PoStnina plačana v gotovini. V LiDDM, V M M 22. DQVemDro I92L Leio XLIX. »SLOVENEC« velja po usti aa TBa Btram Jngo- slavij« ln v t>jubl|ani: za celo eto naprej . K ?40-— za pol leta ......120-— za četri leta « . . ■ 60-— za cn mesec „ ■ < n 20-— Za Inozemstvo oelole nn K 480-- = Sobotna izdaja: =s 6« oe o .eio . . . , , za Inozemstvo . , , h <0 . „ 80. uredništvo e v Kopitarjevi altoi itev. 6/111. »o opisi se ne vračajo; neirrnulrana pism" se ie 'prejemajo. Uredn ie>et. šiv. SO, apravn. itr. 328. s Cene lnseratom:sa Hnostolpna petima vrsta mali oglasi po K 4'— ta K B —, veliki oglasi nad 45 mm Tišine po K 8 —, poslana Itd. po & 12 —. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan IzvzemSl ponedeljka In Uneva po praz> nikn ob 5. nrl zjutraj. Mesečna priloge; VtstnUi 5Ht Oprava Je v Kopitarjevi al. 8. ~ Račun poštne bran. ljubljanske Št. 650 za naročnina In št. 349 za oglase, avstr. In češke 24.797, oyr. 20.&11, bosn.-usro, 7568. žrtev svetovnega miru. Pariz, 20. novembra. Vprašanje omejitve oboroževanja velesil na morju in na kopnem je stopilo na vvashingtonski konferenci za nekaj časa v ozadje, ker se e otvorilo zasedanje komisije, ki se bavi z dalnjevzhodnim problemom. Dokler se namreč med 8 večjimi in manjšimi državami, ki se teh posvetovanj udeležujejo, ne sklene sporazum glede na dalnjevhodne dežele, ni mogoče cfoseči končnega rezultata v takozvanem razoro-žitvenem vprašanju. Pravzaprav gre pri tem vprašanju izključno za Kitajsko na eni ter Ameriko, Japonsko in Angleško na drugi strani, deloma bosta imeli tehtno besedo tudi Franci a in Portugalska, ki imata tudi nekaj kitajskega ozemlja v svoji lasti. Kakor so dalekovidni politiki predvidevali kitajsko vprašanje, ki je samo po sebi izredno zapleteno, ne bo prizadevalo tistih težkoč, kakor so to mnogi predpostavljali. To pa zato ne. ker ameriški državni tajnik Hughes pri otvoritvi dalnje-vzhodne komisije nikakor ni zavzel nepo-mirljivega stališča nasproti Japonski, ampak je izrecno priznal n en »posebni položaj tik pred vratmi Kitajske«. Sicer je postavil zahtevo, da naj imajo vse velesile enak dostop do kitajskega trga, oziroma enake ugoanosti v industrialnem in trgovinskem oziru, vendar se Japonski ne sme odreči nekega posebnega interesa na za-padni obali tihega morja. Kako naj se to razume, to nam povedo najložje Japonci sami. Sicer so japonski zastopniki zelo rezervirani in svojih kart še niso pokazali; oni dobro vedo, da vseh enako skomina po bogatih naravnih bogastvih ogromne kita ske dežele in da se pohlep vseh spričo strahu enega pred drugim ne bo dal potolažiti drugače, nego da si velesile na podlagi medsebojnih koncesij na navidezni podlagi »spoštovanja kitajske neodvisnosti« celo deželo lepo medseboj razdelijo. Vendar pa se dajo japonske zahteve iz ča-sopisja že danes v precej jasnih konturah razbrati in te so: 1. Šantun, oziroma Kiaučav Japonska izprazni na podlagi posebnega dogovora s Kitajsko samo. 2. Posebne pravice Japonske v Mongoliji in Južni Mandžuri i se imajo ohraniti, na vsak način mora imeti Japonska v rekah od nje zgrajeno mandžursko železniško progo in suvereniteto nad Port Ar-turjem, ki bi se pa mogel razorožiti, ako se sicer dovolijo Japonski tozadevne druge koncesije, tičoče se protektorata nad tema provincama. 3. V Sibiriji hoče Japonska tako dolgo ohranili svojo sedanjo pozicijo, dokler je ogrožena od ruskega boljševizma. 4. Tibet naj se osvobodi kita ske kontrole. 5. C-lcde 18 provinc, ki tvorijo Kitajsko v pravem pomenu besede, bo Japonska doprinesla tiste žrtve, katere bodo doprinesle ostale velesile. Česar Japonci ne povedo, pa je lahko ugan ti: da so namreč pripravljeni, ako se Mandžurija in Mongolija odslej mednarodno priznali večalimenj kot bodoči naselje-valni teritorij Japonske, dati Ameriki in ostalim velesilam proste roke, da svobodno eksploatiraio 18 »neodvisnih« kitajskih provinc. Seveda Japonci v tem sluča u tudi ne bi več ogrožali zapadne obali Tihega oceana, kar je za Ameriko glavno. V takem slučaju Japonski ni treba odpovedati se svoje alijanse z Angleško, temuč bi se le-ta samo revidirala in razširila v angleško iaportsko- ameriško zvezo, koje podlaga bi bila v točnosti skupaj domenjena gospod" --kopolitična eksploatacija Kitajske Pa tudi če ne pride do take široke alijanse, nmpak samo do posebnega dogovora :iede tega, kako »gospodarsko dvignili« Kitajsko in ji pomagati, »da preodoli no-Irano anarhijo«, bi bil to velik profit za omenjene tri največje sile na svetu. Na konferenci je Kitajska seveda tudi zastopana. Njen oficielni zastopnik Sze ie predložil konferenci točne predloge, ki v 10 točkah vsebujejo 1. princip popolne te- ritorialne, politične in upravne neodvisnosti Kitajske, 2. priznanje enakih ugodnosti v industrijalnem in trgovinskem oziru za vse velesile, 3. uničenje vseh dosedanih tajnih pogodb med državami, katere se tičejo Kitajske, uničenje vseh privilegijev, ki nasprotu ejo kitajski suvereniteti in katerih so dozdaj bili deležni inozemci na kitajskem teritoriju, 4. revizija vseh takih prav v smislu principov občega prava, 5 brezpogojno spoštovanje kitajske nevtra-litete v slučaju kakšne vojske. Komisija za proučevanje dalnjevzhod-Ti»ga vprašanja pa kitajskih zahtev, naj bodo po naravnem pravu še tako upravičene, ni sprejela za podlago svojim posvetovanjem, marveč bo vzela v pretres vsa posamezna vprašanja, ki interesirajo velesile, v tistem obsegu, ki ;e potreben, da se takozvane »pravice« evropskih držav zavarujejo. Velesile se ne mislijo odreči niti tistim teritorijem, ki so jih dobile v obliki časovno neomejenih koncesij (Hong-kong) niti eksteritorialnim pravicam svojih državljanov pod pretvezo anarhije na Kitajskem niti pravicam pridobljenim na podlagi najema (Makao), niti raznim svo;ini »interesnim sferam« (Mandžurija, Junnan, kjer gospodarijo Francozi itd.), niti koncesijam, ki so bile podeljene posameznim privatnim družbam na osnovi privatnega prava. Kitajska jc seveda nasproti temu brez vsake resnične odporne sile. Ona na konferenci niti ni enotno zastopana, ker je južna Kitajska poslala v Washington svoje zastopnike, upolnomočene od kanlon-ske vlade, ki s pekinškimi delegati ne soglašajo in zastopa o radikalno stališče. Miroljubno in pridno kitajsko ljudstvo ječi pod samovoljo neštetih generalov, ki so ustanovili vsak v svoji provinciji svojo samovlado. Vsled tega se bodo velesile v Washingtonu kaj lahko sporazumele na račpn nesrečne dežele, ki jo bodo lahko izžemale, dokler se zopet ne spro ob svojem plenu. To se imenuie — svetovni mir.., Merniki V naše mesto je prišel iz Varaždina te dni major Goldoni, topograf jugoslovanske razme itvene komisije, ter se pogajal z našim izdelovateljem cementnih proizvodov, da mu Izdela za komisijo mejne kamene za Prekmurje. Izjavil je, da se gre informirat tudi v Mursko Soboto, če dobi lam enake kamene za mejo, ki je v bližini že- Dolnja Lendava, 19. nov, 1921. leznice Murska Sobota—Hodoš. Kameni bi morali biti gotovi v kolikor mogoče kratkem času. Mariborska razmejitvena komisija je končala svoje delo na štajerski me,i šele po 15 mesecih. Zdi se, da namerava razmejitvena komisija za Ogrsko hitreje dovršiti svoje delo, ker sc ji mudi z mejniki. razmejitvena komisija odšla iz varaždina. Danes je na našem železniškem križišču vzbudila veliko pozornost razme itve-na komisija iz Varaždina, ki ie prestopila iz vlaka državne železnice v vlak Južne železnice. Bili so navzoči delegati Anglije, Francoske, Italije, Jugoslavije in Madžarske in veliko vojaškega spremstva, ki so prekladali številne kovčege. Vsa ltomisija se