Največji ilorenaki dnevnik V Združenih driarali Vetja x« ▼•© leto ... $6.00 Za pol leta • • • • • $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA rThe largest Slovenian Daily in the United States. Issued every Jay except Sundays list islovenskihidelaycery Ameriki. TKLK701T: OHelaoa 3—3878 B tuuea cv S_j and legal Holiday«. 75,000 Readers. Sntwd M Btcond 01a— Matter September 31, 1908, at ths Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 8, 1870 NO. 202. — ŠTEV. 202. TELEFOV: OHelm 8—8878 NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 29, 1933. — TOREK, 29. AVGUSTA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XLL SPORAZUM MED MAJNERJI IN PREMOGOVNIMI BARONI PRAVILNIK ZA PREMOGOVNO INDUSTRIJO JE SESTAVLJEN IN BO PO PRETEKU DVEH DNI PODPISAN Zastopniki premogarske unije in zastopniki neorganiziranih rovov po južnih državah so se sporazumeli glede spornih točk. — Največjo oviro je tvorilo vprašanje m.nimaflne plače in delovnega časa. — Senator Wagner bo prevzel vodstvo razsodiščne oblasti. Francija bo pomagala Avstriji WASHINGTON, D. C., 28. avgusta. — Po dol- gotrajnih pogajanjih so se slednjič zastopniki premogarske unije vendarle sporazumeli z zastopniki neorganiziranih rovov po južnih državah. Načelnik NRA, Hugh S. Johnson, ki se je osebno udeležil pogajanj, je izjavil, da je bil dosežen sporazum, istočasno pa dostavil, da ne bo razpravljal o podrobnostih dokler ne bo predložen pravilnik v svoji končni obliki. To se bo zgodilo najkasneje po preteku dveh dni. Po Johnsonovem zatrdilu je bil ustvarjen temelj dogovora, ki se tiče najbolj važnih spornih točk. Administracija bo dogovor s toplim priporočilom predložila predsedniku Rooseveltu. S tem je uglajena pot za sestavo sprejemljivega pravilnika. Najbolj vroče so debatirali glede minimalnih plač in delovnega časa. Zastopniki premogarjev so zahtevali $5 dnevne plače in ne več kot šestintrideset ur dela na teden. Lastniki rovov so izjavljali, da ne plačajo več kot štiri dolarje na dan in da mora delati premogar najmanj štirideset ur na teden. Sporazum je bil baš pravočasno dosežen, kajti popoldne je Johnson zapretil, da jim bodo diktiral pravilnik, če se do jutrišnjega dne ne sporazumejo. To bi ne bilo nič presenetljivega, kajti Johnson je na isti način prisilil oljno industrijo k "predaji". Več sreče je imel Johnson z zastopniki druge važne gospodarske panoge, —posameznih trgovcev, ki imajo zaposlenih nad 6 milijonov uslužbencev. Pred par tedni je administracija za gospodarsko obnovo dežele prerokovala, da bodo do Delavskega praznika sestavljeni pravilniki vseh važnejših ameriških industrij. Prerokovanje se bo potemtakem uresničilo. Vlada je zato silila, naj bo pravilnik premogovne industrije čimprej sestavljen, ker se boji izbruha novih delavskih nemirov. Premogar ji v Pennsylvaniji so se le zato vrnili na delo, ker jim je razsodiščna oblast obljubila, da bodo določbe premogovnega pravilnika v vseh o-zirih za delavce zadovoljive. Jutri se bo vrnil v zvezno glavno mesto new-yorski senator Robert Wagner ter bo prevzel vodstvo razsodiščne oblasti. Na to mesto ga je imenoval predsednik Roosevelt, ker ima velike zasluge za socijalno zakonodajo. Novi oblasti se bo kmalu nudila prilika, da dokaže, če je kos svoji nalogi, namreč se more z vladnim posredovanjem preprečiti štrajke. V imenu delavcev je izjavil William Green, da delavstvo nikakor ni zadovljno z določbami pravil-nka za avtomobilsko industrijo. Veliko nevarnost za pravilnik avtomobilske industrije tvori tudi zagonetno stališče Henrya Forda. Ford zaenkrat še ni izjavil, če bo odobril pravilnik, ki je bil sprejet brez njegovega sodelovanja. Z ozirom na poročila, da bo Ford svoje delavce boljše plačal kot pa njihovi konkurenti, izjavljajo uradniki NRA, da ne bo upravičen do višnjevega orla, dokler ne podpise splošne pogodbe. Postava namreč izrecno določa, da je pravilnik, ko je enkrat uveljavljen, obvezen za vso industrijo. Senator Schall iz Minnesote je izjavil, da si bo Johnson desetkrat prej dobro premislil, predno si Jtx> drznil Fordu kaj diktirati ali mu celo pretiti. ŽITNA POGODBA KUBA SE ŠE j PO M0LEYEVI JE PODPISANA i NI POMIRILA! RESIGNAC1J1 Agitator ji napada jo novo Profesor Moley je bil Na zahtevo predsednika Roosevelta je 21 držav podpisalo pogodbo. — Pogodba je nov korak do izboljšanja gospodarskega stanja. London, Anglija, 28. avgusta. Od ločina diplomacija predsednika Roortevelta je zmagala pri konferenčni mizi. Po predsednikovem naročilu je poljedelski tajnik II A. Wallace .sporočil konferenci v Jyondonti. da bo čakal samo še tri dni. da .se delegati .sporazumejo, al i pa bo odpoklical svoje delegate. Wallace jo nameraval po odpoklicu .svojih vlado. — Strajki se ponavljajo. — Gonja proti Machadovim pristašem. Havana, Kuba, 27. avgusta. — Delavski nemiri. v«led katerih je moral predsednik Machado zapustiti svojo dežlo, ogrožajo novo diktatorsko vlado Machadove-ga naslednika, pravizoričnega preilsednika dr. Carla Manuel de Cespedes. V Havani in v drugih mestih otoka so zastafkali ]>eki, operatorji v filmskih gledališčih, natakarji in uslužbenci pouličnih železnic. Agitatorji neprestano napadajo vlado, katero je prejšnji dan ljudska množica navdušeno pozdrav- Rooseve!tov sveto v a -lec, ko je bil še gover-ner. —Nesporazum med Moleyem in Hullom. Hyde Park, N. Y., 28. avgusta. Profesor