je oglašal tačas mrliški zvonček iz stolpa. Romar je vzel najpotrebnejše reči s seboj ter oprtil črez ramo izvot-jljeno tikvico za pijačo. Potem je segel po krepki palici in odšel v dalj nji svet. Vsi so imeli solzne oči ker je bilo negotovo, ali se še kdaj vidijo v življenju. Koliko nevarnojsti na potovanju! Treba je bilo prekoračiti visoke prelaze Pirenej. Pot je peljala skozi divje baskiške pokrajine in.se vzpenjala črez za-meteno kantabriško gorovje. Tu samotni gozdi, ondi deroče reke; tu hribi, ondi doline, ki jih ni bilo ne konca ne kraja. Dandanes ni več tako. Na suhem se drvijo brzovlaki, po morju švigajo parniki. Z njimi prideš brez posebnega truda v Kompostelo. Nihče več ne hodi peš na tej dolgi poti; zato tudi ne potrebuje dveh parov črevljev, kakor so jih nekdaj potrebovali. Kje pa je Kompostela V starih knjigah se čita, da so svojedobno otrokom kazali mlečno cesto na nočnem nebu ter jim pravili: "Glejte, ta cesta pelje k sv. Jakobu v Kompostelo." Otroci so se zelo čudili in premišljevali, kje bi bil ta kraj. Poglejva na zemljevid. Ob jugo-zapadnem koncu Evrope opaziš deželo, ki je skoro okoli in okoli obdana z morjem. Na zapadni in severni strani jo zaliva atlanški ocean, ob vzhodni strani sredozemeljsko morje, na skrajnem jugu pa jo loči morska ožina Gibraltar od Afrike. Le ob severu je deloma združena s suho zemljo. Visoke gore, ki jih zovejo Pireneje, jo drže skupaj z ostalo Evropo. Ta dežela je Španija. Španija je razdeljena v več okrajev ali provinci j. Poglavitne so: Katalunija, Aragonija, Navara, Guipuzcoa, Vizcaya, Alava, Stara Kastilija, Nolva Kastilija, Valencija, Murcija, Granada, Andaluzija, Estrama-dura, Leon, Asturija in Galicija. Zadnjo sem imenoval Galicijo, ker se nahaja v najbolj severnem delu Španije. In prav tukaj je Kompostela. Pot, ki me je tje pripeljala, je bila naslednja: (Dalje prihodnjič) -o- Kupujmo obrambne obveznice in znamke! yiCTORY BTJY UNITED STATES WAR BONDS ANtt STAMPS DELO DOBIJO izuCeni operatorji boring mills (Horizontal In vertioal) large planer radial drill Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. • WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL (111) Dobro delo ženska ali moška, stara nad 21 let, dobi dobro službo, da bi pomagala v gostilni. Vprašajte Kotnik's Cafe 7513 St. Clair Ave. (Ill) !AU GGlASfe Hiša v najem Hiša sama zase, 7 sob se da v najem odrasli in mirni družini. Vse udobnosti no^ri. Ne smejo imeti domačih živali. Naslov izveste v uradu tega lista. (110) Lot naprodaj 40x128, velik hlev, zemlja že napol obdelana. Nahaja se na na E. 162. cesti, blizu Holmes Ave. na tej strani mostu. Po-izve se na 706 E. 162. St. (09) Naprodaj Kopalna banja in sink z vsemi pritiklinami. Oglejte si od 4 do 7 popoldne na 9306 Parma-lee Ave. (109) Ali ste že čitali liovo, važno, veliko in velezani-mivo krijjgo — Ko smo šli v morje bridkosti —, ki pripoveduje, kako je Hitler nastavljal goljufive limance in zanjke -ter pripravljal strup za Jugoslovane že dolgo prej kot jih je napadel, in kako se je po njegovem napadu pričelo razlivati strašno morje bridkosti po Sloveniji iin ostali Jugoslaviji? Knjigo je spisal na podlagi lastnih doživljajev Rev. Kazimir Zakrajšek, ki je bil tarn mnogo let pred napadom in še 10 tednov po napadu. Knjiga obsega nad 200 strani, je okusno vezana v platno ter ncsi poseben ovitek z originalno sliko — Slovenija v plamenu — ter zemljevid sedanje Slovenije z označeno mejo med nemškimi in italijanskimi okupatorji. Cena je znižana na $2. — skupno s poštnino. Naročila in drugi dopisi naj se pošiljajo na: Rev. Kazimir Zakrajšek, 302 E. 72nd St., New York, N. Y. Rojaki v Clevelandu in okolici lahko kupijo knjigo pri August Kollanderju, 6419 St. Clair Ave., in pri Mr. Joseph Grdina, 6113 'St. Clair Avenue. 