je odpeljala v Kanižo, kjer bo nadaljevala svoje delo za razmejitev med Hrvat- Čakovec, 18. nov. 1921. sko in Madžarsko. Kakor smo izvedeli, tudi tam ne bo imela stalnega sedeža, ampak se bo vedno selila v bližtra mesta od dotične meje, ki jo misli pregledovati. Od časa do časa pa namerava priti nazaj pre-gledavat tehnično delo, ki se bo opravljalo med tem na pregledanih in določenih mejah. Zato je v Varaždinu ostalo samo nekaj tehničnega osobja. Novo notranje posojilo. Belgrad, 21. nov. (Izv.) O vprašanju pogajan glede posojila v Angliji finančni minister dr. Kumanudi in vlada še vedno molčita in ne dasta od sebe nobenega poročila. Pač pa predlaga finančni minister najetje novega notranjega posojila v znesku štirih miljard kron proti 6 procentnemu ebrestovanju. Kriza lire?, konca. Belgrad, 21. nov. (Izv.) Pogajanja radikali in demokrati so še vedno na mrtvi točki. Niti ena niti druga stranka noče popustiti v vprašanju notranjega ministrstva. V četrtek bo imel radikalni klub sejo, na kateri naj se končno odloči, ali ostane sedanja koalicija ali ne. Večina ra-dikalcev je na stališču, da mora Pribičevič na vsak način iz notranjega ministrstva. V soboto, 23. t. m. bo imel tudi ministrski klub sejo, na kateri se bo odločilo o nadaljnem postopanju kluba. Belgrad, 21. nov (Izv.) Zdi se, da hoče Pašič zavleči krizo kabineta do 11. decembra, ko se bo v Belgradu vršil kongres radikalne stranke. Na kongresu bo radikalni klub dobil nadaljne smernice za vodstvo državne politike. Takrat se bo tudi odločilo, če bo še ostala sedanja koalicija ali ne. Belgrad, 21 nov. (Izv.) Pooblaščen od svojega kluba je Ljuba Davidovič poslal ministrskemu predsedniku pismo, v katerem odklanja vso odgovornost demokratskega kluba in izjavlja, da se morajo pogajanja takoj končati, da bo mogel pričeti parlament z rednim delom. MUSLIMANI ZA DOSEDANJO KOALICIJO. Belgrad, 21. nov. (Izv.) Danes je kralj Aleksander sprejel v avdijcnci muslimanskega poslanca Kurbegoviča, ki mu je poročal o delu v z konodajnem odboru. Kur-begovič je izjavil kralju, da je za nadaljnje ! delo nujno potrebno, da se obdrži sedanja i koalicija. Sklep Zveze narodov gSsde Pariz. dne 21. nov. Svet zveze narodov je odobril nastopno resolucijo: Ko je svet zveze narodov vzel na znanje ekspoze angleške vlade o informacijah, katere so jo napotile, da je zahtevala sklicanje sveta zveze narodov v svrho, da prouči položaj, ki je nastal vsled tega, kor so čete kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev vkorakale v Albanijo, da more ukreniti vse potrebno, kar bi bilo eventualno treba ukreniti po zaslišanju zastopnikov vlade SHS in albanske vlade, ko je skupščina zveze narodov 3. oktobra t. I. priznala velesilam pravico določiti albansko mejo in ker je poslaniška konferenca dne t), novembra t. 1. določila Albaniji meje iz leta 1913., določene na londonski poslaniki konferenci z nekaterimi malimi ii.premembami in ker je sedaj meja Albanije določena. in je potrebno, da se zvezi narodov za-jamčl spoštovanje mej, jemlje svet zveze narodov na znanje izjavo ministrskega predsednika kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da le kraljevina pripravljena ukreniti vse potrebne priprave za neposredno evakuacijo vsega Albaniji dodeljenega ozemlja Istotako jemlje svet zveze narodov na znanje zagotovitev obeh držav, da bosta živeli v dobrem sosedstvu, t. j. da ne bos'a dali niti direktnega niti indireklnega po v-da za pokrete, ki bi ogrožali mir med obema državama. Svet zveze narodov si Šteje v srečo, cla more ugotoviti pomirljiv zadržanje kraljevine SHS in Albanije, katori more prerokovati srečno bodočnost. Svot zveze narodov se je odločil,v soglasju s sprejeto resolucijo i dne. 6. oktobra odposlali nn |ugoslovensko-al-bansko mejo enketno komisijo, ki bo poročala svetu zveze narodov o umaknitvi čet krallovinp SHS in čet Albanije na eni strani, na drugi strani pa zasedbo demarkacijske črte, določene z odlokom poslanlške konference dne 8. novembra t. 1. Svet zveze narodov se obvezuje omogočiti komisiji, tla bo mogla delati na to, da se pri evakuaciji ne bodo vršili neljubi incidenti. Komisija bo predlagala svetu zveze narodov, knj naj bi ne ukrenilo v svrho d« se preprečijo incidenti pri izpraznitvi. v Pri« tovalnega Trst, 20. nov. (Izvir.) Vsa pogajanja med industrijci in kovinarji v Julijski Benečiji so se razbila. Delavstvo je pristalo na 10 odstotno znižanje plač za pogodbeno delo in neke druge ureditve, a podjetniki so vztrajali na svojih prvotnih zahtevah. V soboto zvečer je nato svet delavskih zvez proglasil generalni štrajk vseh vrst delavstva v Julijski Benečiji. — Industrijalci so pa v tem sklenili posebno pogodbo s fašistovsko delovno zbornico temeljem 15 odstotnega znižanja mezd za !>ogodbeno delavstvo. »Belo« delavstvo se generalnemu štrajku ne pridruži. Gorica, 21. nov. (Izv.) Generalni štrajk v Liguriji traja dalje. Splošni železniški štrajk se širi; železničarji v Neaplju so sklenili, izvesti štrajk do skrajnih mej. — Viada grozi z odpustom štrajkujočih železničarjev v zmislu zakona iz 1. i907. Rini, 21. novembra. Železničarska stavka v neapelskem okrožju se nadaljuje, toda zdi se, da ni več tako trdna, ker je osrednji sindikat železničarjev, ki se je izjavil proti splošni stavki, ne podpira. — Kljub agitaciji je uspelo v neapelskem okrožju vladi, da je energično izvedla svoje ukrepe in s tem zavarovala promet, ki funkcionira sedaj popolnoma normalno. Drugi dan splošne stavke v Liguriji je poteke! brez incidentov. Sicer je v Italiji situacija normalna. Stavka delavstva julijske Benečije ni popolna, ker se je del delavstva že ]>ogodil z delodajalci. pokrajinskega posve-otifoora y Julijski Benečiji. Trst, 20. novembra. Minolo soboto, dne 19. t. in., se je v Trstu prvič sešel novoustanovljeni pokrajinski posvetovalni odbor pod predsedstvom generalnega civilnega komisarja sen. Mosconija. V svojem otvoritvenem govoru je Mosconi veli-čal voljo vlade, da se kolikor mogoče prilagodi željam in potrebam novih pokrajin in doseže v upravi sodelovanje prebivalstva. Naglašal je obsežne naloge posvetovalnega odbora in napovedal da se poleg štirih že obstoječih tehničnih odborov (ju-ridično-upravni, gospodarsko-trgovski, finančni in pristaniško-železniški) ustanovi še tehnično-šolski odbor. Za funkcije posvetovalne komisije in tehničnih odborov se je ustanovilo posebno tajništvo. Kar tiče delovnega programa posvetovalnega odbora, predlaga, naj se združijo predsedniki teli. odborov z generalnim komisarjem in omenjenim številom posvet, komisije v poseben odbor, ki naj takoj sestavi program najnujnejših vprašanj in ga predloži komisiji. Po Mosconijevem govoru je takoj vstal zastopnik komunistov posl. Tuntar in podal oster protest proti načinu, kako hoče vlada s posvetovalnimi in neodgovornimi komisijami ovekovečiti necivilni in zločinski sistem, s katerim se vlada Julijska Benečija, Odklonil je sodelovanje in prepustil maščevanje za vse zločine vlade, fašizma in državnih organov nad prebivalstvom bodočim dogodkom, ki jih zgodovina nedvomno pripravlja. Nato je Tuntar zapustil zbornico. Nato je posl. Zanolla razkril formalne pomanjkljivosti v ustroju posvet, komisije. Za njim je govoril sen. Mayer. Nato je dobil besedo poslanec dr. Wil-fan. ki je izjavil, da smatrajo Slovani posvet. komisijo kot dobro znamenje vsaj v toliko, da čuti vlada potrebo, da si pri upravi zagotovi sodelovanje prebivalstva in da jo dana v komisiji Slovanom prilika, vsaj za kontrolo in opozicijo, ako že sodelovanje ne bi bilo mogoče. V komisiji, kjer bosta prvič sedeli skupaj