Raymond Moley, ki je odstopil kot državni podtajnik. je bil v ozkem stiku s predsednikom Rooseveltom. ko je bil še gover- AVSTRIJSKI REPUBLIKI JE ZAJAMČENA NEODVISNOST PARIZ, Francija, 28. avgusta. — Francoski ministrski predsednik Edouard Daladier je pred odhodom na francosko-nemško mejo, kjer si je ogledal francoske utrdbe, za katere je Francija izdala $ 100,000,000, izjavil, da je Francija odločna v tem, da jamči politično in gospodarsko neodvisnost Avstrije. Četudi želi Frame i ja samo mir . in namerava zasledovati politiko mednarodnega sodelovanja. jeDa- ner države New York in je "prišelj ladier rekel" daje'nar^na'doli- RUSKA LETINA v Washington, ko»je Roosevelt | nost, da si Francozi zagotovijo j SLABO KAZE delegatov poslati ... v. 1 iimuiHCllu pw.Ul (Vt - ameriško žito na vsak trg .v ori-j !jai0. je nastopila pravo pot, ker ^j«,«. JC posta, na- jentu, ki bi ga mogel najti. Vsled je razpustila kongres, določila dan čelnik -majhne skupine, ki je po-te grožnje so se delegati kmalu za nove volitve in j* razglasila znana pod imenom "mali kabi- 7A/I>m i in i/vM ___« — . - _ I postal predsednik. V kampanji za predsednika je Moley Rooseveltu pomagal pri sestavi govorov in je pozneje postal njegov prvi svetovalec. Ko je bil Moley imenovan za državnega podtajnika. je postal na- zed in il i in sestavili ter podpisali pogodbo. Pogodbo je podpisalo 21 držav in se zavezalo, da zniža svoj pridelek žita in s tem zviša njegovo ceno na svetovnem trgu. Portugalska in Turčija nista hoteli podpisati pogodbe. Argentina je pripra:vlejna podpisati/ kadar pride njen zatopnik v London. ..Danska, Estonija. Letvija. Finska in Holandska niso podpisale, ker čakajo na naročilo svoje vlade. da podpišejo. Med državami, ki so podpisale žitno pogodbo, so najvažnejše: Združene države, Kanada in Avstralija. Ameriški delegat Frederick E. Murray je rekel, da pomeni ta pogodba prvi najvažmješi korak do izboljšanja gospodarskega po-^ ložaja sveta. Vsled te pogodobe bodo mogle Združene države in Kanada poslati na svetovni trg 450.000,000 bušljev žita, ki se sedaj nahaja v žitnicah. Vse države so se zavezale, da v letu 1934 izven svojih mej ne bodo prodale več kot 560,000,000 bušljev žita. Maohadova dejanja za protiustav--net", čegar člani so izvedenci na. Santa Clara, Kuba, 27. avgusta. — Oboroženi Machadovi pristaši so se spopadli s pristaši nove vlade v Sangil v provinci Santa Clara. Kakih žrtev poročilo ne omenja. raznih strokah. Iz tega "kabineta" se je pozneje ra-zvil "možganski trust" (brain trust) najbližjih predsednikovih svetovalcev in profesor Moley je prišel vedno bolj v ospredje. RUSI POZDRAVLJAJO HERRIOTA Odesa, Rusija, 27. avgusta. — Predno je predsednik Roosevelt poslal Moleva kot svojega osebnega zastopnika na londonsko gospodarsko konferenco, je bil predsednik nemalo začuden, ko se j> Moley pripeljal k njemu za po-r.- * . . ..... London, toda naročeni aeroplan f^VvT ! r : pre- ; Washingtona na ladjo "Amber-tednik Edouardo Hernot je prišel | jack„ y reki VotomJ »v Odeso rz Istanhula na sovjet-. skem parniku Čičerin. Pri priho-l Moley je tudi nameraval iz hodu so ga pozdravili zastopniki Irske pripeljati z aeroplanom v zunanjega komisarijata ter kra- Londaon, toda naroečni aeroplan jevni ukrajinski izvrševalni od- j<* b?l odjxovedan. najbrže po nabor. |ročilu predsedniLka Roosevelta. Ves čas svojega bivanja v Ru-, ker ni hotel, da bi njegov zastop-hiji bo Herriot gost sovjetske via- nik na tako dramatičen način pride ter ga bo iv Moskvo spremil o- &el na konferenco, ficijelni vladni zastopnik, — Zelo me veseli, da sem prišel v U. S. S. R., — je rekel Her- Prideček je zaostal daleč za načrtom. — Delavci nimajo veselja do dela. Plevel prerašča polja. Moskva, Rusija, 27. avgusta. Velikanske državne kmetij? — sovjetske žitne tovarne, kakor jih SREČANJE V SENCI SMRTI Milledgeville, Ga., 27. avgusta. Oče in sin, ki se nista videla 21 let, sta se srečala v senci električnega stola v državni kaznilnici. Andrew McCulolugh se nahaja v smrtni celici zaradi umora bogataša W. V. Bakerja iz Atlante. K njemu je bil pripeljan njegov sin Rov, ki ima presedeti kratko zaporno kazen. — Rov f — vpraša oče, ko vstopi sin. — Da. papa. — odgovori sin. ko si sežeta v roke. Oba se nekaj časa ginjeno razgovarjata, nato pa stražniki sina zopet od-peljejo. KAROL SO BO POROČIL London, Anglija, 27. avgusta. Daily Express je objavil poročilo z 'Dunaja, da se romunski kralj Karol pripravlja, da se poroči z gospo Magdo Lupescu v pričetku leta 1934. Poročilo pravi, da bo gospa Lupescu, ki je Židinja in ki je bila njegava tovarisica, ko je živel v pregnanstvu v Franciji, prestopila v grško-katoliško cetrkev. Poročilo dodaja, da jo bo nek Washington, D. C., 28. avgusta. — V političnih krogih so že riot, — in vidim vaš napredek.' dalje časa pričakovali, da se bo odkar sem bil nazadnpe v Rusiji, prof. Moley odpovedal svojemu Upam. da bo moje potovanje o- mestu kot državni podtajnik. kaj-krepilo mir v naših dveh deželah. | ti znano je bilo. da sta bila držav-Ilerriot je s uvojim spremstvom ni tajnik Hull in njegov namest-odpotoval v Kijev in bo v nekaj nik na londonski konferenci na-dneh obiskal več krajev Ukra-1 sprotnega mnejija. jine. V Moskvo bo prišel 2. sep-1 ... tembra in bo ostal do 10. septem-'. Na ^ndom^i konferenci je bilo bra ize razvidno, da Hull in Molev ne I