6 sob za 1 družino, fireplace, china kabineti, zajtrkovalna soba, podstrešje, garaža za 2 avta, na 18771 Renwood Ave., blizu 185. St. Cena $7,300, takoj $2,000. Se lahko ogleda vsak dan po 5 popoldne ali v nedeljo popoldne. Ako vas zanima, pokličite L. Petrich 19001 Kildeer Ave. IVanhoe 1874 6 sob bungalow, parna gor-, kota, lot 60x150, na e. 176. St., blizu Lake Shore Blvd. Se pokaže samo po dogovoru. Cena je $10,000. f V Euclidu ' (Ena hiša za 2 družini, ena za 1 družino, garaža za 2 avta, dosti sadnega drevja, na lotu 78x 150. Nahaja se na 20572 Lind-berg Ave. Posestvo je v najboljšem stanju in mora biti prodano za zmerno ceno. Za podrobnosti se zglasite pri J. Knific Realty 18603 St. Clair Ave. IV 7540 zvečer ke 0288 Stanovanje išče Želi se dobiti stanovanje 4 sob in kopalnica za 2 odrasli osebi. Pokličite en 2985 pred 2 uro popoldne. (110) Stanovanje v najem Pet modernih sob s kopalnico in gorkoto na gor ko vodo (hot water heat) se odda v najem mirni družini. Vprašajte po 7 zvečer na 6301 St. Clair Ave. zgorej. (108) V najem se odda 5 lepih, velikih sob; stranska veranda, klet in podstrešje. Zglasite se na 1123 E. 71. St., spodaj. Mi brusimo nože, britve, škarje, žagenn vse enako orodje. Cene zmerne. John Mostečnik 1493 E. 65. St. _—--------- -- • —------—■— Domačega izdelka "taxi-bus" kakršnega sa si zgradili vojaki, ki so dodeljeni vojni letalski šoli v Waco T ems ZgrajenTe iz samih starih delov in ima prodora za 25 sedežev ali pa za 50 stojf. Za volanom je Mrs. Katk, yn t. F m-ley, ki je prva vozila z novim "taxi-busom." Stanovanje iščem Iščem stanovanje 4 sob za 3 odrasle osebe. Kdor ima kaj, naj pokliče EN-2399 ali naj se zgla-si na 1121 E. 66. St. (108) Kupim avto Kuipec sem za 1940 ali 1941 avto. Plačani v gotovini. Pokličite HE-3576. (113) Hiše naprodaj Na E. 47. St. 14 sob hiša, cena $3,800. Na E. 78. St. v bližini St. Clair Ave., 6 in 4 sobe vsaka, 3 sobe hiša v 'bližini 200. St., lot 80x144, vinograd in drevje, cena $2,200. Vpjrašajte J. Tisovic 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in E. 55. St. _(109) SLEDEČE HIŠE so naprodaj hitremu kupcu v okolici fare sv. Frančiška 1) Hiša za 2 družini, dva porta, 2 *ur-neza, 3 garaže, rent mesečno $75; cena $6,500. 2) Hiša za 2 družini, spodaj 6 sob, zgorej 5. dva porča, 3 garaže; cena $4,800. 3) Hiša 7 sob, velik lot in furnez, cena $4,200. 4) Dve hiši na enem lotu, prva ima 7 sob in druga 5 sob, cena $4,800. 5i Hiša 10 sob za 2 družini, blizu parka. cena $6,300. 6) Moderna hiša 7 sob, samo $5,500. 7) Hiša 7 sob na E. 71. cesti, fu.mez, velik lot, cena $4,300. Hiše so dobre, cene uffodnc, odločite se hitiro in pokličite HEnderson 6054. _(108) KAŽEJO 2. TEDEN Holliwoodski doprinos češkim junakom, ki so kljubovali Hitlerju 'Tudi rabelj umrje" Razburljiva slika zavratnega umora Hitlerjeve zverine Heydricha - Rablja. Glavne vloge imata Brian Donley in Auna Lee Circle Theatre Euclid in 102. cesta Vrata odprta dnevno opoldne. (108) Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištva, kot tudi vliš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave, KEnmore 2473-R. (Far*. x\ meso. Res, sramota bi bila, jemati življenje možu, ki je rešil toliko življenj. Celo, če bi bili ravnali zoper moje odloke," je nadaljeval cesar, "pa vendar, kar ste storili dobrega, prekaša, kar ste hudega storili. Kajne, ljubi. Klezel," se je obrnil proti pobitemu kancelarju, ki je ravnokar odmaknil svojo roko od