obe narodnosti, bo hidi prilika, dn se Italijani in Slovani bolje spoznajo med seboj in da se odstranijo nesporazumljenja. Slovani vživajo dozdaj v teh pokrajinah v vsem javnem življenju, posebno pa v narodnem, jezikov-nem in šolskem pogledu tako postopanje, ki nasprotuje svečano danim obljubam. Tudi v tej komisiji so Slovani zapostavljeni ter je bil n. pr. izmed meščanov izvoljen v tehnične odbore en sam Slovan. (Posl. Zanolla: »A ta velja za deset k) Govornik želi, da se to nesorazmerje popravi. V imenu socialnih demokratov je izjavil posl. Puecher, da bodo socialni demokrati sodelovali tako v komisiji kakor v tehničnih odborih. Nato je odgovarjal sen. Mosconi, ki je meti drugim izjavil, da ni nasproten želji dr. ilfana glede nadaljnega imenovanja slovanskih strokovnjakov v tehnične odbore — Wash?ngtons!ca konferenca. Pariz, 21. nov, (Izv.) Iz Washingtona se poroča, da je francoski ministrski predsednik Briand sprejel italijanskega delegata Schannzerja, ki bo v plenarni seji kon-ttrence utri v imenu Italije podal daljšo izjavo. Kakor se čuje, bo Schanzer med drugim izjavil, da Italija odobrava omejitev oborožitve na suhem v Evropi, ker upa, da bo na ta način dosegla jamstva proti Jugoslaviji. ČEHI PROTI KARLOVI APANAŽI. Praga, 21. nov. (Izv.) Vest, da hoče poslaniška konferenca naprtiti tudi Češkoslovaški plačevanje apanaže razkralju Karlu, je povzročila veliko ogorčenost. Vsi listi izjavljajo, da bo proti takemu poskusu nastopil ves češkoslovaški narod. ČEŠKO POSOJILO V AMERIKI. Praga, 21. nov. (Izv.) Ameriški Čeh Vopicka je pri ameriških bankah in tam-kajšn ih Čehih izposloval državno posojilo za Češkoslovaško v znesku dve in pol mi/inrdi češkoslovaških kron. STAVKA NA DUNAJSKI BORZI. Dunaj, 21. nov. (Izv.) Z ozirom na zakonski načrt, ki ga je predložil finančni minister dr. Gurtler, da morajo obiskovalci borze plačati mesečno 100 zlatih kron, je prišlo danes na borzi do razburljivih prizorov. Borzijanci so sklenili, da bodo preprečili vsak promet na borzi. Vodstvo borze je takoj sklicalo sejo, na kateri se je izjavilo solidarnim z borzi anci in je sklenilo, da se borza zapre, dokler vlada ne umakne svojega predloga ali ga vsaj toliko ne izpremeni, da bi bil sprejemljiv. Na Dunaju počiva tudi clearinški promet. Zastopniki bank so se priključili borzijancem. VELIKA EKSPLOZIJA V KINEMATOGRAFU. Berlin, 21. novembra. Kakor javljajo iz Harburga, so je na kinematografski predstavi, kateri je prisostvovalo več sto otrok, dogodila strašna eksplozija. Dosedaj so našli 11 trupel. Devet težko ranjenih so odpeljali v bolnišnico, kjer jih je osem umrlo. ! 7-fcOr ORLOVSKE PODZVEZE V LJUBLJANI ZA LETO 1921/22. Pred enim mesecem se je ustanovila Jugoslovanska orlovska zveza, h kateri so pristopili vsi slovenski in hrvatski odseki. Za enkrat še pretežna večina orlovskih odsekov obstoja v Sloveniji in ti odseki so po svojih zastopnikih zborovali v nedeljo dne 20. t m. v Ljudskem domn v Ljubljani. Celodnevno zborovanje je nudilo veliko zadoščenje vsem sodelujočim, ker je razodelo veliko moč organizacije in njen neprestani napredek. — Ob 8. uri je bila sv. maša za udeležence z lepim govorom P. Ramšrka v jezuitski kapeli, na- to se je v Ljudskem domu otvoril pod vodstvom predsednika Podzveze, Josipa Pirca, občni zbor, na katerem je bilo zaslopanih 150 odsekov. Iz taj-nikovega poročila smo posneli, da je predsedstvo s svojimi 14 delavnimi odseki, 84 rednimi (in dve žalni) sejami in v 2 sejah vodstva, a sodelovanjem v »vezi Orlic in Slov, kršč. soc. zvezi ter v odboru za katoliške shode izvršilo veliko kulturno delo. Izdalo je številne publikacije, izvedlo 6 orga-nizatoričnih tečajev, izlet v S.rasbourg, nebroj revizij in obiskov v odsekih in okrožjih in rešilo s pomočjo pisarne 8090 dopisov itd. Od lani je priraslo 48 odsekov, 8 je ša nedelavnih, 4 pa so prenehali. Vseh odsekov je v Podzvezi '205. Da bo mogoče napredovati, se razširi delokrog in pravice okrožij, ravnotako tudi pomnoži plačano osobje Podzveze. Blagajnikovo poročilo izkazuje preko 2,000.000 K prometa in 68.000 K premoženja. Poročilo uredništva »Mladosik sproži dolgo debato, kako pridobiti več sotrudnikov in plačujočih naročnikov. >Mladost« naj vzgaja Orle z idejo kršč. solidarizma in utrjuje voljo ter ljubezen do uje-dinjene našo narodne države. Zelo ugodno je poročat urednik »Orličat, ki je splošno priljubljen in razširjen listič. Imponiralo je poročilo vadilelj-skega zbora (podnač. Ivo Kermavnar), ki je podalo vpogled v telovadsko doto in snovanje. 26 sej, 4 tečaji, lepa knjižnica, učni pripomočki, revizije in tekme, javni nastopi (okrog 150), sloviti izlet v Strasbourg na mednarodno tekmo itd., priča, da poleg organiza^oričnega in izobraževalnega delovanja Orel z uspehom širi in izboljšuje telesno vzgojo. Poročili organizatoričnega in prosvetnega odseka sta odkrili, kako marljivo se giblje orlovstvo na izobraževalnem polju in koliko žrtev daruje v te namene. Ob sklepu dopoldanskega zborovanja je v krepki, jedrnati hrvaščini pozdravil predsednik Jugoslov. orL zveze, dr. Megler, bratski zbor. Par stavkov in buren odzdrav zborujočih je pokazal, da Orli cenijo in ljubijo novega predsednika Jugoslovanskega Orla. — Narašeajski odsek je priznal da treba bolj intezivno delati za pridobivanje in vzgo.o orlovskega naraščaja. Upanje vzbuja sklep višje šolske oblasti, ki želi, naj učiteljstvo tudi izven šole deluje za prosve'o in telesno vzgojo, za katero je »Orel« najprimernejše sredstvo. — Predsednik Podzveze. Josip Pire, je žel za svoje poročilo, v katerem je strnil najvažnejše uspehe orlovstva v le:u 1921, navdušeno in splošno priznanje, kateremu je dal izraza najsta-re.ši član Orla, ki je poudarjal, da delovanje brata Pirca zasluži tem večjo zahvalo in splošno priznanje, ker je s vojo neusahljivo energijo, iskrenim navdušenjem za stvar in neprecenljivimi žrtvami vodil orlovsko delo v najtežji povojni dobi., ko je ležalo vse na tleh in jo bilo treba iz razvalin zbuditi novo življenje. Občni zbor je nato priredil bra'u predsedniku viharno ovacijo. — Pri volitvah je bila soglasno izvoljena kandidatna lista predsedstva Članarino je zvišal občni zbor na 2 K mesečno za člana (Podzvezi). Na akademiji, ki je za tem sledila, so pokazali naraščajniki, gojenke. Orli in Orlice nove proste vaje, 5 članov pa dve slikoviti skupini. Dečki so izvajali slikovite in obenem izdatne vaje (4) lepo, vendar deloma manj natančno; ljubke vaje (štiri) deklic s praporci, prav lahno potekajoče; člani (5 vaj) moško, odrezano, pri krasno ses'av-ljenih skupinah mestoma prehitro; izborno pa so vadile Orlice (dijakinje krožka Št. Peter) svoje nove simbolično-ritmične sestave, ki vsebujejo toliko gibov v različitem ritmu, da jim smemo šteti v izreden uspeh, ako jih s toliko preciznostjo izvaja krožek po tako kratkem času priprave. Novoizvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: predsednik dr. Basa j, podpredsednik vikar Zabret, tajnik Langus, blagajnik Podgoršek, gospodar Slak, knjižničar dr. Žitko, načelnik prireditvenega odseka Jos. Pire, načelnik Ivo Kermav-ner, podnačelnik Rihar tajnik in knjižničar vaditeljskega zbora J. Hafner in odborniki brez mandata. Sestava odbora vzbuja upanje, da bo uspešno nadaljeval vses ransko razvito delo, dobro vo- dil naprej in navzgor domačo Podzvezo in bo v izdatno oporo Jugoslovanski orlovski zvezi. nmlm. + 0 znani »volovski« aferi, v katero je po poročilu >Beogr. Dnevnika« in »Politike«, torej samih demokratskih listov, prav »odlično« zapleten tudi slovenski sa-mostojnež minister Pucelj (glej »Slovenca« od sobote! op. ur.), belgrajski listi še vedno obširno pišejo. Najostrejše nastopa >Beog. Dnevnik«, ki Pašičevega sina naravnost poziva, naj iz Belgrada in iz Jugoslavije kar izgine: »... Mi vas više ne mo-žemo trpeti; selite se što pre iz zemlje, selite se i vi i vaš pašenog (oni Grk, ki je trgovino posredoval). Ja (Cicvarič) vas uveravam, gospodine, ako ostanete i dalje u Beogradu, da može biti svaštal Mene, tekel, fares!