moreta delovati v soglasju. In ko ' Kijev, Rusija, 29. avgusta. — se je Hull vrnil z londonske kon-Bivši francoski iministrski pred-j ferenee. je Htfll pojasnil predsed-sednik Edouardo Herriot je na.niku. da razmerje med obema ni potu iz Odese obiskal neko kolek tivmo kmietijo ter nato prišel v Kijev. Herriota, ki namerava ostati v Rusiji do 10. septembra, so so-zdraviH Sovjetsko časopisje je polno njegove hvale ter posebno povdarja njegovo prizadevanje za franeosko-rusko prijateljstvo. svojo la.stno svobodo, ki bo bolj j spoštovana, ako bo znano, da .so Francozi v stanu jamčiti za njo. — Moramo pa tudi biti na straži. — je rekel Daladier, — in gledati. da se izpolnjujejo odločbe Ligo narodov in mednarodnega razsodišča v Haagu. — Obe organizaciji sta razglasili in natančno določili politično in gospodarsko (neodvisnost A v-1 strije. Mi smo pripravljeni za to i»K^nujc-.jo — niso zadostile pri-jamčiti. jčakovarrju in prerokovanju ob — Majhne, slabotnejše in manj Pr^etku petletnega načrta, obljudene države imajo iste pra-j y j^j^j «Vedeti 0 r s s jj Vice do svobodnega -življenja. kofkatero je izdalo druStvo za drž-^e1 °b,JUdene m ob8eznejie Udfco turlstike Intourlst. je dalj- ( ■ • , - članek, ki poživlja inozemske ra rzjava je bila objavljena tl>rLstp< (,H si naj ,p(lajo vzornP malo prej, predno se je Daladier lržavne kmetUe. «ki so najw,je z aeroplainam odpeljal v Metz da' svetu^ ,y bHžini Rastova Da_ si ogleda ce o vrsto utrdb rz žele- nes turLsti na teh kmetijah niso za m cementa ki sq bila zgrajene ye5 dobrodošli. v zadnjih treh letih. j Držarvne kmetije so v zelo sla-Xa podlagi svojih izkušenj v(bem stanju in so zelo zaostale. vojni so Francozi zgradiHzakop-. kar se tiče pridelka. Sovjet i so preveč sledili nasvetu Amerikan-cev in svojim željam, da "dosežejo. ali celo prekosijo" kapitalistično Ameriko ♦ Tudi drugod si prizadevajo to minimalno starost fcmanjšati, toda sedanji čas ni baš ugoden za tozadevne poskuse. Vsled depresije je število podpore potrebnih strahovito naraslo, državne blagajne so izčrpane, vsled icesar zaenkrat ne bo drugega kazalo kot počakati boljših Časov. . ♦ 1. • V splošnem je pa postava o starostni pokojnini zelo jstroga. V New Yorku so se naprimer primerili slučaji, da je bila za več mesecev odtegnjena podpora betežnemu starcu, ki si je od borih par dolarjev, ki jih dobiva na me-isec prištedil par ceritov za pogreb. Oblasti smatrajo v največ slučajih starostno pokoj-fnino za nekako miloščino, kar pa v resnici ni. Nihče nima pravice miloščine zahtevati. Starostno ^pokojnina je pa po postavi priznana, in siromaki, ki dosežejo gotovo starosti, so upravičeni "do nje. Oseb, ki dobivajo starostno pokojnino, se ne sme smatrati za .berače, pač pa za ljudi, ki so žtrvovali vse svoje TBile in vse svoje moči bodisi posamezniku bodisi splošno-sti in dobivajo v zameno za to na stara leta skromno nagrado. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGO8L4VUO Din 2004.40 Din 300.......................6.50 Din 400........................4 845 Din 500.....................t 10.60 Din 1000............................* 21— Din 5000..........................$103.25 V ITALIJO L* 100 ........................................................$ 8.50 Ur 300 .....................................$19-50 Lir 300 ........................................................$24-75 Lir 400 ........................................................$32.90 Ur 500 ........................................................$41 — Ur 1000 ..............................................$31.50 KER 8E CENE 8$DAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ■ ■ - - ' - Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih ali lirafc dovoljujemo Se bolje pogoje. I nnAČILA V AUJERIŠJCIB D0LAMJIH , Za izplačilo $5.00 morate poslati ...1'$ $.75 * ' • " H84»: * - " " tišjo » •» ___ " M $20.00 »' " ____.$21— M «*> - v; . '__ " " feooo Vt&mnit dQbi ? rtu« ktaji Jfplattlo f jSLOVfiNIC PUBLISHING Com'Jtiffi "GUs N*roi*» MMxxwm Strela zanetila silen požar. V Prekmurju tri tedne hudo pripeka solnce in velika vročina grozi z novo sušo. Dežja si želi vse. 17. avgusta se je proti večeru zavelo megliti tam od avstrijskih Alp, okotjer navadno pride dež, ki je sedaj iveliko upanje kmeta. V prvih večernih °irah so pa začeli roziti inevarni oblaki in strela je švigala za strelo. Kazalo je, da bo prav huda nevihta. Čedalje boj je pretresla ozračje grmenje in vmes so udarjale strele, da so se tresle šipe v oknih. Nastal je vihar, ki ni obetal nič dobrega, pač pa strah in grozo. In res, nesreča je bila tu. Okrog 10. ure aveeer je udarila strela H hišo posestnika Gomboca Franca v Ivancih pri Bogojini. Ker je bila hiša lesena in krita s slamo, okrog pa tudi polno slame, je mahoma vse bilo v plameaiih. ki jih je veter zanašal na sosednja poslopja. Kmalu za prvo je začela goreti druga liiša. last posestnika Jerebica Jožefa. Tudi poslopje je kmalu bilo vse v plamenih, ki so že nač-enjalj tretje poslopje, last posestnika Štefana Gyiireka. in že tudi četrto, last posestnika Matije Vogrina. V ivasi je nastala panika. groza je obšla vse vaščane teni bolj, ker je obstojala /nevarnost, da v hudem viharju postane žrtev plamenov vsa vas. Prva pomač je obstojala v tem. da so si domači s pomačjo vašča-nov skušali rešiti življenje in najnujnejše. Posrečilo se je rešiti še