križa na prsih in se je porogljivo smehljal. Cesar Matija se je zopet okrenil proti Hendelnu in mu je nadalje rekel: "Torej hvala Vam, Hendel, za Vašo zvestobo napram nam, pa za skrb, ki ste jo v času velike nevarnosti izkazovali našemu mestu Štajer. Jasno nam je, da je vse, kar se nam je zdelo trdoba in samovoljnost, narekovala samo sila časa, ki je rodila te izjemne postave. — Sicer pa nam je žal za one štiri obsojence, Hendel; morali bi poslati obsodbo nam v potrditev! Toda, zaradi velike sile, v kateri se je nahajalo mesto, naj bo pozabljeno tudi to. Ker Vam torej jaz, Vaš katoliški cesar, izkazujem tako milost, pričakujem, da boste zanaprej tudi Vi nasproti Štajercem milostni sodnik, tem bolje, ker je že minula kužna nevarnost." Cesar je obmolknil. Mirno, s prekrižanimi rokami je Hendel poslušal njegove besede. "Res, Veličanstvo, toda vedno še obstoji nevarnost upora." , Cesar je visoko namršil obrvi. "Potem pa pri regimentu ni vse v redu." Hendel je smehljaje se zamajal z rameni. "Kaj še! Pri katoličanih ni vse v redu. To je star kvas, to katoliško ljudstvo, nobene modre postave, nobene krepke roke ne prenese. Posluša samo duhovnike, pa za živo glavo ne pametnih, temveč samo take, ki so enako neumni ali pa ga še prekašajo v neumnosti." "To ne spada sem," ga je prekinil cesar. Kancelar Klezel je stisnil svojo velo roko v pest . . . Sedaj pa imaš, Veličanstvo. Cesar pa je na videz prijazno rekel Hendelnu: ^ "Sicer pa, gospod Hendel, kaj sem hotel vprašati! Je-li Vaš sin prišel z Vami na Dunaj ? Prav v dobrem spominu ga imamo in bi ga prav radi videli; je-li zunaj v čakalnici? Radi bi se nekaj pomenili ž njim. Pokličite ga nam gori!') je naročil dvomiku. Kmalu je pridonel v dvorano, glas mladega stotnika, ki je spodaj poveljeval: "Stopaj!" potem pa ponovno žvenkefanje konjskih kopit, ki so se pogrezala v škripajoči pesek. Dvorniki so iztegovali svoje vratove proti oknom, videli so spodaj perjaste klobuke po-1 nosnih jezdecev, ki so stali okoli vihrajoče zastave. Sedaj se razmaknejo zastori in stotnik Hendel je v spremstvu štirih strelcev stopil v sprejemno dvorano. Napeto je cesar zrl nanj in se je — začudil. V spominu mu je zal, pa domišljav pobič iz Štajra, sedaj pa stoji pred njim cel mož, ki ga mirni in ponosni nastop, zamišljeno ter resno obličje dela starejšega, kakor je v resnici. V dveh letih se je tako iz-premenli! Jje-li moral kaj hudega pretrpeti, ali pa se mu je medtem naselila v srce ljubezen, ki čudovito hitro zori mlade ljudi? "Zelo me veseli, stotnik Hendel, da Vas vidim tu," je rekel cesar Matija ter je podal desnico junaku, ki je stopil na levo stran svojega očeta in je v poklonitev povesil meč. "Vaš oče mi je povedal, da ste pripeljali seboj precej vojaštva, tri kompanije, skupaj 500 mož; so-li pota iz Štajra gori tako nevarna, cla ne zadostuje nekaj služabnikov in majhna straža, kakor navadno potujejo zasebniki?" "Ceste, Veličanstvo, so sedaj Varnejše kakor le kdaj; moj oče bi, kar se tiče njega, šel ma-gari sam skozi gozd, poln roparjev in potepuhov. Veliko več smo hoteli Dunajčanom pokazati, kakšno je štajersko vojaštvo in smo se hoteli nekoliko postaviti pred visoko gospodo." Cesar se prijazno smeje. "Lepo, da Vam je vojaška dolžnost vse, tudi se Vam je posrečil Vaš namen na Dunaju, res se pošteno postavite," je počasi rekel cesar, "toda ljubi stotnik, povejte nam, kako ste vršili zadnje mesece svojo dolžnost v službi Vašega očeta?" Cesar je z velo, drobno roko delal male kroge in je iz napol j odprtih oči skrivaj zrl na mladega stotnika. "Prišle so nam JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE PREMOG IN DRVA Zastoostvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnniore 0808 rudy b0žeglav WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! Ignac Slapnik, st CVETLIČAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Avenue cook furnace & sheet metal Dele in popravila za vseh vrst furnezov Pokličite KEnmore 1221 _525 E. 152. ST.