« — r i g. Puclja je prava sreča, da ni ne demokrat ne radikal, ampak samostojnež. Sicer bi tudi njega do-letel kakšen konec Pašičevemu sinu namenjenega »svašta«, ker je on tisti, ki jo pogodbo odobril. + Kake pa sedaj? Ko smo mi in ostali opozicionnlni listi pisali, da smo doživeli v albanskem vprašanju poraz in ko smo napadali vlado, ki je za ta poraz odgovorna, so letele na nas psovke in zabavljic^ od vseh treh demokratskih vetrov in sapic, od »Naroda« do »Jutra« in »Pondeljčka«. Te dni pa bruhajo belgrajski demokratski listi ogenj in žveplo na Radomira Pašiča zaradi znane »volovske« afere. V enem teh napadov se vprašnje »Beomrad-ski Dnevnik«: »Kaj bi napravilo radikalno časopisje, če bi bil g. Ljuba Davidovič minister vnanjih zadev in bi pod njim doživeli »a 1 b a n s k u s r a m o t u ,« ki smo jo sedaj dočakali pod Pašnem? Ta je huda! Kaj bodo sedaj napravili slovenski demokratje s srbskim belgrajskim »Beo-gradskim Dnevnikom«? Ali ga bodo proglasili za »protidržaven« list? + Razmerje med demokrati in radikali je klasično osvetlil Stojan M. Protič v članku o demokratski stranki, objavljenem v »Radikalu« od 19. t. m. Jedro demokratske stranke tvorijo srbijanski sa-mostalci, ki so že od nekdaj stremili samo za tem, da onemogočijo radikalom samovlado. To so mogli samostalci doseči le v koaliciji z adikali. V koaliciji s samostabi so morali radikali veliko trpeti pod gospod tvom samostalcev, ki so svoj gospodujoči položaj vedno zlorabljali v svrho okrepitve svoje stranke, da potisnejo radikale v ozadje. Zato so bili samoctalci za princip koalicijskih vlad le tako dolgo, dokler ne bi mogli zavladati sami. Tako je bilo v Srbiji in z isto taktiko poskušajo danes v kraljevini SHS. Ko go pa radikali pokazali, da znajo sklepati koalicije tudi z drugimi strankami v novi državi, so samostalci (oziroma sedanji demokratje) hoteli vse take koalicije onemogočiti s tem, da so začeli vse druge stranke predstavljati kakor separatistične in protidržavno. V tej politiki samostalce zvesto podpira »jugoslov. demokratska stranka«, katero je ustanovil Pribičevič v Sarajevu meseca februarja 1. 1919. »na poznati prevaran i nelojalan n^čin«. Pribičevič je sam proglasil sebe in svojo stranko kot za edino državotvorno, sebe pa za edinega človeka, ki pozna razmere v »novih krajih« zlasti na Hrvatskem«. — Za opozici-onalne stranke v »novih krajih« je zelo razveseljivo dejstvo, da se je vendar enkrat našel v Belgradu pogumen in avtoritativen mož, ki z brezobzirno energijo trga od Pribičeviča in njegovih oprod med Srbe zasejane laži o »protidržavnosti« hrvatskih in slovenskih opozicionalnih strank. + Čez sedem let vse prav pride. Minilo je že nekaj tednov, odkar je na nekem shodu, na Viču menda, padla beseda o nevarnosti vojne med Japonsko in Ameriko in nam je še v živem spominu, kako se je takrat »Narod« iz nas norčeval, podtikal govorniku na tem shodu vse mogoče nečedne namene in klical po policiji. Mi smo nato molčali, čakali iu pričakali. Z ozirom na potek vashingtonske konference piše namreč »Samouprava«, ki je tako srbski in belgrajski list, da mora »Narod« pred njim kar na kolena, dne 18. t. m. sledeče: »Tudi če bi se pogodili glede omejitve oboroževanja, se v praksi vendar ne bo dala preprečiti tekma med Japonci in Ameriko. Tako se bliža človeštvo, na sramoto civilizacije, novi vojni...« — Upamo, da se bo jutri klic po policiji razlegal od Knafljeve ulice do Belgrada 1 -j- Prisiljeao priznanje. Ne dolgo tega je v »Samoupravi« dr. Laza Markovič silno napadel Sv. Pribičeviča zaradi nerednosti, ki jih zlasti v Vojvodini zakrivljajo demokratski policajci in uradniki. V obrambo svojega gospoda je napisala »Demokrati-ja«, »da se ne mogn upisivati u krivicu g. Pribičeviča greške njegovih organa, jer on ne može pogadjati (uganiti) misli i namero svojih organa.« — Ta nekoliko čudni zagovor — čuden že zato, ker v vseh parlamentarnih državah odgovarja minister za svoje uradništvo — je predmet daljšega članka Protičevega članka (»Radikal« od 17. t. m.), kjer pravi med drugim: »Demokratija« ni toliko kritična in razbo-rita, da bi uvidela, da taka obramba ne le ne brani g. ministra, ampak odkriva bistvene napako ravno tistih načel, ki jih zagovarja g. minister in ž njim vred demokratska stranka. V državi z 12 miiljoni prebivalci ne more en sam minister držati vse v svoji roki in vse kontrolirati, da gre vse brzo, redno in po zakonu. Ako pa to ni mogoče, je treba najti način uprave, ki kontrolo omogoča in državljanom daje to, kar imajo pravico od države zahtevati. Od tega državljani nimajo nobene koristi, če jih »Demokratija« ali kdorkoli tolaži, »da minister njihovih misli in namer ne more uganiti.« Državljanom je potrebna brza, pravilna in zakonita uprava, te jim pa ue moro dati oni sistem (centralizem), ki ga tako ognjevito priporoča g. minister in kl ustvarja le samovoljo, brezkontrolnost, korupcijo in zastoj v delu. Ta nesrečni sistem kvari tudi one, nad katerimi vlada, in je dobrodošel samo bolestno ambicioznim ljudem, vlastoljubcem in megalomanom (doinišljavcein).« — Brzojavka škofa dr. Jegliča Jugoslovanskemu klubu. Ljubljanski škof dr. Jeglič je poslal Jugoslovanskemu klubu sledečo brzojavko: Lepo se zahvaljujem za odločno vprašan e na ministra prosvete radi sklepa ljubljanskega višjega šolskega sveta o duhovnih vajah in o verouku v naših šolah — upam, da se ta za nas razža-ljivi sklep ne bo potrdil. — Jeglič, škof. — Dr. Skaberne nadškof? Nedavno smo čitali v listih, da je vodja oddelka za prosveto in vere pokrajinske uprave postal »piišpek« prekmurski; danes pa vse kaže, da je že avanziral za nadškofa. Te dni je namreč po svojem poslušnem ordi-nariatu, višjem šolskem svetu, razposlal na Colomba. 3 Prosper Mčrimče. — Poslovenil —S—. Parniške zveze med Korziko in Francijo tedaj še ni bilo. Posredovala rta po prevoznih čolnih na otok, ki ga je miss Lidija sklenila na vsak način »odkriti«. Še isti dan je polkovnik pisal v Pariz, da odpove laročeno stanovanje ter se je pogo.1'! 7. gospodarjem nekega čolna, ki se je odpravljal rroti Ajaccio. Imel je dve sobici za silo. Vkrcal je živila; gospodar ie zatrjeval, dn ima starega mornarja ki je izvrsten kuhar in nima para posebno ne za zrezke; obljubljal je, da bo za gospodično prav primemo, ^a bo ugoden veter in lepo morje. Vrhu tega se je pa polkovnik na hčerino željo pogodil s kapitanom, da ne vzame nobenega drugega potnika in da pri-st: <•> na otoku od or~ strani, od katere bi se lahko veselili pogleda na morje. Prišel je določen dan za odhod; že zjutraj je bilo vse zavito in vkrcano. Jadrnica naj bi odplula z večernim vetrom. Polkovnik je čakal odhoda in se sprehajal s svojo hčerko ob obrežju, ko stopi k njima gospodar in ju prosi, da bi smel vzeti na krov svojega sorodnika; bil je mali bratranec botra gospodarjevega najstarejšega sina. Vračal se je domov na Korziko v nujnih zadevah, pa ne more dobiti ladje, da bi odpotoval. »Izvrsten dečko je,« je dostavil kapitan Matej; »vojak je, častnik lovcev pri pehotni straži in bil "bi že polkovnik, ko bi bil še »oni cesar«. »No, če je že vojak...« je premišljeval polkovnik in hotel dostaviti: rad dovolim, da potuje z nama.'