vso živino. Drugo pa je ostalo žrtev požara. Vse štiri hiše z vsemi gospodarskimi poslopji so pogorele do -tal. Zgrorel je tudi pridelek letošnje žetve, -seno, slama, gospodarsko orodje. Štiri družine, ki so že itak živele v pomanjkanju. so izročene bedi hi milosti dobrih ljudi, ki so brezdomce vzeli začasno pod .streho. Skoda še ni ocenjena, ki pa se itak ne bo dala nadoknaditi, ker noben od teli posestnikov ni bil zavarovan. Gašenje je bilo zolo oteikočeno v divjem vetru. Deževalo je pa kljub viharju in grmenju razmeroma zelo slabo. Pri ga-en ju se je zbralo veliko gasilcev od vseli strani, katerih delo pa je v glavnem bilo omejeno na čuvanje sosednjih his. ker vkljub vsem naporom gorečih poslopij ni bilo mogoče rešiti. Zaklad kopljejo ... V Trbovlje je prišel star gospod s »vojim spremljevalcem, da poiščeta neki zaklad, ki je zakopan pod jablano ma posestvu (Stroja v Urhovčevi loki. Stari gospod se piše Leopold Levin, je bivši avstrijski oficir, po rodu Poljak, ki pa živi sedaj na Dunaju. Gospod Levin išče s stvojo čarobno palčico ("Wuscbelrute") razne podzemske zaklade in je baje odkril v Jugoslaviji že nekaj petro-lejskih polj in v bližini Celja že tudi skadišča soli. Da je prišel Levin v Trbovlje, je dal povod članek, ki je baje izšel pred letom v dunajskih časopisih, v katerem se trdi, da je v Trobovljah zakopan zaklad, ki ko ga nekoč zakopali neki vlomilci. Ko je prišel v Trobo^lje. mu je njegova palcica pokazala v Urliov-čevo loko. Najel je delavce, ki so začeli kopati pod neko staro jablano. Levin trdi z gotovo«>tjo. da je tam zakopan zlat in srebrn zaklad, ki pa lahko da4ira še iz najstarejših časov, ki so živeli v naših krajih še Kleti in Rimljani. Izkopali so že nad 2 m globoko jamo. a do "zaklada" še niso prišli. Izkopavanje se nadaljuje. Seveda se zbirajo na kraju kopanja ceJe gruee ljudi, ki z raznimi opazkami zasledujeja kopanje in z nestrpnostjo čakajo, kdaj udarijo kr&nipi na -zlato in srebro. Avtomobilska nesreča pri Rimskih toplicah. Ko se je peljal 'celjski avtoiz-vošček Prane Ramskugler ml. zvečer 7. avtomobilom z Zidanega mosta v Celje, je na nekem klancu med Zidanim mostom in Rim-skhaj toplicami srečal neki zagrebški osebni avitomobil. Ramskugler na klancu ni mogel takoj^usfaviti avtomobila, je krenil na desno stran ceste, pri tem pa je vozilo -zdrknilo čez omtni rob, padlo v ^arek in se trikrat preobrnilo. Karoserija' se je raz-' bila,^ Rajnmkujrler pa je dobil k sre& le lat je poškodbe na glavi in rokah, Drava naplavila dve trupli. Dne 6. avgusta je utonil pri fal* ski elektrarni 26-letni sin obrato-vodje Feliks Griesser. Kljub vsem naporom njegovega trupla niso mogli najti. Te dni popoldne pa je opazil neki mizarski pomočnik, ko se je vozil s čolnom po Dravi, v bližini Scmiedererjevega posestva ob Koroški cesti v vodi moško truplo ter ga potegnil iz vode. V utopljencu a6 spoznali pogrešanega Griesserja. Pri falskem jezu pa je Drava .naplavila truplo okrog 14-letnega dečka, čigar identitete pa. še niso ugotovili. ' S kroglo mu je končal življenje. 8. avgusta popoldne so bili mariborski reševalci telefonično poklicani v Hošnico pri PoljČanah, kjer je nekdo v prepiru ustrelil s samokresom 26-letnega posest-nikovega sina Leopolda iSkerbiša iz Hošnioe. Ne zavestnega ranjenca so reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je pa že ponoči umrl. Pod vlak je skočil. 13. avgusta okrog 19. je planil 19-letni kolarski pomočnik Lovro Jeretin s Poulu pri Celju iz neke gostilne v Štocah. hitel na železniško progo in legel na tračnice v trenutku, ko se je bližal osebni vlak iz Maribora, ki prihaja ob 19.23 v Celje. Neki prijatelj je hotel preprečiti Jeretinovo nakano in je tekel za njim, bilo pa je že prepozno. Lokomotiva je zadela Jeretina v glavo. Fan-t je obležal na propri z veliko rano na glavi in z razmesarjeno desnico. Dobil je tudi močan pretres možganov. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Poškodbe so smrtno nevarne. Vzrok obupnega dejanja je baje nesrečna ljubezen. Privrženci kulta nagote. Ob obali Savi je od dneva do dneva živahnejše. Že zgodaj zjutraj odhajajo na Postaje in pro- 11 Tomačevu gruče iz mesta in iz predmestij. Pozneje prispejo na kopanje z avtobusi in s kamniškim vlakom. Okrog ll. že kar mrgoli ob obeh obalah, v .vodi in na produ. Sezona je v teh pasjih dneh menda dosegla višek, vse uživa v kopanju v vodi. na soln-cu iu zraku. Vročina pa je postala menda tako huda, da so postale nekaterim kopalcem celo odveč kopalne hlačke in kopalkam kopalni kostumi. Orožniki so raz-gnali te dni »večjo družbo, okrog 12 nagcev obojega spola, ki so se kopali ob Savi nižje doli proti Jaršam. Bili so to Ljubljančaui. pristaši kulta nagote. Oblasti vodijo preiskavo, kajti v Jugoislavi-ji še niso tako napredovali, da bi bile take stvari dovoljene br^z kazni. Spet zaprli krsto. Alkesander M. iu Nikolaj I. ležita v grobu kakor živa. Tudi iz n ji>n i h grobov so boljševiki pobrali vsfe. kar je imela kakšno ^ vrednost. Grob Aleksandra I. pa pelce delat KAKO PIČKJO ŽS2T8KK- ^ i Predragi moj mož: Oh, ti ne veš, kako sem jaz zaspana. In kako malo se mi ljubi pisati. Saj nič ne rečem, toda kaj ll govorila. In tisto, kar mi pis »5. so sploh same neumnosti... Saj pravim, to ste dedci... Oh, saj se mi zdi, kako se ko-mandiraš. Oh, jaz reva, kam sem gledala, ko sem se nate obesila. Tukaj je