___ Merrymakers cafe 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila Da bodo naši fantje pripravljeni za vse s prilike, ki jih čakajo na raznih bojnih polj^1 domači zemlji i za to pripravljajo. Na sliki v%t skrivališču v bližini Gulfport Field, N. C. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 ZAKRA.TSEK FUNERAL HOME. Iftft 6016 St Clair Ave. Telefon: ENdlcott 3111 Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdelu je vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV jjj/i' fl S te visoke skale je brezvestni morilec ? polf^, ji dva mala dečka, Skala je visoka 175 eevlieV'^s[iP J aretirala 16 letnega Eugena, kterega vidijo /k je bil obdolžearu tega zločina. VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Ustanovljeno 1908 * o Pre Zavarovalnino vseh vrst vam tocfl j HAFFNER INSURANCE A^* 6106 St. Clair Avenue A Anton Nagel ki je za vedno v Bogu zaspal dne 7. maja, 1937. Šest let hladni grob Te krije in spomin nam žalosti srce. Počival v miru, blaga duša, in prosi tam Boga za nas. Žalujoči ostali: STEPHANIA NAGEL .soproga, ANTON in JOSEPH, sinova, Cleveland, O., 7. maja, 1943._ Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini I0EZ30 V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA pod vodstvom g. Ivana Zormana. Začetek ob 1 Po koncertu prosta zabava in ples, za katerega bc Edward.Kenik. .Pridite! Vas prijazno vabi katerega priredi ZBOR "Z V O N" V NEDELJO 9. MAJA (MATERINSKI DAN) Rojaki in rojakinje, If niMPTTPT pridite na pevski JYv/IM tl!ilV 1 Stavek za stavkom je cesar z največjo silo, kakor bi jahal na čelu vojske, bruhal iz slabotnih prsi te žugajoče besede. Mestni sodnik iz Štajra je kakor železen orjak stal pred cesarjem in se ni tresel. Ko ju cesar končal, je govoril on, in njegove besede so preudarno in polno zvenele iz njegovih ust kakor žvenket orožja, ki ga je dal kovati za cesarja: "Veličanstvo,-kdor se izgovarja, se obtožuje sam in ponižuje sebe samega. Tega Hendel ne stori. Res, zaprl sem vse cerkve v Štajru; prepovedal sem katoličanom božja pota in sem najstrožje kazni zažugal vsem, ki bi prelomili moje postave. In res nifeem pustil svojih postav samo na papirju, temveč sem jih tudi brez vsake milosti izvršil nad prelomitelji mojih postav. Imel sem vso pravico tako ravnati in še danes sem pripravljen braniti to pravico proti komursibodi — tudi proti Vašemu veličanstvu." Dvorniki so odreveneli. Kancelar Klezel je naglas zaklical: "To je upor." Cesar je ukazal: "Mir!" Z mrkim pogledom, nehote v srcu občudujoč človeka, ki se dr-znecesarju kaj takega reči in se ne boji ne sodbe ne meča, je rekel Hendelnu: "Kakšna je ta pravica ki jo izigravate napram gospodarju vsega prava v tej državi? Bojim se, da je ta pravica samo Vaša samovoljnost in nič drugega." "Ta pravica," je odvrnil Hendel, "je bila moja ljubezen do dežele Vašega veličanstva in do onega mesta, ki Vam je bilo vsikdar zvesto in ki je bilo meni vsikdar najdražje, saj že leta in leta živim, delam in trpim samo zanje. Veličanstvo! Kuga je bila pred vrati Vaše države. Je-li to cesarju neznano?" "Znano nam je, gospod Hendel," je rekel cesar, ne da bi se mu količkaj izpremenilo rumeno obličje. "Hvala Bogu, da je prizanesel našim deželam. Toda v kakšni zvezi je