.., ko je miss Lidija prikinila angleško: »P.hotni častnik!«... (Njen oče je bil namreč pri konjenici, zato je prezirala vsako drugo vrsto vojaštva.) »•Morda kak nevzgo^en človek, ki bo imel morsko bolezen in nama skvari ves užitek vožnje!« Go?podar ni razumel niti besedice angleščine, a zdelo se mu je, da je razumel, kaj je rekla miss Lidija z malo šobo na prijaznih ustih. Začel je o svr'em sorodniku hvalni govor v treh točkah. Zaključil ga je z zagotovilom, da je dostojen človek iz družine »kaporalov«, da ne bo nič nadlegoval gospoda polkovnika, kajti on, gospodar, se obveže, da ga nastani v kak kot, kjer bi njegove navzočn- " niti ne opazila. Polkovniku ir miss Lidiji se je zdelo čudno, da bi bile na Korziki družine, kjer postane sin desetnik kar tako po o?ctu. V svoji prostodušnosti sta mislila, da imata opravka s pe! ^tnfm desetnikom; sklepala sta, da bo to pač kaka uboga para, ki jo bi gospodar rad zastonj prepeljal. Ko bi bil častnik, bi morala z nj'm govoriti in z njim živeti; toda desetnik, kdo se meni zanj; saj to je nepomembno bitje in vsa njegova oblast tiči le v tem, da te ; nasajeni .. bajonetom spremlja "a, kamor si ne želiš. »Ali vašega sorodnika rada napada morska bolezen,« vpraša miss Lidija. »Nikdar, gospodivna; trd ko skala na morju in na suhem.« »No pa ga peljite,« je odvrnila. »Pa ">a ga peljite,« je ponovil polkovnik in sprehajala sta se dalje. Zvcr;r proti petim je prišel po nju kapitan Matej in ju povabil, da se vkrceta. Kot sta prišla v pristan, sta blizu kapita-novega čolna zagledala visokoraslega mladeniča, oblečenega v moder, do brade zapet površnik; iz njegovega zagorelega obraza, v katerem jc žarelo dvoje črnih, živih, dobro razprtih oči, je sijala odkritost in lokavost. Na njegovih vpotegnjenih plečih, na njegovih kratkih brkih si lahko spoznal vojaka, kajti tedaj še niso bile ceste polne brk in narodna straža s svojim strumnim obnašanjem še ni prodrla v sleherno družino. Ko je mladenič zagledal polkovnika, je snel čepico in se mu je brez zadrego v izbranih besedah zahvalil za izkazano uslugo. »Veseli me, da vam moremo ustreči,« je rekel polkovnik in mu prijazno poki-mal. Stopil je v čoln. »Nič ni v zadregi vaš Anglež,« je rekel mladenič v laščini čisto tiho gospodarju. Ta pa je položil svoj kazalec pod levo oko in povesil oba kota svojih ust. Tistemu, ki razume govorico z znaki, je to pomenilo, da Anglež razume laščino in da je čuden človek. Mladenič se je malomarno nasmehnil in se dotaknil svojega čela v odgovor na Matejevo znamenje, kakor da je h(' l reči, da imajo vri Angleži nekaj narobe v glavi. Potem pr. je sedel gospodarju nasproti in zelo pozorno, a ne ne- spodobno opazoval svojo ljubko sopoto-valk^ »Lepo se obnašajo francoski vojaki,« je angleško pripomnil polkovnik svoji hčeri. »Lahko napravljajo častnike iz njih.« Potem pa je vprašal mladeniča francosko: »Povejte mi, dečko, pri katerem polku ste služili?« Ta je lahno sunil s komolcem očeta krščenčevega malega bratranca ter je zadržujoč piker nasmeh odgovoril, da je bil pri loveih pehotne straže, a sedaj prihaja od sedmega lahkega. »Ste bili pri Waterloo? Mladi ste še pač.« »Oprostite, gospod polkovnik, to jO moja edina bitka.« »Ta šteje za dve,« je dostavil polkovnik. Mladi Korzičan se je vgriznil v ustnico. »Papa,« je rekla miss Lidija angleško, »vprašaj ga no, ali Korzičani ljubijo svojega Bonaparteja.« Predno pa je polkovnik prestavil vprašanje v francoščino, je mladenič odgovoril v dosti dobri angleščini, dasi z malo tujim naglasom: »Saj vendar veste, gospodična, da ni nihče v svoji domovini prerok. Mi, Napoleonovi rojaki, ga morda ljubimo manj kakor Francozi. Kar tiče mene, iaz ga ljubim in občudujem, če sta bila tudi moja in nje gova hiša v medsebojnem sovraštvu.« »Vi govorite angleško,« se je začudil polkovnik. vsa šolska vodstva pastirski list, v katerem razglaša okrožnico ljubi; uskega škofa dr. Jegliča o načinu cerkvene proslave državnih in narodnih praznikov, (Škof, list it, 9.) Na koncu pa dostavi a: Ker je v tej okrožnici govor samo o himni »Pravde Bog« — »Bože piavde« (razlaga odredbe) v slovenskem prevodu, sc odreja, da naj učenci in učenke pojejo v cerkvi vse tri določene himne t, j, »Bože pravde«, »Lje-pa naša domovina« in »Naprej zastava slave«, kakor hitro se jih dobro nauče, naj-dalje od 2. polletja naprej, vsako v izvirnem besedilu, — Čuden mora biti okus gospoda dr. Skaberneta, ki prosto vojaško koračnico, v kateri se junak poslavlja od svoje matere in ljubice, postavlja v eno vrsto s svečano himno našega kraljevskega doma. Tudi mu ni padlo v glavo, da je cerkev najmanj primeren kraj za kakšno bojno pesem krvavega značaja, ki bi jo mogel kvečjemu tak estet kakor je n. pr. gospod Ribnikar, smatrati za himno. V cerkvah se bo seveda pela tudi zanaprej le tista himna, ki jo predpisuje naš cerkveni poglavar škof dr. Jeglič in sicer v slovenskem jeziku, ne pa, kar si je izmislil naš najnovejši »celsissimus«, gospod dr. Skabernč. — Ribnica. Pretekli četrtek so se tu vršile volitve v krajni šolski svet za Ribnico, ki obsega 4 občine in Dolenjo vas, kamor spadajo tudi 3 ribniške vasi, V Ribnici je šlo za to, da se demokrati polaste šolskega sveta, odkoder bi osvajali svojo namišljeno domeno meščansko šolo. Prišlo je na volišče par demokratov, predno so se te volitve pričele, ogledovat situacijo, pa ko so videli polnoštevilne zbrane župane SLS, s polnoštevilnimi odbori, so obupali in odkurili so jo, predno so se volitve pričele. Le namestnik državnega pravd-nika znani Žvanin je hotel vriniti 4 liberalne glasove, pa je žalostno pogorel. V Dolenji vasi je pa šlo za to, da si krajni šolski svet osvoji SLS, ker doslej je bil v nasprotnih rokah. Enoglasno so bili izvoljeni pristaši SLS. Nasprotniki se niti prikazali niso. In zastopniki ljudstva hočejo držati pravice do šole, ki je in mora ostati ljudska last. — Iz zaupnega sestanka SKS. Včeraj so imeli Samostojneži zborovanje v Ljubljani. Navzoč je bil minister Pucel;, Po zborovanju je peljal svoje najzvestejše zaupnike v gostilno, kjer je plačal dva Štefana, Potem je pa svoje pristaše navduševal s tem, kako ga je kralj baje milostno sprejel in kakšno veliko važnost bojda polaga nanj in na njegovo stranko. Izjavljal je, da JDS nima simpatij do SKS, da bo pa ta vendar zmagala, če bodo vsi člani držali skupaj tako, kot je treba. Jako dobro pa pristoja gospodu ministru Puclju pristno samostojno pridušanje, s katerim je svoj »ekspoze« zabeljeval pri vsakem stavku. Zelo karakteristično se je tudi izjavljal o ministrskemu predsedniku Pašiču. Če imajo pristaši SKŠ količkaj pameti, bodo uvideli, da jih Pucelj vleče za nos. Ker je pa plačal za dva Štefana pristne slovenske kapljice, so bili z niim vsi zadovoljni. Pil je pa na njegov račun tudi pristaš SLS, ki nam je to poročilo prinesel. Zdravniško društvo v Mariboru. V četrtek, dne '24. t. m. ob 18. uri se vrši v Mariboru v hotelu >Pri Zamorcu« odborova seja »Zdravniškega društva v Mariboru«. Z ozirom na izredno važni dnevni red se vsi člani odbora vljudno vabijo, da se sestanka udeleže. — Razmejitev v Banatu. Danes 22. t. m. prične komisija za določitev meje med Jugoslavijo in Mažarsko v Banatu s svojim delom. — Kočevski Nemci za srbske radikale. Kakor poroča kočevski »Radikale, so pri občinskih volitvah v Brigi (Niedertiefen-bach) zmagali radikalci popolnoma in dobili občino v svoje roke, v Novih lazih (Hinterberg) pa so dobili od 16 odbornikov 8. — Promocija. Na dunajski visoki šoli za poljedelstvo, gozdarstvo in kulturno tehniko je promoviral 14. t. m. inženerjem kulturne tehnike g. France Urbas. — Opozarjamo dijake in zasedenega ozemlja, da v dosego dovoljenja za potovanje na božične počitnice vlože žc sedaj pismene prošnje naravnost na italijansko delegacijo v Ljubljani, ker bo sicer prepozno. Drugi način je brezuspešen. — Popravek. V zadnji nedeljski številki naj se v poročilu o se i višjega šolskega sveta bere: .)