vse ponavadi. Čc.'bi Johna ne bilo. bi bilo za znoreti. Pa tudi Frank je olrajt. In Polde tudi in Louis. Veš. to so naši bordarji. Sami fest fantje, but I don't care. So rekli, da bodo prišli k nam v New York, in se rekla, naj le pridejo. Le glej. da ne bos šobe delal, ko bodo prišli. Z ljudmi mora biti človpk prijazen, in jaz vem. kaj je manira. John me uči plavati. Frank me je naučil karo voziti, pa tudi Polde in Louis se kar potita — tako mi gresta na roko. To ti pišem vse popraviei. da na boš kaj slabega mislil, če boš od drugod kaj slišal, .saj veš, kakšne gobce imajo ljudje. V kostnu v tretjem lajdelcu — čakaj — ali je v tretjem lajdelcu, al i je na štalaži v bafchroomu — nak — v parlorju za špeglom je — ali pa v kufer poglej — čakaj, kaj seih že hotela reči. — oh. saj je nazadnje vseglih. Kar poglej, po ba najdel. Frank mi pravi, da je škoda, da sem poročena. Jaz bi >ra najraje za uho počila. po potrpim in zaradi ljubega miru pravim: — Saj je res! Samo zaradi ljubega miru in •zaradi manire. Tudi lase sem si dala ostriči. Sem ža jako redke imela. In tisti profesor, ki striže, mi je rekel, da bi postala v dveh letih čisto pl£-šažji svet z lastnimi očmi in nemoteno uživati razkošje rosne narave.... iSpočelo se je belo avgustovo jutro brez oblačka in r»krbi, ono jutro, ki se sredi fctvarstva ueslišno poslovi poletna noč od strmeči h zvezd in ne veš, kdaj se dotakne zemlje sonce s .svojim zlatim čelom. Pravljični smehljaj Barja v teh jutrili je nepopisen. Malo megle. malo hrepenenja, oblaček nad Pokoj iščem, zgoden .čolnar na Ljubljanici.... Na Žalost ni gori je pozvonilo sedmo uro. Potem je pognal samč-čka Šentajnar na tretjem hribčku, zdramil se je Sv. Lovrenc na prijaznem holmu in vsa božja žlahta pod Krimom. Od Preserja so se vsule prve ženske, ki so se vračale od rane maše; v hlevih se je ogla-1 šala živina, jutro je mežikalo pri j slehernem oknu in lini. Pred Kamnikom sem se spustil v goščavo; zlate mimiee so brzele po kosmatem , lapuhovem perju. Kobilarji so se! oglašali v lazu, rosa je' kapa i a z ŽALOSTNA GORA mladih brez. Svilenčaste pajčevine so se skrivnostno pregibale, se trgale in zgubljale v vlažni senci. Na Sodnem vrhu in Žabjem gradu so žvižgali razposajeni kosi, ki so se napili medenega vinčka v ce-šmilju. Na pobočju se mi je odprl jasen razgled po Barju. Nad va>mt 'so se svedrali tanki dimeki. sto skritih jaikov je oživelo, sto rjavih his je obiskalo sonee, tisoč src. se ie zganilo! Se en veličasten smehljaj se jn utrnil preko planjave: Bog je šel k svojim nevidnim prstom, preko zemlje in se je dotaknil najnižjega bitja. Čudovito tihožitje! Edino vlak je kalil to svečano razpoloženje poletnega jutra. Kakor nabrekla, pretegnjena pošast je drvel čez barjanski svet. se hrupno vrgel preko mostu na Ljubljanici in za hip postal, neprestano sršeč in nezadovoljno goltajoč. Pa se je 'lopet zagrizel v breg, divje vris-nil ii: «r. J an r za K. Kraka —28 Odkritje Amerike, trdo vezano_______jfl mehko vezali ..............—...... Prapretanove zgodbe -------—--------.Jt Pasti In zanki ________________________ŽS Pater Kajetan .........................L— Ptop loskl «t«k ................................M Paveet o sedmih oheienih ............JM Pravica kladiva_____________ Paklrki n Roia (AJbrecht) _____.... Parilki tlatar ........................... Prihajat, povest ______________________ *oftl«alee............._.......... Povesti, pesmi v pro*! (Baudelaire) , trdo vesano ---------—~—_____ St. St. št. fit. Pa strani klobuk ____M rrVhrfJt IZ—.......—.....L...JS Patria, povest ta Irske jnnaftke dobe .........-----------H Prva ljabetep ---------------------M Pa forah fo talinah ....................M Pal Utra riparra ..:.------------------.M Poslednji Mehikanec---------M Pravljice B. MaJar____________M PrvrftHmd. Pr^eji I. dr^i svet- rfkl t sra^tao«------------------» PilnUi) MeTm Maje. trda vea V— Ptice sePfke. trda ----------------11 SHAKESPEAROVA DEJJI: Maehbet, trdo vea. .............. broširajo — Othelo_____________ 105 strani ----------------- 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 otr., broS'.rano ................................JI 6. (Novak) l.juotoumnoflt 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strani.,broi............... a Akt itev. 113 _______________75 Prvie med Indijanci.............................5« St. 3. (Ivan Bozman) ..Testament Preganjanje indijanskih mlsjonar* t !jnde še enkrat- odpočil na tistih mahovitih samotah, kraj lipovega drevoreda, kjer krikajo murni tako svobodno in nemoteno. Tam bi zadremal, morda bi se oglasili zvonovi in se potrkali na bronaste prsi. iz kate-ri-li bi privrela pesem o mladosti, messečnih nočeh iti tihih stezah, iforda bi se .sklonil kakor nekdanje dni nad me dobri obraz uiatp-re, morda bi zaeul izvonkljanje črede, pesem pastirjev, ki se o-sumljena zgublja nekje v Barju. .Žalostna gora! Kdaj se povrne^ mo za vedno v tvoje naročje, kjer nam bo prizanešeno z razočaranjem in lažmi! .... St. 20. (JnI. Zeyer) Gatnpati in ftomurasald. japonski roman. Is CeSPine prevel dr. Fran Bradač. 154 strani, broft.-------ft St. 21. (FriloUa £olna) Dvaaajat « kratks^aanib agodMc, IL, 78 str. broft. —---------------—---—....JE8 L 79 fa 22. .76 Splošna Knjižnica: fit. 1. (Ivan AIbfteti£) w*, totim moff KM 'itr- briiiraao (Touta)> - Kreutserjeva fit. 23. (^ophokies> Antlfone, tal-na igrs, pdrtov. O. Qolar. W'ltr. ft. 24. (fL L». 