to s pre- ganjanjem katoličanov v Štajru?" "Zaprl sem cerkve, ki so bile odprte grobnice, iz katerih je prihajal kužni zrak, da sem tako obvaroval mesto Štajer . okužen j a. Zdravniška veda mora priznati, da sem prav ravnal." Cesar je pokonci sklonil glavo in je glasno vprašal: "Je-li bilo za odvrnitev kuge tudi potrebno, da ste pustili obesiti štiri meščane in da je morala ona deklica stati na sramotnem odru?" Hendel je rekel: "Li naj bi bil pustil, da brez kazni ženska sramoti in v prah tepta k u ž n o postavo, ki sem jo bil dal v najnevarnejši uri v varstvo mesta Štajer in — cele Avstrije? Kakšen sodnik bi bil tisti, ki bi ne potegnil meča, da varuje postavo — tak sodnik naj bi rajši vzel v roko mrzlo šivanko, pa naj bi v baker vre-zaval ovce. Veličanstvo!" Silno je štajerski orjak rastel pred cesarskim prestolom; ponosno, krasno glavo je držal bolj pokonci, kakor tfsi dvorniki, ki so bili v dvorani, in njegov glas se je iz dvorane ven razlegal, da se je slišalo doli na dvorišče cesarskega dvora, kjer je stal na straži Henrik Hendel s svojimi strelci; tedaj je rekel Henrik strelcem: To je moj oče; Hendelnov glas je prigr-mel celo doli na cesarski vrt, kjer je lepa cesarica z drobti-nami krmila pave, in lepa cesarica je šepetala: "Ah sedaj govori veliki krivoverec iz Štajra. ("Veličanstvo! Deklica na Sramotnem odru in štirje meščani na vislicah tudi zame niso prizor, da bi se ob njem pasle in radovale moje oči," je vzkliknil Hendel, "za Boga svetega, tudi jaz rajši vidim dekleta na plesišču in meščane na strelišču, toda strašnejše kakor še tako kruta smrtna obsodba nemirnežev in upornikov so kužne jame, kužni mrliči in psi, ki v zapuščenih vaseh glodajo mrliške roke, ki molijo iz grobov, tako je bilo pri nas leta 85; in zapečatene hiše, iz katerih so ubežali vsi ljudje! Veličanstvo! Zapuščeni, okuženi, z mrliči nagromadeni Dunaj, v katerem bi stanovali le roparji, psi in volkovi —" "Nehajte!" je prestrašeno vzkliknil cesar. "Dosti smo slišali. Saj kuge ni bilo." "Jaz sem ji pot zabranil," je s satanskim ognjem na obrazu orjaško stal štajerski sodnik pred cesarjem in kraljem, 011 je več kakor cesar, več kakor kralj, kajti Matija ni mogel kuge pregnati, Hendel pa jo je. "Veličanstvo! Kaznujte me, če hočete, zato, ker sem državo rešil šibe božje. Tu je moja glava, vzame naj jo, kdor bolj ljubi Avstrijo kakor jaz," je ognjevito rekel Hendel. Zopet je vse tiho po dvorani. Cesar je odbijaje živahno zmajal z glavo. Klezel je že vedel, pri čem da je: katoličani so izgubili igro. "Ne tako, ne tako, ljubi Hendel," je ginjen rekel cesar. "Ne pride nam na misel, da bi jemali življenje možu, ki je naši deželi izkazal toliko dobrot; predragoceno je njegovo življenje, da bi mu je vzeli, saj bi sicer sami sebe vrezali v lastno zadnji čas na uho razne novice, kakor da je takrat, ko je Vaš oče neizprosno nastopal ,proiti katoličanom, niste stali vselej na strani svojega očeta, marveč ste držali s katoličani . . . da nekaterih povelj svojega očeta niste niti izvršili, druge pa da ste omilili . . . večkrat da ste se s priprošnjo in posredo- j vanjem zavzeli za katoličane, j Dalje prihodnjič BODITE PREVlD^Jj Mnogo nesreče se P^idjii 1 jenih oči. Dajte si se boste počutili tak, da lahko razločite» ■ Mim tru brzine, da vidite, m jM Imamo 30 let vida in umerjanju očal. ste v vsakem oziru. M Mi imamo Po1"0 JS v j nogavic za zabrekle z' ■ j EDWARD A.^1 ^ Lekarna—farmacija J?^ ' 7102 St. Cm Mi imamo v zalogi nje, za moške in i POZOR' j hišni gos«! Kadar potrebujem vaših poslopjih, P« , gj pri j I ali fornezih, zglas'w 1 LEO tAHjUk 133G E. 55thMj^;§