... p» informacijah, ki jih je prejel od Šolske oblasti zgodila krivica...« namesto. ».. informacijah. ki jih je preje), od šolske oblasti, zgodilo... Janko Jovan: Vzroki In pobijanje draginje. Po dolgem toženju o neznosnih cenah vseh predmetov ljudske prehrane je vse čakalo na zboljšanje v jeseni, ko pridejo prvi pridelki na trg. To pričakovanje se je zdelo opravičeno, ker letina ni izpadla tako slabo, kakor sc je balo, nasprotno so bili rezultati glede kvantitete povoljni, a glede kvalitete boljži od vsakega pričakovanja. Ne da se tajiti, da je tudi pričetek žetve opravičeval pričakovano pocenitev, kajti če tudi ni ta hotela nastopiti kar naenkrat, vendar so kazah cene ob vstopu v žetev prav vidno tendenco navzdol, Približno v času, ko se je pričelo govoriti o izpraznitvi Baranje, pa je tendenca v cenah krenila v čisto nasprotno smer. Naravno je, da vsak pojav, ki provzroča neprijetne posledice, vzbuja nezadovoljnost, išče krivcev, pravih in namišljenih, ter da prizadeti kličejo vlado na pomoč. Kmetu se očita v takih prilikah, da pretirava, trgovcu, da hoče s starimi zalogami po visokih cenah odirati, in vladi, da ničesar proti draginji nc ukrene. Tudi vlada postane nervozna; izdaja nove naredbe o pobijanju draginje, o občinskih sodiščih, da sc s tem vsaj pred maso konsumentov zavaruje pred očitki. Če pa gledamo vpliv naredbe, ki je že precej časa v veljavi, opazimo, da je draginja rastla vkljub vladni uredbi nemoteno naprej in dosegla visočino, kakor je nihče pričakovati ni mogel. Č® hočemo pojave draginje objektivno presojati, nam prav nič ne koristi zvračati krivdo na posamezne sloje, temveč se moramo edino le vprašati, ali stoje cene naših pridelkov v sorazmerju komponent, ki tvarjajo nižje ali višje cene. Predvsem se moramo zavedati, da imamo prosto trgovino, da stojimo z zunanjim svetom v trgovskih odnošajih in se zato moramo pokoriti principom, ki v svetovni trgovini odločajo. Naše cene ne morejo biti nižje, kakor jih trgovec lahko doseže zunaj. Cene zunaj pa določa kurz tujega denarja in cene svetovnih tržišč, V kolikor smo živeli v sorazmerju s svetovno tržno pariteto, morejo nam dokazati zunanje borze. Vzemimo notiranje na njujorški borzi. Dokler ostane pri nas nepremenjen kurz dolarja in na borzi nepremenjeno stanje notiranja cen, toliko časa tudi pri nas zunanji trg ne provzroča sprememb. Če pa gre cena zunaj preračunana v naš denar kvišku, potem ima v prosti trgovini nujno posledico rastočo draginjo, Cena žita v dolarjih je sicer na njujorški borzi stalno padala, a dolar pri nas je rastel neprimerno hujše, kot je znašalo padanje cen; končna posledica je bila in je morala biti podražitev. En bushel pšenice (tipa Hard Winter št. 2), t. j. okoli 35 kg, je notiral na njujorški borzi dne 21. julija 151 yt centov, dne 19. avgusta 147?» centev, dne 11. oktobra 138K> c., dne 21. oktobra 132 Vi c., dne 28. okt. 119 c., dne 5. novembra 110 c., tedaj neprestano padanje, Ako bi pri taki konjunkturi kurz dolarja pri nas ne rastel, padale bi cene tudi pri nas, ker bi pri onemogočenem izvozu ponudbe presegale povpraševanje po blagu. Toda naša valuta je pričela padati in vse tuje so se stalno dvigale. Dolar je notiral 21. julija 163 K, dne 19. avgusta 177 K, dne 11. oktobra 242 K, dne 21. oktobra 283 K, dne 28. oktobra 295 K in dne 5, novembra 350 K. Ako izračunamo ceno pšenice glasom notiranja na njujorški borzi in notiranja kurza dolarja, potem bi znašale cene pšenice z voznino, a brez .arine aproksimativno dne 21. julija 9 K, dne 19. avgusta 9.50 K, dne 11. oktobra 11.70 K, dne 21. oktobra 13.10 K, dne 5. nov. 13.80 K. K tem cenam ni prištet niti izdatek za zavarovanje, niti zguba na obrestih, niti trgovčev zaslužek. Naše borze žal ne poslujejo tako, da bi nam bilo mogoče njihova notiranja vzeti za podlago primerjanja k gornjim Cene pa so bile v Vojvodini koncem julija 9.40—9.50 K, avgusta 9.60—10.40, septembra 10.50, 11. septembra 11—11.50, oktobra 11.50—12.50, pričet-kom novembra 13—13.40 K; tem cenam pa moramo pribiti še prevozne stroške do namembne postaje. Trenotno valovanje notiranja na zunanjih trgih, kakor tudi trenotni porast ali padec tuje valute pri nas nima sicer še dejanskega vpliva, ki bi bil takoj izražen v cenah živil, a stalna tendenca valovanja cen zunaj in stalna tendenca kurzov tujih valut v gotovi smeri ne more ostati brez vidnega vpliva na tvorjenje naših cen, kakor nam navedeni slučaji očividno dokazujejo. Celokupni pojav nam daje najboljši dokaz o svetovnem izenačenju cen na gotovi pariteti. To izenačenje je bilo za nas, ko nam je ziiriška borza neprestano javljala, kako pada vrednost naše krone za nas glede cen živil, osodepolno ter privedlo do neprenosljive draginje, ki pa ni prav nič drugega, kot izraz svetske tržne paritete. S tem, da smo sprejeli princip proste trgovine, podvrgli smo se neizprosnim ekonomskim principom, katere ne morejo nikake prisilne odredbe zadrževati, dokler smo v prostem trgovskem odnošaju z zunanjim svetom. Ker pa' država itak ščiti domače proizvode z gotovo izvozno carino, morajo stati naše cene za znesek te carine celo pod svetovno tržno pariteto, kadar izvažamo. Izvoz se zagovarja kot najuspešnejše sredstvo za povzeligo valute, a konsument ga smatra za vzrok dragin-e To prihaja odtod, ker je naš izvoz mogoč le pri nizki vrednosti naše valute, a draginja nesporno sledi padanju vrednosti denarja. Izvoz in draginja se pojavljata tedaj istočasno, vendar pa izvoz nc provzroča draginje. Če jc izvoz tolik, da vpliva na zboljšanje valute, potem sc nc da oporekati, da more lc po živahnem izvozu nastopati odjenjanje draginje. Nasprotno naziranje izvira le od nepoznanja zvez med gospodarskimi pojavi, kakor sem jih zgoraj označil. Ako bi naša država ne potrebovala niti uvoza industrijskih produktov in ne imela plačilnih obveznosti v tujih valutah, potem bi ji bilo lahko rešili vprašanje draginje. Če se za-pro meje v deželi, ki pridela veliko več, kot potrebuje, morajo cene hipno pasti. Potem nam tudi ne more biti tolikega pomena, kako zunanji trg ocenjuje vrednost našega novca. Žalibog so razmere drugačne. Potrebujemo uvoz, in sicer uvoz, ki predstavlja milijarde, imamo plačilne obveznosti zuna zato pa moramo težiti po zboljšanju našega denarja, in ker je izvoz eno glavftih sredstev za zboljšanje, moramo iz narodnogospodarskega stališča biti za izvoz. Če pa isto priznava tudi vlada ter spodbuja trgovce k izvozu, potem se vendar ne sme hudovatt nad trgovci, če izvažajo. Da pa izvaža trgovec samo tedaj, če mu izvoz prinaša koristi, je menda umljivo, in umljivo tudi to, da mu pri izvozu nihče ne misli diktirati cen, katere naj zahteva od inostranskega kupca. Trgovcu jc tedaj popolnoma na prosto dano, ali placira svoje zaloge na domačem ali na tujem trgu. Če obstoja ta prostost, potem jo logično, da se bo držal trga, ki mu nudi večje koristi. Kljub temu računa trgovec z dejstvom, da je Izvoz mogoč samo tedaj, če so gotovi pogoji dani, vsled česar tudi v času izvoza ne zanemarja domačega trga ter oddaja, v kolikor ga pri tem ne teži liziko in drugi stroški, blago toliko ceneje. S tem pa je varovana svetovna tržna pariteta. Postaviti se pa na stališče, imeti prosto trgovino, imeti prost izvoz, ta