9nlwer) I broi. It 29. U. dd^MM. St 26. (Is. Andrejev) črne maske, poslov. 4osip Vidmar, 82 str. broft. _____________________ St. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 str., broft. _________.55 fct 20. 'farzan sin opic. trdo vea___1.20 St 31. Raka roko ------------------------J» St. 32. Živeti _______________________Jte —f5 —S6 1.— ..J« ..J6 1.30 1.20 St 35. (Gaj Salnstu Krlsp) Vojna s Jugurta, poslov. An t. Dok-ler. 123 b^tudL broft._______ St 33. (Kmver MeSko) listki, 144 strani __________________ St. 37. Umih Hvali________: St. 38. Tamp in svet --------------- Stev. 39. La Babene_____________ St 47. Histerij duše ___________ Stev. 48. T*r*aoove iivall _________ Stev. 40. Tarzanov sin. trd ves .... St 50. Slika De Graje __________ Slov. balade In romance.. V metežu ------------------------ NamišUrnl bolnik------ Ta in snkraj Sotie......... Glad (Hamsun) ---------- (Dostojevski) Zapiski Is jartveca doma, L del.............— St. 60. (Dostojevski) Zspitdii ia .mrtveca doma. IL del------------ Št. 51. St> 54. St. 55. St. 56. St 58. St. 50. 3» ..M St. 61. (Goiar) Bratje la sestr«. .7S t t. 62. Idljot. I. del (Dostojevkl J6 t. 62. Idyot, 41 del---------N St. 64. Idljnt. III. del----------JI ke, veseloigra ........ V zadnjem času je tudi v o-kolici Velikega Beekereka zelo razpaslo tihotapstvo in so imeli finančni organii že večkrat pravsa-te boje z oboroženimi tihotapci. V občini Elemiru so zvedeli finančni. organi, da ima znani ti-hotapee Kosta Dimitrijevič v svoji hiši zalogo tobaka. Ponoči so lušo obkolili me-nee, da bodo zjutraj preistregli tihotapca in njegove pomočnike. Jci bodo odnašali tobak. Ker pa ne zjutraj iz hiše ni nihče ganil, »o hoteli izvesti hišno preiskavo, a so našli vse vhofle zabarikadirane. tihotapec pa jim ja .skozi okno grozil z orožjem. Finančni .stražniki so mora-ji- poklicati na pomoč orožnike in šele po daljšem obleganju se je vdala tihotapska trdnjava, v kateri so našli precejšnjo zalogo tobaka iz (Dalmacije in Hercegovine. Zasledovani cigani. V Dolnjem Kron o vem pri Novim mestu so vlomili te dni trije eiprani in sicer 35-letni Martin Hulovae. 23-1 et n i Valentin Braj-nik in pa 24-letni Ferdinand Brajdič iv Jiišo Ivane -Kukmano-ve. Cigani so odnesli različno «>-bleko. nekaj perila in več parov čevljev v vrednosti okrog 2300 Din. <'igani so po vlomu sicer zbežali. vendar so jih ljudje spoznali. Afera čudnih kupčij z zlatom v Varaždinu še ni zaključena. Zobotehnik Žiga l^pter. ki «o ga zparli. ker so ga tožili liferan-ti zlatnikov, ker jih ni plačal, je še vedno zaprt in je še vedno ne-dognano, kam je dal toliko zlata, ki «ra je dobival od raznih life-rantov v obliki starinskih zlatnikov. Oblasti so .se zanimale najbolj za to. da bi izsledile tihotapske vezi med zaprtim Lepterjem in inoz£vm.skimi prekupčevalci zlata. Te prei.ska»ve še niso končane. osumljeni zobotehnik pa je zjiradi neiiMfiehov gotovo postal pogumen in je sedal vložil pritožbo proti svojemu preiskovalnemu zaporu. Fonujal je tudi kavcijo, da bi so lahko proti obtožnici branil na prostem. Vse njegove pritožbe in prošnje pa so bile zavrnjene v »v.seli instancah in se vodi še nadaljo preiskava v tej zamotani aferi. Nacionalno socialistični tiskovni urad poroča: "Nemška žena bodi spet tip germanske žene in matere in nemško dekle naj se na to čast pripravi, da jo bo vredna nositi. Lutka, ki stopa našminkana in pobarvana po svetu in se .zdi sama sebi bog ve kako lepa in zanimiva, nima več pravice, da bi se izdajala za nemško ženo. Na tej podlagi je bilo šlezkim odgovornim činiteljem naročeno, naj uvedejo pri nacionalno .socialističnih shodih in prireditvah natančno kontrolo in naj našmin-kanim "ženskam" zabrauijo dostop. Kdor se barva, zatajuje svojo naravno vnanjost, svoj izvor, svoje pleme. Mlada Nemčija pa je ponosna na svoje pleme! Zalo na-šminkane danuce ne spada jo v narodno socialistično fronto! Upamo, da bo ta odredba imela sko-rajšen uspeh. To je potrebno, da se nemške žene zavarujejo pred zamenjavo." Prav. Ampak kako slabe vnanje znake mora imeti ta prosiula per-manska rasa in kako brljave morajo biti oči njenih nadzornikov, če zadostuje že malo rdečila na ust-l nice, malo pudra na nos in malo saj na obrvi, da je noben vrag ne spozna več.... Izdajanje lista je ▼ zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, Id so radi sla- bili razmer tako prisa- ------A__ deti, da so nas naprosili« da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava MG. N. »T GADJA ZALEGA V SLAMNATI STREHI LJUBAYNA TRAGEDIJA V PRAŠKEM HOTELU V prvovrstnem praškem hotelu "Wilson" se je odigrala nenavadna ljubavna tragedija. Mlada zaljubljenca, ki sta bila v samomorilnem namenu po v žil a strup, sta s strelom alarmirala hotelsko o-sobje. naj ju reši. Uslužbenci so se odzvali, toda bi-lo je že prepozno- Dekle. 231etna Uršula Thiel s 8aškaga je že izdihnila, njen Ijubimee. 23Jetni kandidat kemije v Pragi Han* Friederieh pa je umrl takoj po preyozu v bolnišnico. Samomorilca sta bila otroka milijonarjev. Zapustila sta pisma s pojasnili, da gresta prostovoljno v smrt, ker jima starši delajo ovire v ljubezni. t)ekle je poleg tega bilo sprto iz materjo ter je vložilo proti nji tožbo zaradi izplačila do- V Thani (južna Grčija) je nedavno umrl človek, ki je zapustil svojo s slamo krito hišo in vse. kar spada zraven, mlademu zakonskemu paru. Žena je bila sorodnica pokojnika in je morala zaradi zapuščine izvojevati svojo pravico pred sodiščem, kajti nevoščljivi sorodniki so ji hoteli iztrgati vse. čeprav je bilo vse skupaj malo vredno. Ko je bila pravda odločena njej v prid. se je mlada žena s svojim možem naselila za nekaj časa pod slamnato streho. Kmalu po priselitvi v novo stanovališee pa. sta zakonca opazila velikepra gada. Ubila 8ta ga pri priči, kajti ta vrsta kač je zelo strupena in škodljiva. Mož je zaradi ženinega strahu dal preiskati vso okolico hiše. če ni kje v bližini kakšno jrodje gnezdo. Našli niso ničesar, zato sta se zakonca pomirjena vrnila v hišo. Cez nekaj dni pa se je zakoncema nudil nenavaden prizor. Od strohe je mahal z repom sikajoč era d in jezno pihal na gospodarja! in gospodinjo. Tega primerka niso mogli ujeti, ker se je skril. Zdaj je zavladal v hiši pravcati strah, ki sc je še povečal, ko je poginil hišni pes, zvesti čuvaj. Preiskava je do- gnala, da je poginil od kačjega pika.... Ženo. ki je podedovala hišo po svojem sorodniku, je zaradi teh dogodkov ol»šel takšen strah, da se ni upala nikamor vet"-. Zbolela je in je morala ostati v postelji. Mož. ki mit je bila prva skrb. da pomiri ženo. pa je od zore do mraka iskal e:adjega gnezda ir\ je slednjič izsledil na strehi v slami gnezdo, v katerem so migotale strupen ice. Ko jc povedal ženi o nenavadni najdbi. so jo popadli krči in je dobila živčni šok. Ob misli, da živita z možem že toliko časa pod gadjim gnezdom, ji je bilo tako. da bi kmalu zblaznela. Mož jo je velel prenesti drugam, pot eni je poklical sosede, jih oborožil s palicami in batinami ter jim strogo naročil, naj pazijo, da jim nobena kača ne uide. Ko so razkopali streho, so se gadi spustili na zemljo in začeli švigati sem in tja. Samo ena skupina zalezovalcev je pobila 20 strupenic. Videvši. da s tem še ni kra.ia nadlogi, pa sc je zdaj mož odločil za radikalnejšo proceduro. Obložil jc hišu s slamo in jo za-žgal. Ko s« sc dvignili .svetli plameni. so začeli gadi pihati in Iskali Lzlioda. toda niti eden ni ušel. ker so na begune čakali oboroženi ljudje. Očividci pripovedujejo, da je našlo smrt v plamenih, več sto starih in mladih gadov. Dogodek pa s tem ni odpravljen, čeprav je hiša pogorela do tal in je dobil mož. ki jo je zažgal. celo pohvalo od oblasti ter prispevek od dižave. da s lahko pozida novo hišo. Prišla je namreč ovadba, ki pravi, da so ga d jo zalego j>odta-knili mladi ženi nevoščljivi sorodniki. ki so ji hoteli .s tem zagreniti življenje. Z zadevo sc bo torej bavilo tudi sodišče. KORUZA DOZORI V10 DNEH LnebAjki profesor dr. Spangen-berg. ki že dolgo eksperimentira z raznimi semeni za pospešen je rasti, je demonstriral pred angleškimi strokovnjaki za poljedelstvo svojo posebno metodo k tik pred svetovno vojno, ko je pod silo razmer število Slovakov v Njitri padlo na pičlih 30 odstotkov. Da je bilo to stanje samo navi-iezno. umetno ustvarjeno, se vidi .'bolje iz tega, da je danes, 13 let Donavi'ena pr-lob tej 1>riIiki režili »koliko sta 'rili zidov, ostanke oltarjev in poznejše dzidave. Središče današnje njitranske škofijske cerkve so skozi vsa stoJetja skrbno nego'v'ali in po zadnji obnovi v minulem letu se je ponovno zablestela v vsej svoji lepoti. Cerkev ni velika, a je krasna stavba in se ji vidi, da je bila skozi veliko stoletij središče kulturnega in verskega življenja v Njitri. Samo mesto Njitra je bilo kakor nalašč ustvarjeno za varno vlada- ,,„ I (jez « naj ku. Kakor skalnat otok sredi kasneje nastalega mesta je stalo iz ROMAN PR0KLETSTV0 LJUBEZNI" je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največ, jim zanimanjem. CENA $1.35 (2 KNJIGI) V zalogi ga ima KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. po svetovni vojni. Njitra zopet po polnoina slovaška. V teh letih je Njitra na zunaj znatno napredovala in ima danes veliko mogočnih državnih in drugih javnih in zasebnih modernih stavb in dobra prometna sredstva; reko Njitro so uravnali. postavili veliko letališče itd. št "t *u I. 1930 je slovenic publishing co. TRAVEL BUREAU Zlt WEST 18th STREET NEW VOBK, N. I. pišite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za po-tc vanje BiiiiiHi»iiiiiitKiiniai»inHiiiii»imimnmnii"™"iiiw™ SHIPPING NEWS 30. avgusta: L>e Ura sac v Havre Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre L>eutschland v Hamburg 11- avgusta: Bremen v Bremen ČE TRESKA 121,259 duš. od tega .Madžarov Ce tresla, je po splošnem mnenju bolj vadno ostati zunaj na P z- li 'e i odprtem kot pa iskati zavetja pod o za<'iJ< m | drevesom. Vendar »pa je treba k imela Njitra f 60 LET V TIBETU I temu pripomniti, da je vsaka stvar, posebno pa pokonci stoječ človek v prosti naravi dober prevodnik .strele. Mnogo varnejše je v gozdu, vendar pa ik* pod kakim zelo visokim drevesom. Znano je. da strela i Klari najrajši v hrast, jagujed ali jelšo. Breza velja najvarnejšo izmed d reven. V splo-miem svetujejo, da je najbolj.