irvoz celo pospcSevati, 'trgovino pod roko«, za posledico. Niti najmanj nimam namena 5 zgornjim izvajanjem zagovarjati izkoriščevafije in draginjo, hotel sem samo poudarjati, da pri sedaj obstoječih razmerah proste trgovine, čc s«5 ista konsekventno izvaja, ne more biti pri vednem padsnju kur^a druge posledica, kot podražitev. Če se našim finančnikom posreči spraviti krono kvišku, bo prav tako kot sedaj draginja, logična posledica v naši prosti trgovini pocenitev. Zato pa je praktično vzeto pobijanje posledic ob pripustitvi obstoja vzrokov brezuspešno. Prisilne naredbe morejo poedin-ce zadeti, a splošnega stanja zboljšati ne morejo, kot ga še doslej zboljšale niso. Zato ponavljam še enkrat: dokler stojimo na principu svetovnega Izenačenja tržnih cen, in to je naravna poslcJica proste trgovine, toliko časa bo padanje in dviganje naše valute odločevalo na podražitev oziroma pocenitev, in to zlasti pri vseh predmetih, ki tvorijo naš izvoz, Če pa nismo v stanju zboljšati valute, potem nam ne zadoščajo uredbe, potem je treba globlje poseči; potem znači, da moramo svetovno tržno pariteto zavreči. Svetovno tržno pariteto pa moremo zavreči samo z odstranitvijo proste trgovine in prostega izvoza. Ali je pa vlada v stanu to izvršiti, jc drugo vprašanje. Enkrat že jo hotela vzeti izvoz v svojo i upravo, a ta poizkus se ji je izjalovil, danes j se zdi, da se tega vprašan;a niti lotiti ne upa in je tudi težko pričakovati, da bi se ga pri sedanjih razmerah upala spraviti v pretres. Tako ni čuda, čc se bo še nadalje pobijalo draginjo, a vzrok draginje se bo puščal v m;ru. Prihodnjost bo po mojem trdnem prepričanj« dokazala, da je tak boj zoper draginjo, kot se ga vedi sedat, — ničev. BORZA. Zagreb, '21 nov. (Izv.) Devize: Pešta 3!), Berlin 112-116, Italija 1200-13, London 1250-1270, Pari7, 23, Praga 332—335, Dunaj 515-520. Curih 58—50 -■ Valute: nemške niartce 128—135, dolarji 320-328. Curih, 21. nov. (Izv.) Devize: Pešta 0.57, Berlin 197, Italija 2210, london 2130, Newyork 531, Pariz 3840. Praga 560, Dunaj 0.18, Zacreh 1.70, Varšava 1.87, Bruselj 3715. g Izvoz živine t Italijo dovoljen. Ministrstvo za kmetijstvo in vode v Belgradu brzojavno obvešča, da je italijanska vlada dovolila uvoz naše ži-vine v Italijo pod pogojem, da se ista v Trstu in Ankonl pokolje. To so objavlja zainteresiranim v zvezi z razglasom z dne 20. oktobra t. 1., št. 3898 (vet), ITindni list št 120, radi ravnanja. g Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani razpisuje dobavo 200 vagonov hrastovih drv. ileflektantje naj vpošljejo *07adevne oferte na obratno ravnateljstvo juž. železnice, odd. 111-4 v Ljubljani. lj 1. decembra, na praznik njedinjenja priredi ljubljanska sekcija Udruženja jugoslovanskih novinarjev slavnostni koncert. Poleg ugledne sopranistinje ge. Pavle Lovšetove ter orkestra Dravske Divizije nastopi več ljubljanskih pevskih zborov. Prvemu delu večera, namreč slavnostnemu koncertu, bo sledil drugi neprisiljen del z različnim sporedom. Prepričani smo, da bo ta koncert novinarskega udruženja na praznik našega ujedinjenja zbirališče zastopnikov vseh uradnih, kulturnih, trgov-sko-obrtniških in drugih narodnih krogov. lj Sodalitafis ss. Cordis Jesu za ljubljansko mesto bo imela shod v sredo, 23. t. m, ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Predaval bo vse-učiliški profesor msgr. dr, Josip Ujčič o nekaterih moralnih problemih. lj ProsTeia frančiškanske kopnijo. Danes v torek, dne 22. oktobra, se vrši v društvenem lokala občni zbor Prosvete frančiškanske župnije po navadnem dnevnem redu. Začetek ob 8. urf zvečer. Pred občnim zborom predava Vek o sla v Vrtov ee o predmetu »živa beseda«. — Vabimo vse članice in Člane ter prijatelje uaše organiza- cije, da se predavanja in občnega zbora v obilnem številu udeleže. — lj Rokodelski dom. Pevski zbor kat. društva rokodelskih pomočnikov ima pevsko vajo v sredo, dno 23. novembra, točno ob 8. uri zvečer. Vsi gg. pevci naj so vaje prav zanesljivo udeleže. lj »LJubljana«, Drevl ob osmih nujna odborova se.ia. li Dijaški ibor Glnsbene Matice v Ljubljani. Ivakor prejšnja lota. bo tudi v tekočem šolskem letu posvečalu Glasbena Matica vso svojo pažnja dt.aškemu zboru. Radi tega vnbi vso uašo mladino, du se odzove temu vaiblu ter redno in točna poseča vaje dijaškega zbora. I. pevska vnja se vrši v torek, dne 22. I. m. od pol 8. do pol 0. ure zvečer v prostorih Glasbene Matice v Gosposki ulici »t 8, pritličje, 6oba št. 17. (k) lj Novoizvoljeni kuratorij mestnega dekliškega liceja jc imel prvo sejo pod predsedstvom župana dr. 1'eiiča v soboto, dne 10, t. m. v mesUii posvetov .liii, i. Za podpredsednico je bila izvoljena Fran j n Tavčarjeva, m poročevalca pa licej-ski ravnatelj Jug. Po običajnem dnevnem redu iti po rešitvi nekaterih osebnih zadev je poročal ravnatelj Jug o stanju liceja glede učil in učnih pripomočkov. V tem oziru je šola naravnost v sra-motnom 8 ion ju. Prejšnji liberalni gozdarji »o iurli ua šolskem polju gospodarili «nmo — z jezikom. Svojo šolsko Miapreduoat< so pokazali najbolj s tem, da so spravili licejskega ravnatelju v sramotno odvisnost od zadnjega magistratiiega pisarja, brez čigar dovoljenja ui smel kupiti niti — metle. Bil je res skrajni čas, da so prišli v kuratorij proti volji •.lutroveevc tudi . klerikalci... Le na ta način ie upati, da pride licej do oprame modernega učnega zavoda, učno osobje pa do «vou jih pravic in svojega ugleda. Liberalni magistrata?, mogotci so jih namreč doslej smatrali za svoje politične robotnike. Pravno razmerje učnega osobja na zavodu je nejasno, po statutu je gotovo, da niso mestni uslužbenci. Čigavi so tedaj? Prejšnji občinslci odbor so za take >biigalcles sploh ni brt-gnl. Sedaj jm dovolil obč. svot mestnim uslužbencem nabavna prispevke in če bi sedanja večina tako umevaln svojo naprednost kakor liboralei, kakšne posledice bi imelo to lahko za licejake uslužbence? Dr. Triller hoče organizirati odsek za preiskavo prejšnjega obč. gospodarstva. Prav. dela bo imel dovolj! lj Ljubljanska porota. V f orni je bil obsojen radi prekornčoiim silobrana na S mesecev ostroga zapora Miha FrHkovec, ki je 10. julija v Mengša uftmlii svojega brata Franceta. Vprašanje na umor in uboj so (Kirotnikl zanikali. lj Nesreči. Mestni nndlovec 72 letni Rajko Sevntlc je padel na stopnicah iu si zlomil levo roko. — Med dolom se je 23 letni Vinko fcgajnar iz Orlove ulice 11 usekal v denuo m, lj Ukraden je bil mod 6. in 7. t. m. na posestvu Josipa Konlorja v' Lipah na Barju pani. 14 do 16 kg težak. Tatovom je policija ie nn sledu. lj Izgubila, so je denarnica /, vsebino K :M0 ln pokojninskim potrdilom od fin. ravnat' Ijslva. Pošten najditelj naj jo prinese v upravo Slovenca*. pr Danes koncert znanega prvega bari tonista moskovskega gledališča, sedaj pr-: vega baritonista belgrajskega gledališča, j Holodkova s sodelovanjem zagrebške prl-madone V e s e 1 - P o 11 a. Na klavirju ! spremlja prof. R u č. pr Cerkveni koncert pri frančiškanih v dae-: vih 20. In 21. novembra s P. H. S a 11 n e r j e v o I »A s u m p c l j Orle< Sav. okrožja pa tudi za vse fante v Gor. in Spod'.' Sav. okrožja po se zanimajo za naše organizacijo. — Prei. gg. župniki se naprošajo, da prijavijo Število udeležencev župnijskemu uradu v Mar. Nazaretu vsaj do 5. decembra, da se bodo stanovanja preskrbela. Za hrano a bodo morali udeleženci sami skrbeli. Učiteljski vestnik. Slomškova zveza. Odborova seju se vrši V četrtek popoldne ob B. uri v tajništvu. V soboto bo zborovala podružuii a ljubljanske okolice. Dopoldne ob 10. uri hospitacija na Pomožni šoli pri gosp. Ani Lebarjevi, popoldno predavanje ta zborovanje v Mostah Začetek ob 2. uri. K obilni udeležbi vabi Janko Bajoc, 1č. predsednik. Orlovski vestnik. ftentpeterski Orel v Ljubljani vabi člane, da se udeleže danes zvečer ob 8. uri telovadbe za vaje. katere se proizvaja na Miklavževem večera. V sredo zvečer redni fantovski večer In razgovor o Miklavžu. Orel sv. Jakob Danes v torek točno ob 8. uri zvečer fantovski večer. Ker jo napovedana ra vsi Člani zanesljivo ud»-s. uri je odborova seja. Bog okrožna revizija, se leži!