**. ve treska, da .».r* človek vrže na tla. kajti boljše je. da je .samo moker kot pa ubit. Angleži, ki navadno igrajo priljubljeno 2. oktobra; igro jrolf dale«" zunaj na polju, vr- 2. septembra". Con le rti Savoia v Genoa 5. septembra: lie de France V Havre Ktaiendam v Boulogne C. septembra: A>iuitania v Cherbourg New York v Hamburg 8. septembra: Olympic v Cherbourg 9. septembra: Pari« v Havre Vulcania v Trst Vf/lendr»m v Boulogne Euro.oa v Bremen 13. septembra: Lafayette v Havre Manhattan v Havre Berenirarla v Cherbourg . AM»ert Ballin t Hamburg 15. septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: ltex \ Genoa Bremen v Bremen 18. septembra: Ilellance v Hamburg 20. septembra: Champlain v Havre 21. septembra: Agditania v Cherbourg 23. septembra: ttaturnin v Trst lie (le France v Havre Veendam v Boulogne 26. septembra: Kil ropa v Bremen Statendam v Boulogne 27. septembra: Washington v Havre Maurelanla »• Cherbcurg DeuIschiaml v Hamburg 29. septembra: farls v Havre Olympit v Cherbourg 30. septembra: Cunle di Savola v Oenoe j Takoj po nesrečni vojni 1870 1 je odrinil mlad francoski gardni 'oficir Grraude;.u misijonarH v Ti-, bet in letos j* nisgr. Giraudeau |>raznoval f>0 k*tni jubilej svojega delovanja v Tibetu. Postal ie eden najboljših |>07iiav®teljev tibetan-ščine in kmalu lx» ta tri iti osem-... . . desetletni sUreek izdal prvi 1 ^ S:U-"JU ^ p«-; v Hambur„ polni latmsKo-tibetanski slovar. To te'. 'f/^; na z;',mlf" leto je tudi izdal prevod Lafon- {>",OZ1 ko,,> t,H tPr ^ 0tI 1 .lutv Hambura Bumon v Kremen J>iengaria v Cherbourg taireovih ba-ni v til>otanš<'iiii. ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: FRENCH LINE: 'ILE DE FRANCE" preko Havre N. r. ZA TJA LJUBLJANA IN NAZAJ "PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre ITALIAN LINE: "VULCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARD LINE: "AQUTANIA" pr. Clierbourga "BERENGARIA" pr. Cherbourga 5. SEPTEMBRA. 23. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA 20. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBR A 16. SEPTEMBRA 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA $101.23 $182.00 $ 99.23 $ 91.73 $ 97.50 $109.50 $178.50 $171.50 $171.50 $185.50 6. SEPTEMBRA . $102.34 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA $182.00 HAMBURG-AMERICAN LINE: "DEUTSCHLAND" pr. Hamburga 30. AVGUSTA .... $ 91.73 $171.50 27. SEPTEMBRA "ALBERT BALLIN" pr. Hamburga 13. SEPTEMBRA NORTH GERMAN LLOYD; "EUROPA" preko Cherbourga "BREMEN" preko Cherbourga 9. SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA 31. AVGUSTA 16. SEPTEMBRA I $104.84 $185.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company travel bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. fc ne«ra. 'ker kovina je dober pre-' 5. oktobra: vodnik. Mnojrivkrat je že bila živi-' Majestic v eiic-rbourK . , , 7. oktobra: na na pasi ubita vsled te«ra. ker Mi,WaUkM v Hambur« je stala ob žieni ograji ali dril?ih| Vollendani v Hmilogne » 1 lil 7 AuRustUH v Tmt železnih napravah. Aiko so naha-1 lMuyeti* v Havre jaš v hiši. pojdi r pritličje, vrata " iu okna pa z;ipri. Vse kakor pa .je treba reei. da ni n<»bene ostali živn. Pripetil se je celo slue^j. da je raz človeka strgala in se/.jrnla vso obk'ko. sami pa je ostal živ. Splošno mnenje, tla strela ne udari dvaikrat na isto mesto, je popoIiHuna napačno. Le (J)0*rlej vi--soke stavbe, dimnike, v katere zapored udarja strela, ravno tako v visoka drevesa/. Istotako napačno je. ako fedo misli, da jo manj nevarno, kadar dežuje, pač pa je ravno narobe res; da celo razpet dežnik je zelo nevaren, mnojro ljudi je že bilo tnko ubitih. , ... » l.remen v Rremen \ tolažbo pa bodl-povedajio. da 8. novembra: str»'la kljub svoji strahoti ne za- I!aM,n v IIf"T'b«r» , . jj. , Manhattan v Ifi-vre nteva mnojro žrtev 111 nek zrtrav-nrrk je izraeunal, da je v nekem velikem okraju nalezljiva jrriža v enem tednu zahtevala dvakrait toliko žrtev kot strela v Istem kraju v prklesetili letih. 11. oktobra: .»il-ert ICailin v tlamburc Manhattan v Havre AquitMnlM v CherbourK 12. oktobra: Ki«ri>i^«. v Bremen 13. oktobra: Kullerrtam v Doulngne oktobra: ll--* v a tie de France v Havre 18. oktobra: H;onl»urK v Hamburg 20. oktobra; Br> tn«'!« v Crcmpn Sr«)tprirJ;ij7i v ttoiilogne < )lymplc v Oh«»rbourK 1'aris v Havre 21. oktobra: St I,«»!ii* v Hamburg Vulcania v Trst 25. oktobra: Dt-uUu-hland v Hamburg Wssshinjjton v Havre Bcrengaria v Cherbourg 27 oktobra: Alajetctic* v Cherbourg 28. oktobra: PJuropa v Bremen Vnlcndiim v ItMukign« Cor.te di Savoia v Genoa 1. novembra: X« w Vork v Hamburg Aqultania v Cherbourg 4. nevembra: Volendam v Boulogne haturnia v Trst lie d»- France v Mavra 7. novembra: cena DR. KERNOVECA BERILA je zNiZana Angleško-slovensko Berili- (ENGLISH SLOVENK KI#OM) TVmlogne 10. novembra: lf..»terdam v It. novembra: Milwaukee v Hamburg R''x v Henr»a Chumplain v Havre 15. novembra: Hamburp v Hamburg Pres. Itoo^evelt v Havre Bfrencaria v Cherbourg 17. novembra: S1:.tendam v Boulogne Pari* v Hrt vre 18. novembra: Aiitrut»-utjichlan«l v Hamburj? \Va.«hington v Havre A'lultanla v Cherbourg 25. novembra: Kuropa v Bremen Vfendam v Boulogne Con te rti Savoia v Oenoa lie de Krance v Havre 29. novembra: .Ve« York v Hamburg I*rts. Harding v Havre $2.— Naročit« ga prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA' SI« West ISth Nov lark Ctt] V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EK8PRE8NEM PARNIKU ile de france 5. SEPTEMBRA 23. Septembra — 14. Oktobra PARIS 9. Septembra — 29. Septembra LAFAYETTE 13. Septembra — 7. Oktobra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potrte licte vprašajte nafte poeblaUene 9rcoeh J&ia 19 STATE STBEKT, NBW TORK