®. Točno ob pol Sivi! — Predsednik. Kaj če i^fiul J - to te znal Lekarnar Feller -Stublca! Večje industrijsko podjetje v prijaznem kraju na deželi usnjarske stroke išče dva samostojna knjigovodji ter obenem korespondenta, zmožna slovenščine, nemščine, po možnosti tudi srbohrvaščine. Za stanovanje je preskrbljeno. Reflektlra se samo na resne in dobre moči. Plača po dogovoru. Mesto trajno. — Sprejmejo se tudi za to delo event. samostojne ženske moči. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in referencami pošljejo naj se na upravništvo »SLOVENCA« pod šilro »200«. 4269 Tajnika za popoldanske ure rabi Zadruga tesarskih mojstrov za Slovenijo v Ljubljani. Plača po dogovoru. Zglasiti se je pri F. RAVNIKAR, Ljubljana, Linhartova ulica 23. 4252 ki bi bila obenem zajutrkovalna markerlta. Kavama STRITAR. Vidovdanska cesta štev. 2. Zahvala. O priliki smrti naše prl-srčnoljubljene hčerke, oziroma matere in sestre, gospe Marije Miklavc roj. Janša se iskreno zahvaljujemo za obilno sočutje in častno spremstvo pri pogrebu, osobito še preč. duhovščini, si. pevskemu zboru za ginljive žalostinke, kakor tudi ljubkim šolskim gojenkam za krasno cvetje ln vence. Vsem skupaj: prisrčna hvala! 4243 Žalujoči ostali. Razpisuje se služba obč, tajnika in orgwta v Sodražici. — Plača mesečno 1700 kron. poleg tega proslo stanovanje in štolnina. Ponudbe sprejema županstvo v Sodražici. Velika kemična tvornica traži za što skoriji nastup :: vrsnog koji je apsolvirao študije, te raspolaže nekom praksom. Neka se javljaju samo Jugosla-veni, koji osim srpsko-hrvat-skog vladaju i njemačkim ev. i franeuskim jezikom. Ponude slati na upravu pod S. T. 4268. Zamenja se stanovanje z dvema sobama in kuhinjo v sredini mesta z enakim stanovanjem na periferiji. — Naslov pove uprava ^Slovenca« pod štev. 4270. Sprejmem takoj več za navadna dela. Plača od para od 50 do 80 kron. Delo trajno. Nastop takoj. Maks Pečnik, tvornica čevljev, Oameljue nad Ljubljano. Strojno mizarstvo na Gorenjskem sprejme v trajno delo piSTjlJ* za iz('c,av0 prvovrstnega 11 Bs£.C33 JU portalov in amerikanskih miz itd. Stanovanje v hiši. Ponudbe z zahtevo plače s 50parsko znani-iko je poslati na upravo »Slovenca t pod ' šifro »Mizar 4235«. 1 ".v -?1« ■v'---*/- v- ' . • ...... t k Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni brat in stric, gospod FRANC J A G E R nadzornik južne železnice v pok. v ponedeljek, dne 21. novembra mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 23. novembra ob 2. nri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra nasip št. 57 na pokopališče v Štepanji vasi. V Ljubljani, dne 21. novembra 1921. OBITELJ BATTESTIN. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezptte in okrajna bolniška blagajna za Slovenijo v Ljuiiljam nameravata zgraditi v Ljubljani na stavbišču ob Miklošičevi cesti nasproti ji^fi?«^ n^čo skupno uradno poslopje in razpisujeta za pridobitev načrtov javen naleaj, ki je omejen na arhitekte, prebivajoče v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Udeležiti se morejo tudi inozemski arhitekti, morajo pa biti jugoslovanske narodnosti. Osnutki, ki jih je v zmislu razpisanega programa in pogojev izdelati v merilu 1 :200, morajo biti izročeni do dne 15. januarja 1922 ob dvanajstih gradbenemu odseku v Ljubljani, Šolski drevored 2, 1. nadstropje, v zapečatenih ovojih z geslom. V presojevalno komisijo so izvoljeni sledeči gospodje: Ing. Anton Klinar, gradbeni direktor kot predsednik. Dr. Demeter Bleiweis, šefzdravnik okrajne bolniške blagajne. Ing. Jaroslav Foerster, namestnik ravnatelja tehniške srednje šole. Ing. Ciril Kock, mestni višji gradbeni svetnik. Ivan Kocmur, ravnatelj okrajne bolniške blagajne. Dr. ing. Alojzij Kral, univerzitetni profesor. Ing. Matko Prelovšek, mestni višji gradbeni svetnik. Dr. Anton Sagadin, ravnatelj delavske zavarovalnice. Ing. Viktor Skabernfe, višji gradbeni svetnik. Vsi stanujoči v Ljubljani. Za osnutke, ki jih bo presojevalna komisija spoznala za najboljše, so določene tri nagrade, in sicer: I. nagrada v znesku 10.000 dinarjev. II. nagrada v znesku 7.000 dinarjev. III. nagrada v znesku 5.000 dinarjev. Za eventualni nakup nadaljnih treh osnutkov, ki sicer ne bi bili odlikovani, pač pa od presojevalne komisije v nakup priporočeni, je določenih trikrat po 25U0 dinarjev. Za izgotovitev konkurenčnih načrtov potrebne pripomočke, razpisne pogoje in druge podatke dobijo interesenti poMnine pro to pri podpisanem gradbenem odseku. V Ljubljani, dne 14. novembra 1921. odsek Delavske zavarovalnice 7oper in Okrajne bolniške blagajne. BHHHBBBnBBBBBBBa^HniBEEniJHBEEBBESESiBEEElBB Velika fafcrika kemične industrije tr*"™Tm S iskusnog mašlmstu SSr i za vogjenje svojih velikih radiona. Poznavanje srpsko-hrvatskog, ili dru- B gog slavenskog jezika, kao i njemačkog jezika je potrebno. Opširne po- jj® nude sa prepisima svjedodžaba i referencama neka se pripofalju pod £ šifrom B. S. 4266 na administu iju lista »SLOVENEC«. ■ ■ HHHSHHHMBHKaiSraEnHSEffiHSiHBHBHE^flinBHlEBBBB Naprodaj je hrastov, z opeko krit, s kamnitimi podstavki in z železom vezan z 12 okni, zraven kolodvora S\u£,l£i v Kamniku. Cena nizka. — Poizve se pri ANT. LAP, vrtnar, Šutna, 11 Kamnik. 4261 ena politirana žrešnjeva s psiho, dalje hrastovo masivno, kompl. z modroci, otoinane in kuhinjske opravo naprodaj po nizkih cenah pri IVANU ANDLOVIC, Iiolizej, Ljubljana, Gosposvetska ccsta. 4262 m es B M fc z večletno prakso, samostojen delavec, kateri obvlada per-fektno slovenski, italijanski in nemški jezik ter zamore predložiti prvovrstne reference, se takoj sprejme. Izborna plača, hrana v hiši. — Ponudbe pod »Sijajna bodočnost« na Aloma Company, anončna družba z o. z, Ljubljana, Kongresni trg 3. 4241 a te Mestni pogrebni zavod v Ljubljani 4259 ali kontoristinja, izurjena v fakturiranju, naročevanju in ekspediciji, z znanjem slovenskega, nemškega in ev. italijanskega jezika se takoj sprejme. — Ponudbe pod »Živ-ljenska namestitev« na Aloma Company, anončna družim z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. 4242 Prva bosanska tvornica amoniačne sode d d. u Lukavcu. Bosna traži sa nastupom čim pri je jednog iskusnog maj^tora za bušenje kamena meister) za pogon svog kamenoloma. Potrebito je znanje pneumatičkog bušenja te racionalno iskoriščivanje kamenoloma. Cijenjene ponude nelta se pri-pošalju sa referencama ravnateljstvu fabrikc sodo u Luka ven. 4267 m B NASPROTI QL/!VM£ POSTE L ZADNJE NOVOSTI svilene triko-obleke od K 2600- voitiene obleke . kostumi..... plašči....... angl. flanel bluze . svilene bluze . . . 1600-— 2800"— 1900"— 195"— 750'— Velika izbira svil. iiikot oblek, večerne obleke iz kineškega krepa in svile. Pletenine, zimsko perilo, rokavice, nogavice. = Vsi modni prtdmet. si 1 ti a e H Bi^MfEii d. d, MENJALNICA v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 26. Delil, olavn. K 200,81)0.000. Ceni a d V Os je U. Rezerve K 50,000.000. Kuj.uie In prodaja devize in valute nakulonlnejše. Obrestuje vloge na hranilne kng.iice in na teiioc račun po nai višji obrestni meri.